iANJ, petek, 21. 10.1983 CENA 14 din Gl Savni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik:'Jože Košnjek IH Ulici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s £reto?sisi • Št. 81 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Voda zaliva hiše Ptdljubelj — Vodni izvir Črni M se kot potoček vije skozi Mjabeljsko dolino, dokler ne \m0Jt Mošenika. Sprva ubira gledano navzdol proti Trži- - po levi strani ceste skozi iNljabelj, nekaj deset metrov Odbito s številko 83, kjer domu- •./.:na Zofke Govekarjeve, pa tk pod mostičkom ubere na '■'■%> stran vaške ceste. »rdeljek, ko je Gorenjem divjalo neurje, je voda v po-'.(■: spet narasla. S seboj je pri-cjlatudi listje, veje, prod pa še šare, ki jo je odvrgel člo- - Vsega skupaj se je toliko nahoda narasla voda ni mogla odtekati pod zama.šenim Vikom. Razlivala se je po cenikih, drla v bližnje vrto-*.nstanovanjske hiše. ■Prvič nas je voda iz potoka zavitlani 14. novembra,« je pri-Ttogdovala Zofka Govekar iz elja 83. Najbolj ogrožena i-a hiša, čeprav je tudi sosed-aj više od nas, utrpela ve-lottodo. Vode je bilo toliko, da celo skozi zidove in pri ■".| v stanovanje.« /ponedeljek so imeli pri. Gove-<#jevih spet poplavo. V sobah je zavoda trideset centimetrov od m v torek je v sobah, ki so jih •orali sprazniti, tudi zato, da bi ^oovili oziroma utrdili tla, zaupalo po plesnobi. •i pomoč so nam prišli gasil-jl nadaljevala Zofka Govedar, »ki so črpali vodo iz hiše. War bo škodo težko popraviti, ^problemom smo seznanili že ob ^poplavi krajevno skupnost in tfasko upravo, vendar doslej še ni ničesar ukrenil, da bi ob Vifebitnih ponovnih neurjih na-l^bvoda v potoku lahko nemo-H odtekala pod mostom . . .« Nalogo ima na skrbi Vodno gobarsko podjetje Gorenjske, jtano lahko, da bo čimprej na-y ugodno rešitev. Vsekakor % preden bo voda že tretjič Wila bližnje hiše ob mostičku. H. Jelovčan ^nedeljo 'lova šola in - Osrednja proslava v počasti- * krajevnega praznika Žirov, ki ga ^jejo v spomin na 23. oktober ' v; koje Prešernova brigada os-%Š»tin in na ustanovitev prvega ^»osvobodilnega odbora na Go- nedeljo dopoldne, ob * uri v telovadnici osnovne šole Pad-•i»«borcev v Žireh. Združena bo z JV^m novih šolskih prostorov. '•?Wila bosta predsednica skup- jjevne skupnosti Žiri Ida Fili-m predsednik občinske Sifae Škofja Loka Matjaž Cepin. do tudi podelili pri/na-Sirajevne skupnosti. Kot vedno, bo-tokrat pripravili bogat kulturni \m, v katerem bodo sodelovali Stš pevski zbor Anton Jobst, rečici krožek in akrobatski ter ritmi-trotekosnovne šole, dekliški decet fafMtka Irena Rakovec-Poljanšek. V/Siavi bo ogled novih šolskih pro- Im if Žirovci ob krajevnem praz- • 7 pravili tudi vrsto drugih prire- i katere že potekajo, druge •V)«jutri in v nedeljo in nekatere ' prihodnji teden. Tako so pripravili • tafarkarska turnirja, tek po uli- šahovski brzopotezni turnir JlWailu pohod okoli Zirov. Pri Mo-Jkrcu na Selu bodo odkrili ploščo /iji, srečali so se tudi borci Jtotetete. Godba na pihala bo ime-' < prornenandna koncerta, mladi-»avlja kresovanje in ples. Kot IM ob krajevnem prazniku bo-tetos pogostili najstarejše kra-Hmttkt zene bodo pripravile raz-, wojih izdelkov. L. B. Uvoz Planikinih strojev končno le odobren — Nova zgradba Planike, kjer bo stekla nova, moderna proizvodnja športne obutve, je nared. Te dni delavci le še urejajo okolico in čistijo notranjost. Iz Beograda pa je prišla razveseljiva vest, daje Planiki končno le odobren uvoz nove investicijske opreme za to proizvodno halo. Tako bodo nove Desme in programirane cisterne, ki bodo zagotavljale avtomatizirano proizvodnjo športne obutve„predvidoma dobavljene novembra, proizvodnja pa bo nameso decembra, kot je bilo prvotno mišljeno, stekla po novem letu. Takrat pa bo, upajmo, ostal kakšen par adidask več za domače kupce. — Foto: D. Dolenc Pravica je tudi dolžnost Delavci v Cestnem podjetju Kranj so se že drugič na referendu mu izrekli proti predlagani organizaciji Kranj — V cestnem podjetju v Kranju je bil 30. septembra letos referendum o ustanovit vi temeljne organizacije združenega dela za Vzdrževanje in temeljne organizacije združenega dela Gradnje. Medtem ko so se v predvidenem tozdu za Vzdrževanje delavci izrekli ZA takšno organizacijo, pa so bili delavci v predvidenem tozdu Gradnje že drugič PROTI takšni organizacijski ureditvi. Prvič so se izrekli proti ustavitvi tozda Gradnje že marca letos. Kaj to pomeni? Odločanje na referendumu je vsekakor samoupravna pravica delavcev. To seveda ne pomeni, da se delavci morajo vedno odločiti za predlog, po drugi strani pa je to vendarle dolžnost, da delavci izkoristijo svoje samoupravne pravice. Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti reorganizacije Cestnega podjetja Kranj, ki je predvideval dve temeljni organizaciji, je pravzaprav uskladitev z zakonom o cestah in sprejetim družbenim dogovorom o reorganizaciji cestnega gospodarstva v Sloveniji. Obadva na tem področju predvidevata posebno organizacijo za vzdrževanje in enako tudi za gradnje. Odločitev delavcev v predvidenem tozdu Gradnje proti takštii organizaciji, torej pomeni (lahko bi rekli) tudi kršenje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v predvidenem tozdu Vzdrževanje, kjer so se izrekli za takšno organizacijo. ' -r* v/ Vsa stvar torej vendarle ni tako enostavna, kot se zdi prvi hip. Zaradi neuspelega referenduma se delavci v predvidenem tozdu Vzdrževanje zdaj ne morejo tako organizirati, kot je bilo predvideno, Vendar pa bi prav takšna organizacija omogočala nadaljevanje tistcc/a dela dogovarjanja in sporazumevanja, ki pomeni sklepanje sporazumov med občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnosti za ceste in delavci v tozdu Vzdrževanje za uresničevanje sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti. Tako so se nenadoma občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste na Go- Redna krvodajalska akcija Radovljica — Občinska organizacija Rdečega križa bo organizirala v času od 8. do 16. novembra redno krvodajalsko akcijo v radovljiški občini: Za pomoč pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev so se obrnili na osnovne organizacije sindikata, krajevne organizacije Rdečega križa in šole, saj jih morajo zbrati okoli 1.800. Da bodo lahko pripravili načrt odvzema ter krvodajalce o tem še pravočasno obvestili, bodo prijave sprejemali do 25. oktobra. Informacije lahko dobite po telefonu številka 75-105 v dopoldanskem času. renjskem znašle pred tem, da pravzaprav na Gorenjskem ne morejo skleniti z nikomer sporazuma o vzdrževanju cest v prihodnjem letu. Ironija je še v tem, da so delavci v predvidenem tozdu Vzdrževanje v Cestnem podjetju Kranj to na referendumu upoštevali in so se tudi izrekli za takšno organizacijo, vendar so jim to z negativno odločitvijo preprečili v predvidenem tozdu Gradnje. Sestavljena organizacija združenega dela, ki je tudi podpisnik družbenega dogovora o reorganizaciji cestnega gospodarstva v Sloveniji, je o nastali situaciji na Gorenjskem oziroma v Kranju že opozorila kranjski izvršni svet. Rešitev zadeve ne bo lahka, saj je premalo časa, da bi morda ponovno organizirali referendum (preteči mora namreč pol leta), samoupravni sporazumi o vzdrževanju cest pa naj bi bili podpisani še pred novim letom. Ena od možnih rešitev v takšnih primerih je lahko ukrep družbenega varstva. Vprašanje pa je, če so si delavci v predvidenem tozdu Vzdrževanje, kjer so si želeli takšno organizacijo, zdaj zaslužili ukrep družbenega varstva samo zato, ker -delavci v drugem predvidenem tozdu niso bili za predlagano organizacijo?! A. Žalar Sozd GLG le na papirju Nedavni posvet o organiziranosti gozdarstva in lesarstva na Gorenjskem je spet izpričal resnico, daje sozd GLG še vedno bolj ali manj organizacija na papirju, da njegove članice v njem ne vidijo resničnega ekonomskega interesa, da je marsikomu potihem vseeno, če gredo narazen. Po osmih letih obstoja sozda seveda ni prvič, da si zastavljajo vprašanje: korak naprej ali narazen. Razlika je le v tem, da ga sedaj zastavljajo glasneje, kar brez dvoma krojijo tudi splošne razmere, ko za nakopičene probleme ponekod iščejo sistemske napake. Konec koncev pa za združbo gozdarjev in lesarjev ne bi bilo nič nenavadnega, če bi šli narazen. Tako so se združevali in razdruževali že na Štajerskem, Koroškem. Bolj kot kdajkoli doslej pa je danes na dlani, da si gorenjski gozdarji in lesarji niso zgradili mostu medsebojnega sodelovanja in povezovanja ter usklajenega razvoja. Še vedno zdijo vsak na svojem bregu in razpno sozdovsko marelo le, kadar se je treba pokazati navzven. Sozd ni prodrl v pore vseh članic, do delavcev, ki ne vedo, čemu sozd služi. Tudi v takšni luči si lahko razlagamo nedavni neuspeli referendum glede sprememb sozdovskega poslovodnega organa med Lipovimi delavci na Rečici in v Buhinju. Nič čudnega tudi ni, da v sozd banke ne verjamejo preveč, saj se je z eno marelo težko pokrivati na dveh bregovih. Tudi tako si lahko razlagamo obtožbo, da na Gorenjskem gredo vsi bančni krediti v Iskro, Savo in jeseniško Železarno. Tesneje sta se povezala le Gozdno gospodarstvo Bled in blejska tovarna LIP. Vendar bi se gotovo tudi brez sozda. V sozdu se seveda vse misli vrte okoli lesa. Okoli tega, kdo ga bo dobil in po kakšni ceni. Pred leti so ga naše lesnopredelovalne tovarne veliko kupovale na tujem in doma ni bilo takšne zadrege z njim. Danes ga je premalo za vse, saj je uvoz priprt, gozdarji pa so dolžni gozdove varovati pred preveliko sečnjo. Cene lesa so kot osma Beethovnova nedokončana simfonija. Tehtnica se je zdaj prevesila v dobro gozdarjev. Zanje so prišli boljši časi, za lesarje slabši. Povsem razumljivo je, da danes skušajo gozdarji z lesom zaslutili čim več in jih sozdovska delitev lesne mase utesnjuje, saj ga drugam — papirnicam na primer — lahko prodajo dražje. Lesarji pa se seveda otepajo s pomanjkanjem surovine, saj predelovalne zmogljivosti lahko požro vee lesa. kot ga je moč posekati v naših gozdovih. Takšna je stvarnost, ki seveda kroji razmere v sozdu. Težko je verjeti, da bo polno zaživel, saj njegove članice še vedno vidijo le sebe in svoje težave. M. Volčjak Usklajen šolski koledar Za srednje šole se bodo začele zimske počitnice 23. januarja, drugo šolsko polletje pa se začne s 6. februarjem — Osnovne šole kranjske občine in vseh drugih gorenjskih občin pa imajo štirinajstdnevne počitnice že od 4. januarja dalje, torej podaljšane novoletne počitnice Kranj — Ne glede na to, da se je šolsko leto komaj dobro začelo, je treba s šolskimi delovnimi načrti uskladiti tudi čas počitnic. V kranjski občini so se srednje šole dogovorile, predlog je tudi že usklajen z občinsko skupščino, da bodo zimske počitnice v tem šolskem letu trajale 14 dni in sicer od 23. januarja do 3. februarja, kar pomeni, da se bo pouk v drugem polletju začel v ponedeljek, 6. februarja. Počitnice srednjih šol se bodo s tem kar precej razlikovale od zimskih počitnic osnovnih šol, ki so bodo za vse v Sloveniji razen za ljubljanske in mariborske začele 4. januarja in bodo prav tako trajale 14 dni. V šolskem koledarju so za