KATARINA KRESAL, predsednica LDS: »Razvoju slovenske politike bi koristilo več ženske note« i I Naš pogovor, I str. 3 POSAVSKE PODŽUPANJE Pogovori s Patrido Čular, Melito Skušek, i Bredo Drenek Sotošek in Ano Somrak Aktualno I str. 4, 5 SPLAVARJENJE V RADEČAH: V Radečah se lahko poroäte tudi na splavu Zadnja stran str. 24 Občine: KRŠKO BREŽICE SEVNICA KOSTANJEVICA NA KRKI RADEČE Of POSAVSKI *T^ bzorniK To številko smo natisnili in dostavili v 25.550 izvodih! Poštnina plačana pri poiti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Ali je njihovo srce res rdeče? 6 Z otvoritvijo prostorov tudi Podgorškovo slovo 7 Dojenjeje tesna vez med mamico in dojenčkom! 10 Spodnja Sava bo koristila lokalnemu razvoju 12 Posavska panorama 14 Kultura 16 Iz občine Brežice 17 Izobčine Krško 18 Izobčine Sevnica 19 Šport 20 Mladi 21 Nagradna križanka 22 Mali oglasi ObzorniK 10 h't - ?.n pokriijiiio. MSeCOM* muom (((•IBoiilT) •O|C INOUTIC / GERMAN PROFILES INQENEERINQ CREATIVITY wwwoknainvratacom | Jot« KtOm ip, Pol Plroiic« », Ort» Ob Krfcl | |T^JH SLUŽBAI Za prevoze v nakupovalne centre, zdravstvene domove ter ostale lokalne in medkrajevne potrebe! Časopis za pokrajino Posavje, leto XII, St. 5. četrtek, 6.3.08,25.550 izvodov Soglasje za lokacijo, za varianto pa ne? KRŠKO - Jutri, 7. marca, se bo končala javna razprava o dopolnjenem osnut- ku Državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, ki je trajala od začetka februarja. Občina pa je zaprosila za po- daljšanje roka za oblikovanje svojega mnenja o osnutku, saj si župan Bogovič te dni prizadeva, da bi o tern dosegel čim večje soglasje. Javnost je svoje pripombe, vprašanja in predloge lahko podala na javni obravnavi, ki je potekala 14. februarja v Kultumem domu Krško. Po- leg tega so bile predstavitve razgrnjene dokumentacije štiri dni kasneje v Spodnjem Starem Gradu, 28. februar- ja na Drnovem za K5 Krško polje, včeraj pa v Leskovcu za KS Leskovec. Občini Kr- ško kot enemu izmed nosil- cev načrtovanja je sicer že pred štirinajstimi dnevi po- tekel rok za oddajo mnenja o osnutku, vendar je zaprosi- la za podaljšanje tega roka. Na skupnem sestanku kolegi- ja Občinskega sveta Krško in Odbora za okolje 28. febru- arja je bilo namreč sklenje- no, da se predvidena izredna seja OS, ki je bila že napo- vedana za 3. marec, presta- vi za štirinajst dni, torej bo v ponedeljek, 17. marca. Kot je znano, je do večje- ga zapleta prišlo zaradi zah- teve svetnika Metoda Šonca in krške SDS po izgradnji po- vršinskega odlagališča, zato je za jutri sklican Odbor lo- kalnega partnerstva za teh- nično sodelovanje, na ka- terem naj bi člani odbora in občinski svetniki še en- krat preučili strokovne ar- gumente za predlagano va- rianto vkopanih silosov. Ta je namreč ponujena v razgr- njenem osnutku DPN, odlo- čitev za površinsko varianto pa bi pomenila, da je sedanji osnutek potrebno dopolniti, to pa bi pomenilo precej- šen časovni zamik postopka. V Krškem se pojavljajo raz- lična ugibanja o pomislekih, ki jih imajo v SDS v zvezi s predlagano varianto, še zla- sti, ker so jih podali razme- roma pozno. Medtem ko eni verjamejo in celo soglašajo, da gre za upravičeno skrb, da bi radioaktivni odpadki v vkopanih silosih postali „ne- dosegljivi" za vse case, drugi sumničijo, da gre za namer- no zavlačevanje postopka po (strankarskih) navodilih iz Brežic. Poslanec Stane Pajk pa takšna namigovanja od- ločno zavrača in zatrjuje, da krška SDS soglaša z izbrano lokacijo, z vsemi močmi pa si bodo prizadevali za povr- šinsko varianto, ki je cenejša in po njihovem tudi ekološko mnogo sprejemljivejša. S. Mavsar Kljub podpisom vseh sve- tnikov izredne seje o vi- sokem šolstvu v Krškem ne bo, pač pa bodo to te- matiko obravnavali na 19. redni seji, ki bo še pred koncem marca. Na tej seji naj bi ponovno odlo- čali tudi o imenovanju di- rektorja MC Krško. Na iz- redni seji naj bi kmalu obravnavali tudi proble- matiko Romov v krški ob- čini. Steklina ogroža Posavje POSAVJE - Celotno brežiško občino ogroža steklina, ki se bo po vsej verje- tnosti razširila preko njenih meja. K nam so jo prinesle stekle lisice iz Hrva- ške, kjer ne opravljajo preventivnih ukrepov. Ravno minuli konec tedna so nov primer te bolezni zabeležili v Župelevcu, kjer je stekla lisica napadla psa, ki ni bil cepljen. Ustrezne službe so temu primerno ukrepale ter lisico pokončale, psa pa evtanazirale, osebe, ki so prišle v stik z okuženo živaljo, pa napotile v celjsko epidemiološko ambulanto. Prvi primer stekline so že ko- nec januarja zabeležili pri lisi- ci v Drenovcu pri Bukovju, sre- di februarja so jo ugotovili pri psu na Bizeljskem, teden dni kasneje pa še pri lisici, ki jo je pokončal pes, ponovno v Dre- novcu pri Bukovju. Veterinar- ska uprava RS je letos skupno evidentirala že 15 primerov stekline, od tega 13 prime- rov pri lisicah, po enega pa pri psu in jazbecu. Število je si- cer precej višje od povprečja zadnjih nekaj let, ko so zabe- ležili dva do tri primere letno, vendar je treba pri tern pou- dariti, da so vsi evidentirani primeri tik ob meji s Hrvaško, kjer ne izvajajo peroralne vakcinacije lisic. V Sloveni- ji se slednje izvaja že od leta 1995 in od takrat so zabeleži- li že 1.089 primerov okuženih živali. Kot zanimivost dodaj- mo, da je bil letos evidentiran prvi primer stekline pri doma- čih živalih po letu 2001, zadnji evidentirani primer pri ljudeh pa sega že v leto 1950. Po besedah veterinarja iz bre- žiške Veterinarske bolnice Ja- neza Kebeta se steklina vedno konča s poginom. Zanjo so do- vzetne vse toplokrvne doma- če živali in seveda človek, ki pride v stik z okuženo živaljo, zato je tudi zanj okužba smr- tna. Kebe pojasnjuje: „Lisi- ca se v normalnih okoliščinah izogiba srečanju s človekom, vendar se mu v primeru, ko je stekla, približa, se z njim po- skuša igrati ali ga napada, kar pa stori tudi z domačimi žival* mi, ki jih sreča ali v gozdu ali na dvorišču." Kadar naletimo na opisan prizor, dodaja Kebe, se primerno oddaljimo in po- kličemo veterinarsko organi- zacijo, da ustrezno ukrepa. Preventivno pa po njegovih besedah ukrepajo tudi tako, da lisicam polagajo na njiho- va območja peroralne vabe, ki jih le-te zaužijejo. Vabe so si- cer sedaj na ogroženo obmo- čje odvrgli iz letala, prav tako pa je treba vse pse, starejše od treh mesecev, cepiti proti steklini (kazen je med 125 in 417 evri!), saj potem ni mo- žnosti okužbe. Po predvideva- njih naj bi se stanje glede ste- kline umirilo do poletja. M.KatčičM. Posavski obzornik odslej redno tudi v Radečah! Zaradi pričakovanj tamkajšnjih občanov, predvsem pa dru- štev, organizacij in aktivnih posameznikov smo se v uredni- štvu Posavskega obzornika odločili, da od te številke da- [je tudi vsakemu gospodinjstvu v obäni Radele zagotovimo brezplačen izvod, in sicer s poštno dostavo, kot to počnemu v vseh drugih obänah. Postopoma bomo vse vet pozornosti namenjali dogodkom v tej občini, še posebno pa tistim ak- tivnostim, ki so skupna vsem obänam v posavski razvojni regiji. Ob tej priloinosti vabimo vodstva krajevnih skupno- sti, društev in organizacij ter organizatorje dogodkov iz ob- čine Radece, da nas obveščajo o svojih aktivnostih in pred- vsem načrtih, bralke in bralce pa vabimo, da se s svojimi pogledi, pobudami in opažanji odzovejo v rubrikah PISMA in PREJELI SMO. (Vse potrebne naslove in druge podatke naj- dete na strani 23). Pozdravljamo torej naše (nove) redne bralke in bralce, s ka- terimi se bo, verjamemo, krog naših aktivnih bralcev kmalu približal številki 50.000, kar pa je spoštovanja vredno tudi v širših regionalnih in nacionalnih medijskih dimenzijah. Urednistvo Presejanje rešuje življenja POSAVJE - Tudi letos prvi teden v marcu Zveza slo- venskih društev za boj proti raku, Posavsko-obso- teljsko društvo za boj proti raku in Onkološki inštitut Ljubljana organizirajo Teden boja proti raku, ki to- krat poteka pod geslom Presejanje rešuje življenja. Rak postaja v Evropi in drugod po svetu vse večji javnoz- dravstveni problem, kateremu je bila posvečena tudi kon- ferenca na Brdu pri Kranju, ki jo je pred kratkim organizi- ralo slovensko Ministrstvo za zdravje. Eden od pomembnih zaključkov te konference je bil, da bi bilo mogoče z dobro organiziranimi presejalnimi programi raka debelega čreve- sa in danke, dojk ter materničnega vratu odkriti na začetni stopnji razvoja ali celo njihove predstopnje, kar bi ob pri- mernem zdravljenju zmanjšalo umrljivost. S tern namenom je po priporočilu Sveta Evrope v Sloveniji že od leta 2003 organiziran presejalni program za raka materničnega vratu ZORA, v letošnjem letu pa naj bi stekla se druga dva - DORA za raka dojk ter SVIT za raka debelega črevesa in danke. Zdravstveno-vzgojne stojnice na temo samopregledovanja dojk na modelu bodo danes, 6. marca, postavljene v Hiper- marketu Brežice ter Mercator centrih v Krškem in Sevnici. Tanja Grabhjan Po treh mesecih zopet seja KOSTANJEVICA NA KRKI Po skoraj trimesečnem premoru se bo danes, 6. marca popoldne, sestal kostanjeviški občinski svet. Osrednja točka dnevnega reda bo osnutek letošnjega občinskega proračuna, imenovali pa naj bi tudi komisijo za pripravo predloga za sporazumno delitev premoženja med občinama Kostanjevica na Krki in Krško. Kostanjeviški sve- tniki so namreč decembra 2007 zavrnili sporazum o razdeli- tvi premoženja in obdnama, zato se je potrebno začeti po- gajati znova. Določili bodo tudi cene za pokopališke storitve v občini za letošnje leto. P.P. 2 AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 Žalne knjige tudi v Posavju POSAVJE - Ob smrti nekdanjega predsednika in premierja dr. Janeza Drnovška so odprli žalne knjige tudi v Krškem, Breži- cah in Sevnici. Občina Brežice je žatno knjigo odprla v breži- ški Mestni hiši, vanjo pa so se občani lahko vpisovali tri dni. Žalno knjigo ob smrti dr. Dmovška so odprli tudi v prostorih Občine Krško, kjer je vpisovanje ravno tako potekalo tri dni, ter v prostorih Občine Sevnica, kjer so občanom omogočili vpisovanje kar štiri dni. Poleg tega so zastave na zgradbah javnih ustanov, pa tudi številnih podjetij in domov, spustili na pol droga, odpadle so zabavne in kulturne prireditve. Pred vrati je splošna stavka KRŠKO - Na obisku pri Območni organizaciji sindikatov Po- savja je bil v petek predsednik Zveze svobodnih sindika- tov Slovenije mag. Dušan Semolič in predstavil phprave na splošno opozorilno stavko, ki naj bi bita 12. marca. Kot pravi Dušan Semolič, je v Sloveniji nastal resen konflikt med sindikati in delodajalci, ki v trenutku visoke gospodar- ske rasti in dobičkov na eni strani ter visoke inflacije na dru- gi strani ne pristajajo na sindikalne zahteve - dvig delavskih plač ter njihova rast v skladu s produktivnostjo, ne le z in- flacijo, ter dvig minimalne plače za 50 evrov. Po podatkih sindikatov 20 tisoč delavcev v Sloveniji prejema minimalno plačo 380 evrov neto, še 120 tisoč jih mora preživeti z nekaj nad 400 evri mesečno. Če sindikati in delodajalci v nasednjih dneh ne bodo našli skupnega jezika, kar je po Semoličevih besedah malo ver- jetno, bo Slovenija po letih 1992 in 1993 priča tretji splošni stavki. Zajela naj bi podjetja, v katerih je zaposlenih od 200 do 250 tisoč delavcev, računajo tudi na solidamostno stavko tistih, ki so se že uspeli izpogajati za boljše plače. V Posavju naj bi po besedah sekretarja posavske sindikalne organiza- cije Marjana Urbanča stavkali v podjetjih, ki zaposlujejo od pet do šest tisoč delavcev, predvsem v tekstilni, kemijski, kmetijski, živilski, trgovski, komunalni, prometni in deloma tudi gradbeniški panogi. Stavki naj bi se pridružili v vseh in- dustrijskih panogah razen v kovinarski. P. Pavlovič Priprave na splošno opozorilno stavko so predstavili Marjan Urbane (levo), Ladislav Roiič (desno) in predsednik ZSSS Dušan Semolič (drugi z desne).________ Volilna konferenca SD Krško in Kostanjevica na Krki „Ali je njihovo sree res rdeče? Ali biie za nas?" KRŠKO - Predzadnjo sredo v mesecu februarju je v Krškem potekala volilna konferenca stranke Socialni demokrati (SD), na kateri so člani stranke izvolili novo vodstvo Občinskega odbora SD Krško in Občinske- ga odbora SD Kostanjevica na Krki, pa tudi vodstvo Območne organizacije SD, pod okrilje katere sodi- ta oba občinska odbora. Največ zanimanja pa je vzbudil „prestop" treh krških občinskih svetnikov Posa- vske unije mladih v članstvo SD. Za predsednika Območne or- ganizacije SD je bil izvoljen Bojan Lavrenčič, za pod- predsednika pa Silvo Krošelj in Natasa Šterban Bezjak. Za predsednika Občinskega odbora SD Krško je bil izvo- ljen Silvo Krošelj ter za pod- predsednika Bojan Lavren- čič, člani SD iz Kostanjevice na Krki pa so za predsedni- ka svojega občinskega odbo- ra izvolili Stanislava Goltesa. Novost v vrstah SD je, da so iz Posavske unije mladih (PUM) v stranko SD prestopili David Radej, Metod Šerbec in Bo- štjan Arh, vsi trije člani kr- škega občinskega sveta, ka- kor tudi Gregor Jordan, ki je bil na listi PUM izvoljen v ko- stanjeviški občinski svet. Na- vedeno je pri nekaterih čla- nih SD vendarle vzbudilo pomisleke, češ, ali gre za de- jansko pripadne člane stran- ki ali zgolj za neko (politično) kupčijo, saj novi člani tvori- jo sam ožji območni in občin- ski vodstveni vrh in so večje- mu številu dolgoletnih članov stranke manj ali pa celo po- polnoma neznane osebe. V tern smislu je zelo slikovito vprašal Salih Tubeishat: „ Ali je njihovo sree res rdeče? Ali njihovo sree bije za nas?" Poleg tega je nekaj nezado- voljstva med člani povzročil tudi spremenjen statutarni sklep o organiziranosti občin- ske organizacije, po katerem predsedniki krajevnih organi- zacij SD niso več člani pred- sedstva. Ta člen so v nada- Ijevanju spremenili tako, da bodo predsedniki krajevnih organizacij vabljeni na se- stanke, saj bi v nasprotnem primeru, kakor je opozoril Jože Ribič, prišlo do odtuje- vanja. Novoizvoljeni predse- dniki Lavrenčič 1n KrošelJ, v imenu kostanjeviškega pred- sednika, ki je bil zaradi bo- lezni odsoten, pa Gregor Jor- dan, so predstavili programe dela, pri čemer je Lavren- čič med drugim izpostavil tudi prizadevanja za regio- nalizacijo in znotraj nje Po- savje kot samostojno pokra- jino. Slednje je vsekakor še posebej zanimivo, saj je zna- no, da ni v skladu s težnjami strankine centrale, ki je bila med tistimi, ki so pred krat- kim spodkopali sprejem po- krajinske zakonodaje. Veliko besed pa je bilo izreče- nih tudi na račun slabega vo- lilnega rezultata na zadnjih lokalnih volitvah in dela v stranki. Dosedanji predsednik in občinski svetnik Rajmund Veber, ki je pravzaprav tudi edini, ki je še ostal v predsed- stvu, je med razlogi za neu- speh navedel kandidaturo ne- katerih dolgoletnih članov stranke na drugih strankarskih listah, nezainteresiranost čla- nov za delo v stranki in njiho- vo neudeležbo na sestankih ali družabnih prireditvah. Kljub temu pa je bil Silvester Go- renc, ki bi ga lahko poimeno- vali starosta stranke, precej kritičen. Kritiko, da je sloven- ščina sestavljena ne le iz edni- ne, ampak ima tudi dvojino in množino, in da bi morali sle- dnjo pogosteje uporabljati v vodstvu stranke v Ljubljani, pa je Gorenc naslovil tudi na glavnega tajnika stranke Uro- ša Jauševca. Ta je v prepri- čanju, da bo stranka zmagala na letošnjih državnozborskih volitvah, pozval prisotne, naj gredo s tern ciljem naprej in v najkrajšem času tudi iz svoje srede predlagajo kandidata, ki se bo potegoval za mesto v Dr- žavnem zboru. Bojana Mavsar Rajmund Veber: „Ne bi rad končal s citiranjem Churchila, kaj nam ostane na tej poti do cilja, pa vendor v prenesenem smistu - veliko znoja in krvi."__________________ Silvo Kroselj: „Mesto Krsko mora postati generator gospodarskega, kulturnega, socialnega in druibenega razvoja v regiji..." Bojan Lavrenčič: „Osnovni cilj Območne SD Krško na državnozborskih volitvah je, da mesto in občina Krško po dolgem času zopet dobita poslanca na listi SD." Konstituiran OO Zares - Nova politika Sevnica Za izboljšanje kvalitete življenja v občini SEVNICA - Sevniški občinski politični prostor je postal bogatejši še za eno stranko - konstituiran je občinski odbor Zares - Nova politika Sevnica, katere- ga predsednik je postal Dejan Marcola. Seviški občinski odbor Za- res - Nova politika, ki šteje že 35 članov, se je konsti- tuiral v petek, 29. februar- ja. Za predsednika je bil iz- voljen Dejan Marcola, za podpresednika Peter Zalo- kar, sekretar je postal Ales Tibljaš, člani kolegija pred- sednika pa Miran Sečki, De- jan Kmetič in Franc Stare, katerim se pridružujeta še dva občinska svetnika An- drej Štricelj in Jože Žele- znik. Dogovorili so se o de- litvi del in nalog ter zastavili temelje delovanja stranke na občinskem nivoju. Gre za mlajšo ekipo, ki je polna en- tuziazma, temu primemo pa so zastavljeni tudi cilji delo- vanja - v ospredju je reševa- nje mladinske in stanovanj- ske problematike, ekologija, podpora podjetništvu in ra- zvoj infrastrukture. »Obänski odbor Zares se bo temeljito, preudarno in z veliko energije lotil pripra- ve predlogov za izboljša- nje kvalitete življenja v ob- čini Sevnica, pri tem pa bo vedno pripravljen na odpr- to razpravo ter konstruktiv- no iskanje rešitev z vsemi zainteresiranimi,« je oblju- bil Marcola. Pri pridobivanju novih članov želijo zajeti čim širši krog ljudi, s pred- stavniki obeh spolov, različ- ne izobrazbe in starosti ter zastopanostjo vseh krajevih skupnosti. V ospredju je si- cer aktivna soudeležba pri oblikovanju lokalne politi- ke, kljub temu pa bo letos poudarek tudi na pripravah na jesenske državnozbor- ske volitve, saj se bo občin- ski odbor Zares za poslansko mesto potegoval s svojim kandidatom. Tanja Grabrijan Foto: Matej Leskovšek Na petkovem konstitutivnem in volilnem zboru so člani občinskega odbora Zares gostili Pavla Gantarja._______ Večina anonimke resnična, avtorja vseeno ovadili KRŠKO - Predsednik Davor Račič ter podpredsednika Robert Ostrelič in Jure Pezdirc, predstavniki Posavske unije mladih (PUM), v začetku delovanja ne- odvisne liste, danes pa politične stranke, so v Krškem sklicali novinarsko konferenco, da bi komentirali aktualne politične dogodke in pojasnili po- drobnosti v zvezi z anonimko, ki zadnje dni kroži v Posavju. Predsednik Davor Račič je najprej pojasnil, da nikoli niso bili zaprta politična or- ganizacija, zato ne naspro- tujejo, če njihovi člani po- litično napredujejo in se vključijo v kakšno nacional- no bolj prepoznavno stran- ko. V tem primeru gre za SD, kamor so pred kratkim pre- stopili oziroma „pristopili", kot se je izrazil Račič, vsi trije PUM-ovi krški občinski svetniki - David Radej, Bo- štjan Arh ter Metod Šerbec. Ne da bi podrobneje pred- stavili vsebino anonimke (do- slej jo je, kolikor je znano, pokazala javnosti le novo- meška televizija), so vodilni PUM-ovci izrazili ogorčenje nad nekaterimi trditvami, ki jih anonimka vsebuje, pri tem pa poudarili, da devet- deset odstotkov zapisanega v dokumentu sicer drii, saj je res, da so njihovi aktivi- sti in simpatizerji zelo ak- tivni, tudi sami pa zasedajo številna vodilna mesta v Po- savju. Motijo jih le nekatere navedbe (omenili so zapise, ki povezujejo predsedni- ka Sveta MC Krško in sedež mladinske točke na Raki, go- vorili so tudi o domnevnih avtorskih pogodbah direk- torja RRAPosavje), ki pa naj bi nakazovale osebno okori- ščanje nosilcev javnih funk- cij, zaradi Cesar so že vložili ovadbe proti neznanemu av- torju in razpečevalcem ano- nimke. Sledila pa naj bi tudi ovadba svetnika Občinskega sveta Krško, ki naj bi že več let sistematično blatil njiho- ve člane in s tem škodil tudi institucijam, v katerih ti de- lujejo. Marusa Mavsar Podpredsednika Robert Ostrelič in Jure Pezdirc, v sredini predsednik Davor Račič___________________ Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 NAŠ POGOVOR D Pogovor s Katarino Kresal, predsednico Liberalne demokracije Slovenije „Razvoju slovenske politike bi koristilo več ženske note" Pravnica Katarina Kresal je v začetku lanskega poletja kot popolna novinka na političnem prizorišču postala predsednica Liberalne demokracije Slovenije. Stranki, ki je bila po notranjih pretresih zaradi izgube oblasti zagotovo na najnižji točki svojega obstoja, so nekateri napovedovali popoln propad, danes pa javnomnenjske ankete kažejo, da je z njo še potrebno računati. Mlada in ambi- ciozna predsednica intenzivno obiskuje lokalne odbore stranke, v zadnjih 14 dneh je bila denimo kar dvakrat v Posavju, njen tor- kov obisk v Sevnici pa smo izkoristili za pogovor. Na politično prizorišče ste prileteli kot meteor in pred osmimi meseci prevzeli vo- denje LDS. Koliko ste se v tern času že prekalili na po- litični sceni? V politiki se izkušnje očitno zelo hitro nabirajo. Vso svo- jo energijo in deto sem že na začetku usmerila v ponov- no konsolidacijo naše stran- ke, da razmislimo o tern, kaj hočemo in kam gremo. Ko- nec leta smo dočakali ponov- no enotni, v stranko se je vrni- la lojalnost in ponos, da člani pripradajo dolgi tradiciji libe- ralne demokracije. Pripravlje- ni smo pokazati, da smo pra- va alternativa tej oblasti, da imamo vizijo, kako razvojno voditi Slovenijo, predvsem pa, da imamo ekipo, ki je to vode- nje sposobna izpeljati. Imate občutek, da so vas vsi v stranki „s srcem" sprejeli za predsednico. Nenazadnje ste v stranko vstopili le ne- kaj dni pred kongresom, na katerem ste postali predse- dnica... Že ko so me povabili, da kan- didiram za predsednico stran- ke, sem se odločila, da to na- redim samo, če ugotovim, da si me v stranki res želijo, da želijo nov obraz, novo moč in energijo, pa tudi, da želi- jo žensko na tern mestu. Zato sem mesec dni preden sem bila na kongresu izvoljena, iz- jemno intenzivno potovala po celi Sloveniji, obiskala prak- tično vse pokrajinske odbore naše stranke in se jim pred- stavila. Govorili smo mojem dotedanjem delu, izkušnjah, predvsem pa o moji viziji ra- zvoja stranke. Na podlagi teh neposrednih pogovorov s člani sem na kongresu dobila skoraj 90-odstotno podporo. Lahko rečem, da se z mojim načinom dela, ki vključuje izjemno ve- liko komunikacije z ljudmi na terenu in odločanje o bistve- nih vprašanjih s širšim konsen- zom glavnih organov stranke in širšega članstva, ta podpo- ra samo še utrjuje. Danes lah- ko mi mo rečem, da v stranki ni struj, ni neke opozicije in ni skupin, ki bi mi želele otežiti moje delo. Obstaja skupno so- glasje, predvsem pa nov elan med člani, da je to kar dela- mo sedaj prava smer razvo- ja in mislim, da mi člani za- upajo. Zdaj ste spet veliko na tere- nu. Kakšno je stanje v lokal- nih odborih, ki so nekaj časa razpadali? Veste, veliko se je govorilo o razpadanju lokalnih odborov, ampak to, kar sem ugotovi- la že v prvem krogu obiskov pred mojo izvolitvijo na kon- gresu, je, da je stanje naših lokalnih odborov povsem do- bro. Od naslednjega dne, ko sem bila izvoljena, nadalju- jem te obiske - zdaj delam že tretji krog - in z vsakim obi- skom na novo ugotovim to, kar sem uvodoma povedala - da so ljudje dobili nazaj zaupanje v stranko, v njeno vodstvo in da želijo delati v okviru stranke, ki so ji leta in leta pripadali. Moja ocena je, da je stanje na terenu v naši stranki izjemno dobro, da smo ohranili celo- tno mrežo več kot 200 lokal- nih odborov. Dogajali so se tudi prestopi, ravno tukaj pri vas na primer, vendar to ni nič hudega ali usodnega. Če komu ne ustre- za naša stranka, če vidi svojo priložnost drugje, je njegova osebna odločitev, da gre dru- gam. Vendar gledano na splo- šno, z vidika celotne stranke, noben lokalni odbor ni presto- pil drugam, noben ni razpa- del ali prenehal delovati. Mre- ža LDS je dobra in trdna in je ena naših glavnih kompara- tivnih prednosti pred ostalimi strankami. Ste edina predsednica vi- dnejše politične stranke v Sloveniji. Kaj to pove o vlogi žensk v politiki in v javnem življenju nasploh? Predvsem pove, da je politika še vedno domena moških, da je v njej mnogo premalo žen- sk, in da bi tako kot na vsakem drugem področju tudi v politi- ki morala obstajati uravnote- ženost moških in žensk. Upam, da bo moj korak v politiko imel kakšen učinek pri ostalih ženskah, da se bodo bolj in- tenzivno odločale za vstop v politiko. Menim, da prinašajo ženske v politiko neko mirnost in večjo preudarnost pri odlo- čanju. Morda jim v politiki ne gre samo za to, da bi nujno in samo premagale ostale, am- pak so sposobne pogledati na širše koristi razvoja družbe in lažje doseči konsenz. Zagoto- vo bi koristilo razvoju sloven- ske politike, če bi bilo več te ženske note v njej. Upam, da se bo to s časom spremenilo. Kaj pa trda koža, ki jo je tudi potrebno imeti v politiki? Dobro je, če imaš v življenju trdo kožo, potrebna pa je ver- jetno v vseh poklicih. Če si postaviš cilje in vrednote, na katerih boš gradil svojo politi- ko, potem te morebitni nizki udarci ali nepoštene igre niti ne prizadenejo niti ne ovirajo pri nadaljnjem razvoju. Sama zase vem, da imam jasne ci- lje delati dolgoročno na ra- zvoju LDS-a, delati na tern, da se zopet postavi kot kredibil- na stranka, ki je zlepa ne bo kakšen pretres uspel spravi- ti v slabo stanje. Predvsem pa imam zelo jasen sistem vre- dnot in gradim to stranko na zaupanju, sodelovanju, med- sebojnem spoštovanju in po- sebej na glavnih vrednotah stranke kot take, to je svo- bodomiselnosti, odprtosti, spoštovanju razlik in iskanju prednosti v razlikah. Vaša stranka je bila ena iz- med tistih, ki so nasproto- vale sprejetju pokrajinske zakonodaje, s tern pa ste po- nekod prišli navzkriž tudi z lokalnimi odbori, ki so pod- pirali vladni predlog razde- litve Slovenije. Ste se s tern spravili v težek položaj v ta- kih regijah, kot je Posavje, ki si najbolj želijo regionali- zacije? Projekt regionalizacije Slove- nije je izjemno pomemben in izjemno zahteven projekt za Slovenijo. Da obstajajo različ- ni pogledi na to, kako naj bi se regionalizacija izvajala, se je pokazalo praktično v vseh parlamentamih strankah. Tik pred odločanjem o paketu po- krajinske zakonodaje se je po- kazalo, da tudi znotraj vla- dajoče koalicije, ki je sicer pripravila te zakone, obsta- jajo različna mnenja o tern, kako projekt regionalizacije izpeljati. Tudi pri nas obstaja- jo na to različni pogledi. Ampak ob tern je potrebno poudariti, da LDS ni proti re- gionalizaciji, LDS se zavzema zanjo in je v resnici zacela ta projekt. Da v vseh teh letih ni bil dokončan, dokazuje, da je konsenz o tern, kakšna naj bi bila regionalizacija, zelo tež- ko dosed. Mi nismo rekli ne pokrajinski zakonodaji, ker ne bi želeli pokrajin, ampak smo jo vrnili v ponoven premislek vladi. Po naši oceni je to tako pomemben projekt, ki bo bi- stveno spremenil način odlo- čanja in strukturo delovanja naše države, da bi ga mora- la vlada pripraviti na ustrezno visokem strokovnem nivoju. Vlado smo večkrat opozorili, da nam ni predstavila nobene simulacije delovanja posame- znih pokrajin, kako udnkovite bodo, kako udnkovito se bodo nanje prenašale pristojnosti, ni nam predstavila nobene fi- nančne analize, kaj pomeni uvajanje pokrajin za držav- ni proračun, koliko bo to stalo in kakšni bodo učinki uvedbe, predvsem pa kako udnkovi- to bodo pokrajine financirane za svoje delovanje. Ob nespa- metni uvedbi pokrajin se na- mreč kaj hitro lahko zgodi, da se dobre želje narediti drža- vo bolj udnkovito in pospeši- ti razvoj posameznih pokrajin spremenijo v to, da postane država še bolj zbirokratizira- na, da od tega nimamo nobe- nih koristi in da ljudje v po- krajinah, ki bi še kako rabile pospešen razvoj, tega ne doži- vijo. Tega pa si ne želimo, zato računamo, da bo vlada opravi- la popravni izpit, da bo nare- dila domačo nalogo in da nam bo predstavila te manjkajoče podlage. Verjamem, da ko bo enkrat ta pogoj izpolnjen, ne bo težko najti konsenza poli- tičnih strank. Kje vidite mesto Posavja v pokrajinski razdelitvi? Nena- zadnje sta bila ravno poslan- ca LDS Jože Avšič in Branko Jane predlagatelja zakona o ustanovitvi pokrajine Posav- je... Glede na to, da generalno sis- tem še ni jasen, se je težko in praktično nekorektno izra- žati o vsaki posamezni enoti. Ko bomo tako daleč, da bomo vedeli, kako bo ta mehanizem deloval, bomo lahko ocenje- vali vsako posamezno enoto, zato morda danes odgovor na vaše vprašanje še ni zrel. V Sloveniji bomo morali naj- ti rešitev za energetsko uvo- zno odvisnost in naraščujoče potrebe po energiji. Nekate- ri kot rešitev ponujajo raz- širitev jedrske opcije, drugi temu nasprotujejo. Kakšno je vaše stalisce? Menim, da mora Sloveni- ja delati na tern, da postane energetsko neodvisna dria- va. Uvajanje jedrske energi- je je praktično edini odgovor na zahteve kjotskega protoko- la. Seveda pa je treba ob tern na prvo mesto postaviti var- stvo okolja, kjer se jedrska energija proizvaja, predvsem pa o tern poiskati širši kon- senz v skupnosti. Brez teh po- gojev nobeni tako veliki pose- gi v okolje niso možni. Seveda pa ni vse samo v je- drski energiji, potrebno je iz- koristiti vse ostale vire, ki so nam na voljo, na primer ob- novljive vire energije, kot so veter, sonce, biomasa. Seve- da se morajo vse investicije v tej smeri izvajati pod glav- nim pogojem, da je to spreje- mljivo za okolje in skupnost. Poleg navedenega pa nas Ak- cijski načrt za varčevanje z energijo zavezuje tudi k var- čevanju z energijo, saj naj bi v obdobju 2008-2016 privarče- vali kar 9 % energije. Tule v Sevnici smo videli, da na lokainem nivoju veliko- krat ni težav s sodelovanjem preko ločnice levo - desno. Bo tudi na državnem tako? Večkrat bi se na državnem nivoju morali zgledovati po tern, kako se rešujejo proble- mi na lokainem nivoju. Včasih bi bilo potrebno pozabiti na razlike, ker je sodelovanje pri reševanju določenih vprašanj nujno potrebno za hitrejši ra- zvoj. Slovenija je bila uspešna in je hitro napredovala, ko je imela jasno postavljene ambi- ciozne cilje in dokler je zna- la najti neko generalno soglas- je, da so to cilji vseh nas. Tako smo zelo hitro stopili v samo- stojnost, v EU in Nato, prišli do evra. Kar zdaj pogrešam v po- litiki, je neka nova ambicija, kam gremo, nova vizija razvo- ja Slovenije. Verjamem, da bi se morala biti resna politika v teh osnovnih točkah sposobna dogovoriti. Se bojite, da bo vasa ambi- cioznost in zagnanost trčila v zid pragmatizma, ki je pri bolj uveljavljenih politikih morda bolj izražen? Slovenija si zasluži več ambi- cioznosti. Pozabljamo, kako ambiciozni smo bili še nekaj let nazaj in kako daleč nas je to pripeljalo. Dobro bi bilo, da bi bili spet ambiciozni in bi si postavili visoke cilje. V LDS imamo jasen cilj, želimo si in naš program gradimo tako, da bi v naslednjih osmih letih po- stali ena izmed najbolj raz- vitih držav v evropskem ob- močju. In če imaš svoje cilje jasno postavljene, če obliku- ješ politiko, ki vodi v načrto- vano smer, in stranko, ki stoji za teboj, potem te predsodki oziroma manj ambiciozne že- Ije ostalih v politiki ne morejo zmotiti ali ustaviti. Peter Pavlovič Katarina Kresal Kdaj izhod iz „slepega črevesja"? SEVNICA - Sevniško občino je v torek obiskala predse- dnica Liberalne demokraci- je Slovenije Katarina Kresal, spremljala pa sta jo general- ni sekretar stranke Dorijan Maršič in poslanec Anton An- der lič. Kresalova je obiska- la podjetje Inplet v Dolnjem Brezovem, si ogl6dala sev- niški grad, se srečala s člani LDS iz Posavja ter sodelova- la na okrogli mizi „Sevnica v prihodnje". Okroglo mizo je organiziral obdnski odbor LDS Sevnica, ki ga po prestopu nekaterih vidnih članov v Zares od no- vembra lani vodi Marjan Zi- darič. Debato je vodil direk- tor Komunale Sevnica Bojan Lipovšek, ki je na uvodno vprašanje, „kaj si Sevničani želimo?", odgovoril: „Sevni- čani se želimo življenje, do- stojno in vredno človeka, kar pomeni soliden socialni polo- žaj, prijazno naravno okolje in družbo, kakovostno javno oskrbo in moderne komuni- kacije". Kot je ugotovil iupan Kristijan Jane, ki si je pova- bilo na okroglo mizo v orga- nizaciji konkurenčne stranke vzel za veliko cast, „Sevnica ni strateška Meka za investici- je, saj je v nekakšnem slepem črevesu", zato je za njen na- daljnji razvoj ključnega po- mena dm prejšnja izgradnja t.i. tretje razvoje osi, ki je bila tudi rdeča nit pogovora. Da je letnica 2020 kot konč- ni rok izgradnje nove cestne povezave, ki bi sevniško go- spodarstvo približala kupcem in trgom, preveč oddaljen, je poudarila tudi Kresalova. „Ne skrbi me, da Sevnica ne bi vedela, kam mora priti, skrbi pa me odnos Ljubljane, ki mora poslušati in zagotoviti denar za projekte, ki so za lo- kalne skupnosti ključnega po- mena," je dodala. „Želimo si politike, ki bo spodbujala pogoje za dobro gospodarjenje ter podjetjem omogočala širitev in razvoj," je želje lokalnega gospodar- stva strnil direktor krmeljske- ga Inkosa Rudi Bee in opozoril tudi na njegovem katastrofa- len sistem izobraževanja, za- radi Cesar mnoga podjetja ne dobijo ustreznega kadra. Ta- kšen primer je denimo pod- jetje Inplet, ki sicer ne po- trebuje več šivilj, še kako pa bi potrebovali tehnike in bar- varje, je povedala direktorica Helena Zidarič, vendar teks- tilne sole ne v Sevnici ne dru- gje več ni. Kar nekaj razpra- vljavcev je opozorilo tudi na počasno ugašanje sevniške srednje sole. Ob koncu okrogle mize so ob prihajajočem dnevu žena najstarešo članico sevniške LDS Ivanko Zemljak obdarili s šopkom, Kresalovi pa so po- darili umetniško risbo. P. Pavlovič Katarina Kresal, desno Marjan Zidarič in Bojan Lipovšek 0 AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 Patricia Čular, brežiška podžupanja „Pomembno je, da verjameš v svoje cilje" BREŽICE - Ko sem bre- žiško podžupanjo po- klicala (po poklicu je računalničarka) in ji po- jasnila, čemu klic, mi je odvrriila: „0, kako lepo!" Kot že velikokrat poprej, ko sem jo sre- čevala še kot direkto- rico brežiškega Mladin- skega centra, sta se me znova dotaknila njen mehak glas in mehak govor. V potrpežljivi družbi njunih Mitje in 14-mesečnega Vida smo pred slascičarno Urška izkoristili za pogovor nenavadno toplo febru- arsko popoldne. Številnim, zlasti mladim, je Patricia Čular predstavljala si- nonim za Mladinski center Bre- žice, o razlikah in podobnostih med MC in mestom podžupa- nje pa je dejala: „Podobnost je v tern, da je na oben delov- nih mestih ogromno kompro- misov. V MC med množico, kaj vse bi radi mladi počeli, tu pa v bistvu v tem, kaj lahko v okvi- ru proračuna počnemo in konč- no naredimo. Razlika pa je v tem, da v MC ni nikoli zmanj- kalo energije za izvedbo, je pa vsaka izvedba temeljila na vprašanju denarja. Tu pa kdaj zmanjkuje energije vseh vple- tenih in ne toliko denarja, saj denarja v resnici ni nikoli do- volj, in več ko bi ga imeli, več bi ga porabili. V MC je pač bilo tako, da smo kakšen projekt izpeljali tudi povsem brez de- narja. Sicer pa ne tu in ne tarn brez občutka za tisto, kar poč- neš, negre." Za vse tiste, med katerimi sem tudi sama, ki smo jo gledali in videli skozi prizmo prodome in neomajne direktorice, sem is- kala odgovor, zakaj se je od- ločila za podžupansko mesto: „Prwc, ker se mi zdi pomemb- no vlagati v mlade in ker na mestu direktorice nisem mo- gla več preseči neke že dose- žene meje, sem pa čutila, da je možno in potrebno narediti še več, vendar ne na tem me- stu, pač pa na mestu, kjer lah- ko vplivam in pričakujem sir- so občinsko politično podporo. Zdi se mi, da se mladih neka- ko vsi otepajo, kakšne poseb- ne volilne moči pa tudi nimajo, očitajo pa jim tudi, da ne ho- dijo na volitve. MC pa je javni zavod, pravzaprav edini zavod, ki je nastal iz različnih inicia- tiv mladih od spodaj navzgor. Naložba v mlade je pomemb- na, ni pa izpolnjena v men, kot sama menim, da bi morala biti. Dru$ič, želela sem znanje projektnega dela in črpanja sredstev dopolniti ter izkori- stiti v neko širšo dobrobit. Rav- no zato mi je župan ponudil to podrocje. Tretjič, s svojim de- lom bi želela narediti občin- sko upravo in občinsko politi- ko bolj človeško. S tega vidika so pomembne vse te velike in- vesticije, ki jih izvaja Občina. Preteklost pa mi nekako kaže, da se je pri velikih investicijah na koncu vedno pozabilo dati nek mehak, vsebinski in clove- ski del, ki bi tem investicijam vdihnil več življenjskosti - ak- tivno vključevanje liudi v re- ševanje problemov. (Le želimo urediti mesto, ga moramo naj- prej čutiti, si ustvariti do njega nek odnos, potem pa ga lahko urejamo. To je nek splošni bla- gor, vsak sam pa nosi za blagor svojega." Zaideva v vprašanja, zakaj je tako malo žensk v politi- ki in na vodilnih političnih po- ložajih, iščeva odgovore, ali si ženske med sabo zavidamo te položaje: „Politični prostor si še vedno lastijo moški. Šte- vilčnost žensk v politiki pa je bolj naključje kot želja po re- sni politični poti. Če pa po- skušam odgovoriti na tiste različne nevoščljivosti delo- vanja žensk v politiki, no, ne- kaj mora biti tudi na tem, če ne, ne bi bilo tako, kot je. Ne vem, kaj bi bilo to. V vse mo- gočih debatah Ijudje ženske najbolj nizkotno ponižujejo in dejstvo je, da je politika mo- ska stvar." Medtem je Vid z očkom nare- dil en krog in se vrnil k mami- ci po scepec odvzete mu de- mokracije, o kateri sva pričeli pogovor. Izkazal se je kot pra- vi mali demokrat in zato uspe- šno zabeležim tudi to njeno misel: „0 demokraciji vsi go- vorimo, z njo opletamo, ven- dar je dejansko zelo, zelo od- -daljena v resničnem življenju. To je v prvi vrsti spoštovanje in odnos do sočloveka. Goto- vo pa imamo Ijudje vzvode za drugačen način razmišljanja. Za uspešnost pa je potrebna določena uravnovešenost, a tu raje končam." Seveda se marcu z dvema praznikoma ne moreva ogni- ti: „Jaz še vedno dajem po- men temu mesecu in obema praznikoma. Zagovarjam pa, da se morata upoštevati vsak dan. Ampak dnevi prehitro be- žijo in je dobro, da nas na ka- kšno stvar spomni koledar." In kadar ni podžupanja, si privo- šči: „Odklop, dobesedno, naj- večkrat so to nedelje. A si tega popolnega odklopa v resnici nisem nikoli privoščila, ne v MC in ne sedaj. Uživala sem v delu v MC in sedaj tu, saj rada delam, v delu najdem užitek in v delu znam uživati. Rada berem, vsekakor pa bi se tega dalošenašteti." In jo vprašam o življenjskem vodilu: „Če želiš stvari uresni- čiti, jih moraš najprej sanja- ti. Ko jih boš uresničeval, se bodo vedno našli takšni, ki te bodo podpirali in takšni, ki ti bodo nasprotovali. Pomembno je, da sam verjameš v cilje, ki jih uresničuješ." Najbrž mi sploh ne bi bilo potrebno po- izvedovati ali vodenje s trdo ali mehko roko, vendar vpra- šanje vseeno zastavim in do- bim odgovor: „Verjamem, da je vodenje s trdo roko minilo. Dober vodja mora z mehkim pristopom sprejeti odločitev." Pobrskam še po čisto vsakda- njih ženskih in družinskih re- čeh. Tudi po modi, saj je ve- dno urejena kot iz škatlice: „Ne maram hoditi po trgovi- nah, je pa res, da imam rada barve in si tudi vzamem čas, da jih zložim skupaj. Ob jutrih se uspem popolnoma sestavi- ti v tri četrt ure. Nabavljamo skupaj (tudi na prireditve ho- dijo skupaj, op.a.), Mitja zelo rad kuha, Vid in jaz pa po- spravljava. Vid je vse, kar mu damo." In Vid je bil sestavni in zelo demokratični del našega dru- ženja in pogovora. Ura pa že tudi tako daleč, da je opozar- jala na Vidov časovno točno določeni večemi obred, ki se mu prijetna družinica ne odre- če za nobeno ceno. Natja Jenko Sunčič Patricia Čular Melita Skušek, kostanjeviška podžupanja „Rada bi naredila več za dušo ljudi" KOSTANJEVICA NA KRKI - Čeprav po rodu ni Ko- stanjevičanka, je Melita Skušek v 28 letih življe- nja v tem najmanjšem in edinem slovenskem otoškem mestecu po- stala ena najbolj pre- poznavnih in cenjenih meščank. Ugled in spo- štovanje si je pridobila ne le z zavzetim delom v kostanjeviški osnovni šoli, ki ji že šesto leto ravnateljuje, pač pa tudi kot dolgoletna ne- pogrešljiva organizator- ka in voditeljica kultur- nih prireditev v kraju. Ravno zdaj mineva eno leto, odkar je sprejela nov izziv - funkcijo podžupanje v mladi občini Kostanjevica na Krki. Čeprav ji politika po nje- nih besedah ni blizu, je bilo najbri res le vprašanje časa, kdaj bo Melito Skušek „potegnilo" še v to sfero javnega življenja. Zgodilo se je ob odcepitvi Kosta- njevice na Krki od krške ob- dne, ko je - nekako v ime- nu sole, ki je eden večjih proračunskih porabnikov v obdni - najprej kandidira- la in bila izvoljena v obdn- ski svet, nato pa sprejela še funkcijo podžupanje, za- dolžene za področje druž- benih dejavnosti. Čeprav je lani kandidirala tudi za dr- žavno svetnico, zatrjuje, da večjih političnih ambicij nima in da je bila to je bila le „taktična" kandidatura, s katero je kostanjeviška občina lahko bolje „vnov- čila" svoj glas v Posavju. „Mnogo je lepših stvari od politike, človek lahko na- redi več za druge ljudi na drugih področjih," obrazlo- ži svojo distanco do politi- ke, predvsem pa do zahrb- tnih iger, ki jih v tem poslu ne manjka. Ravno to in ne dodatne obveznosti, ki jih prinese politična aktivnost, je po njenem mnenju tudi glavni razlog, zakaj se žen- ske težje odločajo za vstop v politične vode. „Ženske smo rade lepe na zunaj in na znotraj, poleg tega smo bolj občutljive in kritike je- mljemo kot osebne napa- de," pojasnjuje Skuškova. Čeprav je bila do kostanje- viške osamosvojitve sprva skeptična, je kmalu ugotovi- la, da je to velika priložnost. „Doslej je nismo izkoristili," pravi brez dlake na jeziku, „iz Kostanjevice je treba na- rediti nekaj več. Ne smemo se ustaviti in spati, ustanovi- tev svoje obdne je bil le prvi korak, zdaj pa je treba naj- ti svoj prostor v slovenskem prostoru." Pogreša pred- vsem jasno vizijo, kaj naj bi ta „biser Slovenije" postal, z grenkobo pa ugotavlja tudi, da se pozitivna energija ob referendumu o odcepitvi pred dvema letoma še vedno ohlaja. „Kljub temu energi- ja še obstaja in jo je treba vzdrževati," je še vedno op- timistična, „v društvih je ve- liko zagnanih ljudi, ki so pri- pravljeni delati." Ugotavlja, da je ponudbe za turiste v mestu in okolici dovolj, ven- dar je preveč razdrobljena in nepovezana, zato se za- vzema za ustanovitev javne- ga zavoda za turizem, sport in kulturo, ki bi se s tem ukvarjal profesionalno. Ne- dopustno se ji zdi, da števil- nih obiskovalcev v mestu ne uspejo zadržati vsaj več ur, če že ne dni, ter da se turi- sti, denimo, ne more jo s čol- nom popeljati po Krki oko- li otoka, saj takšne ponudbe enostavno ni. Skuškova se počuti doma- če predvsem v kulturi. le v domad Loki pri Zidanem Mostu je bila kultumo de- javna v okviru mladinske- ga kluba, kot srednješolka je bila uspešna na literarnih tekmovanjih, veliko je pisa- la tudi med študijem v Ma- riboru. Ko se je zaposlila v kostanjeviški soli, je dobila tudi nalogo vodenja dram- skega krožka in organizaci- je šolskih proslav. „Zdaj pi- šem malo, človeka politika zelo utrudi in mu odvzame ustvarjalni naboj. Gotovo sem na tem področju nare- dila premalo glede na svoj potencial," je kar malce sa- mokritična. Kljub temu pi- sanje in slovenščina ostaja- ta njeni največji ljubezni in tudi kot ravnateljica obve- zne ure poučevanja opravi pri slovenskem jeziku. Bolj kot delo ji hobi predstavlja tudi vodenje novic na novo- meški televiziji. „Nekate- ri imajo vinograd, jaz imam pa televizijo," pravi v sme- hu, prosti čas pa zapolni še z branjem ter obiskovanjem kulturnih prireditev. Že zato, ker izhaja iz posa- vske Loke, se ima za Posav- ko, kjub temu, da geograf- sko - živi na Dolenjskem. Tudi težav s priznavanjem statusa Kostanjevičanke nima, saj ji mnogi prizna- vajo, da je bolj Kostanjevi- čanka kot tisti, ki so tukaj rojeni. „Ko sem v začetku službovanja v Kostanjevici stanovala in se prehranjeva- la v gostilni pri Klavžu, sem spoznala vedno kostanjevi- ških zgodb in likov, pa tudi skozi poučevanje generacij v šoli sem spoznala tako re- koč vse ljudi v obdni." Kje vidi svojo vlogo v mestu in obdni, pa zagotovo največ pove njen z veliki žarom iz- rečen stavek, da bi „rada več naredila za dušo ljudi", med katerimi je pred skoraj tremi desetletji našla svoj dom in si ustvarila družino. Peter Pavlovič Melita Skušek se je v Ko- stanjevici na Krki znašla tako rekoč po naključju. Ko je iskala prvo službo, je imela na voljo zapo- slitvi v šolah na Raki in v Kostanjevici, odločila pa se je za slednjo, saj je dolgoletni ravnatelj Lado Smrekar iskal ud- teljico razrednega po- uka z „dramsko žilico" za vodenje dramskega krožka, za mlado učite- Ijico pa je bilo pomemb- no tudi, da je dobila sta- novanje. Tu je spoznala tudi moža, s katerim ima dva otroka 25-letni sin končuje študij turizma, 20-letna hči je pediker- ka. Nikoli ni imela težav z usklajevanjem družin- skih in službenih obve- znosti, pri čemer ji je bil, kot poudari, v veli- ko pomoč „zelo potrpe- žljiv mož". Melita Skušek Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 AKTUALNO 5 Breda Drenek Sotošek, sevniška podžupanja „Za obletnico poroke mi prinese iris. Že 37 let!" SEVNICA - Neverjetno je, sem razmišljala vrača- joč se iz Sevnice, da sem po več kot desetletju po- znanstva z Bredo Dre- nek Sotošek vedela o njej tako malo. Da sva si ve- selej izmenjali nasmeh, pozdrav ali nekaj besed, a tokrat res ne vem, kako naj jo stisnem med te od- merjene vrstice, kjer jo predstavljam kot žensko, ženo in mati treh otrok, kot sevniško podžupanjo, vneto kulturno delavko in ljubiteljico umetno- sti, kot žensko predano svojemu poklicu - farma- ciji, in predano ljudem. Kot toplo in široko osebo, ki sta jo vselej poganja- la naprej, kot ona pravi, preprosta radovednost in želja po znanju. Breda je magistra farmacevt- skih znanosti, s specializacijo iz farmacevtske informatike. Pravzaprav je bil prav na nje- no pobudo na Fakulteti za far- macijo odprt oddelek informa- tike, podprt z računalniškim sistemom tudi za javne lekar- ne. Je avtorica knjig Celulit - tegoba današnjega časa, ki jo je napisala okoli leta 1990, ko je bila, kakor pravi, to sko- raj še tabu tema, in nekaj let kasneje Farmacevtov na- svet, po kateri je bila posne- ta tudi daljša televizijska od- daja. 21 let je bila direktorica sevniške lekarne, zatem pa je leta 1994 odprla zasebno Le- karno pod sv. Rokom na koncu strnjenega naselja Drožanske ulice v Sevnici. Čeprav je nekoliko odma- knjena od glavne ceste, Iju- dje vedo, da so pri njej vselej odprta vrata. In prav zaradi tega, pomoči in strokovnih na- svetov, ki so jih deležni upo- rabniki v njeni lekarni, je ta v lanskoletni akciji Naj lekarna revije Moje zdravje med 287 nominiranimi lekarnami zase- dla visoko drugo mesto: „To je vsekakor priznanje in mo- ralno zadoščenje, da delamo prav. Da potrebujejo ljudje v lekarni nasvet strokovnjaka in ne samo trgovca," pravi Bre- da. Predvsem zaradi nadgra- dnje farmacije, poznavanja sestave in vsebnosti hranil, je opravila šolanje za podro- čje hrane in pijače in ima priznano izobrazbo „food & beverage manager." „S tern v svojem poklicu lažje svetu- jem," pravi, „pomembno je, kako se zdravilo presnavlja, pa naj si gre za preventivne ali kurativne namene, četu- di za različne diete." Kmalu po študiju farmacije je kon- čala tudi kozmetično šolo. „Torej, kdo je Breda?" jo vprašam. Malo molči, zatem se zasmeje: „Joj, saj vendar zase ne morem red, da sem malo nora. Sem hiperaktivna - priznam!" In vključitev v poli- tiko? „Ne vem, kako naj temu rečem - klic ljudstva? V bistvu je to posledica zelo izrazite socialne note. Mislim, da tega v politiki manjka. Vedno sem borka za ženske. Tista enako- pravnost namreč, ki je na pa- pirju, ni resnična. Zato sku- šam pokazati, da lahko ženska kljub letom, družini, kakr- šni koli izobrazbi, nekaj dose- že, čepravveliko težje. V bi- stvu se je zelo teiko uveljaviti med moškimi." Breda kot podžupanja, pred- vsem za družbene dejavno- sti, bi rada za občane naredi- la več, kot je to možno. Zelo je ponosna na to, da jo je žu- pan izbral za to področje. Če bi bilo več denarja, bi se dalo seveda še več narediti, a v glavnem je protokolama pod- županja. Nima pisarne, četu- di je tarn napisana. Nima ura- dnih ur, ampak ljudje jo lahko vselej dobijo, če to želijo. Je tudi dolgoletna članica stran- ke Socialni demokrati, čeprav je katoliške vere. Pravi, da je v partijo stopila, ker je bila na vodilnem položaju, a je ni nihče v to silil. Stranki osta- ja zvesta, ker ima še vedno najbolj poudarjeno socialno noto. Ni človek, ki bi menjala stranke, nazore ali prepriča- nja. „Spoštujem vsako vero," pravi, „v nekaj je potrebno verjeti, v nekaj, iz česar člo- vek črpa notranjo moč." Iz želje po znanju je opra- vila tudi strojepisni in šivil- ski tečaj, bila prva ženska iz- med stotih na Triglavu, deset let je povezovala program na Radiu Sevnica, v Gradcu opravila šolanje iz homeopa- tije, se poučila o radiostezi- ji, je lastnica Galerije Lekos in ustanoviteljica ter predse- dnica sevniškega Društva Trg, ki si prizadeva za revitaliza- cijo starega mestnega jedra. Rada ima 80 % čokolado, za katero med smehom pravi, da ji malce zagreni sladkost življenja. Nikoli, četudi pride domov ob jutranjih urah, ne zaspi brez vsaj 15-minutne- ga branja. Nekdanji hobiji so postali njena obveza in delo. Se vedno prisega na glasbo svoje mladosti, a se prilago- di tudi tehno glasbi, če je po- trebno. Njena barva je čo- koladnorjava z vijoličasto, oblike okrogle ali polkrožne, kakršne so tudi njene gredice nayrtu, pa oboki vrat. Najra- je ima telečji zrezek v omaki s pire krompirjem in motovil- cem, nedeljska kosila ne mi- nejo brez prave domače go- veje juhe. In da so fritati v njej, še doda med smehom. Prijatelji? „Moram red, da imam zelo veliko znancev, prijateljev manj. Nimam časa za klepetanje s prijate- Ijicami, dan ima vendarle le 24 ur. Moj edini prijatelj v ži- vljenju je moj mož. Z njim se lahko vse pogovorim, njemu popolnoma zaupam. Z njim sva se skupaj oblikovala že od drugega letnika gimnazi- je. Skupaj sva odraščala, se vzgajala, zorela, se poročila že med študijem." Zato pravi, da ji 8. marec ali materinski dan nista niko- li veliko pomenila. A v očeh svojega moža se je vselej po- čutila ženska, zaželjena in spoštovana: „Mož mi nikoli ni nosil šopkov, kupoval zlatni- ne, ne vabiva drug drugega na večerje, a za vsako oble- tnico poroke mi prinese iris. Že 37 letI" Želela sta si veliko družino, deset otrok, a ima- ta le tri, ker jima več ni bilo dano: „Najini otroci so sedaj že veliki, so že oblikovane osebnosti, končujejo univer- zitetno izobrazbo, seveda na- ravoslovne stvari. Včasih se mi zdi, da sva jih celo preveč družbeno usmerila, da preveč široko gledajo na soljudi, radi pomagajo in doma si razdeli- mo vse delo. Hčerki sta obe farmacevtki, sin živilski teh- nolog, tako da jim bova lahko z možem prepustila firmo in bodo tu tri nova delovna me- sta. Da družbi ne bo potreb- no skrbeti zanje." Bojana Mavsar Breda Drenek Sotosek Ana Somrak, krška podžupanja „Za osmi marec so bili vedno zvončki" KRŠKO - „Zase pravim, da sem dstokrvna Kr- škopoljka," začne po- govor Ana Nuša Somrak v njeni pisarni na kr- ški občini, kjer opra- vlja delo podžupanje. Mati je bila Leskovčan- ka, oče pa iz Lok pri Le- skovcu. Po štirih sinovih se je družina poveča- la še za hčerko, ki sem jo spoznala v otroštvu kot sošolko iz paralel- ke, zato sva odstrli tudi nekaj skupnih let, saj bo naša generacija letos zaznamovana s pol sto- letja. „Ne bi bila rada mlajša, mo- goče bi leta sedaj za ne- kaj časa zamrznila," pravi in doda, da se z veseljem spo- minja šolskega obdobja in nas, ki smo bili na leskovški šoli razvrščeni v tri razrede. „Bila sem v 8.b in pred krat- kih sem pregledovala imena in priimke sošolcev," se na- smehne ter nadaljuje, da jih je iz njenega razreda ostalo v domačem okolju zelo malo, iz generacije pa vseeno kar precej. „Naš kraj je kot ve- lika vas, kjer se z nekaterimi srečujemo dnevno, je pa res, da sem v zadnjih letih jaz postala večja, saj me lahko najdeš povsod," se zasmeje, saj je poklic podžupanje ne- poklicno opravljala tudi v mi- nulem mandatu, zato je bila in je nepogrešljiva na najra- zličnejših prireditvah in do- godkih. Nuša ob vprašanju, kako se je znašla v svetu politike, najprej pove, da se ji stva- ri, ki jih je v življenju načr- tovala, niso nikoli uresnidle, zato je pričela vse jemati kot vnaprej pisano usodo. Verja- me v slučajnosti, čeprav bi si včasih vseeno želela, da se kaj obrne drugače. „Am- pak v tern delu se sedaj do- bro počutim, rada ga opra- vljam, kakor sem pravzaprav rada delala v gradbeništvu," se nasmehne, zato jo pov- prašam, kako gleda na mo- ške in ženske poklice. Po- jasni, da teoretično sicer ni moških niti ženskih del, v de- janjih pa vedno ni tako. „Če- prav sama na svoji koži tega nisem občutila, saj sem v gradbeništvu delala mesec dni več kot tri desetletja. Odkar sem aktivna v politiki, pa tudi nisem zaznala, da je to moška domena. Povsod je treba delati," zakljud misel in nadaljuje, da pri nekate- rih poklicih ni ravnovesja in zato se čuti moč nasprotne- ga spola ter doda prispodobo o moštvih, ki nimata enakega števila igralcev, zato prevla- da moč večinske populacije. Po Nušinem mišljenju smo ženske danes bolj obreme- njene, kot so bile včasih, ko so se srečevale z drugimi te- žavami, ko družina ni ime- la dovolj denarja, morebiti niti hrane, če pa je denar že bil, ni bilo ponudbe. Sodob- na ženska pa hoče biti v toku' dogajanja, saj želi biti po- polna delavka, žena, gospo- dinja, mati in še marsikaj, zato je včasih breme pretež- ko. Nato razloži, da smo žen- ske bolj racionalne in vemo, kje je začetek in kje konec, moški pa imajo ponavadi samo lupino, v kateri je nav- dih, ki ga speljejo, vendar se na začetku nikoli ne vpraša- jo po koncu. „Da ponazorim: ženske gremo plest pulover in vemo, kakšen bo na kon- cu, moški pa te vizije nima- jo, smo pa ženske in edino me lahko mame, tega pa res ne more nihče nadomestiti." Nekoliko se zamisli ob moral- nih in etičnih vrednotah ter z grenkobo reče, da so nekate- re stvari očem zakrite. „Mi- slim o zapostavljenih ženskah in nasiljem nad njimi, saj me popade groza, ko sem v sti- ku s strokovnimi službami in zvem za dejanja, ki si jih tež- ko zamišljam pri nas v 21. stoletju." Nato doda, da ima Slovenija vse pogoje, kjer bi imeli z lahkoto pravljič- no deželo, pa človeški faktor to s svojimi dejanji uničuje. Sebe opiše kot vedro in vese- lo: „Saj poskušam list, ki ima eno belo in drugo črno stran, vedno obrniti tako, da pade na belo." Nato doda, da je delovna oseba, ki sicer rada govori, zato nekateri pra- vi jo, da preveč, drugi pa jo sprejmejo takšno, kakršna je. Zato „rogov, ki jih imam po horoskopu, včasih niti ne po- skušam skriti." Aktivna je se pri gasilcih in domači krajev- ni skupnosti, kjer si je na le- skovški gmajni ob gozdu z mo- žem postavila hišo in ustvarila družino z rekom „da Leskov- ca ne menjam za Pariz, tu se krasno počutim, že otro- štvo sem imela neponovljivo, bilo je veliko otrok, s kateri- mi smo se igrali." Je tudi mati dveh hčera, ena dela magi- sterij, druga je na fakulteti, še vedno pa hrani njune ris- bice, ki sta jih risali ob naj- različnejših praznikih, ko sta bili majhni. Sama gleda na praznik kot na nekaj, kar bi si ljudje lah- ko naredili vsak dan in se ji zdi prav, da pridobiva na po- menu. „Kot otrok sem jema- la 8. marec kot poseben dan in mami vsako leto namenila pozornost z velikim šopkom zvončkov, ki sem jih nabrala v Žlapovcu." Spominja se, da se je pred desetletji ta dan bučno praznoval, saj so pod- jetja za svoje ženske pripra- vila slavje ter se nasmeje, da so ga pa ponavadi zakljudli moški, ki so prišli s praznova- nja se kasneje kot ženske. Nuša je družabna in tudi rada pleše, saj ji glasba veliko po- meni, zato ji je ial, da se ni temu bolj posvetila. Žal ji je tudi, da ni poskusila s petjem ali igranjem instrumenta, saj ima obcutek, da bi jo to obo- gatilo, ker se boji, da bo ime- la preveč časa, ko bo malo starejša. A že takoj doda, da se to verjetno ne more zgo- diti, saj bo pustila, da ji ži- vljenje prinese, kar ji mora. „Nikoli ne bom razočarana, če ne bom v politiki, s politi- ko se nisem poročila, čeprav v njej delujem že deset let in je postala moja stalnica, če bom hodila le v službo ali pa prejemala le pokojnino. Po- svetila se bom otrokom in vnukom, bratom in nečakom in sem prepričana, da bom imela tudi naprej pestro ži- vljenje." Za konec doda, da razmišlja o prihodnosti odgo- vorno, saj želi jesen življenja preživeti kvalitetno, nikakor ne hrepeni po Indiji Koroman- diji, pač pa se v vseh pogledih želi naužiti domačega kraja. M. Kalčič M. Ana Somrak 6| IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 IK@5LIUMMA Iz Ijubljane skozi krške oci Pri svojem delu sem spoznala mnogo izjemnih ljudi. Ponavadi so se kot iskrivi izkazali tisti, ki nikoli niso silili v ospredje. Običajni, preprosti Ijudje in