naslednje leto že določeni tudi že dnevi za prvomajske počitnice, ki se bodo pričele v ponedeljek, 30. aprila, če štejemo seveda še soboto in nedeljo, pa že 28. aprila, 3. maja pa bo spet pouk in to do konca tedna, saj bo treba v soboto, 5. maja, tako kot v združenem delu, kjer bo to delovna sobota, prosti ponedeljek nadomestiti. Srednje šole bodo nadomestile tudi proste dneve v letošnjem novembru. Ker bo 31. oktober pred republiškim praznikom prost dan, ga bodo šole nadomestile v soboto, 5. novembra. Predpraznični ponedeljek, 28. november, pred državnimi dva dni trajajočimi prazniki pa bodo šole prav tako nadomestile v soboto, 3. decembra. Šole so se tudi dogovorile, da bodo v tem šolskem letu športne dneve in vse druge oblike vzgojno izobraževalnega dela, ki bi bile ob sobotah, uskladile z delovnimi sobotami združenega dela. Delovne sobote pa so v kranjski občini dogovorjene za 29. oktober, 5. in 19. november, 3. december, 7. januar, 4. in 8. februar, 17. marec, 7. in 14. april, 5. in 19. maj, 2. in 16. junij, itd. Zadnji šolski dan pa s tem šolskim koledarjem ni določen enotno, saj imajo srednje šole različne programe, pouk pa seveda lahko zaključijo, ko imajo izpolnjene obveznosti iz programa. Prostor za nove tovarne Tržič — Čeprav sedanja gospodarska rast ni preveč naklonjena naložbam, v tržiški občini ne opuščajo načrta o izgradnji industrijske cone na Mlaki in Loki. Konec septembra so komunalna skupnost in delovni kolektivi, ki že imajo poslovne prostore v industrijski coni oziroma jih nameravajo graditi, sklenili samoupravni sporazum o združevanju denarja za komunalno ureditev cone Loka. Komunalna skupnost, temeljni organizaciji Metalke in Gradbinca, Oblačila Novost, Tiko, Tokos, Peko ter Rogova Cevarna bodo letos združili dobre štiri milijone dinarjev za izdelavo izvedbenih projektov vseh komunalnih naprav v industrijski coni Loka, ki se razprostira na okrog F>() hektarih površine. Projekti bodo končani prihodnjo pomlad, ko se bo treba odločiti za vrstni red komunalnih del. Gradnja kanalizacijskega, vodovodnega, cestnega, poštnega omrežja, javne razsvetljave in dokončanja regulacije Tržiške Bistrice bo tako finančno kot izvedbeno zahtevna naloga, ki bo trajala več let. Takrat pa bo na komunalno urejenem prostoru morda tudi že več stvarnih možnosti za postavitev vsaj nekaterih novih tovarn. H. J. Počastitev tudi doma — Deset inovatorjev leta v kranjski občini je bilo tokrat samo iz Save. Nasploh Savčani veljajo za najbolj prizadevne na inovatorskem področju. Na inanjši slovesnosti v torek v prostorih krajevne skupnosti Stražišče je dobilo diplome za uspešno uresničene inovacijske predloge v letu 1982 kar 81 Savčanov. Tu so bila podeljena tudi priznanja, ki so jih Savčani dobili na letošnji razstavi inovacij RAST YU 7ia Reki: dve priznanji so dobili za skupinsko inovacijo, dve pa posameznika, letošnja inovatorja leta, Justin Gorenc in Boris Er-ceg. Posebno priznanje pa je najmlajšim inovatorjem Save dala mladinska organizacija, kije vse svoje člane-inovatorje obdarila s knjižnimi nagradami. — Foro: D. Dolenc GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO PETEK. 21. OKTOBRA BA 1983 I trdo varčevanje preprečilo izgubo? V gorenjskih skupščinah zdravstvenih skupnosti so sprejeli varčevalne ukrepe, le v kranjski malo drugačne — S tem naj bi se izognili izgubam, ki ob zamrznjenih sredstvih za zdravstveno varstvo in divjajočih materialnih stroških pretijo zagreniti začetek prihodnjega leta — Niti povišana participacija niti varčevanje zdravstvenih organizacij ne bosta ohranila sedanjega zdravstvenega standarda in ne bistveno izboljšala položaja zaposlenih v zdravstvu Kranj — Tudi kranjski delegati v skupščini zdravstvenima varstva so se po drugem poskusu vendarle odločili za samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva z varčevalnimi ukrepi ter se s tem pridružili ostalim gorenjskim skupnostim. Debata je bolj spominjala na prizadevanja, da bo volk sit in koza cela, zato se delegati iz več razlogov niso razšli posebno zadovoljni. Med skupščinskimi klopmi namreč dobra dva meseca pred koncem leta odmevajo linančni pretresi, ki jim zaradi zveznih ukrepov dajejo občutek, da platno sicer imajo, le škarij ne. Zaradi tega so se v sila ozkem manevrskem prostoru, ki ga nakazujejo rešitve iz položaja, ki vodi le v finančno izgubo v skupnosti, znašli več kot enkrat brez izhoda. Končni sklep o varčevanju pa preveden v številke pomeni v primerjavi z ostalimi gorenjskimi skupnostmi le še manj prihranka. S temi ukrepi, ki jih je bilo v primerjavi z republiškim sporazumom treba nekaj omiliti, naj bi na Gorenjskem prihranili blizu 90 milijonov din. Vendar to še ne bo dovolj za pokritje vsega dogovorjenega programa, saj so materialni stroški preskočili dogovorjenih 20 odstotkov, pa tudi osebni dohodki delavcev v zdravstvu naj bi od planiranih 10 odstotkov v tem letu narasli vsaj na 15 odstotkov. Takšno varčevanje se niti zdravstvenim delavcem niti uporabnikom zdravstvenega varstva ne zdi več razumno in to je povzročilo na zvezni ravni določen porast sredstev skupne porabe Do konca leta se sicer utegne še kaj spremeniti, dotlej pa se morajo interesne skupnosti družbenih dejavnosti v primežu indeksiranja znajti, kakor najbolje vedo in znajo. V Kranju kot tudi v ostalih zdravstvenih skupnostih so se odločili, da Malim posel cveti, veliki pa odhajajo V jeseniški občini narašča število obrtnikov, ki jim je obrt postranski poklic — Gostinci so obupali, mali obrtniki pa sklepajo donosne pogodbe z združenim delom bodo varčevali in to kar trdo, saj drugače v sedanji situaciji ne gre. S kranjske skupščine je sicer prišel predlog, naj bi v prihodnje odmerjali sredstva za zdravstvo in druge dejavnosti v odvisnosti od gospodarske moči vsake družbenopolitične skupnosti. Vendar so v sedanjem položaju pristali tudi na manjšo medsebojno solidarnost med zdravimi in bolnimi, kar seveda pomeni povečano participacijo k ceni zdravstvenih storitev in zdravil: prispevek k prvemu pregledu bo poslej 100 din, za obisk zdravnika na domu 200 din, za pregled pri specialistu 150 din, za vsak ponoven pregled pri zdravniku (do največ tri) 50 din. Prispevek za zobozdravstvene storitve, ki že doslej posega najgloblje v uporabnikov žep, bo kljub nesorazmerno podraženemu materialu ostal nespremenjen. Več kot za povečan prispevek za večino zdravstvenih storitev pa je bilo v skupščinah zdravstvenih skupnosti na Gorenjskem ugovorov proti zmanjšanju nadomestil za nego družinskega člana, to je za sredstva, ki se prav tako zbirajo s prispevno stopnjo. Ker v združenem delu niso hoteli prevzeti stroškov z nadomestili za prve tri dni nege, v Kranju pa delegati niso pristali niti na razliko 20 odstotkov, se v vseh zdravstvenih skupnostih gorenjskih občin nadomestila poslej obračunavajo za prve tri dni noge v višini 50 odstotkov, kasneje pa 70 odstotkov, tako kot doslej. Izjema je le kranjska skupnost, kjer bo enako tudi za prve tri dni nege. Vendar so si v kranjski skupnosti s tem zmanjšali predvideni prihranek, saj ---i ~™ ri- SO pristali tudi na znižanje Jesenice — V občini ugotavljajo, da kljub spodbudnejši davčni politiki in nasploh boljšim družbenim pogojem ter spodbudam drobno gospodarstvo ne dosega predvidenega ra/voja. Vzroki so različni: pomanjkanje poslovnih prostorov, nepravilne lokacije obrtnih delavnic, rieiištrezna kadrovska politika in politika kreditiranja. V občini imajo 307 obratovalnic s 3.J4 obrtniki, kar je tretjina več kot pred petimi leti. Veliko vet jo prevoznikov, gostincev pa je kar za 1<> odstotkov manj. Po drugi strani se je za dobro polovico povečalo število tistih, ki jim je obrt postranski poklic, zaposlenih delavcev pri samostojnih obrtnikih pa je /a :<7 odstotkov več. Najbolj zanimivi in privlačni so za obrtnike poklici v kovinski predelovalni dejavnosti ter elektrotehnični, torej v proizvodnih dejavnostih medtem ko na področju storitvenih dejavnosti ne beležijo pomembnejšega porasta. V kovinski predelovalni industriji sodelujejo z združenim delom, povedati pa je treba, da je mnogo večji porast tistih, ki sodelujejo /. delovnimi organizacijami s postransko obrtjo, kot pri rednih obrtnikih. Združeno delo zaradi kratkoročnih potreb raje sodeluje z malimi obrtniki. Vendar v občini ugotavljajo, da bi morali v prihodnje bolj konkretno opredeliti, katere so tiste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot postranski poklic, in primere, kjer je višina dohodka za to ustrezna, preusmerjati v redno obrtno dejavnost. Gostinci so se večinoma odrekli obratom zaradi pomanjkanja kadra, težkih delovnih razmer in tudi zato, ker lahko zaposlijo le določeno število kadra. Kvaliteta gostinskih storitev je nazadovala, za gostinstvo zato ni velikega interesa. Dokaj slabo je tudi s štipendiranjem kadra, saj ni zanimanja za štipendiranje, ker obrtniki pravijo, da so preveliki stroški. Zveza obrtnih združenj Slo venije je sklenila prevzeti stroške šolanja prvega letnika za 23 deficitarnih smeri, medtem ko naj bi v 2. in 3. letni ku nosil stroške zasebnik. Vendar te možnosti ni izkoristil noben jeseniški osmošoloc. D. Sedej nadomestila za bolezen nad trideset dni od 90 odstotkov na 85, kar je sicer že doslej veljalo v ostalih gorenjskih skupnostih Po novem sprejetem predlogu je povrnjena polovica potnih stroškov, vendar le za pot nad 20 km. Uporabniki zdravstvenega varstva od 1. novembra sicer dodajajo k storitvam nekaj več, vendar je treba pri tem vedeti, da za socialno ogrožene veljajo popolne oprostitve. Ob ukrepih so se v najslabši znašli prav zdravstveni Zdravstvene delovne organizacije plačujejo visoke materialne stroške na račun manjšarfja osebnih dohodkov in se rešujejo z razpolovljeno amortizacijo. Ali je z blokiranimi presežki za zdravstveno varstvo, nateče-nimi z večjo rastjo dohodka in osebnih dohodkov v združenem delu, še smiselna situacija, je vprašanje, ki je v skupščinah najbolj zani- teh situaciji delavci. delegate malo. L. M. V Radovljici se boje zajezitve Save Radovljiško občino je minuli četrtek obiskal sekretar predsedstvu CK ZKS Miha Ravnik in se seznanil z njenimi problemi, Le dobri kadri Jesenice — Dolgoročni plan stabilizacije jeseniške občine, ki ga je obliko-• vala delovna skupina in ga bodo zdaj potrdili v javni razpravi, ne nadomešča že sprejetih planskih dokumentov, temveč spodbuja njihovo uresničevanje. Stabilizacijski načrt je tako »odprt« za vse nove pobude, ki bi pripomogle, da se stabilizacija uresničuje na vseh področjih. V dolgoročnem planu stabilizacije so Jeseničani posvetili pozornost predvsem črni metalurgiji in kovinski predelavi, turizmu, drobnemu gospodarstvu, trgovini in maloobmejnemu prometu, prometu in kmetijstvu. Vsekakor je osnovni poudarek na industrijskih dejavnostih, ki morajo v prihodnje pripraviti smotrne tehnološke programe, ki bodo zagotavljali večji izvoz in dobro proizvodnjo. Pri črni metalurgiji je poudarek predvsem na kvaliteti, v drugih panogah gospodarstva pa na rasti proizvodnje, primerni organiziranosti delovnih procesov in produktiv nosti. Plan ni le splet poudarkov in