ne tisti, ki jih vsak dxm gledamo, poslušavio, beremo. Med njimi pa je bilo nekaj izjem. Ko sem imela prviČ pogovor z Janezom Drnovškoni, sem imela strašno tremo. Prvič sem imela intervju s pvedsednikom republike, govorila pa naj bi o njegovem zdravju, karje gotovo najobčutljivejša točka vsakogar, še posebej, čeje predmet javne razprave. V Urad predsednika sem prišla z dvema ekipama, na predsednika pa smo čakali v posebni sobi, z zlatimi naslonjači in svetlimi lestenci. Z njegovima svetovalkama smo prijetno kramljali, se šalili. Koje odprl vrata, smo utihnili. Prav zares. Z rahlo sklonjeno držo mi je naklonil njegov značilni "polnasmeh". Nekaj sem rekla, ne vein točno kaj. In sva sedla. Nekaj malega sva govorila, preden so naju ozvočili in preden sem, priznam z rahlo tresočim glasom, postavila prvo vprašnje. Potem je steklo. Med pogovorom mi je po glavi rojilo nešteto stvari. Predsedriik meje gledal naravnost v oči. Skoraj ves čas. Njegovi odgovori, polni podvprašanj, so bili iskrivi in bi si jih lahko razlagal na več načinov. Potem sva zaključila in kamere so ugasnile. In sva se začela zares pogovarjati. O Onkološkem inštitutu, o pomenu skrbi za zdravje, o alternativni medicini, o bolečih spoznanjih, o živalih, govorila sem mu celo o moji hčerki... Kar govorila sva. Postal je živahnejši, očitno gaje pogovor zabaval. Moji kolegi so se muzali in se smejali, rekli so mi, da sem govorila stvari, ki jih gotovo še nihče ni rekel predsedniku. Pa nisem rekla nič takega. Samo pogovarjala sva se, o vsakdanjih stvareh. Ne kot predsednik republike in novinarka, ternveč kot državljana. Imela sem döber občutek o pogovoru, predvem pa o Janezu Drnovšku, državljanu. Naslednji teden sem dobivala odmeve na pogovor. Različne. To je za novinarja vedno težko. Želiš narediti odmeven intervju, želiš, da bi tebi predsednik povedal nekaj, kar drugim še ni... Pričakovanja v uredništvu so vedno velika. Proti koncu tedna-pa so me poklicali iz kdbineta predsednika republike. Predsednik me je povabil na razgovor za službo. Da bi delala pri njeviu. Vzelo mi je sapo. Morala sem pošteno predihati. Povabilo sem vzela kot veliko cast, meni, pund iz Krškega je predsednik države ponudil službo. Ponudbo sem, teden dni kasneje, vljudno in spoštljivo zavrnila. Ker si nisem znala predstavljati, kako bi usklajevala delo in družino in ker sem v svojem bistvu novinarka. Vedno novinarka. Težko bi delala kaj drugega. S predsednikom sva se še nekajkrat srečala. Simpatičnost je bila obojestranska. Videla seje tudi v pogovoru, ki sva ga posnela leto dni kasneje. In kar so mi mnogi očitali. Da sem s predsednikom govorila preveč prijazno. Verjetno bi morala biti hladna in vzvišena in ga napadati s političnimi spletkami. Pa ne jaz. Nisem takšna novinarka. Žal, ali na srečo. Nikoli se mi ni zdel bolan, njegove misli so bile čiste, z lahkoto je odgovarjal in se angažirano razgovoril, ko sem ga spraševala o njemu pomembni temi, ekologiji. Še posebej vneto sva se pogovarjala o možnostih zdravljenja raka. Povedal mi je, da je njegov edini način zdravljenja v vrnitvi k naravi. K zdravi, preprosti prehrani, k miru in k samemu sebi. Všeč mi je bila njegova osebnostna sprememba, kipatov resnici ni bila. he dovolil siie biti človek, kakršenje bil ves čas, brez političnega obraza, S težkim srcem sem spremljala novice o njegovem zdravju. Bila sem besna in ogorčena, da so se tolikokrat pojavile neosnovane govorice, da umira. Vsakič me je prizadelo. Zdelo se mi je, da Janez Drnovšek pooseblja upanje za bolnike z rakom. Bala sem se, da bodo njegovo napredujočo bolezen vzeli kot poraz, tudi lastni bolezni. Vsoboto sem prijutranjih poročilih izvedela, daje umrl. Samo to življenje imamo. Speljano po poteh med nebom in zemljo. Kavior stopamo z modro, mavrično prtljago in vanjo spravljamo, kar nam pride po poti. Kako lepo je, kadar so to Ijudje! Da si skupaj delimo del poti. Med nebom in zemljo. In konec poti pomeni njen začetek. Z novo modro, mavrično prtljago. Srečno, gospod predsednik! Pise: Alenka Mirt Iskra VRTNI CENTER * CVETLIČARNA Kwtn Janko t.p. CKŽ 6SA. 8270 KRAKO, Tel :07/49 02 560, Fix 07/49 02 571 Poslovalntca SENOVO, Tal.: 07/48 79 121 rezano cvetje in lončnice ^^^^^^^| AKCIJA MESECA: ioncna ORHIDEJA zemlja, semena gomolji, gnojila in vse vrste substratov Vabljeni v VC Kerin in Poslovalnico Senovo! Obiščitc nas in prescnečeni boste nad ponudbo. Z otvoritvijo prostorov tudi Podgorškovo slovo KRŠKO - Vodstvo Upravne enote Krško je v četrtek, 28. februarja, predstavilo delo v letu 2007, v kate- rem so rešili kar 98,9 odstotkov upravnih zadev. Na dobro delo 47 zaposlenih v organizaciji kažejo tudi rezultati zadovoljstva strank ter številna prejeta priznanja. Lani so rešili tudi kar nekaj prostorskih za- gat in ravno v četrtek svečano predali namenu prenovljene prostore Oddelka za upravne notranje zade- ve, sprejemne in glavne pisarne ter arhiva. Načelnik upravne enote Anton Podgoršek se je po 13 letih poslovil s položaja, saj ga je v ponedeljek zamenjala nova načelnica Lidija Božič. Na Upravni enoti Krško so lani reševali 13.222 upravnih zadev in jih rešili 13.072 oz. 98,9 %, kar načelnik Anton Podgoršek ocenjuje kot ve- lik uspeh. Stranke so nanje naslovile le 25 pritožb, pa tudi sicer so po zadovoljstvu strank v slovenskem vrhu, saj je povprečna ocena za- dovoljstva strank 4,84, pov- prečna ocena zadovoljstva zaposlenih pa 4,2. Pohvali- jo se lahko tudi s kar nekaj priznanji, med drugim s tre- mi diplomami za poslovno odličnost. Poleg tega so bili nominirani za najboljšo jav- no organizacijo, Podgoršek pa za najboljšega javnega menedžerja v okviru prizna- nja Zlata lastovka, s svojimi prispevki so sodelovali tudi na nekaterih konferencah. Leto 2007 je bilo tudi leto prostorskih rešitev za UE Kr- ško, saj so krajevni urad Se- novo preselili v zgradbo Ru- dnika Senovo v zapiranju, izpitni center pa na Stadi- on Matije Gubca. Decembra so iz neuglednih kletnih pro- storov v obnovljene prosto- re pritličja preselili Oddelek za upravne notranje zade- ve, sprejemno in glavno pi- sarno, v kletnih prostorih pa uredili sejno sobo in arhiv. 405 kvadratnih metrov obno- vljenih površin (od tega 120 kvadratnih metrov novih), kar je stalo dobrih 450 tisoč evrov, so v četrtek tudi slo- vesno odprli, otvoritve pa so se udeležili številni ugledni gostje iz gospodarstva, po- litike in drugih področij jav- nega življenja. Anton Podgoršek se je po 13 letih poslovil z mesta načel- nika upravne enote, saj ga je v ponedeljek, 3. marca, za- menjala Lidija Božič, doslej zaposlena na Občini Sevnica. Kot pravi, ostaja na uprav- ni enoti kot višji svetovalec I (rang vodje notranje orga- nizacijske enote), a si išče drugo službo. „Dokler bom tu, bom odigral pozitivno vlogo v tej organizaciji jav- nega sektorja, do katere še naprej čutim neko odgovor- nost," je zatrdil Podgoršek, ki je prepričan, da bo uprav- na enota s tako kvalitetno ekipo uspešno delovala tudi v bodoče. Peter Pavlovič Dolgoletni načelnik UE Krško Anton Podgoršek z vodji oddelkov (z /eve): Ivanka Puntar z Referata za prostor, mag. Nina Hadžimulič z Oddelka za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo, mag. Jožica Volčanjk z Oddelka za prostor in občo upravo ter Vida Omerzel z Oddelka za upravne notranje zadeve UE Krško v številkah Na območju Upravne eno- te Krško (občini Krško in Kostanjevica na Krki) je bilo lani 264 rojstev in 271 smrti. Več rojstev kot smr- ti je bilo v KS Dolenja vas (+8),Gora(+1),Krsko(+9), Leskovec (+5), Podbočje (+3), Senuše (+10) in Ve- liki Podlog (+4), na „nuli" so v KS Rožno-Presladol, negativna pa je bilanca v KS Brestanica (-5), Kopriv- nica (-8), Krško polje (- 13), Raka (-7), Senovo (- 4), Veliki Trn (-4), Zdole (-5) ter v občini Kostanje- vica na Krki (-1). Sklenje- nih je bilo 115 zakonskih zvez, registracij istospol- nih zvez niso zabeležili, razvez je bilo 21. Na novo so registrirali 26 društev, ki jih je zdaj skupno že 313. Registriranih je 1863 nosilcev kmetijskih gospo- darstev ter 2359 pridelo- valcev grozdja in vina, ki obdelujejo 833 hektarjev vinogradov. Podelili so 55 statusov vojnih veteranov in 11 statusov žrtev voj- nega nasilja, za uresniče- vanje pravic po t.i. „vojni zakonodaji" pa lani name- nili 3,3 milijone evrov. Brežiških planincev je že skoraj 600 BREŽICE - Čez 100 članov Planinskega društva Brežice je na občnem zboru 15. februarja sprejelo poroälo o aktivnostih v lanskem letu in potrdilo pro- gram za tekoče (eto. Že uvod, v katerem so naj- bolj vneti fotografi prikaza- li posnetke s prehojenih tur in taborov, je pokazal na ši- rino in pestrost dogajanja v društvu, kar je v svojem po- ročilu dodatno dokumentiral predsednik Tone Jesenko. Društvu se je v letu 2007 pri- družilo 90 novih planincev, tako da sedaj šteje 599 čla- nov. Lani so opravili 129 eno- dnevnih in dvodnevnih izle- tov, na njih pa našteli 3849 udeležencev. Mentorice pla- ninskih skupin na OŠ Artiče, Brežice, Bizeljsko, Dobova in Globoko so razen za pri- jetne izlete poskrbele tudi, da so učenci od 2. do 4. ra- zreda spoznavali vsebine iz planinske sole, s 70 učenci 5./9 razreda OŠ Brežice pa so opravili planinsko šolo pri Treh kraljih na Pohorju. Za člane društva so organizira- li kar štiri planinske tabore: otroškega na Vršiču, mladin- skega in družinskega na Dov- jem ter prvič tabor v tujini, na Slovaškem. Za gibanje, druženje in uživanje v lepo- ti pohodništva, planinskega in gorskega sveta sta poskr- beli še številčno močna sku- pina upokojencev - torkar- jev in planinska skupina na Upravni enoti Brežice. Ožje skupine ali posamezniki so se povzpeli na Monte Ros- so, se vzpenjali po Kavkazu, po portugalskih, albanskih in čmogorskih gorah... Po- leg tega so na mesečnih sre- čanjih na planinskih večerih obiskovalcem ponudili zani- miv izbor tem. Člani PD Brežice negujejo prijateljstvo z mnogimi so- rodnimi društvi, še posebej s pobratenim PD Pošta Tele- kom Ljubljana. Vsako leto organizirajo martinovanje, pohod po brežiški poti, soor- ganizirajor tradicionalni po- hod po poteh Brežiške čete ob prazniku občine Brežice, markacisti vzdržujejo poti na svojem področju. Za dolgoletno srčno prosto- voljno delo v planinstvu je predsednik MDO Zasavje Bo- rut Vukovič podelil zlati ča- stni znak PZS Jožici Srpčič, srebrni častni znak PZS Da- nici Fux, srebrni častni znak MDO Zasavje pa Tonetu Je- senku in Martinu Slovencu. Za pomoč in sodelovanje pri akcijah PD Brežice je bilo podeljenih tudi več društve- nih priznanj. Milena Jesenko Z občnega zbora PD Brežice ObzoniiK redakdja@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 CS L_ /\ ^ C-1 /\ t-l <= F=? ----- -TiCNI OKULISTICNI PREGLEDI 041 699 385 NA ZDRÄVSTVLN0 KARTIC0 Okulist MEH Boštjan drmed specialist oftalmolo^ Vsak tnrpk ori 11 - 17 w- Ljudskn Optikfi Ghisinahcr Stusck Oujan s.p. Cestti prvih horeev 20c 8250 Brc/ice, Slovenija Tet ++380 7 4ÜÜ 31 31 mail: inso(S)ylasniahcr coin www (jliisinahor com Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 IZ NAŠIH KRAJEV m Mihaela Baumkirher, svetovalka za dojenje »Dojenje je tesna vez med mamico in dojenčkom!« SEVNICA - Iz Lončarjevega Dola, štiri kilometre oddaljenega od Sevnice, je kot Mihaela Grivc 1983 kon- čala v Ljubljani Srednjo medicinsko babiško šolo, se s to izobrazbo kot štipendistka ZD Sevnica v njem zaposlila. Zdaj dela v patronažni službi že 24 let. Danes se semkaj vozi na delo iz devet kilometrov od- daljenega Trnovca, je žena možu železničarju ter mama hčerki Niki, študentki zgodovine in obrambo- slovja in sinu Leonu, študentu strojne fakultete. Nedavno si je s phzadevnostjo pridobila laskavi na- ziv »mednarodno pooblaščena svetovalka za dojenje«; licenca se pridobi za dobo petih let, potem jo je treba obnoviti. 0 dojenju predava v šoli za starše. Odločitev, biti to, kar ste - medicinska sestra in babi- ca? Ne le odločitev, predvsem že- Ija, ki sem jo najbrž pode- dovala. Prababica in babica po mamini strani sta bili va- ški babici. S staro mamo sem hodila k mamicam in dojenč- kom, ki jih je kopala in ma- micam svetovala, meni pa je bilo to vse tako lepo. Kot danes, to neskončno vese- Ije nad novim življenjem. Ko sem končala osnovno šolo, sem si rekla, da samo to in nič drugega. Kako pa se spominjate za- četkov? Ko sem prišla na delo, smo bile tri patronažne sestre. Poleg mene še Tilčka Zupan- čič in Dragica Vovk. V glav- nem smo opravljale patro- nažne obiske starostnikov, invalidov, kroničnih bolnikov, do obiskov otročnic. Se pravi prav mladih mamic. Vpraša- le smo jih, če dojijo svojega otroka, kako se počuti, ka- kšna je krvavitev, pregleda- le smo stanje nog, kar pome- ni, če so kakšni edemi nog. To pomeni otekle noge, ki so po- kazatelj okvare ledvic, lah- ko pa tudi nevarnost trom- boze (krvnih strdkov), ki so nevarni, da pridejo v pljuča, srce ali možgane, kar lahko povzroči smrt. Že tedaj smo opozarjale na poporodne ne- varnosti, vendar ne v tolikšni men kot danes. Pri porodni- cah je velik poudarek na do- jenju, kar pa se je izpridi- lo zaradi močne propagande mlečne industrije, ta propa- ganda pa v škodo novorojenč- kov in mamic. Kaj to pomeni? Zaradi težkih porodov ali zla- tenice so bili otroci utrujeni, zaspani, niso jih pristavljali k mamicam, navadno kar celih štiriindvajset ur ne, dojenč- ke so zadriali na opazovanju v delovnih prostorih sester, ker so ti po porodu še bruhali plo- dno vodo, kar je predstavlja- lo nevarnost zadušitve. Z da- našnjega vidika in napredka pa ta prekinitev z mamico po- meni pomanjkanje stimulacije za nastanek mleka. Danes je to popolnoma drugače. Otrok je pri mami, je z njo v sobi, k prsim je pristavljen že prvo uro, doji se po želji, danes do- jenja ne omejujejo. Včasih je bilo to na dve ali tri ure, da- nes pa tako, kot otrok nare- kuje. Če je že prevladovalo mnenje, da se otrok razvaja s pogostimi podoji, to ne drii. Otrok potrebuje čustveno vez z materjo ves čas, tako kot je bil neprekinjeno z njo v noseč- nosti. Treba se je zavedati, da otrok po rojstvu močno pogre- ša ta pristen stik z njeno bli- žino. Zato pa, ko se ga prista- vi k prsim, se lahko tudi samo pocrklja in ni nujno, da bo do- ločen čas tudi jedel. Tu pa ste sedaj za pomoč tudi svetovalci. Svetovalci za dojenje spod- bujamo matere v njihovi sa- mozavesti, da se zanesejo na svoj materinski cut, instinkt. Tako postane mati močnej- ša in bolj suverena in se na- uči reševati probleme tako, da opazuje svojega otroka in se odziva na njegove potre- be. Slovenski izraz »sveto- valka za dojenje« ni najbolj posrečen, saj materam prav- zaprav ne svetujemo, ampak jih poslušamo, prepoznava- mo njihove stiske, jim poda- jamo znanje, pomoč, podpo- ro in ustrezne informacije. Te dobijo v šoli za starše, pokli- če lahko svetovalko za doje- nje, se obrne na patronažno službo, posvetovalnico za do- jenčke, v strokovnih in drugih revijah, knjigah, pa pri že iz- kušenih sorodnicah, prijate- Ijicah in osebah, ki so dojenju resnično naklonjene. Matere pa so tiste, ki se same odloči- jo, kako bodo ravnale in ka- kšno pot bodo izbrale. Mati je tista, ki najbolje pozna svoje- ga otroka in družino, s katero živi. Je pa res, da za uspešno dojenje nista vedno dovolj le želja in materina odločitev, zato je treba poiskati pravo pomoč, saj je veliko težav re- šljivih, če ne v celoti, potem vsaj delno. Dojenje pa je mnogo vec, kot samo hranjenje otroka. Ja, je tesno razmerje med materjo in njenim dojenčk- om, je skrb za njegovo dob- robit. Matere, ki imajo težave pri dojenju, izražajo svoja si- lovita čustva, občutke nemo- či. Zato je zelo pomembno, da kadar se pogovarjamo o doje- nju, govorimo tudi o čustvih in občutkih. Pomagati moramo, da si mati povrne samozavest, saj bo le takšna uspešno doji- la. Zelo pogosto potrebuje za- gotovilo, da dela prav. Nalo- ga svetovalke za dojenje je, da mamico potolaži, prepo- zna njene občutke, da jo do- bro posluša in jo spodbuja. Pogosto je res potrebno ogro- mno obojestranskega truda in potrpežljivosti, a se za dobro- bit otročka splača. Duda z mlekom in čajem in dudica tolažilka pa naredita svoje, mar ne? Seveda, kar je zelo mote- če za njegov vzorec sesanja. Prvih šest tednov so mami- ce podvriene sesalni zme- di, dojenčki za sesanje dude uporabljajo ene obrazne mi- sice, za sesanje iz dojke pa druge. Jasno je, da so ma- mice zaskrbljene, da otrok ne bi bil lačen in mu prehi- tro dajo stekleničko, s tern sproži svoj in otrokov zača- rani krog in bo tako pri njej nepravilno sesal, zaradi tega bo lačen, tudi mleka bo po- sledično manj in tako prista- ne na adaptiranem mleku. In dilema - ali adaptirano ali kravje mleko? Če že vsi našteti nasveti in ugotovitve odpovedo, potem absolutno adaptirano mleko, vsaj do prvega leta starosti, nato na željo staršev kravje mleko. Gre res za novorojenč- ka in dojenčka do 12-ih mese- cev, ker so njegova črevesca v razvoju in je kravje mleko pretežko zanje, je premastno in s težko prebavljivimi belja- kovinami. Ste v neposrednem stiku z ženskami in materami, mi pa smo, tako vsaj nekateri pravijo, v mesecu žensk. Verjamem, trdno verja- mem, da se vsaka trudi biti najboljša, skoraj popolna. In tudi smo, saj v dani situaciji delamo, kot se nam zdi, da je najboljše. In potem, ko analiziramo stvari in dogod- ke za nazaj, vedno razmisli- mo, kaj in kako bi lahko na- redile drugače in še boljše. Nat ja Jenko Sunčič Mihaela Baumkirher ObžofniK redakcija@po$avje. info Tel.: 07 49 05 782 KOSTANJEVICA NA KRKI - Valvasorjeva knjiinica Krsko in Galerija Boiidarja Jakca sta v petek, 29. februarja, v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki pripravili pogovor s pisateljem Matejem Dolencem. Beseda je tekla o njegovem življenju in delu, predvsem pa o njegovem romanu Vampir z Gorjancev, ki se dogaja tudi v naših krajih in po katerem v teh dneh snemajo istoimenski film v kostanjeviški okolici. Z avtorjem se je pogovarjat Goran Milovanovič, kustos Galerije Božidarja Jakca. Za glasbeno obogatitev večera so poskrbeli Mladi harmonikarji iz Podbočja.____________ WWW. 0 >LXI>V # A poMviti into INFORMACIJSKO SREDlSČE POKRAJINE POSAVJE Obujale kulinariko babic BREŽICE - Članice Društva kmetic Brežice se združujejo v društvu že dobrih trideset let in so organizirane po aktivih po vseh krajevnih skupnostih brežiške občine. Rade se ude- leiujejo družabnih srečanj, izletov, pa tudi poučnih vsebin, še zlasti kuharskih tečajev. Letošnjo zimo smo obujale ku- linariko naših babic. Dvakrat smo izvedle tečaj priprave in izdelave mlinčevke ali t.i. kuhane potice. Prvič na Malern vrhu pri Kostevčevih, drugič pa na Bizeljskem na turistični kmetiji Balon - Bela gorca. Umetnosti izdelave kuhane po- tice nas je po svojih izkušnjah učila Marija Slovene iz Cur- novca, ki je vedno pripravljena, da nam posreduje svoje iz- kušnje, za kar smo ji zelo hvaležne. Za vse, ki jih zanima umetnost izdelave kuhane potice, se lahko pozanimajo pri Društvu kmetic Brežice in tečaj bomo še ponovili. Marija Levak, KGZ Novo mesto, izp. Breiice Članice DK Breiice na tečaju priprave mlinčevke na Bizeljskem KŠTM Sevnica uspešno zaključil leto 2007 SEVNICA • Konec januarja se je sestal Svet zavoda KŠTM Sevnica in na 14. redni seji in med drugimi točkami obrav- naval zaključni račun zavoda za leto 2007. V vsebinskem in finančnem smislu je bilo leto uspešno. Zavod KŠTM skrbi za vzdrževanje Ajdovskega gradca, gradu Sevnica z Lutrovsko kletjo, grajskim gozdom, parkom in vi- nogradom, grajsko kavarno in prireditve na gradu, za vzdr- ževanje Kulturne dvorane Sevnica s kinom, gledališkim in lutkovnim abonmajem ter ostalimi prireditvami, za Mladin- ski center Sevnica, Turistično informacijsko pisarno Sevnica, sportna dvorana pri OS Sevnica, Športni dom in bazen Sevni- ca, pristan in čolnišče Orehovo, Turistično rekreacijsko ob- močje Lisca in smučišče, sejem Sevnica, časopis Grajske no- vice, organizacijo prireditev na območju občine (lani je bilo v organizaciji ali soorganizaciji KŠTM Sevnica izvedeno 253 prireditev ali dogodkov), financiranje društev na področju kulture, športa, turizma in mladinskih dejavnosti, ukvarja- li pa so se tudi s prijavami na javne razpise države in skrbe- li za dodatne finančne vire, sodelovali pri razvoju načrtov v občinskih projektnih skupinah, sodelovali z drugimi ustano- vami... Objekti, ki jih imajo v upravljanju, zahtevajo veli- ko dela in finančnih sredstev, saj kar 85 % sredstev proraču- na porabijo za te namene, 15 % proračuna pa je namenjenih investicijskemu vlaganju. P.P. Eden od objektov, s katerimi upravlja zavod KŠTM, je tudi sevniški grad._________________________,_______ Kako kombinirati zelišča in vrtnine? BREŽICE - Knjižnica Brežice in Klub Gaia sta v četrtek, 21. februarja, v Dvorani Savice Zorko priredila predavanje o kombiniranju zelišč in vrtnin v vrtu. Predavala je priznana strokovnjakinja Miša Pušenjak, ki je predstavila prednosti kombiniranja zelišč z vrtninami. Zelišča, kot so timijan, ba- zilika, koper, kumina idr., imajo pomembno vlogo pri kom- biniranju z zelenjavo, saj v mnogih primerih odigrajo vlogo fitofarmacevtskega sredstva. Tako s pravilno zasaditvijo in setvijo teh rastlin preprečimo uporabo sredstev za bolezni in škodljivce. Po končanem predavanju je predavateljica od- govarjala na zastavljena vprašanja. Nova znanja, ki smo jih pridobili ta večer, bomo s pridom uporabili v praksi. Ljubi- telji narave, rož in vrta smo preživeli zanimiv in poučen ve- čer v knjižnici. Andreja Kos, Knjižnica Breiice Q IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - teto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 BREŽICE • V sredo, 13. februarja, so ob obisku vladne ekipe na območju posavske regije na Upravni enoti Breiice pričakovali obisk ministra za javno upravo dr. Gregor ja Viranta, vendor seje delovnega posveta udeleiil drzavni sekretar mag. Roman Rep in se z zaposlenimi pogovarjal o aktualnih upravnih zadevah, ki so povezane z delom ter s strankami, ki se s svojimi potrebami in zahtevami obračajo na usluzbence v upravnih enotah.__________________________M. K. M. Jože Ribič predal vodenje „sončkov" PODBOČJE - Društvo za cerebralno paralizo "Sonček" Posavje je v soboto, 23. februarja, organiziralo redni občni zbor čla- nov. Podali smo vsa poročila, kar potrjuje, da je bilo v letu 2007 delo zelo uspešno. Imeli smo tudi volitve za novega pred- sednika za čas do dokončanja mandata, saj se je po 12-ih le- tih zelo uspešnega in kakovostnega dela Jože Ribič odločil, da prepusti vodenje društva. Kot dolgoletnemu predsedniku je skozi leta delovanja uspelo razviti razvejano društveno de- javnost, vzpostaviti sodelovanje s strokovnimi delavci, drugi- mi organizacijami in institucijami ter se aktivno vključiti v lo- kalno okolje. Veliko je stvari, za katere je prav gospod Ribič zaslužen, da so bile izpeljane v pravo smer. Vseskozi si je pri- zadeval pridobiti čim več donatorjev, sponzorjev in drugih Iju- di, ki so bili s prispevki in delom pripravljeni pomagati, da je lahko kot predsednik društva nemoteno skrbel za uspešno de- lovanje društva. Skrbel je, da je društvo delovalo v okviru pro- gramskih smernic: sola za starše, zdravstveno terapevtske ko- lonije, posebni socialni programi, družabni pikniki invalidov, kultume prireditve, organizacija dobrodelnih koncertov... Vsi člani društva se mu za vse to iskreno zahvaljujemo! Čeprav je predal funkcijo predsednika, bo še naprej kot član društva spremljal delo Društva Sonček. Skupaj bomo sledili cilju "Son- ček - eden za vse". Jerneja Dornik Člani Društva Sonček na občnem zboru ^^¦¦MIM V^^J^^p^^b Q.O.O» ZASEBNI VETERINARSKI CENTER Leskovec pri Krškem Spoštovani lastniki psov! *-» Obveščamo vas, da seje pričela spomladanska akcija cepljenja psov proti steklini. Izkoristite priložnost in pripeljite svojega psa v sodobno opremljeno veterinarsko ambulanto, kjer vas čaka prijazna in strokovno usposo- bljena ekipa. Vašega ljubljenčka čaka ob cepljenju proti steklini slastna nagrada. Delovni čas: V mesecu marcu bomo cepili pse proti steklini v ambulanti od 7 do 19 ure vsak delovnik in ob sobotah od 7 do 11 ure Ambulanta za male živali: Pon.-pet. :7- 11 hin 17- 18 h Sob.: 7 h - 11 h Trgovina in lekarna: Pon.-pet. : 7-19 h Sob.: 7 h - 11 h Dežurna služba: non stop Tel: 07 49 05 303, www.zvc.si DehinelP's tablete Krško častniško združenje med najaktivnejšimi KRŠKO - V petek, 29. februarja, so se na letni konferenci sestali člani krškega občinskega Združenja slovenskih častnikov (ZSČ), ki ga kot predsednik vodi Anton Podgoršek in v katerega je včlanjenih preko 170 članov. Ob tern so podelili tudi stanovska phznanja posameznikom, ki so s svojim delom vidno pri- spevali k razvoju Zveze slovenskih častnikov. Po sprejemu poročil o delu v minulem letu so udeležen- ci letne konference obrav- navali in sprejeli načrt ak- tivnosti s področja vojaško strokovnega izobraževanja v letošnjem letu. Mednje sodijo razna predavanja, ogled mornariške vojaške enote Slovenske vojske v An- karanu konec meseca maja, strelski trening in tekmova- nje na strelišču cerkljanske vojašnice, ogled vojaških vaj, obisk v častniški orga- nizaciji v pobratenem Obri- gheimu v Nemčiji ipd. Neka- tere aktivnosti bodo izvedli v soorganizaciji z ostalimi veteranskimi društvi iz ob- čine Krško, s katerimi jih povezuje tesno sodelova- nje in od minulega leta tudi souporaba skupnih prosto- rov in opreme za delovanje na naslovu Cesta krških žr- tev 30 v Krškem. Kakor je ob tern dejal predsednik Zveze združenj slovenskih častni- kov Miha Butara, lahko ta- kšno sodelovanje krških ča- stnikov z ostalimi združenji služi za vzor v slovenskem merilu, krško združenje pa je med najaktivnejšimi med skupno 59 slovenskimi zdru- ženji, ki tvorijo Zvezo slo- venskih častnikov. V na- daljevanju konference so predsednik Anton Podgor- šek, polkovnik Miha Butara in stotnik Janko Ljubič, se- kretar Zveze slovenskih ča- stnikov, podelili priznanja trem članom krškega zdru- ženja za ustvarjalen pri- spevek pri organiziranju in razvoju Zveze slovenskih častnikov, in sicer je prizna- nje ZSČ prejel višji vodnik Jože Špiler, častna znaka ZSČ pa višji vodnik Mihael Planinc in rezervni stotnik Nikolaj Žibret. Čestitkam prejemnikom priznanj so se poleg članov pridružili tudi predstavniki veteranskih or- ganizacij, ki so združenju ob tern zaželeli uspešno de- lovno leto. Bojana Ma vsar Od leve proti desni: Anton Podgoršek, Jože Špiler, Mihael Planinc, Miha Butara, Nikolaj Zibret in Janko Ljubič Zlata znaka Močivniku in PGD Videm ob Savi SEVNICA - Z regijsko slovesnostjo, ki je letos potekala v sevniškem gasilskem domu, so 28. februarja pripadniki Civilne zaščite iz posavskih občin obeležili svoj praznik, 1. marec - svetovni dan Civilne zaščite. Namen slednjega je, da se v javnosti krepi zavest o vlogi sil zaščite in reševanja, nji- hovega ukrepanja v primeru naravnih in drugih nesreč ter posledičnega reševanja pre- moženja in življenj. Ob pred- vajanju dokumentarnega fil- ma, ki ga je izdelal Bojan Kastelic za Občinski štab CZ Sevnica, kultumem progra- mu, ki so ga izvajali sevniški osnovnošolci, učenci tamkaj- šnje glasbene sole in Oktet Jurij Dalmatin, so najbolj za- služnim pripadnikom in dru- štvom podelili tudi priznanja. Bronasti znak CZ so prejeli v odsotnosti Milan Germovšek iz Brežic, Prostovoljno gasil- sko društvo Veliki Podlog in Marjan Cvelbar iz Kostanje- vice na Krki. Srebrni znak CZ sta prejela Sitvana Mozer iz Krškega in PGD Pišece, zla- ti znak CZ kot najvišje regij- sko priznanje, ki pa je bilo podeljeno 29. februarja na osrednji slovenski slovesno- sti v Ljubljani, pa je preje- lo Prostovoljno gasilsko dru- štvo Videm ob Savi, ki deluje na območju levega brega me- sta Krško za potrebe zaščite in reševanja že častitljivih 120 let in šteje trenutno 60 članov. Na osrednji prireditvi v Ljubljani pa je plaketo CZ prejel tudi Ladislav Močiv- nik iz Sevnice, ki je predano in požrtvovalno vodil Občin- ski štab CZ Sevnica kar pol- nih 16 let. Bojana Mavsar Prejemniki letošnjih priznanj Pomladili so članstvo MOSTEC V času rednih zbo- rov članov v najrazličnejših društvih, ki potekajo v tern obdobju, ko se članstvo ozi- ra za opravljenimi naloga- mi ter si zastavlja nove de- lovne načrte, so se v soboto, 23. februarja, sestali člani Gasilskega društva Mostec. Ugotovili so, da je dejavnost v minulem obdobju nekoliko zaspala in sklenili, da bodo z novim vodstvom ter dodobra pomlajenim članstvom uspe- li premakniti gasilstvo v kra- ju z mrtve točke, saj kore- nine segajo več desetletij v preteklost. Za novega pred- sednika so potrdili Staneta Pernarja, za tajnico je bila izvoljena Polona Žibert, po- veljniško mesto pa je pre- vzel Franc Cetin. M. K. M. Dotv.i kflwi'{ mcsUi ¦4MH» ' ¦¦^^¦^^^¦i"«" Pridi in jo popij nliodncsi s s^?boj! KAVARNA ATRIJ Mi-Mnl rtlrll CPU IV. llrc-ji, t- Brečkovi obrazi cvetlic BREŽICE - V sodelovanju Društva za oživitev mesta Brežice, Krajevne skupnosti Šentlenart, Občine Breži- ce in Zavoda za podjetništvo in turi- zem Brežice je v brežiški Mestni hiši od petka, 29. februarja, na ogled po- stavljena fotografska razstava avtor- ja Branka Brečka, ki jo je poimeno- val Proti pomladi. V prijetnem razstavnem ambientu so na poseben način oživele foto- grafije travniških in gozdnih cvetlic, ki jih je Karl Filipčič med drugim pospremil z besedami, da v sebi no- sijo posebno sporočilno vrednost, saj gledalcu razkrivajo svoje pisane cvetne obraze, avtor pa dodal, da prihaja čas pomladi, ko bodo rože vzcvetele v vsej svoji polnosti lepo- te. Razstavo je odprl predsednik KS Šentlenart Stane Radanovič, kul- tumi program so oblikovali učen- ci brežiške Glasbene sole, vezni tekst pa je prebirala Alenka Černe- lič Krošelj, ki je pred prijetnim za- ključnim druženjem ponudila mo- žnost brezplačnega ogleda razstave tja do 22. marca. M. K. M. Avtor razstave Branko Brečko in Alenka Černelič Krošelj CITROEN C4/^ä^ visiosPAce «3.000 Ni nam vseeno«, ki jo je vo- dil doc. dr. Milan Jazbec z MZZ RS, brežiška sola pa je prva med slovenskimi, ki je organizirala tovrstno srečanje. Po besedah ravnateljice mag. Marije Lubiina Novak želi- jo na šoli prispevati k botjšemu medkulturnemu dialogu v vsakdanjem življenju vseh, ne le v Evropski skupnosti, pri tern pa zlasti pomagati mladim pri spoznavanju ter spošto- vanju načel enakosti, strpnesti, drugačnosti in medsebojne- ga razumevanja. V preko 700-članskem kolektivu sobivajo tudi trije novi učenci iz drugih kulturnih okolij. Ti so se dobro znašli med njimi, se tudi dobro prilagodili, pouku le težje sledijo zaradi nepoznavanja jezika, a jim pomagajo sovrstniki in udteljice z dopolnilnim poukom iz slovenskega jezika. Učiteljski zbor se tako z učenci trudi za kakovost življenja na soli, kjer sku- paj ugotavljajo, da predsodkov s strani otrok ni, kar je go- tovo pomemben dokaz o vzpostavljenem sožitju med različ- nimi in različnim. N.J.S. RADIO K R Š K 0 M0TIM0 K0NKURENC0 OD LETA 1999 www.radioenergy.si 10 G0SP0DARSTV0 Posavski obzornik ¦ leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 Spodnja Sava je nacionalni projekt, ki bo koristil tudi lokalnemu razvoju SEVNICA - V petek popoldne si je minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavkami z ministr- stva ogledal, kako napredujejo dela pri urejanju infrastrukture ob akumulacijskem bazenu, nato pa še sam energetski objekt HE Bianca. Ministra sta pred sedežem Jav- nega podjetja Infra v Sevnici sprejela direktorica Ana Grač- ner in sevniški župan Kristijan Jane, ogleda pa se je udeležil tudi župan sosednje krške ob- čine Franc Bogovič. Med vo- žnjo z minibusom ob skoraj desetkilometrskem akumula- cijskem bazenu je goste in no- vinarje z že opravljenimi deli in nadaljnjimi načrti seznanil vodja projekta Jani Zemljak. Na gradbiscu HE Bianca pa jih je pričakal direktor Skupnega podviga Bogdan Barbie, ki je ministra seznanil s trenutnim stanjem na objektu in ga po- peljal na ogled jezovne zgrad- be, v katero bodo kmalu zače- li namescati strojno opremo. Do prvega septembra naj bi bilo vse pripravljeno za dvig gladine vode v akumulacij- skem bazenu na obratovalno višino, po vseh potrebnih pre- izkušanjih pa naj bi elektrarna začela obratovati maja priho- dnje leto. Minister Podobnik je po ogle- du visokovodnih nasipov in ce- lotnega gradbisca izjavil, da bo z gradnjo hidroelektram na Spodnji Savi Slovenija poveča- la obnovljive vire, pri čemer je pomemben vsak kilovat ele- ktrične energije, hkrati pa bo ta prostor dobil protipoplavne zašcito in komunalno uredi- tev naselij ob reki Savi. Česti- tal je vsem, ki uspešno vodijo ta projekt ter se zahvalil obči- nam in njihovim županom za sodelovanje, lastnikom par- cel in vsem prizadetim kraja- nom pa za razumevanje zaradi motenja v času gradbenih po- segov, vse z obljubo, da bodo lahko na koncu vsi Slovenci po- nosni na ta predel driave. Na občasne očitke, da se na ob- močju Posavja porabi preve- lik del sredstev vodnega skla- da, ki je glavni vir sredstev za infrastrukturni del projekta HE na spodnji Savi, je minister dejal, da kritiki pozabljajo, kako gre tu za pomemben na- cionalni projekt, ki pa bo za- radi modre odločitve za hkra- tno izvajanje del na lokalni, driavni in vodni infrastruktu- ri upravičeno prinesel koristi tudi lokalnim skupnostim. S. Mavsar Med ogledom turbinske zgradbe HE Bianca Šentjernejčan na čelu zbornice KRŠKO - Upravni odbor Območne gospodarske zbomice Posavje je 20. februarja imenoval novega direktorja - to je Darko Gori- šek, univ.dipl.inž. strojništva iz Šentjerneja, z dolgoletnimi iz- kušnjami na vodilnih mestih v gospodarstvu. Mandat nastopi s 17. marcem, do takrat pa bo zbomico kot v. d. direktorice vo- dila Aleksandra Ilic. Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, je predstavil aktualna dogajanja v zbomici s poudarkom na pogajanjih s socialnimi partnerji glede podpisa kolektivne pogodbe o izredni uskladitvi plač ter inflaciji. „Skupna odgo- vornost vseh socialnih partnerjev je doseči, da sindikalni priti- ski na lineamo zviševanje stroškov dela ne bi posegali v sredstva za tehnološki razvoj, razvoj kadrov in novih trgov in s tern pov- zročili zmanjšanje zaposlenosti in celo števila podjetij," pra- vijo v posavski gospodarski zbomici. „Tako resen problem kon- kurenčnosti in produktivnosti je mogoče rešiti le s konsenzom in dialogom vseh socialnih partnerjev - tudi vlade. Gospodar- stvo od vlade pričakuje, da bo z ukinitvijo davka na place in po- novno uvedbo davčnih olajšav za naložbe v nove tehnologije in nove trge pripomogla k višjim neto plačam zaposlenih v gospo- darstvu." P.P. Odgovor na prispevek »Mnenje k osnutku DPN za izgradnjo odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško« (Posavski obzornik St. 4,21.2.2008) V Posavskem obzomiku z dne 21.2. 2008 smo z zani- manjem prebrali prispevek Mnenje k osnutku Driavne- ga prostorskega načrta za iz- gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov (NSRAO) na lokaciji Vrbi- na v občini Krško, v katerem g. Metod Šonc, vodja sve- tniške skupine SDS, kritično obravnava študijo variant od- lagališča. Čeprav spoštujemo mnenje g. Šonca, se nam zdi zaradi objektivne obvešče- nosti javnosti nujno dodatno pojasniti nekatere navedbe. Na primer trditev, »da noben zgrajen objekt ne more biti v funkciji zelo dolg čas (tri- sto let in več), če ni tekoče nadziran, vzdrževan in po po- trebi obnavljan«. Res je, da bo odlagališče NSRAO tudi po zaprtju se nadzorovano, ven- dar predvsem z namenom evidentiranja, da vplivov na okolje ni, vzdrževanje in ob- navljan je objekta pa nista predvidena. Za to, da radio- aktivne snovi ne bodo prodrle iz odlagališča, bo namreč po- skrbljeno z vrsto ukrepov pri načrtovanju in gradnji odla- gališča ter pri pripravi odpad- kov za končno odložitev. Glede študije variant naj najprej poudarimo, da je gradnja odlagalnih enot pri variantah D (izgradnja pod- zemnih rovov) in E (izgra- dnja vkopanih silosov) pred- videna v geoloških plasteh, ki so pod plastjo proda, ki predstavlja vodonosnik z 2- 3 m debelim slojem vode. To so plasti, ki imajo nizke prepustnosti in zelo počasen tok vode. Če teče voda skozi prodni sloj s hitrostjo največ malo več kot 2 km na leto, teče skozi te plasti le s hi- trostjo okrog 1 cm (stotinko metra!) na leto. Res vsebu- jejo tudi porno vodo. Zaradi tega ne trdimo, da v odlaga- lišče ne bo prodrlo popolno- ma nič vode. Vendar bo ta dotok brez posebnih zašči- tnih ukrepov do nekaj del/ dan in precej manj kot pol litra! Z dodatnimi ukrepi pa ga lahko zmanjšamo do manj kot tisočinko te vrednosti. Res bo jama za silose globo- ka več kot 50 metrov, vendar je bila le nekaj sto metrov stran gradbena jama za NE Krško globoka skoraj 30 me- trov, pa se ni zgodilo nič po- sebnega. V času obratovanja in nad- zora objektov se bo ta voda zbirala in kontrolirano od- vajala. Po zaprtju odlagali- šča pa prevzamejo varnostne funkcije druge inženirske in naravne pregrade. Te naj bi po izkušnjah in ocenah v ta- kem geološkem okolju ostale vsaj 1000 let, torej najmanj 3-krat več od časa, ko bo ra- dioaktivnost odloženih od- padkov padla pod raven na- ravnega ozadja. Gospod Šonc opozarja na po- trese in prav ima. Vendar le v toliko, da odlagališče ne sme ležati na aktivnem pre- lomu in da mora biti ustrezna potresna vamost upoštevana pri projektiranju. Ugotovlje- no je, da lokacija odlagališča ne leži na aktivnem prelomu, ustrezna potresna vamost pa je upoštevana. S tega vidika je odlagališče mnogo manj zahteven objekt kot le nekaj sto metrov oddaljena jedrska elektrarna. Vsi nizko in srednje radioak- tivni odpadki, ki bodo odlo- ženi v odlagališče, morajo biti v trdni obliki in ustrezno obdelani, kar zmanjšuje mo- žnost prodiranja v okolje. Za preprečitev tega bo poskr- bljeno tudi z vrsto pregrad. Odpadki bodo v večini vlože- ni v kovinske sode, več teh sodov bo stisnjenih in vlože- nih v kovinski površnik, ko- vinski površnik v betonski vsebnik, v katerem bodo po- vršniki zaliti z betonom. Ti bodo potem vloženi v odla- galne silose. Sam silos pa bo umeščen v zadnjo pregrado, ki je naravnega izvora, to so slabo prepustne plasti, ki upočasnjujejo transport ra- dionuklidov. Po nekem času bo gotovo razpokal tudi be- ton, toda še vedno bo ohra- nil svojo vamostno funkcijo, ki jo ima kot kemična pre- grada, saj s svojimi lastnost- mi nase veže radionuklide. Po propadu vseh umetnih - inženirskih pregrad bodo svojo vlogo odigrale naravne pregrade, vendar bo takrat radioaktivnost odloženih od- padkov že zdavnaj pod rav- njo naravne radioaktivnosti, kateri smo brez škode izpo- stavljeni vsak dan. Strinjamo se, da je potrebno pred odločitvijo o umestitvi odlagališča NSRAO v prostor razčisti vse dvome in vpra- šanja, zato smo tudi v priho- dnje pripravljeni na pogovo- re. Pri tern pa poudarjamo, da smo ARAO in vsi sodelujoči strokovnjaki kot najugodnej- šo z okoljskega in prostor- skega vidika predlagali vari- anto z vkopanimi silosi, in to na osnovi razpoložljivih po- datkov, strokovnega znanja in vesti. Za konec naj povemo še, da je v svetu več kot sto odla- gališč NSRAO, nekatera so v fazi obratovanja, nekatera v gradnji, mnoga so že zapr- ta, vendar nobeno od njih ne ogroža niti okolja niti ljudi. Prepričani smo, da smo tudi pri nas, tako kot smo spo- sobni zagotoviti varno obra- tovanje NEK v skladu z viso- kimi vamostnimi standardi, sposobni zgraditi in poskrbe- ti tudi za varno obratovanje odlagališča NSRAO. Agencija za radioaktivne odpadke Energetska konferenca v Krškem KRŠKO - Jutri, 7. marca, bo v Krškem potekala konferenca or- ganizacije SME Union Energija z naslovom „Strategija energeti- ke skozi prizmo komplementamih virov energije". Po uvodnih nagovorih predsednika SME Energije Staneta Zorka, predsedni- ka SME Union Tomaža Toplaka, ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka in župana občine Krško Franca Bogoviča bo o investicijskem valu v slovenski energetiki predaval direktor Dravskih elektram Maribor Damijan Koletnik, o slovenskem prispevku k doseganju ciljev energetske politike za Evropo bo . govoril Jadranko Medak, o altemativnih virih energije in učin- koviti rabi energije pa prof. dr. Peter Novak. V drugem delu konference bo poslanec v DZ Stane Pajk predstavil načrtovanje energetskih zmogljivosti z vidika širše in ožje družbene spreje- mljivosti, KIV Vransko bo predstavil Ivo Kreča, Univerzo v Mari- boru pa izr. prof. dr. Andrej Predin. P.P. l^Pfbrežjce TIC BREŽICE Cesta prvih borcev 22, 8250 Brežice tel./fax: 00386 (0)7 49 66 995 tic- brezice@zpt • brezice. st TIC ČATEŽ OB SAVI Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi Telefon: 00386 (0)7 49 36 757 tic-catez@zptbrezice.si JAVNI POZIV Pozivamo vas, da se prijavite na mailing listo na naši prenovljeni strani www.visitbrezice.com. Prijavite se lahko po področjih ki vas zanimajo. Lahko se prijavite samo na prejemanje novic turističnega dela ali pa samo podjetniškega. Lahko pa se prijavite na prejemanje no- vic iz obeh področij. O dogodku boste obveščeni preko e-pošte - 3 dni pred dogodkom. OBVESTILA ZA JAVNOST Obveščamo vas, da je pričel delovati CRS centralni re- zervacijski sistem katerega skrbnik je ZPT Brežice. V kolikor imate prenočitvene kapacitete in bi jih želeli tržiti se obrnite na Mojco Lubšina - TiC Brežice, tel.: 07 49 66 995, e-pošta mojca.lubsina@zpt-brezice.si Prav tako vse ponudnike turističnih storitev obvešča- mo, da je Zavod za podjetništvo in turizem Brežice skrbnik Sončeve poti - od Otočca do Rogaške Slatine in vse zainteresirane ponudnike obvešča, da imajo mo- žnost oglaševanja svoje ponudbe v tiskani zloženki » Na lepše - Next Exit«, ki bo izšla v nakladi 800.000 izvo- dov v 5 jezikovnih mutacijah. Kontaktni osebi sta Moj- ca Lubšina tel.: 07 49 66 995, e-pošta: moica.lubsina® zpt-brezice.si in Peter Kovačič , tel.: 07 499 06 80, e- pošta peter. kovacic@zpt-brezice.si Vse potrebne obrazce najdete na nasi spletni strani TURIZEM PODJETNIŠTVO Na naših spletnih straneh www.zpt-brezice.si dajemo v javno obravnavo dokument »Strategija razvoja pod- jetništva v občini Brežice do leta 2013«. Vaše pripom- be, predloge, spremembe, dodatke... pričakujemo na e-naslovu samo.stanic@zpt-brezice.si. PPjbrežice VABILO Zavod za podjetništvo in turizem Brežice vas vabi na BREZPLAČNO delavnico z naslovom »Kako si sam izdelati spletno stran« Delavnica bo v sredo, 19.03.2008, s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi Območne obrtne zbornice Brežice, Cesta prvih borcev 3, Brežice Predviden čas trajanja delavnice: 2 uri. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do petka, 14.03.2008 na tel.: 07/49 90 680, fax: 07/49 90 681 ali na e-mail: samo.stanic@zpt-brezice.si. Vljudno vabljenil Samo Stanič mag. Nataša Šerbec Svetovalec za podjetništvo direktorica Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 GOSPODARSTVO I 11 Zadružniki o zakonodaji in javnih razpisih STARA VAS PRI BIZELJSKEM - V torek, 4. marca, je slovenska Zadružna zve- za že peto leto zapored organizirala regijski posvet, na katerem so se sre- čali posavski zadružniki, ki so združeni v šestih zadrugah z 823 člani in 182 zaposlenimi ter letno ustvarijo 24 milijonov evrov prometa. V Posavju se največ ukvarjajo z odkupom mleka, grozdja, živali in vrtnin. Najpomembnejša tema posve- ta je bila obravnava novega zakona o zadrugah, sprejete- ga v lanskem letu, ki zadru- ge izenačuje z ostalimi prav- nimi osebami in samostojnimi podjetniki, saj so bile prej v podrejenem položaju. Po no- vem so pridobile možnost pri- javljanja na driavne razpise, nastala pa je še sprememba pri zadružni reviziji, ki je od- slej za vse zadruge obvezna, pri čemer gre tudi za vsebin- sko preverjanje. Nadalje so se dotaknili tudi razpisov, ki ponujajo v nasle- dnjih sedmih letih črpanje 2,1 milijarde evrov, od tega je milijarda evrov namenjena ra- zvoju podeželja. Tako so pred nekaj dnevi zaključili razpise za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za pomoč mla- dim prevzemnikom kmetij ter za povečanje gospodarske vre- dnosti gozdov. Odprti pa so še razpisi npr. za dodajanje vre- dnosti kmetijskim in gozdar- skim proizvodom, za obnovo in razvoj vasi, ohranjanje in izboljšanje dediščine podeže- Ija, za zgodnje upokojevanje kmetov ter še nekateri drugi. Vodja pravne službe in regij- ski koordinator za Posavje dr. Franci Avsec je med dru- gim dodal, da so se na posve- tu dotaknili tudi predstavitve finančnega in blagovnega po- slovanja posavskih zadrug. 0 medsebojnem sodelovanju pa je predsednik Območne eno- te Kmetijsko gozdarske zbor- nice Brežice Franc Pribožič dejal, da je bilo pred nekaj leti podpisano pismo o na- meri o povezovanju, „ampak tega še nismo realizirali, saj smo imeli vedno neko breme nad seboj in se je bilo težko povezovati". Direktor Kmeč- ke zadruge Sevnica Joško Ko- vač je pripomnil, da bi bili potrebni nadaljnji skupni ko- raki in izrazil upanje, da jih bodo zmogli, saj ima vsaka občina svoje dejavnosti, ki se lahko le dopolnjujejo, zgod- bi o Posavju pa s tern dodamo neko pravo vrednost. Na posvetu je bilo slišati, da obseg proizvodnje pada, še posebej pri govedoreji in pra- šičereji, pri proizvodnji živa- li pa so slovenski standardi celo višji od evropskih, izra- žena pa je bila tudi skrb, da zadruge na trg nimajo vpliva. Udeleženci so bili na splošno s posvetom zadovoljni in so bili mnenja, da je tovrstna izme- njava izkušenj ter seznanja- nje z zakonodajo in aktualni- mi razpisi dobrodošla, saj se po njihovih besedah „v njih vidijo in nanje računajo". M. Kalčič /A. Posavski zadruzniki na regijskem posvetu HOlGr sporoča [Hofer Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino t vorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. ZanaioposlovalnicovKiikemiifemo i prodajalkeAce (skrajšan delovni Čas) ; Vaše delovno mesto obsega: • delonamoderniblagajni, • zlaganje blaga na police, • skrb za red In čistoco v poslovalnid. Od vas pričakujemo: • končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca, • da ste odprte narave, prijazni, odgovorni, pripravljeni na delovne obremenitve in sposobni delati v skupini; • veselje pri delu s strankami. Ponuiamovam: • temeljito usposabljanje, • zagotovljeno delovno mesto, • prijetno delovno okolje. Plačilo 486.10 EUR bruto mesečno (24 ur tedensko) plus dodatna nagrada za učin- kovitost, ki povprečno znaša 73,80 EUR bruto mesečno. Kandidatke in kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku 15 dni na spodnji nasloy poiljete prošnjo v slovenščini ali nemščini z življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. V postopku izbire bomo opravili tudi praktični preizkus znanj oz. sposobnosti pri- mernih kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja. „Zveseljemdelam vtimu in se počutim osebnoodgovorno zanasekupce.'" Hofer trgovina d.o.o. Kranjskacestai 1225Lukovica www.hofer.si Recionalna Razvojna Agencija — Posavje Javni razpis za kreditiranje okoljskih na- ložb občanov_______________________ Ekološki sklad Republike Slovenije je dne 1.2.2008 objavil javni razpis za kreditiranje okoljskih na- ložb občanov. Predmet razpisa je ugodno kreditiranje občanov za naložbe za naslednje namene: A. vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogre- vanje prostorov oziroma pripravo sanitarne to- ple vode, B. raba obnovljivih virov energije, C. zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoje- čih stanovanjskih objektov, D. dradnja novih nizkoenergijskih stanovanj- skih objektov, pri katerih koeficient specific - nih transmisijskih izgub stavbe ne presega 0,25 W/m2K, E. nakup energijsko učinkovitih naprav, F. nakup okolju prijaznih vozil, G. odvajanje in čiščenje odpadnih voda, H. nadomešcanje gradbenih materialov, ki vsebu- jejonevarnesnovi, I. udnkovita raba vodnih virov, J. oskrba s pitno vodo. Višina razpisanih sredstev: 12 milijonov EUR. Obrestna mera: Letna fiksna nominalna v višini 3,90%. Odplačilna doba: do 10 let. Višina kredita: od 2.000 EUR do višine priznanih stroškov naložbe in največ 20.000,00 EUR (za do- ločene naložbe 40.000 EUR). Višina mesečne anuitete: več kot 40,00 EUR in manjše od prostega dela ene tretjine povprečnih rednih dohodkov v zadnjih treh mesecih. Rok za zaključek naložbe: 6 mesecev (za določe- ne naložbe 12 mesecev) od datuma sklenitve kre- ditne pogodbe. Razpisno dokumentacijo z obrazci za vlogo kandi- dati naročijo pri Eko skladu, j.s., tel. 01/241-48- 20 in jo prejmejo po pošti. Razpisna dokumentacija z obrazci za vlogo je na voljo tudi na spletni strani www.ekosklad.si v ru- briki Razpisi. Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v Uradnem li- stu RS, vendar najkasneje do 30. 1. 2009. Kandidat vloži vlogo na predpisanih obrazcih z vsemi dokazili osebno ali po pošti na naslov: Eko sklad, j.s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu pri- spetja popolnih vlog. Osnovne informacije v zvezi z razpisom lahko do- bite na telefonski številki 07-488-10-44 ali elek- tronski pošti ianko.omerzu@rra-posavie.si, bese- dilo razpisa in ostale podrobnosti pa najdete na www.ekosklad.si ali telefonski številki 01/241- 48-20. Evropska sredstva za obnovo in razvoj vasi, ohranjanje in izboljševanje dediščine na podeželju ter za oblikovanje javno-zaseb- nega partnerstva za sredstva LEADER MKGP je 29.02.2008 objavilo javne razpise za na- slednje ukrepe Programa razvoja podeželja: 1. pri ukrepu Obnova In razvoj vasi so upravičen- ke za prijavo OBČINE, pri čemer gre za projek- te, ki se izvajajo izven naselij Brežice, Krško in Sevnica, do sofinanciranja pa so upravičene vsebine znotraj naslednjih štirih sklopov: • Sklop 1: Urejanje površin, ki služijo skupnim namenom in potrebam v podeželskih nase- Ijih • Sklop 2: Urejanje vaških jeder • Sklop 3: Urejanje infrastrukture in povezav znotraj naselij • Sklop 4: Obnavljanje in izgradnja večna- menskih zgradb skupnega pomena za med- generacijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lo- kalnega prebivalstva na območju podežel- skega prostora 2. pri ukrepu Ohranjanje In izboljsevanje de- discine podeželja so upravičenci FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE TER OBČINE, ki so LASTNIKI OBJEKTA OZ. PROSTORA, ki je predmet podpo- re in gre za naslednje sklope: • Sklop 1: Obnova kulturne dediscine na po- deželju • Sklop 2: Muzeji na prostem • Sklop 3: Ekomuzeji • Sklop 4: Prostori za postavitev stalnih raz- stav etnološke dediscine • Sklop 5: Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne zna- menitosti določenega območja. 3. pri ukrepu Izbor in potrditev Lokalne Akdjske Skupine pa.so upravičenci ustanovljena jav- no-zasebna partnerstva, to je registrirane LAS. Zainteresirani člani partnerstva, ki se vzposta- vlja pri RRA Posavje, bodo v prihodnjih dneh podrobneje pisno obvešceni o načrtovanih ak- tivnostih. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije za predstavtjene ukrepe so na nacionalni ravni doseglji- ve na spletni strani MKGP, http://www.mkgp.gov.si, pod rubriko Program razvoja podeielja 2007-2013, ter pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj pode- želja, tel.: 01 580 77 92, e-pošta: aktrp@qov.si. Za dodatne informacije glede ukrepov lahko pokli- čete tudi na RRA Posavje, kontaktna oseba Darja Planinc, svetovalka za razvoj podeielja, tel.: 07 488 10 52, e-pošta: daria.planinc@rra-posavie.si. Gospodarstvo__________________________ Slovenski podjetniški sklad je 29.02.2008 obja- vil v Uradnem listu RS, St. 21 javni razpis, in sicer: Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere (P1). • Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in sre- dnje velika podjetja, ki so organizirana kot go- spodarske družbe ter samostojni podjetniki. • Višina garancije za bančni kredit znaša od 60 % do 80 % glavnice kredita brez obresti. • Max višina bančnega kredita, ki je zavarovan z garancijo, je 350.000 EUR. • Obrestna mera za kredit pri banki je 6-mesec- ni EURIBOR + 0,7 %, odplačilna doba pa je od 3 do 10 let. • Garancija se odobri za upravičene stroške inve- sticije: - Stroški materialnih investicij (nakup novih strojev in opreme, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremlja- nja zemljišc, stroški gradnje in/ali nakupa objekta). - Stroški nematerialnih investicij (nakup paten- tiranih pravic, licenc, znanja in nepatentira- nega tehničnega znanja). Poleg tega Slovenski podjetntški sklad je v mesecu marcu predvidel objavo javnega razpisa: Sofinan- ciranje (subvencija) nakupa nove tehnoloike opreme v letu 2008 za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 9 zapo- slenimi (P4a). Več informacij lahko dobite pri Tatjani Ibračevič, svetovalki za gospodarstvo na tel: 07 488 10 48 ali na e-naslovu: tatiana.ibracevic@rra-posavje.si. oz. direktno na spletnih straneh Slovenskega pod- jetniškega Sklada. www.podietniskisklad.si. Subvendje za turistično infrastrukturo 25. marca 2008 bo 3. odpiranje vlog razpisa Slo- venskega podjetniškega sklada za sofinanciranje za investicije v turistično namestitveno infra- strukturo za turistične projekte malih in srednje velikih podjetij: • projekti v vrednosti od 250.000 € do 2,5 mio € • predmet razpisa: izključno za namestitvene kapacitete z najmanj 10 postelj, namestitveni objekti kategorije 3* in več (hoteli, moteli, pen- zioni, apartmajska na'selja), • višina subvencije (sofinanciranja) maksimalno do 40 % upravičenih stroškov za mala in sre- dnje velika podjetja oz. ne ved kot 750.000 € Osnovna pogoja za prijavo na razpis sta gradbeno dovoljenje ter da investidja ni začeta. Razpisno dokumentacijo za posamezne razpise, promocijsko gradivo in pripomočke za pripravo vlog dobite na spletni strani SPS http://www.pod- ietniskisklad. si / Razpisi. htm. Vse ostale informacije lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.rra-posavje.si/in- dex. Dhp?lg=0&mf=4amc=135ftpg=191 Želeli bi vas tudi povabiti, da se spremljate poziv za prijavo za pohodniške in kolesarske trženjske standarde. Objavljen bo praviloma aprila 2008. Več informacij na: http://www.slovenia.info/7ps pohodnistvo=0&lng=1 ter http://www.slovenia. info/?ps aktivnosti kolesarienie=0&lng=1) Več informacij lahko pridobite pri Morani Polovič, svetovalki za razvoj turizma, tel. 07 488 10 46 ali na e-naslovu: morana.polovic@rra-Dosav)e.si. www, rra-posavie. si R POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 Rdeči noski marca na novi turneji LJUBLJANA - Rdeči noski, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi, ki v Sloveniji deluje od leta 2004, se marca odpravlja na drugo turnejo klovnov zdravnikov po vseh slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddel- ki. V sklopu turneje bo šest slovenskih klovnov zdravnikov, profesionalnih umetnikov, usposobljenih za delo v bolnišni- cah, obiskalo in razveselilo vse male paciente v slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki, med drugim tudi v breži- ški bolnišnici, ki jo bodo predvidoma obiskali 13. marca. Na prvi turneji so obiskali 324 otrok, tokrat pa bo število verje- tno veqe, saj je meseca marca žal več obolenj in so poste- Ije večkrat polne kot prazne. P.P. Že peta „Mladost s harmoniko" KRŠKO - Znani posavski in slovenski mojster diatonične harmo- nike Toni Sotošek vabi v petek, 7. marca 2008, ob 19. uri na že peti tradicionalni koncert MLADOST S HARMON IKO. Ker mineva tudi petnajst let njegovega poučevanja har- monike, bo praznovanje na- menjeno dvema jubilejema. V veliki dvorani Kulturne- ga doma Krško bodo poleg učencev Tonija Sotoška na- stopili ansambel Igor in Zlati zvoki, ansambel Katrca, an- sambel Petra Finka, humo- rist Kondi Pižon ter gostje z Južne Tirolske. Poseben car koncertu bodo dali člani Pi- halnega orkestra Kapele pod vodstvom Francija Arha, s katerimi bo zapel clan stu- dijskega ansambla Tonija Sotoška Dušan Topolovec iz Maribora. Program bo pove- zoval Srečko Pavkovič. f3&G&m Naš gost: TONI SOTOSEK Kostanjevica: SPREjEM ZA V1KTORIJO Toni Sotošek na naslovnici Posavskega obzornika Sevniški mladi šahisti štirikratni državni prvaki SEVNICA/ POSTOJNA - V Postojni je med 24. 2 . in 1. 