želja, temveč konkretno določa tudi roke in nosilce odgovornih nalog. Vsega tega, kar si želijo in načrtujejo, pa nikakor ne bodo zmogli brez osnovnih temeljev: kadrov, ki so pogoj slehernega napredka. Prihodnja leta morajo dati možnost uveljavitve sposobnim kadrom, ki bodo sposobni uresničili zahtevne naloge iz dolgoročnega plana stabilizacije. D. Sedej stva CK ZKS Miha Rav posebej s težavami sozda GLG Radovljica — V četrtek, 13. oktobra, se je v Radovljici s političnim aktivom medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko sešel Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS. Razgovora so se udeležili tudi direktorji večjih organizacij združenega dela radovljiške občine ter predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja. Razgovor je bil namenjen osvetlitvi sočasnih problemov in odmevom nedavne 8. seje CK ZKS. Ključne naloge občinske resolucije bodo v radovljiški občini letos izpolnili, skrbi pa jih upadanje naložb. Izpostaviti velja turistično gospodarstvo, ki izgub nima, dokazano pa je. da razprodaja ni pot za večji devizni iztržek. Veliko težav imajo v zdravstvu in šolstvu, saj skupno porabo znižujejo že od leta 1980, zato se ne strinjajo z njenim indeksiranjem. Vedeti moramo, da je v občini le 43 odstotkov prebivalstva aktivnega in prispevne stopnje so med najvišjimi v Sloveniji. Pomanjkanje denarja v zdravstvu so razrešili z večjo participacijo, ki je tako sedaj najvišja v Sloveniji. V šolstvu je največji problem pomanjkanje prostora v osnovnih šolah, saj je šolarjev vse več. Na drugi strani pa imajo na pol prazno gostinsko šolo na Bledu in ekonomsko v Radovljici. Opozorili so tudi na kričeča nesorazmerja med osebnimi dohodki. Tega se je sedaj lotil sindikat, ki je ponudil enotna merila za oblikovanje osebnih dohodkov. Poudarili so. da je nagrajevanje po delu bistveni pogoj boljšega dela, vendar smo v zadnjih letih na tem področju naredili malo in družbeni dogovor je nesorazmerja celo poglobil. Načeli so tudi vprašanje problematične odvisnosti osćbnih dohodkov zgolj od V ponedeljek so na sejmu podelili medalje za no sednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gor priznanje predstavniku Železarne Jesenice. Sejemske medalje za nove izdelke ve izdelke. Na slikv Prti-orenjsko Bojan Vrlep fen* Kranj — Na letošnjem 16. sejmu stanovanjske opreme v Kranju so podelili štiri medalje za nove izdelke na tržišču in štiri posebna priznanja. Medalje je podelil predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep, svečanosti pa je prisostvoval tudi predsednik republiškega komiteja za energetiko in gradbeništvo Ljubljana Jakob Piskernik. Letos so zlate medalje podelili na tem sejmu tretjič zaporedoma, prejeli pa so jih: Krka — TOZD Izolacije Novo mesto za stekleno izolacijsko volno z imenom Novo-term, Lesnina PE Pohištvo Kranj za razstavljeni program DIV Plimut Vrba sa iz Banja Luke, Železarna Jesenice za kovinske vratne podboje in Božo Jemc z Bleda za sestavljivo kovinsko pohištvo z imenom Ktažer. Posebna priznanja pa so podelili Centralnemu zavodu za napredek gospodinjstva Ljubljana za razstavo Ekonomično ogrevanje, Gorenjskemu muzeju Kranj za razstavo Starejši načini ogrevanja, Društvu likovnikov Kranj za prodajno slikarsko razstavo in Gobarski družini Kranj za Gobarsko razstavo. Danes bodo v Kranju zaprli letošnji 16. sejem stanovanjske opreme. Prireditev, ki je bila nedvomno korak naprej kar zadeva kvaliteto in pestrost v primerjavi z lansko, je med obiskovalci vzbudila veliko zanimanje. Najbolj obiskani prireditvi sta bili razstava Eko- nomično ogrevanje s strokovnimi predavanji in gobarska razstava. Sejen ki si ga je v prvih treh dneh ogledajc več obiskovalcev kot lani v vseh sejeo-skih dneh, pa sta si v torek popoldne i spremstvu predsednika kranjske ;b-činske skupščine Ivana Cvara i velikim zanimanjem ogledala tudi pret sednik predsedstva SR Slovenije A tor Avbelj in Tone Bole. A.5L Pravna pomoč za dve obemi Jesenice —- Ko so v jeseniški obim razmišljali o ustanovitvi službe prane pomoči, so iskali rešitev tudi v skup« ustanovitvi službe za jeseniško m rt dovljiško občino. Tako bi služba delih v dveh pisarnah na Jesenu, ah in . rU dovljici za obe občini, stroške dela bi« enakem deležu zagotavljali obe obfcni. po uveljavitvi pa bi si sredstva zadek zagotavljala iz lastne dejavnosti s s\\> hodno menjavo. Vsekakor pa bi morah poskrbeti za primerno kadrovsko tt sedbo in bi tako občanom nudili kvafr tetno pomoč. Vsaj pri jeseniški službi prt moči ugotavljajo, da morajo -j,-preobremenjenesti zavrniti vedno ,-\ strank in ne morejo sodelovati pn devah, v katerih bi stranke nujno mc-rale'imeti zastopnika na sodišču Obča ni pa se iz leta v leto vedno števiHa^i obračajo na pravno službo, kardokanr je število zadev, pri civilnih zadevah u 39 odstotkov več, varstvo pravic za H odstotkov več, pogodbe 41 odstotke* več itd. D s ola8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka In Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorn, urednik Joie Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Hu-mer, Helena Jelovćan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej, Marija Volćjak, Cveto Zaplotnik Andrej Zalar In Danica Zlebir - Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec Slavko Hnin in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk tisk ZP Ljudska pravica Ljubljano Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja 1 — Tekoći račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davk:- po piistojnom mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 450,— din. |'-'vg i k; , i a i. t s 1 t t t c i »■»■.. i i dohodka, saj je dohodek odvisen tudi od nekvalitetnih dejavnikov gospodarjenje. Komunisti radovljiške občine pozdravljajo polemičnost 8. seje CK ZKS, polemičnost, ki je dala enotne zaključke. Pri tem so Mihu Ravniku odkrito povedali, da jim ne deluje aktiv neposrednih proizvajalcev, da se na zadnji programski konferenci ni oglasil niti en delegat iz združenega dela, da v nekaterih organizacijah združenega dela sekretarji partijske sestanke le skliče-jo, govorijo pa vodilni. Tovariša Ravnika so seznanili tudi s problemoma, ki presegata občinske meje. Gre za načrtovano zajezitev Save pri sotočju, česar nihče v občini ne pozdravlja, saj bi zajezitev načela turistično najmikavnejši košček Slovenije. Drugi problem pa je odlašanje s prenosom vile Bled na blejsko turistično« gospodarstvo. Miha Ravnik je spregovoril o ključnih nalogah stabilizacije, pri čemer je poudaril, da je marsikje brez kadrovskih sprememb ne bomo uresničili. »Nič ni narobe, če kvaliteto spremljajo visoke cene," je dejal, »narobe je, če ni kvalitete. Prav imajo delavci, ki so rekli, da jih ne moremo tako nizko plačati, kot lahko slabo delajo. Pri osebnih dohodkih preveč gradimo na povprečju, bitko za resnično delitev po delu bomo dobili, ko to ne bo le samoupravljanje, temveč tudi stvar organizacije dela, ko bo imel pri osebnih dohodkih več besede delavski svet.« Če bomo delitev po delu sprejemali na zborih delavcev, sprememb ne bo. Pri administraciji pa bomo naredili največji korak, če bo začela delati, če jih bomo le premeščali v proizvodnjo, ne bomo naredili vsega. Potrebujemo dobro administracijo, ki bo hitro dala podatke.« Miha Ravnik se je udeležil tudi posveta o uresničevanju sklepov problemske konference lesarstva in goz-dai stva glede samoupravne organiziranosti in povezanosti v GLG. Posvet, ki se je zavlekel na debele tri ure, je potrdil, da sl še vedno živi bolj na papirju kot v vsakodnevni praksi in da resničnega ekonomskega interesa zanj ni in ni. ......... M.foigJaK,* Mladinski organizaciji manjka množičnost Na programsko-volilrji seji se bo konec meseca sešla občinska konferenca ZSMS Radovljica — Mladi niso dovolj vključeni v nt« zne načine odločanja, tudi zato, ker sami često ostajajo le pri kri-tizerstvu — Osnovne organizacije običajno predstavlja peščici mladih aktivistov, ki jim le občasno uspe organizirati članstvo Radovljica — Na programsko-volilni konferenci se bo 30. oktobra ob 10. uri sešla občinska konferenca ZSMS Radovljica. Zbor bodo pripravili v hotelu Šport na Pokljuki, kjer se bo tedaj končal seminar za vodstva in člane ZSMS. Za konferenco so seveda pripravili poročila o delu in izhodišča bodočega dela. pri čemer velja povedati, da so bodočim nalogam posvetili veliko večjo pozornost kot papirnatemu naštevanju, kaj vse so že naredili. Vsa gradiva vsebujejo jasne ocene dela mladinske organizacije, napake in probleme, ki se jih bodo lotili. Povejmo še, da je za novega predsednika predlagan Ljubo Burazin iz Radovljice, zaposlen v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Pod črto dela v preteklem letu so mladi zapisali, da jim še vedno manjka najpomembnejše — množičnost. Skoraj povsem so izgubili stik s študenti, kar je sevedfc pogojeno tudi s tem, da jih večina biva v Ljubljani. Še vedno niso našli skupnega jezika z društvi in družbenimi organizacijami in osnovne organizacije ZSMS ponavadi predstavlja peščica aktivistov, ki jim občasno uspe organizirati članstvo. Najbolj delavnim zato včasih zmanjka volje. V mladinski organizaciji so še vedno togo držijo rutinskega delovanja, posebej manifestacij, ki mladih ne zanimajo, saj so preveč enolične in največkrat brez vsebine, zato. ne spodbujajo k raz mišljanju in ne uveljavljajo interesov mlade generacije. Osnovne organizacije bodo poiskale pot v društva iu družbene organizacije, da bodo postale stičišča interesnega delovanja mladih, kar bo brez dvoma povečalo množičnost mladinske orga-njzacjje.';. _ . - - . . — V krajevnih skupnostih vodstva o» novnih organizacij ZSMS nimajo stiki s krajevno samoupravo in socialist**' zvezo. Na eni strani stika ne isrev mladi, na drugi strani tudi ni preora nega zanimanja starejših, razen obV* litvah seveda, ko »morajo« zagotovili zastopanost mladih delegatov. V idra-ženem delu osnovne oranizaene ZSMS nimajo v svoji sredi mladih, ki so aktivni v samoupravnih organih. Problemi mlade generacije tako tei ko pridejo na površje in vse bolj je jasno, da si bodo morali mladi svojo deklarirano vlogo šele izboriti. Posebej to velja za problematiko zaposlovanja ia štipendiranja, saj je za mladega človeka največji problem, če ne more dobiti dela. Mladi očitno niso dovolj prisotni pr. raznih oblikah odločanja, ker se preveč posvečajo lastni orgniziranosn v: često ne presežejo značilnega khtiier-stva in zapiranja v ozke kroge. Sami bodo morali izpostaviti svoje probleme tam, kjer se določa in dogovarja ter seveda vztrajati, da se problem razreši, najsi bo to stanovanjska problematika, zaposlovanje, štipendiranje, samoupravljanje na šoli, financiranje drui-benih dejavnosti ali klubski prostori. Opozoriti velja še na mlade komunist.-, ki v osnovnih organizacijah ZSMS večinoma niso prisotni. Skrajni cas )>, da s sodelovanjem organizai komunistov ocenijo delo slehernega - mladega komnunista in zanje pripravijo konkretne naloge, saj so najbolj poklicani, da delajo v osnovnih organizacijah ZSMS. ti«, 21. OKTOBRA 1983 GOSPODARSTVO .3. STRAN O L, A 8 Naložbe v opremo, ne v zidove ^jeseniški občini občutijo kot hud problem vztrajno nazadovanje naložb — Manjše delovne organizacije sploh ne načrtujejo ■»stieij v opremo, čeprav je sedanja že odpisana krnice — Gospodarstvo jeseni-ikobčine je v letošnjih osmih me-*sh zabeležilo zadovoljivo rast, «jOod lanske, predvsem v črni me-sbrgjji, kjer je proizvodnja višja za •J odstotka. Nekaj manjši obseg Wcvodnje so beležili v organizaci-* združenega dela elektrogospo-*«va, medtem, ko so jeseniški že-aarji po tonah zabeležili celo za 3 fcotkeveč kot lani. Vtarizmu je bilo domačih gostov w»j, tujih pa za 6 odstotkov več, idiem ko podatki kažejo, da je bilo Hftevmanj kot lani. V osmih meti letošnjega leta je bilo 460.000 »etev, gostje pa so ostajali manj ■L Pntem je treba omeniti, da so re-tfMgospodarjenja sicer zadovolji- vi, vendar jih v precejšnji meri lahko pripišejo višji stopnji inflacije. Hud problem jeseniškega gospodarstva je občutno zaostajanje naložb, saj hranijo denar za novo elek-trojeklarno na Beli. Še huje je v naložbeni politiki to, da delovne in temeljne organizacije izven železarne ne pripravljajo novih projektov, ker imajo premalo strokovnjakov, ne iščejo pa pomoči izven svojih delovnih okolij. Naložbeno upadanje se bo čez nekaj let maščevalo, zato si prizadevajo, da bi kar najhitreje predvideli večji, smotrn, izvozno naravnan zaman. Največji izvoznik je Železarna, vendar pa predvideva, da bo izvoz do osuševanje kmetijske zemlje :a Cerkljanskem Nujen poseg v naravo •vaseh Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje, Zalog, Cerkljanska Do-nva in deloma v Lahovčah nameravajo izsušiti 258 hektarov amočvirjenih travnikov in pašnikov. 75 hektarov naj bi uredili \ do konca prihodnjega leta, ostalo v naslednjem srednjeročen obdobju. * Osrklje — Podatek, da bi na izsuše-Apovršinah pridelali petkrat več kr-tt,kot jo sedaj, kaže na to, da gre za in smotrn poseg v naravo. De-fa bodo vložili v večjo pridelavo "t*, s tem pa tudi v večjo prirejo me-•loiJeka, bo pametno naložen. Nalo-k je namreč dolgoročnega značaja, •jbi»temeljito izsušitvijo enkrat za idej razrešili pereč problem cerkljan-tt kmetov in delavcev KŽK-jevega ptstva. Izsušitev pa bi pripomogla »Ik boljšemu zdravju živine, saj je področje zaradi močvirnih travnikov • pašnikov znano po ugodnih možno-■ a razmah metiljavosti. V Gorenjski kmetijski zadrugi — v Hmeljni zadružni organizaciji Cerklje rajo že v rokah načrte za izsušitev ee-itfatga zamočvirjenega območja, ki 4tMga2!!>8 hektarov travnikov in paš--,./■/. , vaseh Pšata, Šmartno, Glinje, nska Dobrava, Zalog, Poženik »deloma tudi v Lahovčah. Načrti se Mfe bržčas še nekaj časa prašili na •Mah,preden bo vse to področje i/.su-ino. Ljubljanska območna vodna fcpoost namreč nima v načrtu, da bi rt tem srednjeročnem obdobju regu-m potok P.šato in postavila jez za adrievanje hudourniških voda na Do-ftu. Dokler pa strugi obeh potokov ► »sta urejeni, nima smisla začeti z adevanjem. Zato so se na Cerkljan-toaodločili le za dela na travnikih in »tokih zahodno od Glin j in Šmartne-- na severnem delu Zaloga — na pjfeotju, na katerem izsuševanje ni *;«.no od regulacije potokov. Gre za vrktarov obsežno območje, na kate-Mimajo pašnike in travnike KZK-je-pJMStvO Cerklje in 53 kmetov iz Wtna. Poženika in Glinj. V zadrugi afaaajo, da bodo to področje izsušili ■% prihodnjega leta, kasneje pa ^preorali in na njem pridelovali pše-!t».silažno koruzo in koruzo za zrnje. tafctev75 hektarov obdelovalnih po-, veljala 13 milijonov dinarjev. Tri petine bo zagotovila Zveza vodnih skupnosti Slovenije, za dobro petino bo zadruga najela posojila pri Ljubljanski banki, razliko pa najhi pokrila Kmetijska zemljiška skupnost Kranj. Ostale zamočvirjene travnike in pašnike bodo izsušili v naslednjem srednjeročnem obdobju, torej po letu 1985. C. Zaplotnik Delov premalo, načrt dobro zamišljen Ljubljana — Osrednja slovenska oskrbovalna delovna organizacija Agrotehnika — Gruda je lani preselila trgovini z rezervnimi deli za kmetijske stroje s Titove ceste v novo nakupovalno središče na Tržaški cesti, tik pred vstopom na avtomobilsko cesto. Trgovina in skladišče sta sicer bolje založena kot manjše prodajalne v Sloveniji, vendar pa zaradi znanih težav jugoslovanskih proizvajalcev kmetijskih strojev še vedno nista sposobna zadostiti vsem potrebam slovenskega kmetijstva. . t Nakupovalno središče bo povsem zaživelo šele takrat, ko bo neposredno preko računalnika (terminala) povezano s prodajnimi mesti po Sloveniji — s področnimi skladišči, servisi, z zadrugami in ostalimi večjimi porabniki. Področna skladišča bi imela na zalogi le dele, ki se pogosto obrabijo in menjajo — gume, klinasta jermena, ležaje, žarnice in podobno. Vse ostale rezervne dele bi zadrževalo osrednje skladišče, ki bi na podlagi naročil preko računalnika dobavljalo dele na prodajna mesta. Tako zamišljen način preskrbova-nja kmetijskih zadrug, kombinatov in servisov kmetijske mehanizacije bo učinkovit le tedaj, ko bi imelo osrednje skladišče vedno na zalogi zadosti potrebnih delov. Tudi gum, klinastih jermenov in akumulatorjev, po katerih slovenski kmetje najbolj vneto povprašujejo, (cz) konca leta precej zaostal za predvidevanji. Skupni izvoz bo znašal okoli 36 milijonov dolarjev, kar je 81 odstotkov planiranega in 92 odstotkov doseženega v letu 1982. Konvertibilnega izvoza bo za okoli 22 milijonov dolarjev, kar je 82 odstotkov planiranega in 94 odstotkov doseženega v lanskem letu. V jeseniški občini tako nasploh ocenjujejo, da bo do konca leta dosežena pozitivna rast družbenega proizvoda, nominalni rezultati pa bodo zaradi višje inflacije znatno višji od planiranih ob upoštevanju visokega zvišanja cen v črni metalurgiji. Med drugim jim do konca leta ostane tudi pomembna naloga, da pospešijo aktivnost na področju investiranja, a ne v zidove, ampak v perspektivne programe, v opremo, ki je marsikateri delovni organizaciji že odpisana. Prav tako opozarjajo, da so administrativni postopki, ko potrebuje investicija od ideje do banke skoraj tri leta, nerazumljivo dolgi in da tudi zato novih naložb v delovnih organizacijah izven Železarne ni. D. Sedej Bolje pripravljene brigade Kranj — Občinska konferanca Zveze socialistične mladine Kranj je organizirala problemsko konferenco na temo Mladinsko prostovoljno delo. Iz Kranja so letos sodelovale na republiških in zveznih mladinskih- delovnih akcijah tri mladinske delovne brigade, občinska konferenca pa je bila tudi organizator regijske pionirske delovne brigade. Pri pripravah MDB so se pojavljali določeni problemi, tako da sta dve MDB odšli na akciji nepopolni. Problemska konferenca je imela namen ugotoviti prave vzroke za tako majhen odziv mladincev za sodelovanje v brigadi. Delegati iz osnovnih organizacij ZSMS in brigadirji so v razpravi povedali svoja mnenja, stališča. Za akcijo se odloča vse manj dijakov, študentov pa sploh ni. Njihov ekonomski položaj jih'sili, da se med poletnimi meseci raje odločijo za zaposlitev preko mladinskega servisa. Tudi mlade delavce spremlja vrsta problemov, ko se odločijo za sodelovanje v brigadi. MDB so imele težave v samih pripravah in tudi pozneje na akciji Naselja hišo bila najbolje urejena za sprejem brigadirjev, saj je bilo mnogo problemov glede hrane, uniform, deloviš-ča niso bila pripravljena kot je bilo obljubljeno (za pionirsko delovno brigado) in nenazadnje tudi štabi IVI DA niso delali najbolje. Iz razprav in povedanih mnenj so se izoblikovala stališča, ki jih bo potrebno upoštevati pri nadaljnjem delu. Več pozornosti bo treba posvetiti informiranju o mladinskem prostovoljnem delu, od osnovnih organizacij ZSMS in evidentiranih mladincev zahtevati več odgovornosti, spremeniti način dela Centra za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Kranj. Predvsem pa bodo morale prihodnje leto biti akcije bolje pripravljene, in zares postati šola življenja in samoupravljanja. Stališča, sprejeta na problemski konferenci, bodo posredovana tudi Centru za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS. T. Bilbija U DELOVNEM MESTU Pločevino moraš imeti rad Avtogeni rezalec pločevine je te-iaic poklic. Posebno še, če gre za resica stare pločevine, kot so to stari IPlbMbili, ki so jih kdo ve od kod k kvovinj pripeljali vlačilci. Koliko zidnih in nesrečnih usod se skriva /tem ogromnem kupu zvite rjaste ^devine... Brane Jakša je priučen ključavnica/ ima izpit za avtogenega rezalca d že leto dni pri Surovini razrezuje '.a.različnejše pločevine, največ ifeire avtomobile, ki gredo potem raprej v predelavo. Pravkar se je /rtil nekega rdečega avtomobila. Kolesa so mu že nekje pobrali. Ta-r. ,f. zmrcvarjen, da ne moreš postati, kaj je to nekdaj bilo. Morije bila katrca? Z močnim ognjem yi bo prežagal na štiri kose. Prav-(Cvse je od voza odlepilo podvozje. f',tem vrata, havba, streha ... A Min je prišel do vrat, je že goreli Ogenj iz aparata je zažgal ki se je še vedno stiskala Btd Mi avtomobila. Vodo ima stalil pripravljeno, kajti skoraj ni av- "/>bi!a, ki ne bi vsaj malo zago- Brane Jakša — avtogeni rezalec rel. Toda tale ogenj je hud. Nekaj veder vode ne pogasi ognja. Vse večji in večji je. Morajo po pravo gasilsko cev, ki jo imajo tudi vedno pripravljeno za hujše primere. Ogenj in dim in para se vale po vsem dvorišču Surovine. Tudi z močnim curkom niso pogasili. Na pomoč mora priti še viličar, da bo obrnil gorečo školjko avtomobila. Ogenj sili s spodnje strani in zaje- ma ze druge avtomobile zraven. Končno je železje obrnjeno, ogenj pogašen . .. Tako se iz dneva v dan dogaja Branetu. Grdo delo ima, res, toda sam je kar zadovoljen z njim. Pločevino moraš imeti rad, pravi, pa zdržiš ob njej, čeprav ti gori pod rokami. Nekaj točk dobi pri plači glede na težavnost dela in mleko pri malici, ker dela s plini. Okrog 18.000 dinarjev plače ima in je kar zadovoljen. No, za današnjo draginjo je to seveda premalo. Kolektivno normo imajo. Cela njihova enota mora na mesec oddati naprej 888 ton odpadnih surovin. Toliko jih morajo nabrati okrog, sprejeti, sortirati, stisniti, predelati, kolikor se to pač da. pa odpeljati z dvorišča. Če presegajo normo za 8 do 10 odstotkov, je osebni dohodek toliko višji. Zdaj imajo težave z vagoni, z nafto. Za nafto so jih že dali na prioritetno listo, na vagone pa še vedno čakajo. In plina in kisika je tudi manjkalo, tako da Brane cel teden ni mogel opravljati svojega dela. Tisti čas je stiskal papir na stiskalnici. Brez dela ni nihče. Dobro vedo, da bo osebni dohodek zagotovljen le, če bodo dosegli 888 ton. Kar težko je že toliko ton spraviti skupaj. Delavci v delovnih organizacijah danes že drugače gledajo tudi na odpadno surovino. V Rogu v Križah so včasih vsak drugi dan naložili po tri kontejnerje, zdaj pa le še tri na mesec. Podobno je tudi drugod. Odpadna surovina je dobila svojo vrednost. D. Dolenc Gradbeništvo zaostaja Glede na ostale gospodarske panoge oziroma celotno gospodarstvo sta se gradbeništvo in industrija gradbenega materiala v prvem polletju ob primerjavi doseženih poslovnih rezultatov znašla na repu. Ob sorazmerno neugodnem startu v letošnje poslovno leto je bil takšen poslovni rezultat ob polletju pravzaprav pričakovan. Težava pa je v tem, da se tudi v drugem polletju razmere niso kaj dosti spremenile (vsaj na samem začetku ne) in je pod vprašajem zato letošnji poslovni rezultat v celoti. Poglejmo nekaj podatkov. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala sta imela v prvem polletju 60 milijard celotnega prihodka, kar predstavlja 7 odstotkov celotnega prihodka v slovenskem gospodarstvu. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala celotni prihodek povečal za 19 odstotkov, dohodek za 18 in čisti dohodek za 14 odstotkov. Če te tri podatke primerjamo s priznano inflacijo, potem lahko ugotovimo, da v dcjav nosti škriplje. Za akumulacijo so v gradbeništvu v prvem polletju lahko namenili za 12 odstotkov več, v celotnem gospodarstvu pa na primer za 43 odstotkov. Število zaposlenih se je zmanjšalo za pet odstotkov. Tako se je na primer dohodek na delavca v primerjalnem obdobju povečal za 25 odstotkov, v celotnem slovenskem gospodarstvu pa za 35 odstotkov. Skratka, rezultati, ki so odvisni od akumulacije in reprodukcijske sposobnosti, so v gradbeništvu letos celo slabši kot so bili v lanskem prvem polletju. Vzrokov za to, pravijo, je več. Glavni razlog pa je pomanjkanje naročil, po drugi strani pa predi-menzioniranost glede na sedanje potrebe po delih. Pri tem pa je dodatna težava, da ni kaj dosti izgledov, da bi se gradbeništvo lahko preusmerilo na drugačna dela. Delavci v gradbeništvu bi to sicer lahko naredili, drugače pa je z zelo dragimi in specializiranimi stroji. Čeprav ob pomanjkanju del s temi stroji sicer nimajo drugih stroškov pa je že amortizacija zanje zelo velika. _ A. Ž. Nova tovarna bo začela delati .s trimesečno zamudo, ker niso pravočasno dobili dovoljenja za uvoz strojev. V njej bodo delali pohištvo za izvoz. Papirji ovirajo investicijo in manjšajo izvoz V Alplesu bodo letos izvozili 30 odstotkov proizvodnje in si s tem prislužili1 slabšo akumulativnost — Devize in dohodek se prelivajo v reproverigo — Nova investicija kasni zaradi prepovedi uvoza opreme za izvozno proizvodnjo — Dela je dovolj Železniki — Izvoz je v republiški in zvezni resoluciji že nekaj let opredeljen kot prednostna naloga. Hkrati je vsako leto posebej obljubljenih in sprejetih vrsto spodbud za izvoznike, ki naj bi pomagale delovnim organizacijam, da se čimhitreje usmerijo v izvoz oziroma, da se doseže planirana rast izvoza. Nedvomno je bilo na tem področju narejenih nekaj premikov. Kljub temu pa izvozniki, zlasti tisti, ki jim je izvoz trajna usmeritev in ki izvažajo velik del proizvodnje menijo, da se njihov položaj v panogi poslabšuje ali pa se, če vsi veliko izvažajo, poslabšuje položaj celotne panoge. Primer so lesarji, ki imajo tudi letos izredno velike izvozne obveznosti. Po osmih mesecih se je pri večini akumulativnost zmanjšala in so nekateri že na robu rentabilnosti. Kot glavni vzrok za to navajajo slabšanje pogojev gospodarjenja za izvoznike. V Alplesu, kjer so osem mesecev, za devet še ni podatkov, zaključili zadovoljivo, so za letos planirali 30 odstotkov večjo proizvodnjo, za enako večji izvoz, ki naj bi že predstavljal skoraj tretjino proizvodnje. Vse omenjene planske cilje uresničujejo z izredno prizadevnostjo in velikimi napori vseh delavcev, vendar akumulacija komaj zadostuje za rentabilno poslovanje. Iz meseca v mesec se namreč manjšajo izvozne stimulacije, ki za lesarje že itak ni; so bile visoke, zmanjšal pa se je tudi odstotek ustvarjenih deviz s katerimi razpolagajo. Letos bodo v Alplesu izvozili za 5 milijonov dolarjev pohištva, kar je triin-polkrat več kot imajo uvoza. Čeprav so proizvodnjo povečali skoraj za tretjino, z oskrbo nimajo večjih težav, ker so si s pomočjo dinarskega in deviznega združevanja zagotovili dokaj redne dobave. Problem pa predstavljajo izredno visoke podražitve vseh vhodnih materialov, ki se letos v povprečju gibljejo okoli 60 odstotkov. To pomeni, da se dohodek od izvoza in večje proizvodnje takoj preliva v reproverigo. Tako suro-vinarji in proizvajalci polizdelkov na veliko lažji način pridejo do potrebnih doviz in ustvarjajo primeren dohodek, saj njihove cene niso pod družbeno kontrolo cen, niti se jim ni treba spopa- dati z mednarodno konkurenco na svetovnem trgu. Tudi pri investiranju v proizvodnjo za izvoz se hoče eno, dela pa drugo. V Alplesu letos rekonstruirajo tovarno fonskega in garniturnega pohištva. V njej bodo iz domače surovine izdelovali masivno pohištvo za izvoz. Konec lanskegaMeta so podrli stare prostore in do 20. julija letos naj bi bila zgrajena nova hala in prenesena nova tehnologija, sestavljena deloma iz stare, predvsem pa iz nove opreme. 1. oktobra naj bi stekla redna proizvodnja. Zataknilo se je pri opremi. Domačo so dobili v rokih. Z uvoženo, kupili so jo s pomočjo mednarodnega IFC kredita, pa imajo velike težave in zamude. Konec junija je namreč zvezna vlada zamrznila vsak uvoz opreme. Le v izjemnih primerih lahko izda dovoljenje zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Po vseh mogočih intervencijah in dokazovanjih so pred nekaj dnevi dovoljenje dobili in bodo opremo, ki jo je zahodnonemški dobavitelj imel pripravljeno sredi julija, dobili konec oktobra. To pa pomeni več kot trimesečno zamudo pri proizvodnji in manjši letošnji izvoz. Hkrati pa Alples na zahodnih tržiščih izpada kot nesoliden partner in to zaradi papirnatih ovir. Redna proizvodnja bo namreč lahko stekla šele po novem letu, kar pomeni, da bodo tudi izvozna naročila izpolnili s tromese-čno zamudo. S podobnimi težavami se spopadajo vsi lesarji. Vendar pa je Alplesov poslovni uspeh letos še precej nad povprečjem panoge. Marsikje jim namreč že primanjkuje naročil. Nasprotno temu pa imajo v Alplesu trg, tako domači kot tudi zelo dobro obdelan in imajo naročil dovolj. Dela je celo toliko, da bodo do konca leta delali vse sobote, da bodo zmogli naročila, zlasti za izvoz. Dogovorili so se tudi, da bodo v proizvodnji delali tudi režijski delavci. Rezerve so poiskali tudi v režiji v neposredni proizvodnji, kjer so nekatere delavce začasno premestili v proizvodnjo. Dokler pa bo dela dovolj, bo delavcem kljub papirnim in drugim oviram pri izpopolnjevanju planskih ciljev, zagotovljen osebni standard, delovni organizaciji pa razvoj. L. Bogataj GLASi STRAN V krajevni skupnosti Rateče so uredili avtobusno postajališče, obnavljajo pa tudi cerkvico sv. Tomaža, za katero je med drugim prispevala tudi agrarna skupnost Rateče 6 milijTinov lir. Z lastnimi močmi in materialom Ratečani so se odločili, da kar sami pokrijejo streho pokopališke cerkvice sv. Tomaža z zvonikom iz leta 1360 — Ostale prostovoljne akcije Rateče — V zadnjih nekaj letin, Se posebej pa v tem in v minulem letu, so Ratečani v okviru krajevne skupnosti izredno aktivni. Krajevna skupnost si prizadeva, da bi rešili najbolj pereče komunalne in druge probleme v kraju, kjer so krajani bili vedno pripravljeni prispevati material, še bolj pa pomagati pri razvoju kraja s prostovoljnim delom. Zadnja pomembna pridobitev jo so veda trgovina, ki -jo v Ratečah niso imeli sedemindvajset let. Bila je zgra jena v rekordnom času, brez kakršnihkoli prekoračitev predračuna in kraja ni so izredno zadovoljni. Pred leti so uredih vrtec, ki lahko sprejme vso predšolske otroke v kraju, ki ima -700 prebivalcev. Sami urejujejo potok Kravjak, s prostovoljnim dolom članov športnega društva jo zdaj temeljito urejen in pokrit. Prav tako so pri zadevni člani športnega društva delali pri vseh opornih zidovih po naselju, lo za material je krajevna skupnost prj spevala S00.0U0 dinarjev. V Ratečah je urejeno avtobusno postjališče, kar je bil dolga leta precejšen problem. Uredili so ga za denarjem krajevne skupnosti ter z denarjem samoupravne komunalne skupnosti Je senice.. Gasilci so so zavzeli in prizidujoju gasilski dom, kjer bo več prostora za gasilski avto in /a opremo tudi civilne zaščite. Ni treba spet in spet omenjati, da so dom urejuje s prostovoljnim dolom gasilcev in ostalih krajanov. Za vrtcem bo otiosko igrišče, ki bo veljalo 200.000 dinarjev, od toga je dala za igrišča jeseniška interesna skupnost za otroško varstvo 120.000 dinarjev, ostalo krajevna skupnost. Dokon čno nameravajo v kraju urediti še javno razsvetljavo ter športno igrišče, ki je pozimi drsališče, poleti pa prostor za športno igro. Vse akcije, ki jih organizirajo in tudi opravijo s toliko zagnanosti in dobre volje večinoma kar sami, so seveda vredne vse pohavle in pozornosti. Med njimi pa je morda še najbolj spodbude in zgleda vredna akcija krajanov, ko so se odločili, da sami popravijo streho "spomeniško zavarovane cerkvice sv. Tomaža, ki predstavlja za zgornjesav -sko dolino izjemno entografsko vrednost. Krajani so se pač naveličali čakati in vsak dan gledati, kako propada streha in kako se ta kulturni objekt uničuje, skupaj s freskami v cerkvici, ki so stare več kot 500 let. Zavod za spomeniško varstvo je freske delno obnov il, a ta obnova kaj malo pomaga, če skozi streho teče voda in grozi sneg. Jeseniška kulturna skupnost je dala i/ namenskih sredstev 180.000 dinarjev. 120.000 dinarjev pa krajevna skupnost — za streho kulturnega objekta, medtem ko Zavod za spomeniško varstvo nima denarja. Krajani so zbrali les in zdaj že nekaj časa sami, s prostovoljnim delom obnavljajo streho. Saj imamo po naših vaseh obširne prostovoljne akcije za asfalt, telefon, vodovod, kanalizacijo, a le mulo je takšnih krajevnih skupnosti, ki bi organizirale prostovoljne akcije za obnovo kulturnih objektov v Kraju, ki so mnogi žal v preteklem obdobju kaj klavrno končali. Ratečani so si pač rekli, da je treba poprav iti vse in tako tudi cerkvice sv. Tomaža ne bodo žalostno prepustili zobu časa. D. Sedej VAŠA PISMA PLEŠASTA PEVKA ALI KONEC KULTURNEGA MOLKA V KRANJU V petek, 14. oktobra, sem si v pozni 22. uri ogledal predstavo »Plešasta pevka,« ki me je tako fascinirala in spravila v nekakšno čudno razpoloženje, da sem primoran dati priznanje, lahko rečem neobičajnemu kulturnemu dogodku. V čudnem, skorajda grozljivem ambientu nekakšne otroške lutkovne dvorane smo spremljali dramo absurda, kije vse gledalstvo vrgla ob tla, nas dvignila ter ponovno udarila po glavi. V pogovoru s prirediteljem (GLG Kranj) setn izvedel, da je bila ta predstava že šestnajstkrat izvedena v različnih krajih Slovenije. Vprašujem se, zakaj gredo take predstave mimo nas mladih, saj nas privlači ravno ta komorna tematika absurda. Ne zanima me, daje predstava prejela že kup priznanj in da bo igrana tudi na Poljskem. To je stvar dela tega zagnanega igralskega ansambla. Zannna pa me, doklej bo v Kranju še vladalo kulturno mrtvilo, ki ga na čase razvije ravno taka predstava, kakršno smo gledal v petek. Vsa pohvala mladim igral cent in prirediteljem! M. D. Kranj PETEK, 21. OKTOBRAjjg Dober začetek dela Tainik turističnega društva Tržič Božidar Šinkovec govori o do-sedanjem delu društva in nekaterih nalogah za naprej - Občani še premalo izkoriščajo možnosti, ki jim jih daje društvo, pred. vsem za tuje goste pa bi rabili informacijsko pisarno v Bistrici »Kultura ima v turistični ponudb pomembno