3. po- tekalo mladinsko državno prvenstvo v šahu in pospešeno dr- žavno šahovsko prvenstvo, na katerem so mladi šahisti sev- niškega Šahovskega kluba Milan Majcen osvojili štiri naslove državnega prvaka, tri druga mesta in eno tretje mesto, ob tern pa še vrsto vidnih uvrstitev. Naslove državnega prva- ka so osvojili Petra Pavlič, Nataša Bučar in Boris Mitrovič, srebrno kolajno Jelena Topic, bronasto pa Žan Martin Po- vše. Petra Pavlič in Nataša Bučar, ki sta z navedenimi uspehi osvojili tudi višji šahovski naslov, sta se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v mesecu oktobru v Vietnamu, Je- lena Topic in Boris Mitrovič pa na evropsko prvenstvo v me- secu septembru v Bosni in Hercegovini. J.B. Močan mobitel! WWW.MOSITIL.tl Samsung SGH-M110 • Povečana odpornost na vlago, prah in udarce • Prostoročno telefoniranje prek vgrajenega zvočnika • Zvočna beležka (diktafon) • Vgrajen FM-radijski sprejemnik • Kalkulator • Budilka MMS' 0 9 ®& 63,96 €* Mobitelova prodajna mrej» uporabnikom omogoia nakup akcl]9kih mobitelov na vet kot 350 prodajnih mestlh po vsej Sloveniji. Zaradl tega )e mogoce, da doloden model mobitela nl na voljo na vseh prodajnih mestih hkratl. •Cena vključuje DOV. Ponudba traja do odprodaje zalog in velja za vse naročmske pakete. ra/en za osnovni SOS paket. paket Podatkovni bonus. Enotni paket, paket Telemetrlja in izbrani paket na podrejeni stevilki v storitvi Avtotelefon. Velja ob sklenitvi/podal)Sanju narocniskega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 metecev, za vse, Ki nimate veljavnega aneksa St. 8/2005. Pakat] Polhi uničili arhiv KRŠKO - V petek, 22. februarja, so malo dvorano krškega Kulturnega doma zapol- nili člani Planinskega društva Videm, ki so se sestati na rednem letnem občnem zboru. Po besedah predsednice Irene Lekše društvo šteje trenutno več kot 200 članov, ti pa so bili aktivni tako pri samem organizacijskem izvajanju širših dru- štvenih dejavnosti kakor tudi osnovni dejavnosti - pohodništvu in planinarjenju. V društvu namreč aktivno de- lujejo: skupina starejših pla- nincev, ki je opravila v lan- skem letu preko 40 izletov, ki se jih je udeležilo skupno preko 700 pohodnikov, prija- teljska skupina „Skala", ki je opravila okoli 20 pohodov s preko 200 pohodniki, mla- dinski odsek, ki deluje na kr- ški šoli Jurija Dalmatina, ter skupina NEK - Numip, ki je opravila v minulem letu 192 tur, ki se jih je udeležilo pre- ko 160 članov. V desetih le- tih, kar ta skupina deluje, so kot člani Planinskega društva Videm osvojili okoli deset vr- hov, višjih od 2000 metrov, štiri vrhove, višje od 3000 m in dva vrhova, in sicer Mont Blanc in Monte Roso, ki sta višja od 4500 metrov. Lani so v društvu kot že vr- sto let doslej uspešno izvedli kresno noČ na Libni, izkupi- ček katere namenjajo vzdr- ževanju društvenega pla- ninskega hrama na Grmadi. Z njim so preuredili kletne prostore, zamenjali pohi- štvo in obloge v kuhinji, med drugim pa izvedli tudi teme- Ijito čiščenje prostorov, saj so jim lani polhi uničili dru- štveni arhiv. Kakor je pove- dala predsednica Lekšeto- va, nameravajo letos urediti še okolico hrama, sicer pa bodo nadaljevali tudi z glav- no dejavnostjo društva, to je s pohodništvom in hkra- tnim druženjem v naravi, z izobraževanjem in pridobi- vanjem podmladka ter z or- ganizacijo tradicionalnega planinskega tabora, ki bo le- tos potekal v Kobaridu. Obč- ni zbor, ki se ga je udeležilo veliko članov društva, so po- pestrili s krajšim kulturnim programom učenci Glasbene sole Krško in plesna para iz krškega Plesnega kluba Lu- kec. Bojana Mavsar jFO3i^0)ČjIjL3I Na območju Upravne enote Brežice: je bila sklenjena ena zakon- ska zveza, vendar mladopo- ročenca nista soglašala z ob- javo podatkov. Na območju Upravne eno- te Krsko:_______________ je bila sklenjena ena za- konska zveza, vendar mla- doporočenca nista sogla- šala z objavo podatkov. Na območju Upravne enote Sevnica:________________ ni bilo sklenjenih porok. Od 21. februarja do 4. marca so rodile: Alenka Zaman, Leskovec pri Krškem - deklico, Tatjana Ločičnik, Sevnica deklico, Ana Les, Velike Malence - dečka, Petra Grozina, Drnovo dečka, Bernardka Omerzu, Senovo dečka, Lea Baškovič, Cerina - dečka, Limani Vasfije, Krško dečka, Mateja Slovene, Loke - dečka, Polonca Močnik, Loka pri Zidanem Mostu - deklico, Andreja Trupej, Griže dečka, Sabina Videčnik, Šentjanž deklico, Jožica Kuhar, Mladje - dečka, Alenka Šintler, Jablanica deklico, Marija Falež, Hudo Brezje - deklico, Anuška Zorin, Lovnik - deklico, Maša Li leg Senica, Krško - deklico, Mojca Kladnik, Sevnica - dečka, Natalija Slatner, Veliki Kamen deklico, Jožica Bajc, Ardro pri Raki - deklico, Karmen Globevnik, Cirje dečka, Urška Meke, Gorenja vas - deklico, Jasmina Levičar, Dovško deklico, Karmen Kovač, Sevnica - deklico, Mi la Beno Piltaver, Krška vas - deklico, Jožica Naraglav, Gornje Pijavško - deklico. ČESTITAMO! NEVIODVNVM MŽZ/ Ženske vodijo igro, a le v drugi ligi... Nase ponovoletno medijsko inventuro smo v prejšnji številki prekinili s poročilom o tern, kako je posavska nogometna VIP ekipa porazila resda nekoliko oslabljeno ekipo slovenske vlade. Obljubljamo, da bomo tudi zgodam in nez$odam posavskih medijskih junakinj injunakov (ti so v manjšini) namenili še kaksno nadaljevanje naše vse bolj či- slane rubrike. Danes pa, v skladu z bližnjim praznikom, nekaj besed o vlogi zensk na najbolj izpostavljenih položajih bolj ali manj Ijubega nam Posavja. Feminizacija že dolgo prodi- ra vse pore tako imenovanih družbenih dejavnosti, kot so izobraževanje, kultura, so- ciala, zdravstvo in druge, v tern pogledu seveda tudi v Posavju ni drugače. Pustimo tokrat nekoliko ob strani izo- braževalne ustanove, vključ- no z vrtci in glasbenimi šo- lami, katerih ustanovitelj je država in kjer ženske v celo- ti zasedajo devet desetin de- lovnih mest, na ravnateljskih pa se za zdaj še uspešno „bra- nijo" moški. Tudi zdravstve- ne domove in edino bolni- šnico v regiji vztrajno vodijo moški, medtem ko v lekarnah seveda teh tudi sicer ni naj- ti. Centri za socialno delo so tudi že tradicionalno vodeni z znanim ženskim čutom za so- človeka, čeprav se tudi tarn utegnejo zgoditi kakšne manj prijazne zadeve. Marjani Se- čen v Krškem, Marjetka Ko- stevc v Brežicah in Danica Božič v Sevnici lahko dodamo še direktorico VDC-ja, ki ima sedež v Leskovcu, svoje po- družnice pa tudi v Brežicah in Sevnici. V posavski profesionalni kul- turi je moških komaj za vzo- rec, direktorski mesti drii- ta predstavnika močnejšega spola v Posavskem muzeju v Brežicah in v Galeriji Bo- židarja Jakca v Kostanje- vici na Krki, medtem ko so vse tri knjižnice (v Brežicah Tea Bemkoč, v Krškem Po- lona Brenčič in v Sevnici Ida Tušar) za zdaj v ženskih ro- kah. Zadnji dve leti je tako tudi v edinem profesional- nem kulturnem domu v Po- savju, saj je tarn dirigentsko palico prevzela Katja Ceglar. Tudi območne izpostave Jav- nega sklada kulturnih dejav- nosti tako ali drugače usmer- jajo ženske, in sicer Katja Pibernik v Sevnici, Sonja Le- vičar v Krškem, še najbolj suvereno pa Simona Rožman Strnad v Brežicah. Tudi oba mladinska centra, ki deluje- ta kot samostojna javna za- voda vodita predstavnici šib- kejšega spola - v Brežicah Matejka Gerjevič, v Krškem pa Marjana Klinec. Medtem pa posavskega ra- zvoja moški za zdaj še ne iz- pustijo iz rok, saj sta tako na Regionalni razvojni agen- ciji Posavje kot v Podjetni- škem centru Krško direkto- rici nadomestila -direktorja, čeprav skoraj vsa ostala ope- rativna dela in projekte izva- jajo ženske. Za zmanjšanje števila vodilnih mest v javnih zavodih so poskrbeli v Breži- cah, kjer Nataša Šerbec vodi podjetništvo in turizem, in v Sevnici, kjer se je župan odločil poiskati univerzalno žensko, ki se očitno spozna na kulturo, sport, turizem in mladino hkrati - Petro Poz- derec. Podobno vsestranska mora biti tudi Marija Imperl v Radečah. Z dokaj odmevnim prihodom Sevničanke Lidije Božič na čelu upravne enote v Krškem Ida Tusar Simona Rožman Strnad Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 POSAVSKA PANORAMA 13 Da bi nam dobro služilo, s telesom dobro ravnajmo! ČATEŽ - Člani Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje - pet let je, kar so začeli delati in toliko časa so tudi člani Zveze društva bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki deluje v javnem interesu in ima status humani- tarne organizacije s 16 področnimi društvi z več kot 6000 člani - so na zboru pregledali delo preteklega leta in si tudi v tekočem zastavili pester izobraževalni in preventivni program. Program je vodila predsednica Milena Jesenko, ki je udele- ženkam in udeležencem zaže- lela veliko pokončnih sončnič- nih cvetov in v opozorilo ter naprej povzela rek neimeno- vane gospe, ki je dejala, da je naše telo naše, naj dobro rav- namo z njim, da nam bo dobro služilo. Sicer pa si z Zvezo pri- zadevajo, da bi zaščitili bolni- ke in jim omogočiti lažjo do- stopnost do zdravstvenih uslug in zdravil. Ob letošnjem sve- tovnem dnevu osteoporoze so si društva z Zvezo zadala cilje: obravnavati osteoporozo kot prednostno bolezen, promovi- rati njeno zgodnje odkrivanje in brezplačno prvo merjenje; opozoriti, da bolezen ni samo bolezen starejših, ampak tudi mlajših, ki morajo skrbeti za svoje kosti, da bi bolezen in njene posledice pomaknili v čim starejšo starost. Srečanje je s predavanjem na temo »Pojavnost obolenj v tretjem življenjskem obdo- bju« pospremila dr. med. Van- da Kostevc Zorko. Kot je v začetku razmišljala, je o sta- rosti težko govoriti in je težko odgovoriti, kdaj se ta pri po- samezniku sploh prične, nato pa poudarila, da je treba ži- veti tako, da se bo le-ta pri- čela čim kasneje. Sicer pa se klinične značilnosti bolezni v starosti pojavljajo v neznačil- ni klinični sliki in so težje pre- poznavne, zato je nujno treba upoštevati zdrav slog življe- nja, uporabo zdravil ter pri- sluhniti svojemu telesu in svo- jemu zdravniku. Za kulturni del srečanja so poskrbeli di- jaki Gimnazije Brežice, ki so pod mentorstvom prof. Alen- ke Set pripravili ob zvokih ci- ter in kitare prijazen recital pesnika Toneta Kuntnerja. N.J.S. KAM V POSAVJU? Vaš vodnik po prireditvah v Posavskem obzorniku. Tudi na www.posavje.info Trubarjevih 500 let RAZBOR POD LISCO - V soboto, 16. februarja, je v Domu krajanov Razbor potekal bogat kulturni, te- matsko raznolik in zanimiv Razborski večer, v kate- rem je bil osrednji gost literarni zgodovinar dr. Jo- natan Vinkler. Le-ta je predstavil življenje in delo ter pomen v svetu zelo cenjenega slovenskega re- formatorja Primoža Trubarja, katerega 500-letnico rojstva obeležujemo v letošnjem letu. V uvodu v februarski Razbor- ski večer v vasici pod Lisco se je predstavil fantovski oktet Devet z Gimnazije Celje-Cen- ter, v katerem prepevajo nek- danji in sedanji dijaki gimna- zije. Mentor okteta je prof. Gregor Deleja. Z nastopom na Razborju je fantovska vokal- na zasedba popestrila večer z zapetimi slovenskimi ljudskimi pesmimi, s slovenskimi zimze- lenimi melodijami in s hrvaški- mi popevkami. Z razstavlje- nimi grafikami in s prikazom tiskanja knjig v Trubarjevem času se je predstavil umetnik Jože Žlaus z Vojnika. Osre- dnji del večera je bil name- njen predstavitvi življenja in dela enega najpomembnejših slovenskih reformatorjev Pri- moža Trubarja. Predstavitev z naslovom Trubarjevih 500 let je na zelo pregleden, ja- sen in nazoren način predsta- vil 32-letni Sevničan Jonatan Vinkler, doktor znanosti s po- dročja literarnih ved in preda- vatelj na Fakulteti za humani- stične študije Köper Univerze na Primorskem, kjer opravlja še postdoktorski študij, v pro- stem času pa se posveča še študiju klasične vokalne glas- be. Orisu zgodovinsko in kul- turno pomembnih dogodkov za Slovence v obdobju refor- macije je sledil še glasbeni del, v katerem so se predsta- vile Ljudske pevke z Razborja. Pevke so za jubilejno 15-letno prepevanje prejele posebno priznanje Ol JSKD. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Ljudske pevke z Razborja in predtem manj vznemirlji- vim Darje Drnovšek v Sevni- ci, se je kadrovska tehtnica prevesila na stran žensk, saj imamo načelnika le še v Bre- žicah. Seveda bi s tako ka- drovsko inventuro lahko še nadaljevali v nekaterih dru- gih izpostavah driave. Po- sebno zanimiv pa bi bil se- znam vodij oddelkov oziroma sektorjev v občinskih upra- vah, kjer je moških le še za vzorec, medtem ko so naj- višje stolčke (če ne upošte- vamo vloge županov) še pred kratkim zasedali moški, spre- memba je nastala z lansko- letnim imenovanjem Melite Čopar v Krškem. Iz povedanega je razvidno, da posavske ženske v marcu leta 2008 zasedajo pomemb- ne položaje in povedni vo- dijo posle zlasti v javni sfe- ri, vendar pa resnici na ljubo povsem na vrh (še) ne more- jo. Za zdaj ostajajo nekako v drugi ligi in zato tudi še pre- več v senci, čeprav konkre- tno krojijo različna in za ži- vljenje občanov pomembna področja, pri katerih pa ima zadnjo besedo politika. In v tej vrle Posavke nikakor ne pridejo na vrh. V dokaz za njihovo politic- no (ne)moč je dejstvo, da imamo v štirih občinah šti- ri podžupanje (ki so jih ime- novali župani), vendar nobe- ne županje. In jih tudi ni bilo v vseh prejšnjih mandatih iz obdobja samostojne Slo- venije. Po tolažbo bi morali še bolj nazaj, ko bi v Sevni- ci lahko našli na prehodu iz starega v novi sistem predse- dnico skupščine občine Bre- do Mijovič, ki je potem do upokojitve nadaljevala ka- riero v Lisci. Imeli smo tudi predsednice občinskih izvr- šnih svetov, a to je zdaj res že zgodovina. Tudi poslanci in driavni svetniki iz Posavja so doslej bili in so samo mo- ski. Ženske so segle kvečje- mu do položaja predsednic občinskih strankarskih odbo- rov, kjer pa so tudi še naprej v veliki premoči moški, ki so jih, zdaj pred volitvami, spet polna usta besed o t.im. žen- skih kvotah! Stanko Muholovec Petra Pozderec Demenca - kaj nas čaka v starosti? ČATEŽ OB SAVI - V večnamenski dvorani Hotela Toplice so se na letnem zboru množično zbrali člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica Posavje. Pozdravil jih je predsednik Silvo Gorenc, ki je prisotne seznanil, da društvo deluje devet let, članstvo v njem pa postaja vse številčnejše, tako podružnica Posavje šteje 617 članov - 338 jih je iz brežiške, 224 iz krske, 49 iz sevniške in šest iz kostanjeviške občine. Svoje cilje za ohranitev zdravja v društvu uspešno uresničujejo, in sicer s po- udarkom na rednih meseč- nih strokovnih predavanjih in pohodih. Tokratno sreča- nje je bilo namenjeno pre- davanju o demenci, ki ga je na zanimiv način podal prof. Anton Grad, dr. med. s Kli- ničnega oddelka za nevrolo- gijo Ljubljana. Demenca je kronična napre- dujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možgan- ske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razu- mevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in pre- soje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bo- lezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Vzrok za nastanek te bole- zni ni znan. Med pogostejše oblike demence sodi tudi va- skulama demenca, ki je po- sledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko demence imajo zvišan krv- ni tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja, v ana- mnezi pa najdemo eno ali več možganskih kapi. Čerav- no je ozdravljivih oblik de- mence zelo malo, možnost vedno obstaja. Demenca je sicer bolezen starosti, naj bolj oaten znak bolezni pa je izguba spomi- na; zato moramo k zdravni- ku, ko se nam samim zdi, da smo začeli pozabljati, ali ko nas na to opozarjajo drugi. Tako sta tudi v starosti pri- poročljivi čim večja psihiČ- na in telesna aktivnost, zelo pomembno je zgodnje od- krivanje bolezni, na voljo so zdravila, ki demence si- cer ne zdravijo, upočasni- jo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izbolj- šajo simptome bolezni. Pri tern je treba poudariti, da bolezen ne prizadene zgolj bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo, kar predsta- vlja hudo psihično in fizično obremenitev, zato potrebu- jejo svojci veliko razumeva- nja in podpore. Dobijo jo v psihogeriatrični ambulanti in posvetovalnici, ki deluje v okviru Psihiatrične klini- ke v Ljubljani in pri zdru- ženju za pomoč pri demen- ci Spominčica, ki organizira izobraževalni program, sku- pine za samopomoč in sve- tovalni teles on. K strokovnemu srečanju je za bolj šo osveščenost pri- spevala še Tanja Marcola, mag. farm, iz Krke, za pove- zovalno-kulturni del pa Zin- ka Kristarič, Zračni kvartet Kanta in Trio Planike Krško. N.J.S. DKŠD Svoboda Krmelj GLEDALIŠKA SKUPINA CEGLIS, v soboto, 8. marca 2008, ob 19.16 uri v Domu Svobode Krmelj, pripravlja novo premiero, in sicer komedijo z naslovom "Ne vem, sm lih kar pršu...". Režija: Damjan Kolovrat Scenarij: Damjan Kolo- vrat, Sebastijan Hočevar, Izidor Hočevar in igralci Scenografija: Izidor Hoče- var, Uroš Zupan Kostumografija: Renata Erman in Olga Majcen Igrajo: Damjan Kolovrat, Sebastijan Hočevar, Izi- dor Hočevar, Izidor Moč- nik, Uroš Zupan, Jure Lin- dič, Ingrid Muharemagič, Saša Strupeh, Ervin Ži- tnik, Tadej Osrajnik, He- lena Bastardi, Blažka Ho- čevar, Mateja Jereb, Luka Hočevar. Tehnika: Lojzi Bastardi, Franci Bastardi. Andraž Zupančič, Ervin Zitnik, De- nis Oblak, Miran Železnik Predstava je sestavljena iz 15 krajših skečev. Gre za parodiranje stvari, ki nas obkrožajo tako v politiki, kot v glasbi, medijih, jav- nosti... Vstopnina: "pičle" 4 EUR, Otrocido12leta=2EUR. Pridite na "žensko" soboto! Ne bo vam žal! po$;iv)e into INFORMACIJSKO SREDISČE POKRAJINE POSAVJE 14 KULTURA Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 Večer o Olafu Lovrenčiču KRŠKO - V Valvasorjevi knjižnici Krško so pripravili kulturni večer, ki so ga posvetili svojemu dolgoletnemu sodelavcu, zgodovinarju, prevajalcu in kul- turnem delavcu, Olafu Lovrenčiču. V uvodu je spomin na njega v imenu Občine Krško obudi- la višja svetovalka za kultu- ro, tehnično kulturo in delo z mladini Alenka Černelič Kro- šelj. Skozi življenje in delo Olafa Lovrenčiča sta obisko- valce vodila Vidka Kuselj in Ivan Mirt, večer pa so z iz- branim programom obogati- li učenci in učitelji Glasbe- ne sole Krško. Olaf Lovrenčič je bil Videmčan, ki se je po- svečal različnim področjem - zgodovini, rodoslovju, kul- turi, arheologiji, filmu, foto- grafiji in prevajanju. Pred- vsem pa je rad raziskoval svoj domači Videm, ki ga je pri- kazoval tako v besedi kot sli- ki. Njegovo najpomembnejse delo je bil prevod fame kroni- ke župnije Videm ob Savi, ki jo je leta 1880 napisal župnik Dragotin Ferdinand Ripšl in je bil letos objavljen v zborni- ku Med najlepše kraje sloven- skega Štajerja šteje se župni- ja Videm. Po njegovi smrti leta 2005 se je njegova družina odločila, da bo zapuščino podarila Val- vasorjevi knjižnici Krško in bo tako na voljo tudi prihodnjim rodovom. V knjižnici so se v lanskem letu sistematično lo- tili popisovanja, urejanja, ra- čunalniškega obdelovanja in digitalizacije gradiva. Pripra- vili pa so tudi brošuro, ki je izšla kot druga v zbirki Odprta skrinja. V spomin na pomemb- nega Videmčana je spregovo- ril nekdanji predsednik skup- ščine Občine Krško Silvester Gorenc, ki ga je z Olafom ve- zalo petinpetdesetletno pri- jateljstvo. S.M. Jubilejnih deset let MePZ Prijatelji SEVNICA - V soboto, 23. fe- bruarja, je v Kulturni dvorani Sevnica potekal jubilejni kon- cert Mešanega pevskega zbora Prijatelji Doma upokojencev Sevnica pod umetniškim vod- stvom zborovodkinje Milene Krajnc. Kot gostje so nasto- pili še pevska skupina Lokvanj iz Krmelja, Razborski fantje in učenci Glasbene sole Sevnica. Začetki ustanovitve MePZ Pri- jatelji segajo v čas izpred de- setih let, ko se je v Društvu upokojencev Sevnica zbra- la skupina ljubiteljev ljudskih pesmi z namenom, da bi pre- pevali »za srce in duso«. S ča- som je iz majhne skupine na- stal mešani pevski zbor, ki se z vesetjem odzove vabilom za sodelovanje na prireditvah v domačem kraju ali drugod. Za zborom, v katerem poje- jo upokojenci, je preko 90 na- stopov - vsako leto sodeluje- jo na srečanju pevcev ljudskih pesmi na sevniškem gradu, že nekaj let prepevajo na sreča- nju zasavsko-posavskih upo- kojenskih pevskih zborov, že več let se udeležujejo sreča- nja upokojenskih pevskih zbo- rov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, v lanskem letu pa so sodelovali tudi na reviji pev- skih zborov Slovenije v Can- karjevem domu v Ljubljani. Člane MePZ Prijatelji DU Sev- nica povezuje iskreno prija- teljstvo, zato so tudi izbrali takšno ime. Zbor šteje 15 čla- nov, vaje pa potekajo v pro- storih Doma upokojencev Sev- nica enkrat tedensko, a pred nastopi tudi pogosteje. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore MePZ Prijatelji DU Sevnica z zborovodkinjo Mileno Krajnc (na levi strani) in moderatorjem jubilejnega koncerta Vilijem Zupančičem ObžofniK redakcfja@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 Izvedli več, kot so načrtovali DOBOVA - Članice in člani KD »Franc Bogovič« Dobova so na občnem zboru z zadovolj- stvom ugotovili, da so v letu 2007 planirani letni program celo presegli. Predsednik Dra- go lljaš poudarja zlasti, da je Literama sekcija »Beseda«, ki v društvu deluje od leta 2006, uresničila največ dodatnih ne- planiranih aktivnosti po šte- vilu in pomembnosti. S pro- duktivnostjo ne zaostaja niti Likovna družina, saj s svojo zagnanostjo člani prijetno do- polnjujejo različne prireditve, ljudski dobovski pevci pa so presenetili z uvrstitvijo na po- dročno revijo ljudskih pevcev v Brestanici ter z uvrstitvijo na državno srečanje ljudskih pevcev in godcev v Tolminu, ki je najvišje tovrstno sreča- nje v driavi. Sicer pa so tudi ostale sekcije delovale tvorno in uspešno, z novo sekcijo Ma- riachi La Paloma pa je društvo dobilo nove člane in s tern tudi nove vsebine. Predsednik lljaš je sezna- nil, da so v letu 2007 pridobi- li dovolj donatorskih sredstev za realizacijo svojih progra- mov ter člane društva pohva- lil za zavzeto sodelovanje na mnogih prireditvah drugih društev in dobovske krajevne skupnosti, kar seveda pome- ni promocijo tako celotnega društva kot posameznih sek- cij. Leto dni delujoča spletna stran KD »Franc Bogovič« po- meni še eno možnost za širšo prepoznavnost, društvena ve- lika pridobitev pa je prav tako nova multifunkcijska naprava (tiskalnik, kopirni stroj, ske- ner, fax), ki jo s pridom upo- rabljajo in jim lajša delo pri vseh aktivnostih, za katere so ustvarjalno že poprijeli in jih bodo po načrtih nadaljevali skozi vse tekoče leto. NJ.S. Dobovski zbor med lanskoletnim nastopom v Mestnem atriju Brezice____________________________________ Enajsterica na državno POSAVJE, TREBNJE - V soboto, 9. februarja, je v organizaci- ji Glasbene sole Trebnje potekalo 11. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov, ki so se ga udeležili tudi učenci posavskih glasbenih šol iz Brežic, Krškega in Sevnice. Letos so tekmo- vali na trobilih, harmoniki, petju, komomih skupinah z goda- li in klavirjem, klavirskem in kitarskem duu in tolkalih. Zlata priznanja in s tern pravico udeležbe na državnem tekmova- nju v mesecu marcu so iz naših krajev tako dosegli Marko Arh in Jernej Cigler na rogu, Jožef Kranjc s trobento, Katja Glas in Marjan Hribar s petjem, Domen Gošek, Nina Božičnik in Karlo Kočnar, Robert Petan s kitarskim duetom, Jure Med- vešek s pozavno in Luka Zakšek na harmoniki. M. K. M. www.posta.si V katerem grmu tiči velikonočno veselje? Velikonočni prazniki so pred vrati. Zato vas na vaši pošti že čaka pestra ponudba velikonočnih voščilnic in razglednic. Nanje pa čakajo vaši najdražji. Pišite jim. V akciji sodelujejo: Gikart, T Graf, Grafocarton, Pot, Sidarta, Emma, Hočevar- Gaspari in Unices. Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE I Posavski obzornik -.leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 KULTURA IB Leskovški kulturniki leto začeli z gostovanji LESKOVEC PRI KRŠKEM - Člani kulturnega društva Leskovec pri Krškem so se 22. februarja sestali na re- dnem zboru članov. Ugotovili so, da je za njimi uspešno leto, saj so izvedli vse načrtovane aktivnosti. Poleg tega so uspešno izpe- Ijali tudi tri že uveljavlje- ne projekte: Pomlad priha- ja, Anini glasbeni večeri in Martinovanje v Leskovcu. Na zboru članov so sprejeli pro- gram dela za leto 2008, ki obeta, da obiskovalci njiho- vih prireditev tudi letos ne bodo prikrajšani. Prva med njimi, Pomlad prihaja, kate- re rdeča nit bo pies, bo v za- četku aprila v OŠ Leskovec pri Krškem. Pregled delovanja društva je pokazal, da so bili v letu 2007 med najbolj ustvarjal- nimi leskovški gledališčniki. Dramska skupina je s kome- dijo »Dohodnina« gostovala po različnih krajih Sloveni- je, otroška gledališka skupi- na, ki si je nadela umetniško ime »In kako naprej?«, pa je s svojimi »Skrivnostmi iz šolskega veceja« seznanjala obiskovalce po bližnji okoli- ci. Tako po delu kakor tudi po projektih pa za imenova- nima skupinama ni zaostaja- la foto skupina, t.i. »Fototo- pla«, ki se je predstavila s svojimi projekti in razstava- mi ter bila aktivna pri sode- lovanju z drugimi društvi. Za društvo kot celoto pa je bil zelo vzpodbuden tudi za- četek letošnjega leta, pred- vsem z gostovanji obeh dramskih skupin. Nikakor pa ne gre prezreti dejstva, da so se leskovški gledališč- niki uvrstili tudi na zaključ- ne dneve festivala komedi- je Pekre 2008, kjer se bodo tamkajšnjemu občinstvu in žiriji predstavili 15. mar- ca. Po besedah predsednika društva Janeza Kerina se ni potrebno bati, da bi njihova krivulja dela začela upadati. To bodo dokazali z delom, katerega so si začrtali. Vese- li pa so, da so uspeli »pre- buditi« plesno sekcijo, ki se bo v letošnjem letu ob sode- lovanju z ostalimi sekcijami predstavila kar z dvema pro- jektoma. Seveda pa v društvu ne po- znajo samo dela. Zelo de- javna je tudi njihova dru- žabna dejavnost, od čisto preprostih piknikov v nara- vi do izletov in novoletne- ga srečanja. Vodstvo dru- štva se namreč zaveda, da so tudi tovrstne oblike dru- ženja koristne in dobrodošle za odlično delovanje vsake skupine. Vse o prireditvah in dogodkih pa lohko zveste na www.leskovec.org. Janez Kerin 1 zbora članov KD Leskovec Halvasorjeva knjižnica Krško ¦ VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO V MARCU PRAVLJICA O ZLATI ROŽI četrtek, 6. marec, ob 17. uri - Izposojevališče na Se- novem - Ob zaključku pravljičnih uric vas vabimo na predstavo Pravljica o Zlati roii $lasbene ustvarjalke in rojakinje Melite Osojnik. ZAKLJUČEK AKCIJE MOJA NAJ KNJIGA torek, 11. marec, ob 17. uri Mladinski oddelek v Kr- škem Tudi letos smo sodelovali v vseslovenski akciji MOJA NAJ KNJIGA po izboru naših malih bralcev. Ob zaključ- ku vas vabimo na predstavo Maček Muri v izvedbi Gle- dališča Kolenc. KNJIGA MENE BRIGA - Večer sodobne afriške zgodbe četrtek, 13. marec, ob 19. uii - Osrednja knjižnica v Krškem V literarnem večeru televizijske oddaje KNJIGA MENE BRIGA bomo tokrat predstavili sodobno afriško kratko prozo, nedavno izdano v zbirki Jutri je predaleč. Afri- ške zgodbe nas popeljejo v tuje kraje in izkušnje in še najbolj k sebi. O Afriki in zgodbah, ki jib ta bogat kon- tinent piše, bosta govorila afrikanistka Natasa Hra- stnik in glasbenik z Madagaskarja Joseph Rakotora- lahy. Večer bo vodila Katja Šulc. SHUJŠAJMO IN SKUHAJMO Z VIDO PETROVČIČ četrtek, 20. marec, ob 18. uri - Dvorana v parku v Kr- škem Verjetno se je marslkdo med vami ie srečal s teiavami prevelike telesne tete. Tokrat vam bo svojl dve knjigi Shujsajmo skupaj in Skuhajmo skupaj ter lastne izku- šnje pri hujšanju, predstavila dolgoletna novinarka, pi- sateljica, moderatorka in predavateljica Vida Petrov- Č1Č. PRAVUIČNE URICE vsak ponedeljek, ob 17. uri - Mladinski oddelek v Kr- škem Pomlad ze pridno trka na naša vrata in pocasi so se za- ključile tudi pravljične urice v naših dveh izposojevali- ščih na Senovem in v Kostanjevici na Krki. S pravljicami pa vas bomo še nekaj časa razveseljevali v mladinskem oddelku v Krškem. RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE ob četrtkih, tedensko med 9. in 11. uro - Osrednja knjižnica v Krškem Računalniška znanja so danes nepogrešljiv del vsakda- na, ker pa za marsikoga uporaba računalnika ni tako enostavna, vas vabimo na računalniške delavnice za starejše. Skrita prostranstva vesolja Primoža Ciglerja BREŽICE - V četrtek, 21. februarja zvečer, je v galeriji Gi- mnazije Brežice potekala otvoritev prve samostojne astro- fotografske razstave Primoža Ciglerja z naslovom Skrita prostranstva vesolja. Dijak 3. letnika gimnazije je na ogled postavil deset svojih fotografij, na katerih so prikazani mo- tivi iz vesolja, posneti s pomočjo teleskopa in vrhunskega astronomskega znanja. Razstavo je odprla ravnateljica Sta- nislava Molan. Primož, ki se z astronomijo ukvarja približno pet let, je razložil, kako so nastajale razstavljene astrofo- tografije. Delo je izredno zahtevno, saj za vsako fotografi- jo potrebuje več ur ekspozicije s pomočjo velikega premič- nega teleskopa, ki se premika z enako hitrostjo kot Zemlja in tako sledi objektom na nebu. Pokazal je tudi vso »astro- nomsko« drago opremo, ki jo za takšno delo potrebuje. Pri- mož je svoje prijatelje, profesorje in ostale goste presene- til še z lastnim glasbenim nastopom. Obiskovalci si na razstavi lahko ogledajo galaksije, meglice in druge nebesne pojave, ki so več tisoč svetlobnih let od- daljeni od Zemlje in človeškemu očesu sicer nedostopni. Po besedah profesorja Alojza Konca, akademskega slikarja, so fotografije tudi umetniško na visoki ravni. Razstava mladega fotografa, ki s svojim delom posega v znanost in umetnost hkrati, je enkratna priložnost za vse ljubitelje vesolja, foto- grafije in razkritih čudes v oddaljenem prostranstvu, da ob obisku gimnazijske avle resnično uživajo. Kaja Galič Primož in njegov teleskop Dinamika mednarodnih odnosov SEVNICA - V lepo urejenem prostoru Lekos galerije Ana v starem delu Sevnice je potekal v četrtek, 14. februarja, zanimiv in ži- vahen kultumi večer. Nekdanji minister za obrambo Republike Slovenije in ambasador RS na Kitajskem Tit Turnšek je predsta- vil vsebino svoje knjige z naslovom Dinamika mednarodnih od- nosov. Umetniška in umetelno izdelana ročna dela so postavili na ogled sevniški invalidi. Z recitiranjem pesmi, ki jih je napisa- la sama, se je predstavila domačinka Ana Perme. Svoj del k ne- pozabnemu večeru, v katerem je godoval sv. Valentin, je prispe- vala še pevska skupina Azalea iz Boštanja. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Koncert za radost številnih src ČATEŽ OB SAVI - V dvorani Hotela Toplice so se že po ustalje- ni in željno pričakovani tradiciji predstavili orkestri Glasbene sole Brežice ter zvestim poslušalcem in gostom toplic ponu- dili v poslušanje skrbno izbran koncertni program znanih kla- sičnih, narodnih in lahkih melodij domačih in tujih skladate- Ijev ter njihovih priredb, ki so ga izbrali profesorji m ok .^efiii orkestrov: citrarskega Anita Veršec, harmonikarskega Daniel Ivsa, godalnega in simfoničnega Vladimir Z. Sverak ter pihal- nega orkestra Miran Petelinc. Posameznim melodijam v nastopajočih orkestrih so dali car solo igralci na instrumente in solo pevci Sabina Franko, Maja Weiss, Robert Petan, Barbara Hotko, Kristijan Lanšček, To- . maž Zevnik, Miran Petelinc in Matjaž Matej Kastelle, nastop citrarskega orkestra z Avsenikovo Na Golici pa so popestrile še plesalke Barbara Lapuh, Domen Srbčič, Maja Pintehč in Anja Urek. Da iz leta v leto z velikim veseljem pričakujejo nastop orkestrov, je bilo v dvorani slišati številne komentarje spremljevalcev programa, zlasti, ko je še posebej blestela se- demletna Nika Povšič s solo igranjem na violino in nato še ob prevzemu dirigentske palice godalnemu orkestru (na fotogra- fiji). N.J.S., Foto: Foto Roiman, Breiice Plesni vrtinec v Brežicah BREŽICE - V petek, 22. februarja, se je v dvorani brežiške- ga Prosvetnega doma odvijala peta obmoena plesna revija z naslovom V plesnem vrtincu. Iz brežiške osnovne sole so na- stopili Pikice, Palčki, Navihanci in Frfr'ce. Dobovsko osnov- no solo je zastopala plesna skupina Rozike, krmeljsko pa Nektarinke. Iz Gimnazije Brežice so plesale Cebel'ce, na- stop so zaznamovale še plesalke skupine Antares ter skupina Show girls. Akrobatik breakersi so se predstavili s skupina- ma junior, k.u.t. gas in KD, k.u.t. Gas. Plesno društvo Imani pa je zaplesalo s Plesno pripravnico, s Sodobnim jazzom 1 in 2, Hip hop skupino in skupino Ka'bavidas pelera. Z veznimi nitmi je plesni dogodek krojila Janja Rostohar. M. K. M. KULTURNI DOM KR § KO SNG Drama Maribor: INTIMNA KOMEDIJA Igrajo: Vlado Novak, Ksenija Mfšič, Maia Židanik Bjelobrk, Brane Šturbej k.g. komedija, za modri abonma in izven sobota, 8.3., ob 19.30 uri ELVIRA ZAVODNIK: SEDEM ŽIT ZA SEDEM DNI V TEDNU predavanje, Klub KDK četrtek, 13.3., ob 18.30 uri Mini teater: | PIPI IN MELKIJAD Igrata: Jurij Souček, Andrej Murenc igrana predstava za otroke od 3 let za rumeni abonma in izven sreda, 19.3., ob 17.30 uri blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si. spiet: www.kd-krsko.si m IZ NAŠIH OBČIN ¦ BREŽICE Posavski obzornik - leto XII, številka 54 četrtek, 6. 3. 2008 439 podpisov v slovo dr. Janezu Drnovšku BREŽICE - Ob dnevu žalovanja ob smrti dr. Janeza Dmovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije, se je Občina Bre- žice pridružita pobudi Protokola Republike Slovenije in odprla žalno knjigo v mestni nisi. V času od 25. do 27. februarja 2008 se je v knjigo z besedami slovesa zapisalo 439 ljudi, ki so žele- li še zadnjič počastiti nekdanjega predsednika države. »Hvala za dobre misli in dobra dela,« je zahvala, ki se v različnih obli- kah ponovi kar nekajkrat in je znak, da bo plamen spomina na dr. Dmovška gorel dolgo in močno. Svoje spoštovanje do enega najpomembnejših političnih osebnosti zadnjih 20 let so z vpi- som kot prvi izkazali župan Ivan Molan, podžupanja Patricia Čular in direktor občinske uprave Aleksander Denžič. OBVESTILO O B Č I N A Brežice Občina Brežice obvešča, da sta na spletni strani www, brezice.si objavljena: 1. javna razpisa za sofinanciranje programov na po- dročju kulture: • javni razpis za sofinanciranje programov na po- dročju ohranjanja in vzdrževanja kultumih spo- menikov lokalnega pomena, ki niso v lasti Obči- ne Brežice, lokalne javne infrastrukture ter drugih programov na področju kulture v letu 2008 • javni razpis za zbiranje predlogov za sofinancira- nje kultumih programov in projektov ter redne dejavnosti s področja Ijubiteljskih kultumih de- javnosti za leto 2008 in 2. javna poziva na področju kulture: • za izbor izvajalca festivala stare glasbe • za izbor organizatorja programov, izobraževanja in prireditev preglednega značaja za področje Iju- biteljske kulture Rok za predložitev prijav, način predložitve, pogoji raz- pisa ter ostala določila so razvidni iz razpisne dokumen- tacije, ki je objavljena na spletni strani, zainteresirani pa jo lahko dobijo tudi na Oddelku za družbene dejav- nosti Občine Brežice. Za dodatne informacije se obrni- te na mag. Boženo Devčič, tel. 07 49 91 528, elektron- ski naslov: bozena.devcic@brezice.si. Letni koncert MoPZ Sromlje SROMLJE - Moški pevski zbor Sromlje, ki deluje že 33. leto, je v soboto, 23. februarja, pripravil letni koncert. Nastop je navdušil obiskovalce, ki so se vabilu na koncert odzvali v velikem številu. Ubrarto je zapel domači zbor pod vodstvom Vinka Žerjava, prijetno je bilo poslušati ženski pevski zbor Orlica iz Pišec, še posebej pa je občinstvo z burnim aplav- zom nagradilo pevce moškega zbora Vinogradniki iz Šentru- perta. Pišečka Mica je bila odlična in po dvorani se je smeh kar razlegal. Za zaključek pestrega večera so poskrbeli Tre- beški drotarji. Ko so zabrenkali na stune, je vsem zaigralo srce, marsikoga pa so zasrbele tudi pete. Sromeljski zbor vsako leto ob kulturnem prazniku zapoje v vseh vaseh krajevne skupnosti nekaj pesmi, vedno nastopi tudi ob praznovanju dneva žena in materinskem dnevu ter na srečanju borcev NOB. Lani so se udeležili sejma Alpe - Adria v Ljubljani, nastopili so v Termah Čatež, v Sentruper- tu, udeležili so se tudi posavske revije zborov v Brežicah. MoPZ Sromlje je skupaj z Ljudskimi pevci Sromlje organizi- ral praznovanje ob martinovanju, oba zbora pa sta tudi za- pela več pesmi pred Domom krajanov. Člani zbora pomagajo gasilcem pri njihovih aktivnostih in tvorno sodelujejo tako v turističnem ter vinogradniškem društvu, saj je večina pev- cev hkrati včlanjena v naštete organizacije. Pevci so vklju- čeni v vse aktivnosti v kraju ne le s petjem, temveč sode- lujejo tudi v vseh delovnih akcijah. Zbor se je udeležil tudi vseh pogrebnih svečanosti v Sromljah pa tudi drugje, ko je šlo za nekdanje krajane krajevne skupnosti Sromlje. Jožica Stajič Sromeljski pevci ob enem izmed nastopov PoslP »Posavje - izziv in priložnost« razpisuje natečaj za najboljši poslovni načrt, ki temelji na inovativni podjetniški ideji, umeščeni v lokalno okolje - Posavje. Mladinski center Brežice razpisuje že 4. letni natečaj v okviru »PosIP-a«. S pomočjo le-tega spodbujamo pod- jetniško razmišljanje med mladimi in skozi neformal- no podjetniško izobraževanje povezujemo ideje mladih v poslovne načrte. PoslP je namenjen aktivnim mladim, ki želijo s svojim poslovnim načrtom poskrbeti za la- sten razvoj kot tudi za razvoj regije. Nastopa kot po- vezovalni člen med solo, posameznikom in okoljem ter tako delodajalcem omogoča spoznavanje bodočega ka- dra, hkrati pa približa podjetniško kulturo mladim. V Šolo PoslP se letno vpiše okoli 45 mladih. Rezultati dela Sole PoslP bodo zbrani v prispelih načrtih. 1 - Pogoji za sodelovanje: Na natečaju lahko sodeluje vsak med 15. in 30. letom starosti, ne glede na izobrazbo ali zaposlitveni status, in sicer kot posameznik ali kreativna skupina z največ 5 člani. Edini pogoj je, da je prijavljena ideja avtorstvo, inovacija ali kreacija prijavitelja te ideje. S sodelova- njem na natečaju prijavitelj ideje ne izgubi nobenih av- torskih pravic, saj vsebina projekta ostane v njegovi lasti. Edina obveznost, ki jo ima prijavitelj do organiza- torja natečaja, je, da denarno nagrado v primeru zma- ge porabi za nadaljnji razvoj ideje, nakup za to potreb- ne računalniške opreme ipd. 2 - Kriteriji ocenjevanja: • kreativnost poslovne ideje (15%), • izvedljivost poslovne ideje (15%), • umeščenost v lokalno okolje (15%), • opredelitev intelektualne lastnine in možnost zaščite (10%), • analiza trga in konkurenčne prednosti (10%), • načrt trženja in predstavitev poslovne ideje (10%), • udeležba na delavnicah v Šoli PoslP (25%). Rok za oddajo dokumentacije je 1. april 2008 do 15h. Poslovne načrte prijavitelji pošljite po pošti (upoštevan bo poštni žig) ali prinesite osebno na naslov: Mladinski center Brežice - za PoslP, Gubčeva 10a, 8250 Brežice, s pripisom »Neodpirai!«. Poslovni načrt dostavite oz. po- sredujte tako v natisnjeni kot tudi elektronski verziji (zgoščenka ali po elektronski pošti na proiekti@mc-bre- zice.si). zraven pa ne pozabite pripisati svojih kontak- tnih podatkov (ime, priimek, naslov in telefonska števil- ka, na kateri ste dosegljivi). Dokumentacija bo skrbno varovana, vsi ocenjevalci bodo podpisali Sporazum o varovanju poslovne skrivnosti. 3 - Ocenjevalna komisija 1. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: 2. Patricia ČULAR, Podžupanja Občine Brežice in di- rektorica Mladinske mreže MaMa; 3. Nataša ŠERBEC, Direktorica Zavoda za podjetni- štvo in turizem Brežice; 4. Aleksandra ILIČ, v.d. direktorice GZS OZ Posavje; 5. Tatjana IBRAČEVIČ, Svetovalka za razvoj gospo- darstva, Regionalna razvojna agencija Posavje in 6. Gregor BOROŠAK, Predsednik DSB, podpredsednik Zveze SKIS. 4 - Nagrade Nagrade v skupni vrednosti 1.200 EUR prispeva Občina Brežice. 1. mesto: nagrada v vrednosti 500 EUR; 2. mesto: nagrada v vrednosti 400 EUR; 3. mesto: nagrada v vrednosti 300 EUR; 4. in 5. mesto: Indeks NEFIX (indeks neformalnega izobraževanja). Denarne nagrade so namenjene nadaljnjemu razvo- ju poslovne ideje, nakupu za to potrebne računalniške opreme ipd. 5 - Predstavitev najboljših in razglasitev rezultatov Nosilci najboljših petih (5) poslovnih načrtov bodo pova- bljeni k javni predstavitvi, kjer bodo dokončno poskuša- li prepričani strokovno komisijo o možnosti uspeha nji- hovih projektov. Razglasitev najboljših 5-ih načrtov in podelitev nagrad pa bo potekala v maju, v okviru skupnega »PoslP-ovega majskega večera«. O natančnih datumih bodo vsi sode- lujoči naknadno obveščeni. Ne berite le zgodb o uspehu drugih, temveč ustvarite svojo! Začnite zdaj! o n č i N a Brežice Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice vabi k sodelovanju Prijavite se na javna natečaja za zasedbo uradniških de- lovnih mest: 1. v Oddelku za prostorsko načrtovanje - pomočnik vodje oddelka (univ. dipl. inženirji arhitekture, univ. dipl. inženirji gradbeništva ali univerzitetni di- plomirani pravniki) in 2. v Oddelku za gospodarske javne službe in gospo- darske zadeve - višji svetovalec za pravne zadeve (univerzitetni diplomirani pravniki). Javna natečaja z navedenimi pogoji in zahtevanimi do- kazili bosta objavljena v Uradnem listu RS dne 07. mar- ca 2008 in na spletnih straneh Občine Brežice (www, brezice.si) istega dne. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili v zaprti ovoj- nici na naslov: Obdna Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice (s pripisom: »Pomočnik vodje oddelka - ne odpiraj« oziroma »Višji svetovalec za pravne zadeve - ne odpiraj«) v roku 15 dni od dneva objave v Uradnem listu RS. Dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja na tel. številki 07/4991-545 (Ingrid Molan) ali na elektronski naslov ingrid.molan@brezice.si. Občina Brežice 102 pomladi brežiške občanke Marie Košak BREŽICE, NOVO MESTO - V četrtek, 28. februarja 2008, je žu- pan občine Brežice Ivan Molan voščil 102. rojstni dan gospe Marii Košak. Župan ji je voščil zdravja in dobrega počutja, razveselil pa jo je tudi s šopkom in zeliščnimi izdelki. Go- spa Maria je že štiri leta oskrbovanka Doma starejših občanov Novo mesto, kjer so tudi pripravili praznovanje zanjo v druž- bi ostalih varovancev in družine. Gospa Maria Košak je bila do upokojitve zaposlena na sodišču v Brežicah. Je res minilo dvajset let? BIZEUSKO - Zastavljeno vprašanje ob koncertu, ki sta ga ob spominu na izpred 20 let začetega pevskega in kultumega dru- ženja priredila pred dvema desetletjema združena pevska zbo- ra Kapele in Bizeljsko. Člani obeh zborov so se s petjem ljudskih pesmi pod taktirko Vilka Ureka tako kot pred dvema desetle- tjema v nedeljskem predvečeru sprehodili, kot da se nikoli niso razšli. Pisalo se je leto 1988, možje v Kapelah in na Bizeljskem, željni petja, a oboji s preskromnim številom glasov in še v sti- ski s časom, so se zato v ljubezni do petja združili in skupaj peli eno leto. Žal je pevcev iz MoPZ Kapele od takrat ostalo samo šest, iz MoPZ Bizeljsko, ki se je pred dvajsetimi leti imenoval še MoPZ Stara vas - Bizeljsko, pa le eden, pravi predsednik bizelj- skih pevcev Slavko Mihelin in še, da so člani združenega zbo- ra pred dvema desetletjema orali ledino na pevskem področju; repertoar je bil bolj skromen, a srčen, saj so si možje ob pe- smih na vajah pestrili proste urice in kovali prijateljstvo, 1989 pa že nastopili na občinski reviji. S skupnim petjem po dvajse- tih letih so pevci dokazali, da so pmateljstvo ohranili in da sta zbora pod sedanjo taktirko Vinka Žerjava in Mihe Halerja vi- dno napredovala v številu nastopov, predvsem pa v kvaliteti pe- tja. Spominsko kulturni dogodek je z besedo povezovala Zden- ka Mihelin. NJ.S. Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO 17 obctnakršto Občinski svet Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija Tel.: 07 49-81-315, 07 49-81-100; Fax: 07 49-22-221; e-pošta: tomaz.petan@krsko.si Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami pri Občinskem svetu Občine Krško na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 - prečiščeno bese- dilo, 5/03 in 57/06) ter 4. in 14. člena odloka o priznanjih občine Krško (Uradni list RS, št. 7/01 in 57/03) objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 2008 1. Občinski svet občine Krško podeljuje naslednja občinska priznanja: a) NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE KRŠKO: Naziv častni občan občine Krško je najvišje priznanje občine Krško in se lahko podeli občanom občine Krško in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, katerih delo in aktivnosti predstavljajo pomemb- ne zasluge na katerem koli področju človekove ustvarjalnosti oziroma osebam, ki so posebno zaslužne za razvoj in ugled občine Krško. b) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO: Veliki znak občine Krško se podeljuje: - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne do- sežke trajnejšega pomena v občini; - skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pravnim osebam za več- letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja in dela v občini. c) ZNAK OBČINE KRŠKO: Znak občine Krško se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdo- bju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. d) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO: Priznanje občine Krško se podeljuje za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju. 2. Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupnosti, podjetja, društva, zavodi, politične stranke ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelji sami sebe ne morejo predlagati za priznanje. 3. Predlog za občinsko priznanje mora vsebovati: podatke o predlagatelju, vrsto pre- dlaganega priznanja, podatke o predlaganem prejemniku priznanja in obrazložitev k predlogu. 4. Pri podelitvi priznanj bodo imeli prednost predlogi, iz katerih bo razviden širši po- men in prispevek za družbeni in gospodarski razvoj celotne občine in ne zgolj ene- ga od njenih delov. 5. V koledarskem letu se lahko podeli največ dva velika znaka (eden za področje go- spodarstva in eden za področje negospodarstva), največ trije znaki in največ pet priznanj občine Krško. 6. Predloge je treba poslati na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami ali po elektron- ski pošti na naslov: tomaz.petan@krsko.si do 2. aprila 2008. Komisija za obanska priznanja ter sodelovanje z občinami Ivan Urbane, predsednik Smučanje in Zmenkarije SREDNJI VRH, KRŠKO - Krška Zveza prijateljev mladine je za 30 socialno ogroženih otrok iz Posavja v času zim- skih počitnic pripravila prije- tne trenutke, ki so se odvijali na Srednjem Vrhu nad Goz- dom Martuljek. Spremljali so jih prostovoljci ter učitelja smučanja, saj so se spuščali po zasneženih planjavah Ko- ble ter tudi na Planici, kjer so si ogledali skakalnico ve- likanko. V počitniškem domu pa so si krajšali čas z Zmen- karijami, izvedli so turnir v igranju kart Enka, plesali, iz- delovali zapestnice, risali, na koncu pa prejeli priznanja, diplome ter tudi nagrade za udeležbo na tekmovanjih. M. K. M. Skupinska slika udeležencev zimovanja Usposabljanje za prostovoljce Na področju mladinske- ga dela predstavlja prosto- voljstvo enega bistvenih pristopov za boljšo parti- cipacijo mladih, zaradi Ce- sar smo se v MC Krško od- ločili nadgraditi dosedanje delo na področju prosto- voljstva. Ena prvih akcij celostno za- snovanega projekta je bilo Usposabljanje za organiza- torje prostovoljskega dela, ki je bilo v osnovi namenje- no bodočim mentorjem pro- stovoljcev. Usposabljanje je potekalo v Cebeln'aku v so- boto, 1. marca 2008 med 10. in 17. uro, izvajala pa sta ga Sašo Kronegger in Jaka Ko- vač, ki prihajata iz Društva za razvijanje preventivne- ga in prostovoljnega dela in iz Slovenske filantropije, Združenja za promocijo pro- stovoljstva. S svojimi dol- goletnimi izkušnjami na po- dročju prostovoljskega dela sta bodočim mentorjem pro- stovoljcev predstavila teme, kot npr. odgovornost orga- nizacije v prostovoljskem delu, pravice in odgovomo- sti prostovoljca, priprava or- ganizacije na prostovoljsko delo, zbiranje prostovolj- cev, monitoring prostovolj- cev ter motivacija prosto- voljcev. Usposabljanja, ki je predstavljalo izjemno pri- ložnost za nabiranje nove- ga znanja, novih poznan- stev, izmenjave dobrih idej in praks ter začetek ustvar- janja novih, skupnih projek- tov, se je udeležilo 16 mla- dinskih delavcev iz različnih mladinskih organizacij iz Po- savja. Namen vzpostavitve organi- ziranega prostovoljstva je zgraditi široko mrežo pro- stovoljcev, ki bodo aktivno delovali na različnih intere- snih področjih, bodisi v Mla- dinskem centru Krško bodisi v sorodnih lokalnih organi- zacijah, s čimer želimo mla- de čimbolj aktivno vključi- ti v oblikovanje mladinskih aktivnosti in mladinske po- litike na lokalni ravni. V na- daljevanju projekta bodo tako organizirana še različ- na usposabljanja za prosto- voljce, različni družabni do- godki, mladi prostovoljci pa imajo v okviru Mladinskega centra Krško možnost sode- lovanja na naslednjih pro- gramskih področjih: delo z otroci, organizacija koncer- tov, Žurov < 18, digitalna fo- tografija... V.d. direktorja MC Krsko Mirjana Klinec, univ. dipt. soc. kult. in EIKA Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov OS Vprašanje Svetnice Liste za prihodnost mladih Vilme Jan Špi- ler na 17. seji Občinskega sveta se je nanašalo na zagotavljanje virov sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture na obmo- čju ZN Polka. Svetnica je obdnski upravi postavila tudi vprasa- nje, kdaj se bo začelo delati na izdelavi Programa opremljanja stavbnih zemljišč na podlagi novejše zakonodaje iz leta 2007, ki bo služila kot podlaga za izračun komunalnega prispevka, ki naj bi bil tudi v krški občini realnejši. Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja na Občini Krško pojasnjuje, da se bo program opremljanja ZN Polka'izvajal tako, da bo Občina Krško posku- šala pridobiti čim več investicijskih transferov, s čimer bodo bo- doči investitorji posredno razbremenjeni plačila komunalnega prispevka. Kar zadeva Program opremljanja stavbnih zemljišc, je Občina Krško trenutno v izdelavi projektne naloge za razpis za izbor iz- vajalca. Glede specifičnosti območja občine (poselitvena obmo- čja, demografska ogroženost, industrijske cone, evidentirana in načrtovana infrastruktura, razmerja nadomestnih stroškov in stroškov nove infrastrukture, indeksacija veljavnih programov opremljanja, izdelava katastra vodov itd.) so v pripravi primer- ni izračuni pogojev in modelov, ki bi istočasno omogočili izra- čun komunalnega prispevka na pregleden in transparenten na- čin. Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju za občino, ki v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja vključno s podlagami za od- mero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opre- mo na območju celotne občine, velja, da ta odmerja komunalni prispevek na podlagah, ki jih s pravilnikom doloci minister. Ob- čina Krško je trenutno v fazi dopolnitve in sprejema občinske- ga prostorskega načrta in bo tako skladno s tern določilom nada- Ijevala aktivnosti pri izdelavi programa opremljanja kot podlago za obračun komunalnega prispevka in pripravi osnutka odloka o komunalnem prispevku. Svetnik Slovenske ljudske stranke Vlado Grahovac je na 17. seji izpostavil sanacijo plazu na cesti Senovo-Bohor (pri Belem Pesku), opozoril pa je tudi na problem arhitektonskih ovir za in- valide v KS Senovo. Oddelek za gospodarsko infrastrukturo po- jasnjuje, da so v proračunu Občine Krško za leto 2008 predvide- na sredstva za sanacijo oziroma odpravo posledic neurja iz leta 2005 in sicer v programu sanacije za leto 2008, kar pomeni, da bo omenjen plaz saniran še v tern letu. Odprava arhitektonskih ovir za invalide v KS Senovo pa je v skladu s programom predvi- dena v letu 2009. Svetnik Posavske unlje mladfh Metod Šerbec je zahteval po- jasnilo, kako daleč je občina z urejanjem usmerjevalne signa- lizacije ob driavnih in lokalnih cestah na območju občine Kr- sko. Občina Krško je v lanskem letu pripravila Projekt postavitve usmerjevalne signalizacije za javni sektor v območju driavnih in lokalnih cest znotraj naselja Krško v skladu z vsemi zakonski- mi in podzakonskimi predpisi. Takoj, ko bodo to omogocale vre- menske razmere, bo Občina Krško pristopila k uresničitvi pro- jekta. Začela bo na desnem bregu Save, za območje katerega je projekt že usklajen z upravljavcem državnih cest in prido- bljeno soglasje DRSC. Srečanje Združenja GMF v Krškem V Krškem se je včeraj zaključilo srečanje Združenja evrop- skih občin z jedrskim objektom (GMF-Group of european mu- nicipalities with nuclear facilities), na katerem so udeležen- ci tujih driav in predstavniki naše, razpravljali o temah s področja jedrske energije in ravnanja z radioaktivnimi od- padki, prikazane pa so bile tudi dobre prakse Nemčije, Šved- ske, Madžarske in Romunije. Sodelovali so zanimivi predstavniki s področja jedrske ener- gije v Sloveniji in v svetu, med njimi tudi predstavnik direk- torata za transport in energijo Jean Claude Venchiarutti. V Združenju, ki si v svoji osnovni opredelitvi prizadeva za ak- tivno vključevanje javnosti in lokalne skupnosti pri soodloča- nju v odločitvah, ki so vezane na konkretne jedrske objekte, župan občine Krško Franc Bogovič že od leta 2004 opravlja funkcijo podpredsednika. Zbor članov TD Koprivnica KOPRIVNICA - V nedeljo popoldan, 2. marca, smo se na Izle- tniški domačiji Vertovšek na Velikem Kamnu zbrali člani Tu- rističnega društva Koprivnica na letnem zboru članov. Pre- gledali smo delo v letu, ki je za nami, in izdelali ter sprejeli plane za tekoče leto. Z zadovoljnim pogledom smo se pbra- čali v leto 2007, pa čeprav bi se nekatere stvari še dalo iz- boljšati, in si hkrati zadali nove naloge za leto 2008, od ti- stih, ki so ie postale tradicionalne, do novih, ki jih želimo uresničiti. Z zadovoljstvom smo prisluhnili vsem zanimivim predlogom, ki jih je bilo precej. Na dnevnem redu se je zna- šla tudi točka sprejem novih članov. Teh se nikoli ne brani- mo, saj nam ravno oni dokazujejo, da spremljajo naše delo in se nam zato želijo pridružiti in pomagati. Veseli pa smo bili, da se je našega zbora udeleiil tudi predsednik Turistič- ne zveze Krško Anton Petrovič. Zaključili smo s sproščenim klepetom, prigrizkom in mislijo, da moramo driati skupaj, kajti le tako lahko dokaiemo, da kljub majhnosti našega kraja Koprivnica lahko poskušamo naredimo velike stvari. S. Bračun m IZ KAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 Investicije v občini Sevnica Župan si je, skupaj s sode- lavci iz občinske uprave in predstavniki javnega podje- tja Komunala Sevnica ter iz- vajalcev, ogledal stanje ne- katerih odprtih gradbišč na območju naše občine, kate- rih investitor oziroma soin- vestitor je Občina Sevnica. Gre za ureditev regionalne ceste in pločnikov s kanali- zacijo na Orehovem, devi- acijo lokalne ceste Gabrje- Planina, ureditev regionalne ceste in pločnikov v Krmelju, izgradnjo pločnikov ob lokal- ni cesti Sentjanž - Gabrce ter ureditev območja občinske- ga lokacijskega načrta Dro- žanjska. Ugotovljeno je bilo, da vsi projekti napredujejo v okvirih terminskih planov oziroma so izvedeni do ta- kšne stopnje, da omogoča- jo natančno oceno potrebnih sredstev in rokov za dokon- čanje. Župan je posebej po- udaril potrebo, da se projek- ti vodijo nemoteno naprej in zaključijo v čim krajšem mo- žnem času, pri čemer je zla- sti pomembna skrb izvajal- cev in nadzora nad kvaliteto del ter usklajenost posegov z ostalimi predvidenimi ure- ditvami kot tudi upoštevanje individualnih potreb kraja- nov, ki živijo ob samih trasah posegov. Na temo ureditve pločnika in javne razsvetljave skozi naselje Bianca so se sesta- li predstavniki krajevne sku- pnosti Bianca, Občine Sev- nica, Direkcije Republike Slovenije za ceste kot upra- vljavec državne ceste sko- zi naselja Bianca in projek- tant. Na terenu so si skupaj ogledali obstoječe stanje in že uskladili določen potek trase pločnika skupaj z jav- no razsvetljavo od podvo- za pod železniško progo do odcepa k Osnovni šoli Bian- ca. Na tem območju ni ure- jene javne razsvetljave in urejenega pločnika, zato je predmetno območje potreb- no prioritetno urediti. Na osnovi omenjenega je bilo zaključeno, da projektant pospešeno pripravi projekt pločnika in javne razsvetlja- ve na tem območju. Obnova ceste skozi Orehovo (foto: arhiv Občine Sevnica) Komunalno opremljanje Drožanjske ceste (foto: arhiv Občine Sevnica) Seja občinskega sveta Občinski svetniki Občine Sev- nica so se na svoji 11. redni seji seznanili z aktivnostmi in variantami za ureditev in iz- gradnjo 3. razvojne osi. Ce- sta se naj bi kar najbližje pri- bližala mestu Sevnica, saj je tak potek trase izjemnega po- mena za še boljši gospodar- ski razvoj občine. Občinski svet podpira potek na trasi od avtoceste A1 preko Celja, Laškega in Zidanega Mosta z razcepom na 2 kraka, v smeri Radeče - Sevnica in priključek na avtocesto A2 v Dobruški vasi ter zahodni krak v sme- ri Radeče - Krmelj in na av- tocesto A1. V primeru izbo- ra samo enega kraka naj bi ta potekal čim bližje mestu Sev- nica v navezavi na Mirnsko do- lino v smeri Boštanj, Krmelj, Mima peč, Trebnje. Občinski svet se je seznanü tudi z de- lom Nadzornega odbora in z njegovim letnim planom dela. Sprejeta je bila 1. obravnava