mesto,« je nadaljeval Boa-dar Šinkovec. »Se to jesen nameravamo skupaj z vsemi, ki se v tržiški obo-ni ukvarjajo s kulturo, izdelati p* gram ponudbe za naslednje leto. S kulturno skupnostjo smo že začeli ar ganizirati obiske kulturnih priredita zunaj občine. Prvi bo Pogorelim koe-cert v ljubljanskem Cankarjevem oV mu, dobre možnosti pa se kažejo tai za obiske opere, gledališč, galerij, kosce rtov zabavne glasbe in podobno. V sodelovanju s turističnimi agencija« smo letos poskrbeli za letni oddih ob-čanov, medtem ko se izleti v naši organizaciji doslej še niso povsem uveljavili. Mislim, da Tržičani premalo izkoristijo možnosti, ki jim jih daje turist«, čno društvo, najsibo kot prireditelj sit-(likalnih izletov, strokovnih potovat} smučarskih izletov, ki jih nameravamo ponuditi pozimi, in podobnih« Otvoritev obnovljene tehnike Meta Jamnik — V nedeljo, 23. oktobra ob H. uri bodo odprli obnovljeno partizansko tehniko Meta, ki je delovala nad vasico Jamnik nad Kropo. Zbor je ob 10. uri pri lovski koči na Jamniku, od koder je do tehnike 40 minut hoje. Na slovesnost vabita Zavod za spomeniško varstvo Kranj in Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu grobov in spomenikov NOB. Ciklostilna tehnika Meta, ki je delovala od oktobra do decembra 1942 -♦'<•->i nad J a vala oo oku.,- - d j ni_ opuščeni rudni votlim na kom, na *W*gg$^ na Go-bila prva vojaška .t»nr> vzhodnem pobočji je Diia prva vojaka tehftl na ronjskem med NOB- V0§redov. vo-je bila pn stubtU-£^g£din, ki je dil pa .10 je Adolf Angiw Q bil po sklepu CK KI J pj2£nteira in Folklorni nastopi Radovljica — V okviru programa kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini bodo jesensko sezono prireditev odprli člani folklornih skupin iz Srednje vasi in i/. Bohinjske Bistrice. V nedeljo, 23. oktobra ob 15. uri bo folklorna skupina iz Srednje vasi nastopila v Podnartu, skupina iz Bohinjske Bistrice pa v Kropi. Če bo vreme lepo, se bodo predstavili na prostem. renjsko z nalogo, da organizira in razširi partizansko tiskarstvo. Zaradi dobre konspiracije ni bila nikoli odkrita, v Mišače, kjer je nadaljevala svoje poslanstvo, pa se je preselila zaradi bližajoče zime. Konzervatorska dela za prezentacijo tehnike je izvajal v letih 1982 in 1983 Zavod za spomeniško varstvo Kranj, obnovo sta financirali republiška in kranjska kulturna skupnost. Tržič — Po desetletnem popolnem mrtvilu je februarja letos v Tržiču spet zaživelo turistično društvo. Prikupno urejen prostor pod arkadami občinske stavbo in vsota denarja, ostalega od nekdanjega društva ter obogatenega z dotacijo izvršnega sveta, sta bila osnovna pogoja za uspešen začetek dela. Nič manj pomembna kot ljudje; člani izvršnega odbora društva, zadolženi vsak za svoje področje in za določeno krajevno skupnost, oblikujejo delovni program turističnega društva, redno zaposleni tajnik Božidar Šinkovec pa je v prvi vrsti zadolžen /a njegovo uresničitev. »Ena od prvih akeij novega društva je bila priprava oziroma izdaja prospekta Tržiča z okolico,« jo povedal Božidar Šinkovec. »Z denarno pomočjo združenega dela je prospekt izšel konec septembra.« »Že takoj pa smo se v društvu lotili tudi obravnavanja gostinske problematike v občini, saj vemo, da je turistični razcvet veliko odvisen prav (»d pestre in kakovostne gostinske ponudbe. Glede na to, da imamo v mestu samo pet sob za prenočevanje, da je brez njih cela Bistrica in večina drugih krajevnih skupnosti, smo želeli zainteresirati občane za oddajanje turističnih sob in spodbuditi razmišljanju o gradnji hotela. Zasebniki se, žal, niso odzvali, verjetno predvsem zaradi dokaj visokih obresti za najeta posojila, brez katerih je težko priti do novih prenočitvenih zmogljivosti. Hkrati s tem smo poudarjali tudi potrebo po razširitvi in izboljšanju gostinske ponudbe, za kar je pokazal zanimanje tudi izvršni svet. Turistično društvo je predlagalo, naj se čimprej izvede kategorizacija vseh lokalov, kar bi stimulativno vplivalo na kvaliteto storitev.« Po tržiških krajevnih skupnostih so začeli delati turistični odbori. V sodelovanju S hortikulturno sekcijo, ustanovljeno pri turističnem društvu, bodo spomladi pripravili akcijo za najlepše urejen kraj. »Turistično društvo Tržič spet sodeluje pri organizaciji tradicionalnih prireditev, kot so lomski ploh, gregorjevo in šuštarska nedelja. Suštarsko nedeljo nameravamo v prihodnje še bolj etnografsko obarvati s prikazom šuštar-ske obiti in z njo povezanimi običaji. Razmišljamo tudi o nekakšni obliki krama rskega sej m a.« Turistično društvo Tržič ima uobk-kovane osnovne usmeritve dela k • bo postopno razširjalo, dopolnjevalo.V načrtu ima akcijo za pridobili', (a več originalnih tržiških spominka pripravlja serijo novih tržiških razglednic, spodbuja obnovo Hudicevep mostu v Dolžanovi soteski, razvoj kmečkega in planšarskega tunina, odpira sodelovanje s pobratenimi obh-nami in s sosednjo Koroško »Domači in tuji turisti, ki so dosltt obiskali našo poslovalnico, so se najbolj zanimali za odprtje planinskih fc-mov in za zanimivosti v mestu ter I nji okolici. V veliko pomoč- bi jim. informacijske table na vpadnicah v žič in v samem mestu. Vsekakor ja« bilo pametno, da bi \ Bistrici, kjer * ustavi največ prehodnih gostov, odprti poslovalnico turističnega društva, i kateri bi gostje dobili vse vrste inkv-macij o Tržiču in širšem prostoru. k»-povali spominke in podobno.« Pohod rezervnih vojaških starešin Radovljica — Po programu redr^ ga usposabljanja rezervnih voja starešin organizira občinska k renca ZRVS s sodelovanjem sekretariata za ljudsko obrambo pri skupščini občine in s krajevnimi organizacijami ZRVS vsakoletni orientacijsko taktični pohod, ki bo v nedeljo. 23. oktobra. Udeleženci se bodo ob 8. uri zbrali v Ribnem pri zadružnem domu, v Gorjah pri domu TVD Partizan, na Lancovem pri zadružnem cb mu, v Lescah pri družbenem centru v Mošnjah pri kulturnem domutnv Ljubnem pri domu TVD Parmaa Na 10 kilometrskem pohodu bode opravili topografske in taktične naloge ter streljali z lahnim pehotnfel orožjem. Pohod bodo sklenili s preverjanjem znanja s predp tem, ki so bile objavljene v revij Ni ša obramba. Ml PA NISMO SE UKLONILI Šmarjeta je videla čudne stvari. Franc Pavlin-Franci Pa je res podoben našemu Perdanu. Šele zdajle se tega zavem, ko mi pove, kako ga zamenjujejo. Podobnost v obrazu, očeh. laseh, še smeje se podobno šegavo kot naš Perdan. Le malo višje rasti je Pavlinov Franci. Na številnih proslavah na Koroškem sem postala nanj pozorna. Vedno je bil tam. Ves se je razživel v teh krajih. Tod je partizanil. Ko je prišel v Kokr.ški odred, pod komando Franca Ribnikarja Lenarta, je šel pi \ ic na Koroško. V Šentjanž. Septembra 1944 je bilo. Naročeno jim je bilo, naj se lepo urede, obi i-jejo, da bodo imeli na Koroškem miting. Pripravili so recitacije, pesmi. Podrievi naj bi prikorakali v Šentjanž. Potem je prišla druga komanda: [Dočakati noči. Z nočjo se je razvila kolona proti .Šentjanžu. Spredaj zastava. A namesto pozdrava domačih aktivistov jih jo pričakal stroj nični ogenj. Mežnarjev Tonček iz Kranja, komisar minerske čete, je takrat padel. Hitro so se umaknili na našo stran, v Mojstrano in nazaj pod Stol. Po požigu Gozda je šel drugič na Koroško. Javil se je, ko so zbirali prostovoljce. V 2. bataljon Zapadnokoroškega odreda je bil dodeljen. Mlad je bil takrat, neugnan. Hotel je akcije, borbe. Saj je imel akcije tudi prej v minerski četi Gorenjskega odreda. Nič kolikokrat je šla v zrak proga med Kranjsko goro in Jesenicami pa mod Jesenicami in Radovljico. In bilo je živo, ko so pod gorami uničili cel kamion Nemcev. Prehranjevalne akcije so se vrstile. Toda na Koroškem si je obetal več borb, še več akcij. V Kortah so se največ držali v Selah, pa na Obirskem in okrog Železne Kaple. Med ostrostrelci je bil. Vrsto drznih akcij so izvedli. A ena med njimi je resnično vredna podrobnejšega opisa. Bila je tako drzna, da je nekdo celo pesem spisal o njej. Januarja 1945 je bilo. Franci in Korošec Jože i/ Apač sta bila določena, da gresta likvidirat izdajalca Nejčeta v Šmerjeto. Toda kako? Nejčeto-va hiša je bila sredi vasi, tik zraven orožniske postaje. Potrebna je zvijača. Imel pa je Nejče bika, h kateremu so okoliški kmetje vodili krave. Kravu bos^a peljala k biku! Jože se je oblekel v slabo civilno obleko, da je bil videti kot pastir. Franci pa se je ogrnil s hu- . bertusom, pod katerim je zlahka skril mitraljez. Jože je v cekarju nosil pištolo in bombo. Snega je bilo dober meter, da si komaj čezenj videl, Kravo Šta sj sposodila pri kmetici v hribih, v bližini njihovega taborišča. Ko sta jo pripeljala v vas — Franci jo je vodil »na cungel«, Jože pa je zadaj s palico poganjal — so ju pred Nejčetovo hišo obstopile ženske. Vse so bile v coklah, se spominja Franci. Od kod sta, da ju ne poznajo? Pa šta se izgovorila, da sta pripeljala kravo od Zavrha, kjer služita. Najčeta iščeta, da bi kravo pripustil k biku. Videla sta orožnike, ki so pogledovali skozi okno, toda ohranila sta mirno kri. Ženska, verjetno je bila Nejeetova domača, je Diavila, da Nejčeta ni doma, da je šel v Borovlje. •^ista verjela in Jože jo je ubiral za njo po Stopnicah, da bi se prepričal, če se Nejče kje ne skriva. Pištolo je medtem že vzel iz cekarja, jo skril za hrbet.. . Naenkrat pa vrišč in vpitje iz hiše. Ženska je ugledala pištolo. Jože je skočil ven, Franci je pripravil mitraljez na strel. Takrat pa ju je naenkrat, kot po čudežu, zukrila megla. Brez strela sta se umaknila in tudi kravo pripeljala nazaj h kmetici. Vesela je bila, da sta žival pripeljala nazaj, kajti pri partizanih in vojski nikoli nisi vedel, ob kaj boš. Po klobase je stopila, da bi jima postregla, takrat pa je. zunaj zaropotalo. Njuni soborci so udarili po dveh orožnikih, ki sta se za njima priplazila iz Šmarjete. Fden je padel, eden se jim je pa pridružil. Bila je to drzna akcija in vest o njej je v hipu preplavila vso Koroško.Kaj vse si upajo slovenski partizani?! Sredi belega dne ti pridejo poračunat z izdajalcem! Vpričo polne postojanke orožnikov! Takrat je nastala pesem, ki pripoveduje, da je Šmarjeta videla čudne stvari, da so se partizani tam podnevi kar sprehajali; kdor ne ve, Najčeta naj vprašat gre . . . Noben miting na Koroškem ni minil brez te pesmi. Postala je nekakšna-partizanska himna Koroške. Zdaj jo je v svoj izbor sprejel tudi Koroški partizanski zbor in jo prvič 19. decembra lani zapel na konceri Celovcu. Do konca vojne je Franci ostal na Ker w. Tudi v zaključnih bojih za osvoboditev Koroške je sodeloval. Še eno cvetko ima od tam. Ko je s tovariši v Borovljah ustavljal in razoroževal bežeče belčke in Nemce, je ustavil tudi osebni Krti iz katerega mu je orožnik pomolil doku-, njem je pisalo, da se naproša vse partizanske enote, da se temu in temu gospodu pusti prosti pot.