sprememb odloka o ravnanju z odpadki na območju obči- ne. JP Komunala bo letos za- ključila tudi z zamenjavo az- bestnih cevi na vodovodnem sistemu Sevnica. Na gradbe- nih parcelah na Drožanjski ce- sti se bodo lahko gradile sta- novanjske hiše maksimalnega horizontalnega gabarita 9x16 m. Občinski svet je sprejel pobudo krajanov za preime- novanje dela naselij Gabrje in Goveji Dol v Križišče, ime- noval Antona Krajnca za di- rektorja JP Plinovoda za šti- riletno mandatno obdobje, Božidarja Groboljška v svet JZ Lekarna Sevnica in Rudija Dobnika za predstavnika jav- nosti v svet za reševanje pri- tožb zoper policiste. Obänski svet Sevnica (foto: arhiv Občine Sevnica) Ustanovitev pokrajin Predsednik Vlade RS Janez Janša in minister za lokalno sa- moupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar sta na delov- ni posvet povabila župan in druge predstavnike slovenskih občin, na katerem so ponovno spregovorili o pokrajinski za- konodaji. Zakon o ustanovitvi pokrajin v Driavnem zboru ni dobil zadostne 2/3 podpore poslancev, vendar je ocena predsednika in drugih predstavnikov Vlade, da so pomisleki takšni, da se jih da upoštevali pri pripravi novega zakona, ki bi ga lahko Driavni zbor obravnaval do konca mandata. Lo- kalne skupnosti so se v veliki večini pozitivno opredelile do ustanovitve pokrajin in Vlado pri njihovem prizadevanju za uvedbo pokrajin v Sloveniji, podpirajo. Viaganja v telekomunikacijsko omrežje Občina Sevnica je leta 2004 na Zunanji oddelek državnega pravobranilstva v Novem mestu, vložila zahtevke za vrači- lo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje občine, ki so bili kasneje dodeljeni v reševanje na Driav- no pravobranilstvo v Ljubljano. Glede na množično pov- praševanje občanov glede vračil je Občina Sevnica s stra- ni pristojne pravobranilke dobila informacijo, da je Driavno pravobranilstvo prejelo 35.582 zahtevkov za vračilo vlaganj na podlagi Zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunika- cijsko omrežje, ki pa jih v predpisanih rokih ni mogoče reši- ti. Driavno pravobranilstvo bo o vsaki zadevi predlagatelja obvestilo o stališču do njegovega zahtevka in mu ponudi- lo poravnavo ali pa ga obvestilo, da njegov zahtevek ni ute- meljen. V primeru zavmitve zahtevka, bo lahko vlagatelj v dveh mesecih po zavrnitvi vložil predlog za rešitev zahtev- ka na sodišče oziroma bo lahko v primeru, če se s poravna- vo ne bo strinjal, v dveh mesecih po poteku roka določene- ga za sklenitev poravnave, začel postopek pred pristojnim sodiščem. Izgradnja ČN Dolnje Brezovo Predstavniki Občine Sevnica in podjetja Inplet so se udele- žili sestanka na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer je bila definirana finančna konstrukcija omenjene investicije. Iz- gradnja 1420 m kanalizacije, skupaj s skupno čistilno napra- vo kapacitete 1500 PE za naselje Dolnje Brezovo in podjetje Inplet, je po projektantskem izračunu ocenjena na 1,3 mio €. Občina Sevnica mora v letih 2008/2009 zagotoviti 30% sredstev, kar pomeni približno 350.000 €, Ministrstvo za oko- lje in prostor pa bo v letih 2008/2009 zagotovilo preostalih 70% sredstev, kar pomeni približno 950.000 €. Ministrstvo za okolje in prostor bo na osnovi investicij- ske dokumentacije za omenjeni projekt pripravilo gradivo, katerega mora obrav- navati in sprejeti Vlada RS. Obäna Sev- nica, kot investitor projekta kanalizacije in skupne čistilne naprave Dolnje Brezo- vo, že lahko postopoma začne s postopki javnega zbiranja ponudb za izbor izva- jalca za izgradnjo kanalizacije in skupne ästilne naprave Dolnje Brezovo. Upravni center Predstavniki Občine Sevnica in Upravne enote Sevnica so se sestali s predstavniki Ministrstva za javno upravo, Direktorata za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave. Pogovarjali so se o možnosti zagotovitve prostorov za delo čim večih državnih organov v občini Sevnica na enem mestu. Ob- čina Sevnica ne razpolaga z objekti, ki bi to omogočali, obsta- ja pa možnost izgradnje novega upravnega centra na lokaciji Slomškovega doma. V letošnjem letu občina pripravlja občin- ski prostorski načrt, ki bo določal bodoče prostorske ureditve v starem mestnem jedru in izgradnja novega centra je eno od možnosti, pod pogojem, da bo država od Občine odkupila de- lež prostorov, ki jih bo v prihodnje potrebovala za delovanje svojih služb. Medsebojni razgovori med državnimi in lokalnimi predstavniki se bodo nadaljevali tudi vnaprej. Vrtec Loka Predstavniki Obäne Sevnica so se sestali s predstavniki družbe Remont, ki je v pogodbenem roku zgradila prizidek za potrebe Vrtca pri OŠ Loka, žal pa ni bila v roku izdelana dokumentacija, na podlagi katere bi bil opravljen tehnič- ni pregled objekta. Izvajalec je Občini Sevnica vso potreb- no dokumentacijo dostavil v tem tednu, tehnični pregled pa bo predvidoma 13. marca. S tem bo izpolnjen še zadnji po- goj za selitev vrtca v Loki v nove prostore. Program prireditev Župan Kristijan Jane se je sestal s predstavnikom Zavoda za kulturo, Sport, turizem in mladinske dejavnosti, ki so ga se- znanili s predvidenim programom tradicionalnih kulturnih, turističnih in športnih prireditev v občini Sevnica za leto- šnje leto. Predstavili so tudi prireditve, ki jih bo organiziral Zavod. Občina se zavzema za kvalitetno organizirane pri- reditve različnih žanrov, na različnih lokaeijah, tako, da bi slehemi občan med njimi našel nekaj zase. Predstavniki Ob- čine in so se pogovarjali še o gospodarjenju z objekti, o pro- jektu izgradnje Skate parka na lokaciji dela parkirišča pri bazenu, o idejnem projektu ureditve Lisce in o možnostih prijave dokončne ureditve okolice gradu, vrtnarjeve vile, Lutrovske kleti in grajskega hriba na razpis za pridobitev evropskih sredstev v letih 2011 - 2012. Brezplačni lokalni prevoz Sevnica - Boštanj - Sevnica Občina Sevnica bo poskusno uvedla lokalni prevoz s kom- bijem na relaciji Sevnica - Boštanj - Sevnica, ki bo vozil 2x dnevno z začetkom relacije na Avtobusni postaji v Sevnici ob 09.00 in 11.00 uri, od ponedeljka do petka, razen prazni- kov. Prevoz se bo brezplačno izvajal tri mesece, in sicer od 10.03.2008 dalje. Vozni red se lahko v tem poskusnem času spremeni glede na želje in potrebe občanov. Občina Sevni- ca bo po tem poskusnem času analizirala stanje in preuči- la upravičenost lokalnega prevoza v prihodnje. Za dodatne informaeije in predloge lahko pokličete na Občino Sevnica, telefon: 81-61-233. Ogled čistilne naprave Celje V tem tednu je Občina Sevnica za krajane Gornjega Brezo- vega in spodnjega Loga organizirala ogled čistilne naprave Celje v Tremerjah. Območje ästilne naprave obsega 26.000 m2 in leži tik pred stičiščem železniške proge Zidani Most - Celje in lokalne ceste Celje - Laško, na levi strani Savinje pod vznožjem Vipote. Zgrajena za obremenitev 85.000 po- pulacijskih enot. Služi za mehansko in biološko obdelavo od- padnih vod mesta Celja in bližnjih naselij. Cilj čiščenja je odstranjevanje organskih snovi ter dušikovih in fosforjevih spojin z istočasno aerobno stabilizaeijo blata in dehidraci- jo blata. S tem se zadovoljivo zaščiti površinski odvodnik reke Savinje, v katero so se pred izgradnjo in delovanjem ästilne naprave izlivale odpadne vode. Obratovanje ästil- ne naprave je avtomatizirano, zaposlenih je 6 oseb, ki skr- bijo za obratovanje vseh ästilnih naprav v upravljanju JP Vodovod-kanalizacija (ČN Celje, ČN Dobrna, ČN Nova Cer- kev in ČN Store). Zgrajena je bila z namenom izboljšanja kakovosti reke Savinje na odseku od Celja do Zidanega Mo- sta in s tem posledično izboljšanja kakovosti reke Save pod Zidanim Mostom. Prisotni so bili seznanjeni in se prepričali, da takšna umestitev v prostor ne povzroča negativnih vpli- vov na okolje. Udeleženci na ogledu čistilne naprave Celje (foto: arhiv Obäne Sevnica) Obcni zbor Društva kmetic Sevnica Društvo kmetic Sevnica je v soboto, 23.02.2008, v Krme- lju skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto, Iz- postava Sevnica, organiziralo občni zbor društva. Srečanja se je udeležil tudi župan Kristijan Jane, ki jim je zaželel še naprej tako uspešno in prizadevno delo. Srečanju so pri- sostvovali še predsednik sindikata kmetov Slovenije Roman Žveghč, predsednika krajevne skupnosti Janez Podlesnik in Marjan Kogovšek, predstavnica Kmečke zadruge Sevnica, predstavnica Regionalne razvojne ageneije Posavje in pred- stavnica Obäne Sevnica. Dogajanje pa je popestril igralec in odlični imitator Marjan Šarec s svojimi humorističnimi točkami v vlogah predsednika, slovenskih politikov in osta- Üh znanih Slovencev. Članice Društva kmetic Sevnica na občnem zboru (foto: Ljubo Motore)____________________________________ Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 SPORT EH Neja že po dveh mesecih vadbe v državnem vrhu KRŠKO Mladi šahisti Šahovskega kluba Triglav Krško so na- stopili na 15. posamičnem državnem prvenstvu za mlade v kategorijah do 8, 10, 12, 14, 16 in 18 let. Najbolje se je od- rezala najmlajša Neja Netahly, ki je v kategoriji deklet do 8 let osvojila odlično drugo mesto in se uvrstila na evropsko in svetovno prvenstvo. Njen uspeh je še toliko bolj izjemen ob dejstvu, da je Neja začela s šahovskimi treningi pod vod- stvom Hilmija Ahmatoviča šele pred dvema mesecema. Da- vidu Makslu (fantje od 14 let) se je odlična uvrstitev med najboljše tri izmuznila prav v zadnji igri in je zaradi pora- za zdrsnil na 5. mesto. Odlično sta igrali tudi Lucija Župevc (dekleta do 10 let), ki je osvojila odlično 6. mesto, in Laura Skvorc (dekleta do 12 let), ki je osvojila 7. mesto. Neja Netahly (levo), ki obiskuje osnovno solo v Velikem Podlogu, je v ponedeljek obiskala svoje vrstnike v OS Leskovec in pri šahovskem kroiku potrenirala z mentorjem Hilmijo Ahmatovičem (desno) (foto: P.P.). Podbočje na pragu druge lige PODBOČJE - Košarkarji Podbočja so v soboto zlahka prišli do 13. zmage v 3. slovenski ligi center center in so dva kroga pred kon- cem zanesljivo na prvem mestu na lestvici, ki vodi v 2. ligo. Ekipo Druga Pornoč so že v prvi četrtini nadigrali z 28:12, dobili pa tudi preostale tri četrtine, tako da je bilo na koncu 89:67. Najboljši strelec je bil Marko Flašman s 23 točkami. V soboto Podbočja- ni gostujejo pri ekipi ŠD Fenomeni, v primeru zmage ali poraza z manj kot 17 točkami razlike pa bi si že zagotovili zmago v ligi ne glede na razplet zadnje tekme proti ekipi Parklji mladi. ^sportna zveza Brežice VABI NA PRIREDITEV WnmnW Podelitev priznanj športnikom in športnim dclavccm občinc Brcžicc, ki so s svojimi dosežki in delom zaznamovali leto 2007 19. marca 2008 ob 18.00 uri H Prosvetni dom Brežice Mladinski center Brežice Vljudno vabljeni vsi, ki čutite s športom. cy§< O w > Uspešne mlade judoistke iz Krmelja KRMELJ, OPLOTNICA - V Oplotnici je 16. febmarja potekalo državno prvenstvo za kadetinje in kadete skupi- ne U 17. Nastopilo je 37 tek- movalk in 81 tekmovalcev iz skoraj vseh slovenskih klu- bov. Med nastopajočimi so bile tudi tri tekmovalke Judo kluba Olimpija - Krmelj. Naj- bolj uspešna je bila Ana Ma- rie Gregorčič, ki je zmagala v kategoriji do 44 kg in osvo- jila naslov državne prvakinje za leto 2008 v svoji kategori- ji. Tina Koprivec je osvojila tretje mesto in Maruša Pel- ko peto mesto obe sta tek- movali v kategoriji do 70 kg. BREŽICE - V soboto, 1. marca, je na breziskem stadionu zaigrala domača nogometna ekipa pod vodstvom trenerja Bogdana Koiarja, ki je v goste povabila Nogometni klub Hajduk iz hrvaskega Hercegovca. Najprej so povedli sicer gostje in s prednostjo odili na odmor, končni rezultat pa je bil 2:1 za Brežičane. Prvi go! za domačine za zabil Matej Mirkac, drugega in odločilnega pa Amel Balagič. Na fotografiji ekipi pred pričetkom tekme. Primož Kozmus in GEN energija skupaj v Peking KRŠKO - Primož Kozmus in direktor podjetja GEN energi- ja Martin Novšak sta podpisala pogodbo za generalno spon- zorstvo olimpijskega leta 2008. Primož Kozmus, srebrni s svetovnega prvenstva v Osaki in naj športnik Slovenije leta 2007, je izrazil zadovoljstvo, da so s podjetjem GEN energi- ja našli skupen interes in da bo s ponosom promoviral njiho- vo ime. Veseli ga, da je s podpisom te pogodbe večji del fi- nančnega načrta v olimpijski sezoni rešen in da se bo sedaj skupaj s svojo ekipo lahko nemoteno pripravljal na olimpij- ske igre. Novšak je dodal, da je pomembno, da sta zadovolj- ni obe strani, sponzor in sponzoriranee, in zaželel Primožu veliko sreče in vrnitev iz Pekinga z medaljo okoli vratu. Kozmus in Novšak po podpisu pogodbe Regijsko prvenstvo strelcev BREŽICE - Regijskega prvenstva v streljanju z zračno pištolo, ki ga je prvo marčevsko nedeljo na svojem strelišču orga- niziral Strelski klub Brežice, se je udeležilo rekordno število 31 tekmovalcev, iz- ---------------------------------------------- med katerih jih je velika večina izpol- nila norme za na- stop na aprilskem državnem prven- stvu v Poljanah in na Ptuju. Med zma- govalci velja za do- sežene rezultate, ki jim obetajo najviš- ja mesta tudi na dr- žavnem prvenstvu, posebej pohvali- ti kadeta Klemna Juvana iz Sevni- ce (364 krogov) ter --------------------------------------------------- Brežičanki Simono Molan pri kadetinjah (363 krogov) in Ve- sno Kržan pri članicah (370 krogov). Naslov prvaka jugo- vzhodne regije, ki zajema Posavje, Dolenjsko in Belo Kraji- no, sta osvojila tudi Brežičana Srečko Vidmar pri članih in Gabrijela Pešec pri mladinkah. Z /eve: Mojca Kolman (Marok Sevnica), druga med kadetinjami, Katarina Žniderič (Brežice), šesta med kadetinjami, in Gabrijela Pešec (Brežice), najboljša mladinka Državni naslovi Srpčiča, Špilerjeve in Bogoviča BREŽICE, SLOVENSKA BISTRICA - V Slovenski Bistrici je minuli vikend potekalo državno prvenstvo v dvoranskem mnogobo- ju. Član Atletskega kluba FIT Brežice - pod okriljem trener- ja Henrika Omerza - Tadej Srpčič je v skupini starejših mla- dincev postal državni prvak v mnogoboju. V Brežicah pa je v nedeljo, 2. marca, potekalo zimsko slovensko prvenstvo v metih. Barbara Špiler (Fit Brežice) je s trikilogramskim kla- divom dosegla slovenski rekord za mlajše mladinke in naslov v tej kategoriji (67,90 m), s 55,40 metra pa je s štirikilo- gramskim kladivom v petek v Splitu dosegla normo za mla- dinsko SP. Normo za MSP je na DP dosegel tudi Tomaž Bogo- vič (Fit Brežice), prav tako v metu kladiva (60,02 metra). Olimpijini veterani odčitali lekcijo Krčanom KRŠKO - Krški nogometaši so v nedeljo popoldne na domačem štadionu opravili še zadnji test pred začetkom spomladanske- ga dela prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. Renomirani gostje, NK Olimpija Bežigrad, za katere igrajo tudi trije člani t.i. zlate generacije slovenskega nogometa Miran Pavlin, Aleš Čeh in Amir Karič, so Krčane premagali s 3:1. Za domače je sicer že v 17. minuti zadel novinec v napadu Edin Junuzovič, še pred odmorom pa je izenačil Bajrektarevič. V začetku dru- gega polčasa je Junuzovič zgrešil stoodstotno priložnost, kar je kmalu kaznoval Bubanja, ki je zadel, ko je v domačem ka- zenskem prostoru ležal poškodovani Jože Barkovič. Lepo pri- ložnost za izenačenje je zapravil Damir Panic, pet minut pred koncem pa je odbito žogo po nezanesljivi obrambi vratarja Al- bina Veziroviča v mrežo pospravil Alagič in postavil končnih 1:3. Krški trener Iztok Kapušin s predstavo kljub odsotnosti ključnih vezistov Marka Mitiča (viroza) in Roka Zorka (poškod- ba) ni bil zadovoljen, saj so njegovi varovanci tako tekaško kot taktično zatajili. V nedeljo Krčani, po jesenskem delu osmi na lestvici, gostujejo v Zagorju, edini rezultatski cilj v spomla- danskem delu prvenstva pa je obstanek v ligi. P.P. Prva zmaga med člani KRŠKO, MURSKA SOBOTA - Kar sedem plesnih parov iz Ple- snega kluba Lukec iz Krškega se je udeležilo kvalifikacijske- ga plesnega turnirja v Murski Soboti. Najodmevnejši rezul- tat sta dosegla Luka Vodlan in Maja Omovšek, ki sta med člani A zmagala tako v standardnih kot latinskoameriških plesih. To je njuna prva zmaga v članski kategoriji in dobra popotnica za tekmovanja v slovenskem pokalu. Mladi rokometaši iz Krškega slavili v Zagrebu KRŠKO Mladi rokometaši iz Krškega so ob koncu prejšnjega te- dna uspešno nastopili v Zagrebu. Na nedeljski prijateljski tek- mi sta z zmagama slavili tako ekipa mlajših kot tudi starejših dečkov. Ekipa mlajših dečkov je na gostovanju Zagrebčane premagala kar za 12 golov, in sicer s končnim rezultatom 28:16. Z 12 goli prednosti so zmagali tudi starejši dečki, ki so nasprotnikovo eki- po premagali z rezultatom 36:24. Mlajši dečki so že prvi polčas zaključili s prednostjo šestih golov, ravno toliko naskoka pa so si pred Zagrebčani po koncu prvega dela tekme zagotovili tudi starejši dečki. Trener ekipe mlajših dečkov Gašper Kovač je izpostavil, da je bila njihova zmaga suverena, kljub temu, da sta na tekmi manj- kala dva igralca. »Igra naših je bila solidna v napadu, obramba pa je bila zelo dobra,« je dejal Kovač. Po njegovem mnenju je tekma tudi pokazala, da je se veliko možnosti za napredek nji- hove ekipe. Zagreb je sicer driavni prvak v tej kategoriji mlaj- ših dečkov. »To je bila izključno prijateljska tekma, edini cilj pa je bil, da naši zmagajo,« je ob tern tekmo v Zagrebu komentiral trener ekipe starejših dečkov Oskar Kovač. Člani rokometnega kluba Krško pa so prav tako sobotno tekmo v Sežani zaključili z zmago. Ekipo rokometnega kluba Mitol so premagali z rezultatom 31:27. Za Krčane je največ golov, in si- cer devet, dal Frand Čanžar. Po njegovem mnenju je bila tek- ma precej naporna. »Vseeno pa smo zasluženo zmagali,- je ie poudaril. Člani se bodo to soboto v Krškem pomerili z ekipo iz Ribnice. 20 MLADI Posavski obzormk - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 BREŽICE - Mladinski center Brežice je od v času zimskih počitnic od 25. do 29. februarja za osnovnosolce organiziral počitniške^ktivnosti. Animatorka Katjuša Mlekušje na eni izmed ustvarjalnic dejala, da se udelezenci ob prihodu najprej razgibajo, nato z risanjem izživijo svojo ustvarjalno domišljijo, po malici pa se prepustijo tudi postikavi stekla, izdelavi nakita al\ sodelujejo v multimedijski dalavnici. M. K. M. Počitniški utrip v Krškem KRŠKO - Prejšnji teden so šolarji uživali zaslužene počitnice, ki so bile po vremenu vse prej kot zimske. V ustanovah, ki se ukvarjajo z mladimi, so zanje znova pripravili kar pestro po- nudbo počitniških aktivnosti. Na mladinskem oddelku Valvasor- jeve knjižnice Krško so skupaj z s krško enoto JSKD za najmlaj- še počitnikarje dvakrat pripravili ustvarjalne delavnice. V torek so malčki pod mentorskim vodstvom Katje Rožman s posebnimi barvami poslikali svoje majice, v četrtek pa so slikali na kozar- ce.V sredo in v petek so v knjižnici pripravili pravljično urico. V Mladinskem centru Krško so prva dva dneva počitnic šolarjem popestrili z ustvarjalnimi delavnicami izdelovanja uporabnih iz- delkov iz gline pod vodstvom Špele Čepin, za njimi pa še malo šolo računalništva za otroke, ki jo je vodil Andrej Stopar. Poči- trriške delavnice z naslovom „Odpravimo stereotipe" so ob po- poldnevih potekale tudi na sedežu ZPM Krško, ki je otroke po- peljala tudi na izlete z vlakom v Ljubljano ter na ogled centra Evropa, v soboto pa še na pohod po Grabnu in Vidovi poti do Kostanjka. Društvo DZMP je pripravilo celotedensko video de- lavnico, v Kultumem domu Krško štiri filmske predstave za po- čitnikarje, Društvo Izvir pa v petek v krškem gasilskem domu „gasilsko-športne" in ustvarjalne aktivnosti za otroke. P.P. Počitnikarji so v krški knjižnici med drugim tudi slikafi na kozarce. Dan na smučišču DOBOVA - Učenci 6. in 7. razreda OS Dobova smo bili na Pohor- ju v soli v naravi celih šest dni. Za druge ne vem, a zame je bil drugi dan na smučišču zares poseben dan. Prav ujela sem se. Vsaj mislim tako. Zjutraj smo se kot že prejšnji dan po zajtrku odpravili na smučišče. Začeli smo s kratkim ogrevanjem, nato pa smo se spustili po beli strmini. Že prejšnji dan nam je naš učitelj Dušan Krivec pokazal, kako je treba plužiti. Danes smo to na kratko ponovili, učitelj nas je opozoril na morebitne na- pake, nato pa smo začeli voziti, ne da bi plužili. Učitelj nam je najprej pokazal, mi pa smo ponovili za njim. Po treh vožnjah smo že vsi smučali vsaj tako dobro, da tistega, ki nas je gledal, ni zadela kap. Učitelj nas je vedno znova opozarjal, da moramo zavijati po robnikih. Malo je bil mogoče res naporen. Hočem reči zelo naporen. Ampak le na tak način smo se zares nekaj na- učili. Ta dan je bil res nekaj posebnega, saj sem spoznala, kaj pomeni znati smučati. Ko sem dopoldne smučala, sem pomisli- la, da imam velikansko srečo, da sem tu in da boljše skupine kot je ta, skoraj ne bi mogla imeti. Manca Furlan, 6. razred, OS Dobova Dobovski solarji na pohorskem smučišču Eko ustvarjalni dan RAKA - Pod naslovom „Moja drobna dlan ustvarja marsikaj vsak dan, ta dan pa je eko ustvarjalni dan" so učenci od 1. do 5. razreda Osnovne sole Raka v okviru tehniškega dne ustvarjali iz odpadnega materiala. Naš namen je bil prika- zati in predstaviti, kako lahko na domiseln in zanimiv način porabimo stvari, ki bi drugače romale v koš. Iz škatel, zama- škov, plastenk in različnih embalaž smo izdelovali okrasje, uporabne predmete in učne pripomočke. Tako smo izdela- li stenske slike, gradove, glasbila, posodice za svinčnike, ži- vali in še mnogo drugega. Po naši razstavi pa so obiskovalce vodile rumene stopinje, ki so razkazovale naše izdelke. Učiteljice razredne stopnje OS Raka Iz skatet so izdelali grad s tremi stolpi. Na informativnem dnevu ŠENTJANŽ - V petek, 15. februarja, je bil informativni dan za devetarje iz vseh osnovnih šol po Sloveniji. Ogledali smo si sre- dnje sole, ki nas zanimajo in v katere se bomo v jeseni vpisali. S starši sem obiskala Srednjo ekonomsko solo v Novem mestu. Predstavili so nam predmetnik, strokovne module ter nas se- znanili z vsemi potrebnimi podatki. Nad solo sem navdušena in komaj čakam jeseni, da tudi tarn pokažem svoje znanje. Urlka Strnad V petek smo se na srednje sole odpravili z namenom, da bi se lažje odločili za nadaljnje šolanje. Sama sem s starši odšla v Novo mesto, ogledala pa sem si splošno in ekonomsko gimnazi- jo. V obeh šolah so nam predstavili predmetnike, pravila, šol- ske ure ter izbirne vsebine, ki jih ponujajo. Na ekonomski gi- mnaziji so nam za boljšo predstavo v obliki skečev predstavili strokovne predmete, ki pa mi niso bili preveč všeč. Če primer- jam ti dve gimnaziji, sem nad splošno veliko bolj navdušena. Všeč mi je tako predmetnik kot veliko število ekskurzij, pa tudi sama stavba gimnazije se mi zdi prijetna... Vse to me je že skoraj prepričalo, da svoje šolanje nadaljujem na splošni gimnaziji kljub vsem grožnjam in dvomljivim komentarjem. Ker si tega resnično želim, se bom potrudila, kolikor se le lahko in upam, da mi bo uspe- lo. Saša Tominc 12 NaValentinovo v gozdu LESKOVEC PRI KRŠKEM - Učenci 1.c razreda OS Le- skovec smo Valentinovo obe- ležili na tradicionalen način. Ker ima Valentin ključ od korenin, smo se na povabi- lo mamic odpravili v bližnji gozd. Tarn smo nabrali šopek zvončkov tistim, ki jih ima- mo radi. To pa še ni vse... V gozdu so nekateri tudi prvič videli srne. Opazovali smo jih kar nekaj časa, dokler se niso splašile in si poiska- le nov, miren kotiček goz- da. Da pa nismo bili preveč utrujeni do povratka k soli, smo se odžejali in okrepčali s slastnimi piškotki pri babi- ci naše učenke. Skupaj smo preživeli sončno valentinovo dopoldne. Hvala tudi mami- cama. BojanaA., Gordana Š. Počitniški pohod KOPRIVNICA - V torek, 26. februarja, smo se učenci planinci iz OS Koprivnica odpravili na pohod. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali do gradu Podsreda. Po gozdni učni poti smo se spusti- li do trga v Podsredi in nadaljevali pot mimo kapelic do cerkve na Gradišču. Tarn smo pomalicali in si ogledali cerkev. Nato nas je pot vodila preko Železnega in Gorjan nazaj v Koprivnico, kjer so nas že čakali starši. Pohod je bil zelo bil zelo zanimiv in zaba- ven. Miha Božičnik, 3.r, OŠ Koprivnica Udeleženci počitniškega pohoda Pekli smo kruh v krušni peči BLANCA - Učenci 5. razreda devetletke OS Bianca smo imeli teh- nični dan. V krušni peči smo spekli šest lepih hlebcev. Naša go- stiteljica je bila Marija Cizerle s Pokleka nad Blanco, sam prikaz peke pa je predstavil Jože Strnad. Ob krušni peči smo zapeli in zaplesali. Učenci so bili zelo zadovoljni in so osvojili nova zna- nja, ki jim bodo prišla prav v nadaljnem življenju. Učenci 5.19 OS Bianca z razredničarko Matejo Ob zvoku harmonike so tudi zaplesali. Posavski obzornik pride s poštno distribucijo v vsak dom v občinah Brežice, Kostanjevica na ! Krki, Krško in Sevnica. Če pa bi želeli, da prejemate največji posavski časopis vsak drugi četrtek na svoje delovno mesto ali bi želeli, da ga preberejo tudi sodelavci, ki živijo izven Posavja, izpolnite spodnjo naročilnico in nam jo pošljite po faxu ali pošti. Prepričani smo, ! da bi bili časopisa veseli tudi člani društev, klubov ali pa vaši prijatelji po Sloveniji in še po- sebno rojaki in sorodniki v tujini. Ker je časopis brezplačen, boste plačali samo stroške po- šiljanja. Pokličite nas za dodatne informacije! NAROČILNICA ObzorniK Ime (naziv organizacije) ________________________________________________ Priimek ________________________________________________ Naslov §t. pošte in kraj______________________________________ Davčna št. (izpolnijo pravne osebe)______________________ Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite): a) 1 leto (stroški pošiljanja 13,20 €) b) 1 leto tujina (stroški pošiljanja 25,20 €) in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po pre- jemu računa. Podpis naročnika: Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Kr- ško ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: marketing@posavie.info. Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 OD TU IN TAM M ¦>" f^H'/mNin^l "sf---------------sHl BfSffnin^^flWj^^ 8 _ *~*nn ^^^^^^^^ >~^ UMETNIK, * /¦b BLER ANTON /L*>**.J»^ B0ME" K0VI" ^mgg — A4KERC ^iT"^ nä "^ /jfV W \ ZNAK» OORUHV *"* ALJOtA uL ' CANKM MALOME-PRMUVA SCANSKA AVTDMO-ZA NAKOONJAS- BILSKO KAJENJE KASTRANKA ' KRMLO VRUSUI BUŽNJE-DRiAUAPQD UJK (XAJIAWA, ¦USHEVM ^^ POMAOAtO SKORNJEM Geslo križanke pošljite do četrtka 27.3.2007 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Fitness Požun, Matjaž Požun s.p.: Geslo 03/2008 številke: Z ZNANJEM JEZIKOV Nl OVIR Nagrade: 1. nagrada: 3x brezplačen obisk solarija 2. nagrada: 5x brezplačen obisk fitnesa 3. nagrada: 2x brezplačen obisk savne Nagrajenci 24/06 stevilke: 1. Anja Rihter Ozimc, Maistrova 4, 8250 Brežice 2. Tonika Kozinc, Poklek 7, 8283 Bianca 3. Martin Prime, Ivanjše 8, 8311 Kostanjevica na Krki Promet duši življenje Brežic Mnogo Brežičanov si želi ob- novljeno ulico za pešce in kolesarje. Zmagala pa je struja, ki je dosegla, da je danes mestno jedro največje parkirišče, predvsem za za- poslene. Poslovneži, turisti in občani po opravkih pona- vadi ne najdemo mesta, da bi ustavili vozilo, razen onih, ki ne ločijo ceste od pločni- ka. Svetlika pa se že boljša ureditev z dograditvijo par- kirišč ob vzhodnem obzidju in z namestitvijo parkirnih ur ob glavni ulici, kar bo bi- stveno bolje za vse. Promet bo sicer tudi v bodoče napa- jal življenje v mestu; podo- ba pisane avtomobilske plo- čevine, kar danes mesto je, pa se bo skrčila v korist me- stu in ljudem! Srednjeveške Brežice so do- živele kar nekaj razvojnih etap v prometu. K prvi lahko štejemo promet po reki Savi, ko je tekla tik pod mestnim obzidjem; še nekaj časa po drugi svetovni vojni so tovo- rili les s splavi. Po mestni uli- ci - skozi mestna vrata - je vodila makadamska cesta, ki je povezovala Kranjsko s Sta- jersko in Ogersko. Promet se je povečal s prihodom žele- znice severno od Brežic leta 1863 in z zamenjavo brodov preko Save in Krke z jekle- nim mostom leta 1906, dol- gim 527 m, takrat je bil to drugi najdaljši most v Evro- pi. Z izgradnjo avtoceste Ljubljana - Zagreb je moč- no narasel osebni in tovorni promet skozi mesto z vsemi dobrimi in slabimi posledica- mi za mesto. Več je bilo sla- bega - prah, ropot in trese- nje stavb. Stanje je postajalo nevzdržno. Zato je»ldejni ur- banistični načrt Brežic« za obdobje 1960-2000 (K. Filip- čič) predvidel obvozno ce- sto vzhodno od mestnega je- dra in novi most preko Save pri Čatežu, kjer je prej vo- zil brod; oboje most in obvo- znica sta bila zgrajena leta 1972. Kmalu po letu 1960 je bil iz- delan tudi Zazidalni načrt za celotno območje od Ore- hove aleje do Bolnice, ki je že predvidel prehod prome- ta na obvoznico in na razbre- menilno Cesto pod obzidjem; ob tej cesti je bilo predvide- no parkiranje, da bi se raz- bremenilo mestno jedro. Prav to, kar se danes končno po dolgih letih izvaja! Poseb- nost zasnove je bilo nivoj- sko križanje Bizeljske ceste in Ceste pod obzidjem, ki je tako tudi potekalo vse do iz- gradnje železobetonskega mosta pri vodovodnem stol- pu. Razlog za tako rešitev je bil, da bi promet s parkirišči ostal na obrobju mestnega jedra in da bi tako preprečili tranzit v starem delu mesta. To se žal ni zgodilo, temveč so v nasprotju z urbanistično stroko zgradili most in tako ponovno napeljali tranzitni promet s parkirišči v stari del Brežic. Most je pred nedavnim odpo- vedal, ni več varen, zgraditi nameravajo novega. Ob tern pa se ponovno ponuja prilo- žnost za urbanistično reši- tev brez mostu, z nivojskim križanjem, s preusmeritvijo prometa na Cesto pod obzid- jem in na parkirišča ob njej. Karl Filipčič, u.d.ing.arh., predsednik Društva za oživitev mesta Brežice Ponovna zaobljuba z istima pričama in harmonikarjem HRASTEK - V gorjanski vasici Hrastek pri Podbočju je v dru- *" žini Oštir 26. novembra 1931 na svet privekal fantek, ki so ga pričeli klicati Lojze. V Brezovici pa je v kmečki družini Kodrič, ki se ji je po domače reklo pri Bodlajevih, luč sve- ta 25. februarja 1938 zagledala prvorojenka Tončka. Sreč- na usoda je hotela, da sta se kot fant in dekle našla na »pu- šenšanku«, ki so ga imeli doma pri Tončki in kamor je vedno bolj vztrajno zahajal tudi Lojze. Svojo ljubezen sta okronala s poroko, ki se je zgodila na svečnico leta 1958 ter si za svo- ji poročni priči izbrala Martina Frankovič in Tončko Prah. Meh na harmoniki pa je za prijetno vzdušje svatov vlekel Franc Škofljanec. Po 50 letih zakonskega bivanja pa sta Oštirjeva sklenila, da se zazreta v prehojeno skupno pot ter si še za naprej oblju- bita večno zvestobo. Pol stoletja sta kot. zlatoporočenca obeležila na posebni slovesnosti s slavnostno sveto mašo, ki jo je v podboški cerkvi daroval župnik France Novak in so ga glasbeno obogatile mlade podboške pevke. Pri obredu sta bili prisotni isti priči in tudi harmonikar ter 60 svatov, ki so nadaljevali slavje v čateški gostilni Les. Na svatbi so jim poleg veselega rajanja zapeli tudi Koledniki iz Bušeče vasi. Življenje sta si obogatila s štirimi hčerami: Marti no, Toniko, Slavico in Jožico, ki pa so si že ustvarile svoje družine in se odtrgale z domačega ognjišča, le najmlajša se je z druži- no ustalila na domači kmetiji. Družinski prirastek pa je tudi sedem vnukov in že dva pravnuka. Še vedno pa rada popri- meta za delo in se spopadeta s kakšno zdravstveno težavi- co, ki se ju občasno loti, najbolje pa se počutita v krogu svo- jih najdražjih, sta zbranim še povedala, ko so zaokroževali slavje njunega visokega skupnega jubileja. M. Kalčič M. Zakonca Ostir na zlati poroki z istima pričama CEPUENJE PROTI STEKLINI NOV PRISTOP: Lastniki psov iz občin Krško in Y- naročite ceptjenje svoje iivolt p< ¦ ^^ interneta, se^^^^^^^Kmm™ 4Hl SPOROČILO BRALCEM Uredntštvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) ptidržuje pravico do objave ali neobjave, krajianja, povzemanja ali delnega ob)av<)anja nenaročenth prispevkov v sktadu z uredntiko potitiko in prostorskiml moinottmi. Izjema so odgovori in popravki objavtjenlh tnformacij, Ki bi lahko prizadelf posameznikovo pravko ali interes, kot to dotoda ukon. Prtspp/ki mo rajo biti opremljen* $ polnim imenom tn naslovom odgovome firtčne osebe (tudi v pritneru pravnth oseb). Zaradi ugotavljanja avtorstva, navedtte tudi Mefonsko itevttko. NOViCeiz Posavja • KulfUTa v Posavju • SpOrtv Posavju posavska Kroiiika • Aktualno v posavju • Napovednik prireditevvp0Savju WWW. # y^I^v • A posiivie mto 1NFORAAACUSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE I Z2 OBVESTILA Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 VANJI V SPOMIN! Življenje je nepredvidljivo kot deževen dan - lahko se spremeni vjasnino ali pa v orkan! 1 žalostjo v srcu sporočamo, da je v tragični nesreči preminula naša članica, aktivistka in prijateljica VANJA KOPAR iz Lukovca. OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU! Ekipa PUM - Posavska unija mladih Pdjem, ker vihar ni dovolj močan, da bi prekril mojo pesem. (L Aragon) Žalostni sporočamo, da se je od nas poslovila sodelavka in prijateljica VANJA KOPAR Spomin nanjo bo vedno z nami. Njeni sodelavci iz Eventima Perutnina Rostohar - E RostoharjGvi iz Breg cenjenim strankam sporočajo. da bo prodaja belih kilogramskih piščancev, v torak, 1. aprila, na Bregah 1, mlade rjave jarkice nesnice pa si lahko priskrbite vsak dan ob večernem času. Tel 031 621 522.07 49 21 563 Perutnina Rostohar - E. Erika Rostohar s p , Brege 1, B273 Leskovec pri Krskem Če ste v stiski in potrebujete pogovor ali nasvet, poklidte041 595 744. Branko Jurečič s.p. DUHOVNA RAST Branko Jureiič s.p.. Creinjice 72. Cerklje ob Kiki Oddam stanovanje v najem samskim osebam, 2 sobi, ku- hinja, kopalnica, centralna; ob glavni cesti Brežice - Kr- ško. Tel.: 031 542 445 Kupim parcelo v okolici Bre- žic, lahko je tudi starejša hiša. Tel.: 041 582 345 Kupim traktor, pogon 4x4, lahko s priključki, dobro pla- čilo. Tel.: 051 813 034 Kupim poškodovana ali cela vozila od letnika 95 dalje, odvoz in prepis uredimo mi. Tel.: 041 638 882 Kupim tehtnico, rabljeno, do 300 kg, lahko leseno. Tel.: 07 49 61 673 Kupim nahrbtno škropilnico STIHL SG 17 v dobrem sta- nju. Tel.: 041 294 146 Kupim hidravlično stiskalni- co za grozdje, od 80 do 150 l, električni mlin za grozdje ter strižno koso za Muto ali Goldoni. Tel.: 041 281 490 Iščem sobo z uporabo kqpal- nice, okolica Krškega ali Se- novega. Tel.: 040 348 192 Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kr- skem z okolico. Tel.: 041 241 560 Prodam posest v Podsredi, nezazidljivo, 8060 m2, mo- žnost elektrike in vode, do- voljenje za postavitev ko- zolca, sončna lega, malo naklona. Tel.: 051 223 600 Prodam moped APNG-Alpi- no. Tel.:031 585 179 Prodam zazidljivo parcelo v Brezini pri Brezicah. Tel.: 041 528 041 Prodam njivo-travnik v Gor- njem Obrežu pri Artičah. Tel.: 040 181 752 Prodam vinograd s 400 trta- mi in vikendom, elektrika, asfalt, na lepi, sončni legi v Mrzlavi vasi. Tel.: 07 49 59 537 Prodam enosobno stanova- nje v zahodnem delu Zagre- ba, 43 m2, cena 1800 € za m2. Tel.: 041 734 859 Prodam lepo ohranjen AX 1.1 Caban 1. 93, prevoie- nih 160.000 km, registracija do 28.10.2008, cena 400 €. Tel.: 040 274 855 Prodam lepo ohranjen Pas- sat karavan, I. 92, registra- cija do 12/2008, centralno zaklepanje, servo-nastavljiv volan in sedež. Tel.: 070 811 599 Prodam Hyundai Pony GLSI 1.5, v voznem stanju, I. 93, cena po dogovoru. Tel.: 07 452 11 65 Prodam Golf 4, 1.4 16V, s klimo, električnimi stekli, vso elektronsko opremo, zelo dobro ohranjen, motor zdrav, majhna poraba gori- va, cena 4.700 €. Tel.: 041 436 439 Prodam Citroen Xantia 2.0, 16V., I. 99, prevoženih 496.000 km, odlično ohra- njen, cena po dogovoru. Tel.: 041 844 730 Prodam BMW 318i, rde- ča barva, I. 94, prevože- nih 240.000 km, dobro ohra- njen, prvi lastnik. Tel.: 051 355 614 Prodam Hyundai Accent, I. 97, prevozenih 10.000 km, GLSI oprema, prvi lastnik. Tel.: 051 818 219 Prodam Opel Astra 1.4iGL, 1.92, prevozenih 203.000 km, 3-vratni, metalik mo- dra, strešno okno, lita plati- šča, dobro vzdrievan, cena 1000 € ali dogovor. Tel.: 031 436 851 Prodam Kia Pride 1.3, I. 98, bele barve, dobro ohranje- na, cena po dogovoru. Tel.: 051 437 581 Prodam terensko vozilo Opel Frontera 2.4i, I. 94, bele barve, evropska vleč- na kljuka, lepo ohranjena, cena po dogovoru. Tel.: 041 414 737 Prodam štririkolesnik Suzuki ATV, star 7 mesecev, prevo- zenih 500 km, kot nov, mo- žna registracija, cena 1250 €. Tel.: 040 738 059 Prodam žensko kolo. Tel.: 031 545 006 Prodam akvarij, prostornina 80 litrov, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 79 286 Prodam dobro ohranjeno francosko posteljo modre barve, 2x2 m, cena 150 €. Tel.: 031 360 704 Prodam kombinirani pralni- sušilni stroj, veliki boben, 5 kg. Tel.: 040 796 143 Prodam 14-colska lita pla- tišča, primema za Peuge- ot 206, za 100 €. Tel.: 040 637 703 Prodam večnamenski stroj - sekular, mlin, skobelnik, ružnik koruze, ugodno, mio standard. Tel.: 031 602 196 Prodam GSM aparata Sie- mens, MC 60 in C75V, za 15 € in 30 €. Tel.: 040 637 703 Prodam več rabljenih ko- sov pohištva in bele tehnike. Tel.: 070 811 599 Prodam HILTI, pnevmatsko vrtalno kladivo, generalno obnovljeno, 6 mesecev ga- rancije. Tel.: 041 319 906 Prodam montažno stojalo z verižnim dvigalom, lestev in klop ter korito za čiščenje prasiča. Tel.: 07 49 64 109 Prodam Cirkular za žaganje dry ali desk, 3-fazni, 4 kw, miza 900x750, ugodno. Tel.: 041 652 547 Prodam masivno vrtno gar- nituro, miza 210 cm ter 2 x klop, cena po dogovoru. Tel.: 031 231 752 Prodam traktorsko kosilni- co, TSK - SUPER - 185 cm. Tel.: 041 477 775 Prodam ALU platišča Renault 4x100, 7-palična, s pnevma- tikami 185-R60-15, Dunlop letne 2xnove, 2xvožene eno sezono, vredne ogleda, cena po dogovoru. Tel.: 040 521 108 Prodam 70 m kompresor- skih cevi, črnih, za gradbe- ni kompresor. Tel.: 041 644 663 Prodam peč Feroterm z boj- lerjem, 30 kw, na trdo gori- vo ali olje, in cisterni 1000 in 2000 litrov. Tel.: 07 49 61 948 Prodam 250-litrsko traktor- sko škropilnico s PVC cevmi, primema za škropljenje vi- nograda in polja. Tel.: 041 328 032 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA JOŽE KOSEM s.p. MOJSTER ELEKTROMEHANIKE SANACIJE,ADAPTACIJE in REGULACIJE CENTRALNEGA OGREVANJA Popraviio monta*3 elektro naprav in oljnih gorilnikov, 0\ . * &** W 1 ^^ 1^- ¦ W^ MM**- . ^^^ C5 ^Vl ¦ ¦ d.o.o. ¦¦¦¦/!•—I WLkiMZtRSTV^, UT0\l\RKET, BAR, ___________RO€\ A AVTOPRAUViC4 CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO TEL: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 TRGOVINAl JZAOTROKE \ od O do 14 let j Nudimo vam: \ - OBLAČILA - CICIBAN OBUW^^ - OPREMA - IGRAČE Vabljeni! • OTROŠKI SEDEZI, VOZIČKI RAMATTI ;-TTTn www.motorji-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOVl Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm FS 50QT-3 i 850 € FS 50QT 1230 € k 790 € JvHt« cMi 71 1000 Ljutftnt Telefon: 040/218 217, Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si FRIZERSKI , ATELJE k 3, [L OREAL^^ ^SCHWARZKOPF %^~T-^. LONDA nrV^ft,T»T^k IM^'Tf n^,^ Nudimo vam nasvat a vaa najboljtl Izgtod, kajtl tadovoljn« atranka In U v*i, pri nas nlkoli nl odv«t. JM'I-IK.': ' *fM.«;.'Uw :1 tT'T»Wl*i'M-(•W'.'ft^i'i^ J»-l*i:fif-f'J*BH-,r-liI. mm WM Zaren Golek 17, 8270 Krtko tel: 07 49 212 59, gsm. 041 652 343 fax: 07 49 212 50, info@vratazaren si www.vratazaren.si INDUSTRIJSKA VRATA I»JJ .'A.-IJ-I ROLOVRATA EES233 GARAŽNA VRATA Tip G60. deboiina izolacna 42 mm PROTIVLOMNA IN m^^~ PROTIPOŽARNA VRATA BSBL3 10 let 1 tlnawrand -vnta iartn-, tofcjatfarni vp. Got« 17 ,1270 KrSu ITMS BREŽn^E d.o.o. 1 8ERVI8, TROOVINA, HIDRAVLIKA - izdelava hidravllčnih cevl - prodaja In servls motornih kosilnic, B iag in ikropilnlc ^ Gotovinski popusti, možnost nakupa z BAN - KREDIT-om d Kje 4a, 8250 Breiice, Tel.: VTtAQMtsÖ^wvHttmZTntteiB HORMANN garažna in industrijska vrata dvoriščna vrata in ograie, kovinska vrata Pooblaščeni zastopnik: Robert Lgjkovld s.p. Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 \ PREGLEDCEVI I $ TV KAMERO ČIŠČENJE ODTOKOV, KANALIZACiJE IN POPRAVILA SANITÄR SISTEM d.o.o. gsm: 041671323 T I1. A II NEPREMIČNINE POSREDOVANJE PRI NAKUPU IN ^ PRODAJI VSEH VRST NEPREMIČNIN- www.I win .si • im o(a ta-bh.s. Lä-Ji^äL2l2!!HSSE^^ TA-BU D.o.o - PI« KKŠK()*C K/ 141, Krsko lei: 0590 53 263 • (,SM: 051 317 333 Domjan Keber s.p. OKULISTIČNI PREGLEDI Vsak ponedeljek dopoldan in drugi ter četrti četrtek v mesecu popoldan! Pokličite! Ordinira spec. oft. dr. Krešimir Macan. Trdlnova 1, 8250 Brežice, Tel.: 07/499-22-33 TU JE LAHKO VAŠ OGLAS! Marketing tel: 07 49 05 780, E-pošta: marketin3@posavje.info Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 OBVESTILA N Prodam 2 leti star kovinski boks in leseno uto za psa. Tel.: 031 493 302 Prodam posteljo z dimenzi- jami 120x200 cm, lepo ohra- njeno, staro 2 leti, z jogijem in dnom, cena 160 €. Tel.: 07 49 61 585 Prodam dva otroška pisal- na stola, dvosed, keramični umivalnik in ogledalo z oma- ricami za kopalnico, staro trileta. Tel.: 041 744 009 Prodam bukova ter akacije- va drva, možnost dostave. Tel.: 041 717 760 Prodam kostanjeve kole in cviček. Tel.: 041 581 602 Prodam teličko limuzin, sta- ro 4 mesece, in krmni je- čmen. Tel.: 07 49 20 493 Prodam telico limuzin, staro 4 mesece. Tel.: 041 802 150 Prodam kravo dojiljo s te- letom in bel jedilni krompir. Tel.: 040 309 402 Prodam prašiče, težke od 70 do 160 kg, hranjene z doma- čohrano. Tel.: 07 49 67 135 Prodam burskega kozla, sta- rega eno leto, ter ovna, kri- žanega med jrs in texel, sta- rega 10 mesecev. Tel.: 041 377 860 Prodam bikca simentalca, starega 10 tednov, in rdeče vino. Tel.: 031 484 058 Prodam telička, bikca, sta- rega tri mesece, sive barve. Tel.: 07 49 69 639 Prodam dva 140 kg prašiča ter 800 kg koruze v storžih. Tel.: 07 49 69 474 Prodam prašiča, težkega cca 170 kg. Tel.: 07 49 67 630 Prodam svinje, težke od 130 do 150 kg, hranjene z do- mačo hrano, ter bel jedilni krompir. Tel.: 07 49 67 826 (zvečer) Prodam teličko limuzin, sta- ro dva meseca, težko od 150 do 160 kg. Tel.: 031 738 479 Prodam ali men jam za odoj- ka belo in rdeče vino, cena 1 €/liter. Tel.: 040 554 528 Prodam 100 let staro sliko za vinogradnike. Tel.: 040 796 143 Prodam ugodno belo in rde- če vino, cena 1 €/liter, večjo količino pripeljem na dorn. Tel.: 031 765 662 Prodam molzni stroj. Tel.: 031 585 179 Prodam koruzo v zrnju, 7000 kg. Tel.: 041 560 832 Prodam krompir, primeren za seme, sorte Desire, jedil- ni krompir in slamo v okro- glihbalah. Tel.: 031 845 064 Prodam staro prešo na ka- men, lepo ohranjeno, cena 150 €. Tel.: 041 272 545 Prodam dobro slivovko, kva- litetno rdeče vino ter modro frankinjo, možna menjava za gradbeni material. Tel.: 041 439 908 Prodam rdeče in belo vino ali menjam za bukova drva. Tel.: 040 282 851 Prodam bukova drva za šte- dilnik ali centralno kurjavo. Tel.: 041 734 859 Prodam vit za prešo na kamen in kamniti obok. Tel.:031 865 691 Prodam ugodno prešo na ka- men. Tel.: 07 47 78 030 Prodam kalano kostanjevo kolje, dolžine 2 m, cena po dogovoru. Tel.: 031 356 762 Prodam kvalitetno mešano rdeče vino, modro frankinjo in žametno črnino. Tel.: 041 813 074 Prodam smrekove in jeseno- ve plohe, deb. 5 cm, suhe, zracno, mizarska kakovost. Tel.: 041 657 539 Prodam koruzo, lansko, v strokih, in orehova jedrca. Tel.: 07 49 21 254 Prodam ugodno domače žganje, cena 3,50 €. Tel.: 041 524 287 Prodam 1000 kg ružene ko- ruze. Tel.: 07 49 51 275 Prodam 1500 kg koruze. Tel.: 051 268 211 Stiki: 57-letna samska žen- ska išče moškega, od 55 do 60 let, za skupno življenje. Imam pokojnino in svoj dom, samo resni. Tel.: 051 419 673 Stiki: Moški srednjih let, raz- vezan, želim spoznati vitkej- šo žensko do 60 kg, staro od 42 do 52 let. Tel.: 031 511 963 Stiki: 44-letni moški, s svojo hišo, brez obveznosti, bi rad spoznal žensko od 37 do 45 let za skupno življenje. Tel.: 070 314 159 Stiki: 68 -letni upokojenec, vdovec, brez otrok, bi rad spoznal sebi primemo prija- teljico. Vozim avto, ne ka- dim. Tel.: 051 253 865 Iščem štirinožno hodalico, v primeru, da je kdo več ne rabi in jo lahko podari, me prosim pokličite. Tel.: 031 562 322 ^nternikanaF] JOV BrcžiccJ KAM V POSAVJU ¦ WWW.POSAVJEJNFO Prireditve med 6. in 19. marcem Četrtek, 6. 3. • ob 18.00 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice: potopi- sno predavanje Andreje Rustja o Kambodži • ob 19.00 v klubu Kulturnega doma Krško: koncert Big Ban- da Krško • ob 19.00 v Lekos Galeriji Ana Sevnica: literami večer Marin- ke Glavač „Moje pesmi" Petek, 7. 3. • ob 12.30 v Bivaku na Senovem: delavnice socialnih veščin • ob 17.00 v gasilskem domu Krško: občni zbor Gasilske zve- ze Krško • ob 18.00 v Domu XIV. divizije na Senovem: območno sreča- nje plesnih skupin „Plesni mozaik 2008" • ob 18.00 v Domu Svobode Krmelj: proslava v počastitev dneva žena „Šopek za mamo" • ob 18.00 v MT Veliki Kamen: večer družabnih iger • ob 19.00 v Kulturnem domu Krško: koncert v organizaciji Tonija Sotoška „Mladost s harmoniko" • ob 19.00 v hotelu Ajdovec Sevnica: redni občni zbor Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj • ob 20.00 v MC Sevnica: First chance festival 2008 1. del • ob 21.00 v Cebeln'aku (MC Krško): Pizdunov koncert - Tavžn- troža, The Hoax Program, Real life Version Sobota, 8. 3. • ob 6.00 z avtobusne postaje Sevnica: sobotni planinski iz- let na Paški Kozjak • od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: živ žav, brezplač- ne kreativne delavnice za najmljaše - živ žav posvečen dne- vu žena • ob 10.00 v MC Krško: MC direndaj - rožice za mamico • ob 10.00 v MC Sevnica: ustvarjalna delavnica za otroke - unikatno cvetje • ob 10.00 v mladinski točki Raka: delavnica »Mozaik« - izde- lovanje okvirja za sliko • od 14.00 do 16.00 v SMC Sevnica: živ žav za otroke • ob 15.00 v gostišču Kmečki hram v Kostanjevici na Krki: sre- čanje generacij ob dnevu žena • ob 17.00 v Prosvetnem domu Brežice: koncert ob dnevu žena "Zlata leta slovenske popevke" ŽPZ Sp. Idrija, Vokalna skupina Solzice in gost večera Lado Leskovar • ob 18.00 v večnamenskem domu v Pišecah: 20. obletnica foklorne skupine • ob 18.00 v Domu krajanov Sromlje: kulturna prireditev ob materinskem dnevu, igra ansambel Brežiški flosarji • ob 18.00 v mladinski točki Veliki Kamen: lego večer • ob 19.00 v Kulturnem domu Podbočje: komedija „Dan žena" v izvedbi dramske sekcije KD Stane Kerin Podbočje • ob 19.30 v Kulturnem domu Krško: komedija „Intimna ko- medija" za modri abonma in izven • ob 20.00 v klubu MC Brežice: Hardkor proti zlu 2 - Final Approach in Growing Rats • ob 20.00 v Cebeln'aku (MC Krško): Za nasmejat! (slovenski stand-up comedy), nastopata Jurko Stare in Andrej Colarič • ob 20.00 v MC Sevnica: potopisno predavanje mag. Andre- je Jemejčič o Tuniziji Nedelja, 9. 3. • ob 16.00 v Domu krajanov na Razborju: koncert „Za dekle- ta in žene" z legendarnim narodnozabavnim ansamblom Be- neški fantje Ponedeljek, 10. 3. • ob 15.00 v gostilni Vrtovšek v Sevnici: tradicionalna 47. sa- lamiada na dan 40 mučenikov • ob 19.00 v klubu MC Brežice: predstavitev koncepta dan- skih ljudskih šol Torek, 11.3. • ob 9.00 v Kultumi dvorani Sevnica: predavanje „Motnje spomina in koncentracije" • ob 14.00 v Šentjanžu z okolico: čistilna akcija • ob 17.00 v Kultumi dvorani Sevnica: občni zbor Planinskega društva Lisca Sevnica Sreda, 12. 3. • ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): razstava tecajnikov sli- kanja Četrtek, 13.3. • ob 17.00 v klubu MC Brežice: otroška gledališka predstava „Pravljica o beli kači" • ob 18.30 v klubu Kulturnega doma Krško: predavanje Elvire Zavodnik „Kuhinja na osnovi žitaric v ritmu s tednom" • ob 19.00 v Lekos Galeriji Ana Sevnica: otvoritev slikarske razstave Mizyal Karabiber-Nacaroglu „Slikarstvo je poezija v barvah" • ob 19.00 v MC Sevnica: predavanje Marie Kočevar Fetah „Soja? Nevarna ali zdravilna?" Petek, 14. 3. • ob 16.30 v Kultumi dvorani v Tržišču: kultuma prireditev v počastitev materinskega dne „Mami za praznik" • ob 17.00 v mladinski točki Veliki Kamen: ustvarjalne de- lavnice • ob 19.30 v SMC Sevnica: tematski glasbeni večer - Big Foot Mama ob 15-letnici obstoja • ob 21.00 v MC Krško: Butnhrupn koncert, nastopajo Fegyel- mezo reszleg in Lepeselony • ob 21.00 v MC Sevnica: primorski večer Matic Lavrenčič in Nejc Hostar Sobota, 15. 3. • od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: živ žav, brezplač- ne kreativne delavnice za najmljaše izdelava živalic iz ko- laž papirja • ob 10.00 v MC Krško: MC direndaj - računalniško risanje • od 10.00 do 12.00 v SMC Sevnica: ustvarjalna delavnica izdelovanje butane • ob 12.00 v telovadnici OŠ Boštanj: turnir v odbojki • ob 17.00 v Gostilni Jane na Studencu; volilni letni zbor OZWS Sevnica • ob 18.00 v mladinski točki Veliki Kamen: pikado turnir • ob 19.00 v Cebeln'aku (MC Krško): metal night • ob 19.00 v gasilskem domu Telče: kultumo druiabna prire- ditev „Praznik pomladi" • ob 19.30 v Domu kraianov na Razborju: razborski vecer, osrednji gost dr. Vili Sčuka - „Stare modrosti in sodobna vzgoja" • ob 20.00 v telovadnici OŠ Milana Majcna Šentjanž: akustič- ni koncert z gosti (Komikaze) Nedelja, 16. 3. • ob 7.00 z avtobusne postaje Sevnica: nedeljski planinski iz- let Ponedeljek, 17. 3. • ob 9.00 v Kultumi dvorani Sevnica: območno srečanje otro- ških gledaliških skupin Torek, 18. 3. • ob 9.00 v Kultumi dvorani Sevnica: predavanje Franca Bož- jaka „Večplastni pomen tretjega življenjskega obdobja" • ob 17.00 v Kultumi dvorani Sevnica: predstava „Pipi in Mel- kijad", za lutkovni abonma in izven Sreda, 19. 3. • ob 6.00 z avtobusne postaje Sevnica: sredin planinski izlet • ob 17.00 v sejni sobi UE Brežice: javna predstavitev pra- vic potrošnikov • ob 17.30 v Kulturnem domu Krško: igrana predstava za otroke, starejše od 3 let „Pipi in Melkijad", za rumeni abo- nma in izven • ob 18.00 v Prosvetnem domu Brežice: svečana podelitev priznanj Športnik leta 2007 Če želite vpisati dogodek na koledar spletnega portala www.Dosavje. info in v rubriko Kam v Posavju, nam pišite na: redakcija@DOsavie. info BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izključno preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred Izidom časopi- sa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Krško. _T"V 1 PpSAVSJU • ~W JT ObzörniK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Posavski obzornik izhaja od 15.12.1997zapodročjeobčin Krško, Brežice in Sevnica, Ko- stanjevica na Krki in Radeče. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakciia@posavie.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič Prelom In priprava za tisk Matjaž Mirt, Studio Neviodunum, Krško Trženje In promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kunei@posavie. info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 12. marec. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Tisk Delo d. d. - Tiskarsko sre- dišče, Ljubljana Naklada 25.550 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika Izide v četrtek, 20. marca 2008. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED I Vsebina oglasa: • ______—^___________________________ I Telefon:_____________________ Podpis:____________________________ ObzorniK Sthnjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku! Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. lime in priimek:._________________________________________________________ lUlica, kraj:_____________________________________________________________ >Pošta:_____________________ Kontaktni teles on:________________________ 24 ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto XII, številka 5, četrtek, 6. 3. 2008 Mestni atrij Brezice vabi k sodelovanju v PROGRAMU PRIREDITEV za leto 2008 Namen prireditev: Programi bodo prvenstveno name- njeni spodbujanju ustvarjalnosti v širšem smislu, pri- jetnemu in koristnemu preživljanju prostega časa, oživljanju starega mestnega jedra Brežic, promociji mesta, občine in regije ter predstavitvi (promociji) iz- vajalcev programa in njihove dejavnosti. Vstop na ve- čino prireditev bo brezplačen. Vabljeni izvajalci: • slikarji, fotografi, kiparji, arhitekti, obtikovalci, modni kreatorji; • pesniki, pisatelji, recitatorji, igralci, animatorji, lut- karji, čarovniki, voditelji oz. moderatorji; • manjše dramske skupine, lutkovne skupine, izvajalci stand-up komedij, monodram; • scenaristi, režiserji, snemalci, producenti ter drugi filmski in televizijski ustvarjalci • pevke in pevci, vokalne, vokalno-instrumentalne ali in- strumentalne zasedbe različnih glasbenih zvrsti; • drugi potencialni izvajalci, kot so avtorji novih knjig in predstavniki ter člani različnih društev, klubov, kreativ- nih skupin itd. Pogoji sodelovanja: Izvedbe organizator praviloma ne honorira, možna je povrnitev določenih stroškov. Izvajal- cu zagotavljamo promocijo preko naših medijev (Posa- vski obzornik, TV Krško in IK KTV Brežice, spletna stran www.posavie.info) ter raznih napovednikov. Čas in kraj dogajanja: od aprila do oktobra 2008 v Me- stnem atrij u Brežice, CPB 17. Prijave in informacije: po elektronski pošti mestni.atrii@posavie.info MESTNI ATRIJ Cesta prvih borcev 17, Brežice j Kavarna in galerija Atrij [ Kjer se dotikata zelena Vrbina I in staro mestno jedro Brežic V Radečah se lahko poročite tudi na splavu RADEČE - Občina Radeče je upravno vezana na Laško, na radeškem Krajevnem uradu pa je od septem- bra 2006 zaposlen Laščan Pavel Bukovac, na katerega se občani obračajo z najrazličnejšimi upravnimi zadevami, od prijave, odjave, potnih listin, osebnih izkaznic ali rojstnih listov. Tako letno obravnavajo med 2500 do 3000 zadev. Ker je tudi matičar, ob našem obisku beseda nanese na po- roke, ki jih opravijo v Laškem letno med 130 in 150, z rade- škega konca se tarn poroči pet parov, medtem ko v doma- čem kraju med štiri in sedem. „Ljudje danes iščejo posebne destinacije, kjer bi se ob ta- kšnih priložnostih kar najbolje počutili. V lanskem letu smo v Radečah prvič pripravili res nekaj nenavadnega in drugač- nega," pove Bukovac. V pogovoru se nam pridruži direktorica Kulturno turistič- nega in rekreacijskega cen- tra Marija Imperl, ki pravi, da so po obuditvi dolgoletne tradicije splavarjenja razši- rili ponudbo tudi s porokami na splavu. Prvo so organizi- rali lanskega maja, naslednjo pa še v septembru. „Splav je namenjen zaključenim skupi- nam, primeren za prevoz do 80 oseb in je vpisan v knjigo čolnov ter ima tehnični pre- gled in vsakoletno registra- cijo. Zanj dobimo certifikat, ob tern morajo biti zavaro- vani vsi potniki, ima pa tudi vso potrebno opremo in ustre- zne kadre. Splavarimo od kon- ca aprila do konca oktobra in imamo pripravljen poseben program, ki traja tudi do dve uri in pol," še pojasni Imper- lova. Tako pričakajo obisko- valce z dobrodošlico v obliki kruha in soli, harmonikar raz- tegne meh, turistični vodnik jih popelje v svet prigod, ki so vpete v okolico, na splavu pa domuje tudi vodja, imenovan kormoniš. Na vožnji nepogrešljivi Franc Collautti, zaposlen v radeški občinski upravi, zase pravi: „Jaz imam te Radeče rad!" Je lokalni vodnik skupinam Iju- di, ki se odpravijo na pohod, na kolesarjenje ali pa na či- sto določene destinacije in je oseba, ki s svojim krajem živi in z njim diha, zato ga ima jo ljudje radi, po zadnjem žive- čem splavarju Maksu Podlesni- ku, ki je umrl pred nekaj leti, je prevzel tudi splavarsko kr- milo. Splav se po besedah sogovor- nikov poda od Radeč do Zida- nega Mosta, potem pa v pro- stem padu vse do HE Vrhovo. Ohranjene zgodbe dobijo ob poti svoj car in burijo domi- šljijo, ki pa jo popestri še po- seben krst s certifikatom in spominskim darilom, ki ga no- vopečeni splavar odnese seve- da na svoj dorn. Imperlova se ob tern tudi nasmehne in pra- vi, da je pred leti postal rade- ški splavar tudi sedanji predse- dnik driave dr. Danflo TUrk. M.KalčičM. Pavel Bukovac Radeški splav Marija Imperl Franc Collautti Center Gradnja in vrt Krško Cesta Krških žrtev 145a, Krško, tel.: 07 488 06 32 Ponudba velja od 6. 3. do 25. 3. 2008 oz. do prodaje zalog. Skropilnica Solo 473P 12 litrov, profcsionalna Skropilnica za vrt, saduvnjak ali vinograd, ročno nastavljiv regulator tlaka, nczlomljiva škropilna palica 50 cm 89,90 EUR 21.544?' Solarna svetilka Venedig 2 kosa, 45 cm, prcmcr 14 cm 9,99 EUR 2.394?' Cvctlični lonec s podstavkom, 16 cm (brc/. dekorativnih clcmcntov) 0,79 EUR . 189?' I Tekoče mineralno I gnojilo Suhstral I 1 liter, za zclcnc in I cvctoče rastlinc I 3,49 EUR I 836?1 I Z zbranim pikami s kart Mercator PiKa 3-6% popusta Zbirajte tape trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v slstemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiSčite na www.mercatorpika.si all pokličlte brezplačno telefonsko Stevilko 080 2 080. Mercator Pika < Zbirajte lepe trenutke