« Podpisan je bil — njegov oče. Orožnik s ;:. poročilom je bil poveljnik orožniske postaje ii Podbrezij, od koder je bil Franci doma. Bil je zanesljiv, zato mu je Francijev oče tudi napisal tisto priporočilo. Še danes mu je žal, da ni spravi', dokumenta. Ko naj bi se šla v Borovlje pogajat i Nemci Polde Pernuš-Igor in komisar Zdravko, stabiii Franci in Jože določena za spremljevalca. Franci je bil že na kamionu, ko se je Polda premislil :s ni šel zraven, zato je tudi Franci ostal. Kdo \v kako bi se misija končala zanj. Zdravka so takrat Nemci v Borovljah ustrelili za pogajalsko mizo v hotelu, Jože pa je ušel. Čudna je bila u krat na Koroškem. A vendar se mu zdi, da ni bilo najhuje v akcijah, v bojih. T-idi ob zaključnih bojih na Koroškem ne. Najhujše je bilo zanj leto 1942. Takrat je stric Stane Pavlin padel v okrogelsk-. .sestrica Lojzeta Pavlina so Nemci ustrelili v f> bovcih, v Stražišču so Nemci pri Šempetrskerr. gradu ubili starega očeta Janeza Pavlina Prt Franci ju doma so samo čakali, kdaj bodo priib še po očeta in kdaj bodo selili družino. Bili sx»poznana partizanska družina. A vsaj s tem j/m ■ bilo prizaneseno. Rad se vrača na Koroško. Vsakič obuja spomine na tiste dni, na akcije, na tovariše k I padli. Vsako leto ob dnevu mrtvih obišče ujib»i grobove. Tudi tokrat jih bo. Le malo grenkobi sedaj zraven, ko je treba za njegovo Ke:;-V iskati dovoljenje. Mar je tega res trebal D. Dolenc AK, 21. OKTOBRA 1983 KULTURA 5. STRAN O Velika pridobitev Kabineta slovenske fotografije Kranj — Pokojni slovenski foto-pL. znani upodabljalec naših gora aako Skerlep iz Ljubljane, je v Mjioporoki zapustil Kabinetu slona** fotografije pri Gorenjskem Maju v Kranju svojo celotno foto-jafeko zbirko, med drugim več kot -i 'isoč fotografij, negativov in *vaih diapozitivov, vrsto fotograf-ttaparatov in drugih pripomočka fotografiranje ter bogat iz-«rpredvojne strokovne literature. bbinetslovenske fotografije je s Utrlepovo zbirko občutno pomno-i woje gradivo za zgodovino slovit fotografije, ki ga zbira in fcpježeveč kot deset let. ca ^znanje za Karla Jaharja ačetkuoktobra so v Galeriji jugo-«%$kega portreta v Tuzli odprli MM portretov več kot 250 jugoslo-'vikarjev, grafikov in kiparjev. ^ tesetimi likovniki iz Slovenije, i je za razstavo izbrala stro-žirija, sestavljena iz nekaterih '9fojših jugoslovanskih umetni-' jmetnostnih kritikov, je tudi *»jtki slikar Karel Kuhar. Njegov Sunki diptih velikih mer predstavi ženski portret v posebej prireje-** slikarskem ambientu. ca AJURNI KOLEDAR JESENICE — Kulturna skup-M Jesenice obvešča, da bosta faigarjeva in Prešernova roj- tu bila od 21. septembra do Ji oktobra odprti po nasledku urniku: Finžgarjeva od 9. 114 ure, Prešernova pa od 8. /. '1 in txl 13. do 16. ure, vsak ia, razen ponedeljka. gledališču Tone Čufar na mukah si lahko ogledate v fm%U.oktobra ob 19.30 delo I LfaVovca — Kraljična Haris. nedeljo, 23. oktobra, ponede-tk 24. oktobra in torek 25. ok-y>braob20. pa si lahko ogledate P*est o tem, kako sta se sprla van Ivanovič in Ivan Nikiforo-ne delo Nikolaja Vasiljeviča V.golja. RADOVLJICA — V Šivčevi tii je odprta razstava oljnih ikakademskega slikarja Leo-aruzan Žiri v počastitev #. obletnice osvoboditve Žiri in Vi obletnice ustanovitve prvega v4f) na Gorenjskem odprta tava fotoklobov Škofje lo i* občine. Motiv je osnova za dobro fotografijo Na Dnevih jugoslovanske fotografije v Kranju je Tržičan Milan Malovrh prejel nagrado za kolekcijo diapozitivov — Šport je njegova »hvaležna« tema, slika pokrajine, v kateri je človek posredno prisoten, pa »poobedek« Tržič — Z osnovami fotografije se je 32-letni Tržičan Milan Malovrh seznanil Že v osnovni soli. Z umetniško fotografijo se resno ukvarja osem let. V tem času je sodeloval kar na 93 skupinskih razstavah v različnih krajih domovine in v tujini — trenutno prvič samostojno razstavlja v Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani — ter prejel 32 nagrad in priznanj. Na letošnjih Dnevih jugoslovanske fotografije v Kranju je Milan Malovrh dodal nizu odličij novo, eno najdragocenejših. Prejel je nagrado za najboljšo kolekcijo diapozitivov. »Na prireditvi sem sodeloval že štirikrat, nikoli pa s tolikšnim uspehom,« je povedal. »Tokrat sem pač imel več sreče. Merila, ki vodijo do nagrade, so namreč tako različna in konkurenca tako velika, da ne smeš nikdar preveč pričakovati. In zakaj kljub temu sodelujem na Dnevih jugoslovanske fotografije? Predvsem zato, ker tu delijo naziv mojstra fotografije, do katerega je izredno težko priti. Letos sem izpolnil pogoj za kandidata za mojstra, prihodnje leto se nameravam za mojstrstvo resno potegovati. Ne skrivam svoje velike želje. Naslov mojstra fotografije je priznanje, potrditev dolgoletnega dela, ustvarjanja, iskanja.« Kultura do leta 2000 Razprave se gibljejo med željami, realnostjo in potrebami — Kulturna skupnost Slovenije je pripravila obsežno analizo razvoja Malovrhovi nagrajeni diapozitivi prikazujejo športna dogajanja s takoime-novanim zoom posnetkom, podobnim magnetnim silnicam, razpotegnjenim okrog osrednjega lika, s čimer slika ohranja gibanje. »Športi, žal le tisti, ki so dosegljivi mojim možnostim, so še vedno .hvaležna tema. Sicer pa se zadnji dve leti veliko več ukvarjam s črno-belo fotografijo pokrajine, v kateri iščem likovne razsežnosti ob večni prisotnosti sledov človekovega dela, bivanja.« »Za dobro fotografijo je po mojem prepričanju, posebno ker se ne spuščam v montaže, najpomembnejša izbira motiva. Ta zahteva veliko časa in tudi denarja. Veliko moraš potovati, ujeti prave trenutke. Zanima me vse.« Kadar si Milan Malovrh odpočiva od fotografije, to pa nikoli ne traja dolgo, se ukvarja z organizacijskim delom v tržiškem fotoklubu in v filmskem klubu Tomo Križnar. Privlači ga tudi film. Doslej je skupaj z nekaterimi drugimi člani posnel štiri kratke filme. Zadnji in najuspešnejši je Trip, ki obravnava mlade narkomane v tržiškem okolju, njihovo doživljanje, stanje ob uživanju mamil. Film je sodeloval na več festivalih amaterskih kratkometražnih filmov in prejel pet nagrad. H. Jelovčan Konec prejšnjega meseca so na pobudo slovenske Kulturne skupnosti potekale razprave o razvoju naše kulture do leta 2000. Kulturna skupnost je pripravila obsežno analizo (kar 148 strani) dolgoročnih razvojnih možnosti vseh vej kulture. Pripravljeno gradivo naj bi pravzaprav omogočilo in spodbudilo široko strokovno razpravo. Analiza je torej izhodiščni dokument našega kulturnega razvoja do konca tega tisočletja. Seveda gradivo izhaja iz trenutnega stanja ter razporeditve sveh kulturnih »sil« znotraj republike. Ca kranjsko kulturo je bila zanimiva razprava, ki je bila namenjena področju gledališča. Kranjsko Prešernovo gledališče je na posvetu zastopal direktor Prešernovega gledatišča Kranj Jakob Kurat. V kratkih osnovnih črtah nam je zarisal potek razprave, ki se je posebej ustavila tudi ob delovnih pogojih Prešernovega gledališča ter o realnih možnostih, ki bi v prihodnje morale omogočiti kranjskemu gledališču jasnejšo perspektivo. »Na sestanku je bila načeta cela vrsta problemov. Kljub temu da se nam zdi leto 2000 še zelo odmaknjeno, je treba že ta trenutek najti usmeritve nadaljnjega razvoja. Razpravljala smo ugotavljali celo vrsto pomanjkljivosti (nevzdržen»finančni položaj gledališč, zastarela tehnologija, neprimerni prostori, zaprtost, vedno manj gostovanj iz drugih republik . . .). Precejšen del razprave srno posvetili t. i. mreži gledališč ter ugotavljali, da je bilo celotno slovensko ozemlje po vojni mnogo bolje pokrito z gledališko kulturo kot danes, saj so cela območja zaenkrat brez poklicnih gledaliških hiš (Gorenjska, Dolenjska, del Štajarske, delno Primorje). Razpravljalci so v svojih izvajanjih posebej poudarjali za pri-,, hodnje nujno profesionalizacijo kranjskega gledališča. Tako bo v dokumentih razvoja vnesena ponovna profesionalizacija PG Kranj, saj ima kranjsko gledališče glede na dosedanje delo avtohtono pravico do boljše kadrovske zasedenosti ter vse najnujnejše pogoje in možnosti. Nekajkrat je bila poudarjena nujnost po policentričnem razvoju slovenskega gledališča. Vsi občani bi namreč morali imeti vsaj podobne možnosti za zagotavljanje potreb po gledališki umetnosti. Danes so razlike med posameznimi regijami odločno prevelike.« Za kranjsko gledališče je bila razprava torej spodbudna. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje: ali bomo načrtovali iz kulturnih potreb in razvoja posameznega gledališča ali pa iz sredstev, ki so ta trenutek sploh še na voljo. O denarju, ki izginja na relaciji med izvajalci in porabniki, na žalost še ni nihče razmišljal. Upajmo, da do leta 2000 ne bo več posredništva med tako imenovanimi porabniki in izvajalci. M. L. Razstava letošnjih knjižnih novosti Skorja Loka — V knjižnici Ivana Tavčarja so v ponedeljek, 17. oktobra, odprli razstavo Knjižne novosti v letu 1983, posvečeno letošnjemu Mesecu knjige. Ob tem so pripravili literarni večer »Umrl bi, če ne bi imel besede«, v katerega so zajeli misli o umetnosti in ustvarjanju, domišljiji, skrivnostni resničnosti in spoznanju ter lepoti. Misli so ponazorili z umetnostnimi besedili Otona Župančiča. Ivana Cankarja, Svetlane Makarovič, Li Tai Poja, Char-lesa Baudelaira, K. A. Poeja, G. Leopardi ja, Ilalisa. Literarni večer so sooblikovali Ludvik Kaluža, Marija Lebar, Tina'Teržan.'BOrls Pintar in Marko Čr-talič. Akvareli v begunjskem Klanu — V sprejemnih prostorih begunjskega Elana se tokrat s svojimi slikami predstavljata Tine Markež in Franc Dolinšek, dolgoletna člana jeseniške likovne skupine Dolik. Markež je prispeval niz akvarelov majhnega formata, Dolinšek je dodal nekaj večjih. M. V. S knjižne police Za mlade bralce Dve knjižici za najmlajše bralce sta se pred kratkim znašli na knjižnih policah in po katerih bržčas že zagreto segajo. Prva je poljudno znanstvena slikanica Živi svet avtorja dr. Antona Polenca, ki v sebi združuje štiri, pred časom izdane knjižice v zbirki Pelikan, ki jo je Mladinska knjiga izdajala pred leti. V njih je avtor sistematično obravnaval živalski svet različnih naravnih okolij in področij in bržčas bi lahko rekli, da so knjigotrške okoliščine narekovale ponoven izid vseh štirih knjižic v eni izdaji. Avtor je kot priznan naravoslovec napisal že vrsto knjig — tudi za najmlajše bralce, ki so bile slednjim v veselje, pedagogom pa so velikokrat pomagale pri poučevanju radovednih šolarjev in spoznavanju le-teh z živalskim svetom, ki nas obkroža. Avtor v knjigi sistematično prikazuje življenje v gorah, v gozdu, ob potoku in na travniku ter ob morju in v njem; za skupno izdajo pa je dodal še zanimivo poglavje O življenju v podzemnih jamah. Siva miš, 11 loviš Ele Peroci pa je zbirka devetnaj stih kratkih zgodb iz njenega novejšega ustvarjalnega obdobja. Avtorice seveda ni potrebno posebej in znova predstavljati, saj gre za izrazito otroško avtorico, katere delo obsega niz izjemno popularnih zgodb in pripovedi (Moj dežnik je lahko balon, Muca copatarica, Modri zajec). V pričujočih zgodbah vsakdanji dogodki dobivajo nenavadne pravljične razsežnosti, kjer je mogoče praktično vse; tu in tam pa skrbna in pozorna pisateljičina roka zariše tudi intimnejše doživetje, ki odraščajočemu otroku nikakor ni tuje in v njem pušča tudi globje sledove. Knjiga je izšla v zbirki Deteljica, ki jo za najmlajše bralce tudi izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani. Boris Bogataj Dalmatinski večer Škofja Loka — V soboto, 22. oktobra, ob 19. uri bo v avli osnovne šole v Podlubniku v Škofji Loki celovečerni koncert znane dalmatinske vokalno-instrumentalne skupine Srdela iz Makarske. Dalmatinci tako vračajo obisk oktetu Jelovica, ki je poleti gostoval pri pobratenih pevcih v Dalmaciji. Srdela je eden najboljših dalmatinskih ansamblov, zato se obeta prijeten kulturni večer. Vstopnice so po 100 dinarjev na voljo v trgovini Alpina v Škofji Loki na Titovem trgu ter uro pred koncertom v Podlubniku. _J Svoje ideje zagovarja z delom Do 26. oktobra si v galeriji škofjeloškega gradu lahko ogledamo sedmo samostojno razstavo Jakova Hureta-Del-matija. Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka je razstavo priredila v počastitev avtorjeve 60-letnice. Jakov Hure-Delmati je slikar samouk iz vasi Brusje na Hvaru. Njegov slikarski talent je že zgodaj opazil učitelj, in staršem predlagal, naj ga pošljejo v gimnazijo in nato na akademijo. Ven-dar-so takratne razmere to onemogočile, ostal je doma in pomagal očetu pri ribolovu in obdelovanju zemlje. Med vojno je stopil v vrste NOV ter kmalu postal oficir. Po osvoboditvi je ostaf v vojaški službi. V Škofji Loki ,'si je ustvaril dom in takrat se mu je spet vzbudila že zdavnaj pokopana želja po slikanju. Ko je bil leta 1964 upokojen, se mu je ta želja izpolnila in sedaj posveča ves čas slikarstvu. 'Kot vsak slikar imam tudi jaz vzornike. To so Rembrand, Leonardo da Vinci in Rubens. Brez vzornikov ni umetnika, tudi veliki slikarji so jih imeli. Slikanja-sem se učil sam, veliko pa so me naučili akademski slikarji. Samo talent ni dovolj, kajti le z delom se ga lahko dokaže. Pomoč akademskih slikarjev, njihovo usmerjanje, volja in talent pomenijo toliko kot polovica akademije.« Jakov Hure-Delmati se na razstavi predstavlja z vsebinsko zaokroženimi ciklusi. To so predvsem slike, ki predstavljajo kronanje nogometaša Peleja. »Nogomet je šport, ki me je vedno navduševal, saj sem ga tudi sam igral. Pele pa je nogometaš, ki je resnično zaslužil, da sem ga s svojimi slikami odlikoval. Zato je kar sedem slik na razstavi posvečenih temu nogometnemu velikanu, pa tudi borcu za mir. Vse slike iz zbirke »Kronanje Peleja« so prvič razstavljene. Prav tako tudi diptih »Jedrski Damoklejev meč«, ki je nastal v zaskrbljenosti za usodo človeštva spričo atomske bombe, ki neprestano visi nad nami kot Damoklejev meč.« Mešanje barv z voskom je posebna slikarska tehnika, ki jo uporablja slikar pri svojem delu. Ker je tehnika zahtevna, lahko na leto naredi komaj pet ali šest slik. »Material za slikanje, barvo in platno, največ dobim iz Nizozemske. Pri tem je najteže, ker ga na carini pogosto dolgo zadrže, tudi po tri mesece. To pa me zadržuje pri delu. Vosek dobim pri čebelarjih in pa doma na Hvaru. Posebna prednost pri mešanju barv z voskom je, da se z leti ne spremeni, kar je pri slikah zelo pomembno.« Večina slik je velikih, saj na primer diptih »Jedrski Damoklejev meč« meri kar 204 x 182 centimetrov, zato je za slikanje potreben primeren prostor. »Pred leti sem imel v najemu dva ateljeja, delal sem pri tastu, kasneje pri hčerki in tudi doma. Če bi prodal več slik, predvsem Pelejevo zbirko, bi zaslužil za svoj atelje. Domači moje delo spoštujejo, občudujejo in pričakuje jo uspeh. Jaz pa slikam in na otvoritvi razstave na škofjeloškem gradu sem obljubil, da bom delal in čez tri leta pri pravil novo razstavo. V. Primožič O L,AS 6. STRAN STABILIZACIJA V ŠOLST\^U KOMENTARJI, REPORTAŽA, PETEK, 21.0KT0BRA1^ Davek za drago organiziranost Stabilizacija se ne uresničuje le v tovarnah. Stabilizacijsko obnašanje mora veljati tudi za družbene dejavnosti. Zato so pripravljeni varčevalni programi za šolstvo, zdravstvo, kulturo. V šolstvu je program predvidel celo varčevanje s papirjem. Učnih listkov, testnih nalog in podobnih papirnih učnih pripomočkov naj bi bilo čimmanj. Hkrati v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, tudi izobraževalni, porabijo na tone papirja za delegatsko gradivo. Tudi zato, da se med drugim varčevalni ukrepi sprejmejo po samoupravni poti. Gradivo za sklic ene skupščine občinske izobraže- valne skupnosti velja približno 70.0(H) dinarjev. Ce so v povprečju na leto štiri skupščine izobraževalne skupnosti, odštejejo eni v občini samo za papir slabih 300.000 dinarjev, na Gorenjskem že 1,5 milijona dinarjev. V Sloveniji pa je šestdeset občin. Delegatsko odločanje ne bremeni le občinskih izobraževalnih skupnosti. Tudi na republiški ravni je delegatski šolski sistem razvejan in zahteva dobro informiranost. Poročevalec Izobraževalne skupnosti Slovenije izhaja v nakladi 15.000 izvodov in sicer pred vsako sejo izobraževalne skupnosti Slovenije. Vsak izvod je prav gotovo Je vsega kriva le pospeševalna služba? Kmetijski pospeševalni službi smo naprtili mnogo (odvečnega) pisarniškega dela in posedanja na (brezplodnih) sestankih, hkrati zahtevamo od nje — četudi je kadrovsko šibka — da bo vsako leto večja pridelava in prireja, za nameček pa jo še vsi po vrsti grajamo, da je neučinkovita. Resnica ima vedno dva obraza: kateri je pravi? Škofja Loka — »Vedno bolj se izgubljamo v pisarniškem delu, v pisanju poročil, pojasnil in programov za različne občinske in republiške organe, v sestavljanju zahtevkov za pridobitev regresov in premi';, v snovanju naložbenih načrtov za odobritev posojila, v sestankovanju v zadrugi, občini in v različnih republiških strokovnih organih in skupnostih,« poudarja Jurij Ku-mer, vodja pospeševalne službe v škofjeloški zadrugi. »Res je, da je nekaj tega dela posredno povezano s pospeševanjem kmetijstva; res pa je tudi, da nam zaradi pisarniškega dela le tri petine delavnika ostane za delo na terenu. Kmetje že vedo, da nas vse bolj zasipajo s papirji, zato nas pogosto poiščejo kar v pisarni. Ob tem pa je treba vedeti, da je na področju naše zadruge 1500 kmetij, od tega je tričefcrt raztresenih po hribovskem svetu Poljanske in Selške doline, kar še otežuje naše delo. Štirje pospeševalci (za poljedelstvo, živinorejo, kmečki turizem in za gradnjo kmetijskih poslopij) obiskujemo kmetije po naročilu in po posebnem programu, ki pa ga prav zaradi preobremenjenosti ne moremo sproti uresničevati. Praviloma se pojavljamo le na kmetijah z več kot tremi hektari kmetijske zemlje, seveda pa tudi na manjših, če želijo našo pomoč « Kako se otresti pretiranega pisarniškega dela — to je osrednji problem, s katerim se ubadajo vse pospeševalne službe in ne le škofjeloška. »Pretiravanja na tem področju so značilna za celotno družbo in kmetijstvo v tem ni nobena izjema. Lahko bi se, denimo, izognili pisanju zahtevkov /a številne občinske in republiške premije in regrese, če bi ti dodatki postali sestavni del cene kmetijskih pridelkov. Nesmiselnost takšnega načina izplačevanja je še toliko večja, ker s premijami in regresi pokrijemo le razliko med dejanskimi izdatki in odkupno ceno, niso pa dodatki nikakršna spodbuda za večjo pridelavo in prirejo.« V obdobjih, ko pridelava in odkup kmetijskih pridelkov zaos,taneta za načrti, vedno zahtevamo odgovornost pospeševalne službe. Jer mar ona kriva vsega? »Učinkovitost pospeševalne službe največkrat merimo lo s količino oddanega mleka, mesa, krompirja in pseni ce. Če je odkup večji kot prejšnja leta in v skladu z načrti, ni negodovanj, sicer postane pospeševalna služba »grešni kozel«, na katerega običajno zvalijo velik del krivde. Sprašujem se, so mar pospeševalci krivi, da je občasno manjkalo krmil, gnojil in zaščitnih sredstev, da je reprodukcijski material predrag, da so cene nekaterih kmetijskih pridelkov nespodbudne . . . Stroka ni odpovedala in to nam potrjujejo tudi primerjave za daljše obdobje. Pred 11 leti smo v zadrugi odkupili 3,4 milijona litrov mleka, lani 4,8, pred petimi leti, ko so bile razmere v govedoreji izjemno ugodne, pa celo 6,1 milijona litrov. Pred desetletjem smo odkupili 2655 ton krompirja, predlani pa domala pet tisoč ton. Danes imamo izdelane razvojne načrte že za 750 zaščitenih kmetij (od skupno 900) in le redke so, o katerih nimamo zbranih osnovnih podatkov. Skupaj z ostalimi službami v občini smo uspeli zaustaviti odseljevanje s hribovskega področja in okrepiti kmetijsko dejavnost. Pripomogli smo k dobremu odnosu med kmeti in zadrugo. To delo se ne more neposredno izraziti v številkah, vendar pa tudi to kaže na uspešnost in učinkovitost pospeševalne službe.« C. Zaplotnik vreden vsaj 30 dinarjev. Posamezna številka torej velja 450.000 dinarjev. Brez poštnine. Razen skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije se je lani konstituiralo še 18 skupščin posebnih izobraževalnih skupnosti, ki »pokrivajo« posamezne usmeritve usmerjenega izobraževanja, razen njih pa še 44 izvršilnih organov, 10 odborov za samoupravno delavsko kontrolo prav toliko odborov za ljudsko obrambo in strokovnih svetov. Lani so v teh organih samo za nakup papirja porabili 1,443.000 dinarjev, za poštne znamke 537.000 dinarjev, za različne objave, kot so razpisi vpisov in podobno 2.370.000 dinarjev ter za razmnoževanje gradiv 1.500.000 dinarjev. Denarja za šolstvo pa je vse manj. Zvezna vlada še nadaljuje naskok na skupno porabo in še naprej vodi politiko manjše obremenitve gospodarstva. Zato je bilo tudi za šolstvo pripravljenih več varčevalnih oziroma stabilizacijskih programov, ki so bili vsi po vrsti tako med šolniki kot v javnosti zavrnjeni kot kratkovidni in neprimerni. Javnost meni, da požre ogromno denarja birokracija, ki se je nevarno razpasla tudi v šolstvu, da zaradi dragega delegatskega sistema in drugih bolezni samoupravljanja hoče sedaj nekdo naprtiti kazen tistim, ki so najmanjh krivi — učiteljem in učencem. Zato le kaže prisluhniti tistim, ki opozarjajo na nujne spremembe organiziranosti izobraževalne skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnosti. V takšni organizaciji, kot so sedaj, ne morejo delati ceneje. S pametno organizacijo zlasti posebnih izobraževalnih skupnosti na republiški ravni bi namreč lahko letno v Sloveniji prihranili vsaj 60 milijonov dinarjev, kar je veliko več, kot bi pomenilo vse varčevanje z učnimi listki in večjimi obremenitvami učiteljev. Prihraniti bi se dalo tudi v občinah. Žal so vsi ti predlogi do sedaj naleteli na bolj ali manj gluha ušesa in novi program, ki je nekakšen obliž na raztrganega julijskega, še vedno govori predvsem o šolah in sicer o nujnosti preverjanja, proučevanja, racionalizacije, in dopolnjevanju vseh predvidenih izdatkov. Skratka, govori le o šolah, nič pa o organiziranosti celotnega šolstva in visokih stroških sedanje organiziranosti. L. Bogataj Kako postreči kupcu - Učenke drugega letnika ^%e^J^^. sko dejavnost v Kranju imajo te dni obvezno prakso. V ^"™7"fl delku v Globusu pod vodsWom Vide Jermanic preizkušajo ,.kaj so se naučile v šoli. Foto: M. Ajdovec Srečanje z žeparjem Stal sem v avtobusu in nenadoma začutil, da mi nekdo zelo nespretno vleče iz zadnjega žepa denarnico. Hitro sem zgrabil tisto roko in se obrnil. Zagledal sem moškega srednjih let. Nasmehnil se mi je tn skomignil z rameni. »Ste amater?« sem ga vprašal. »Ne, ne. amater pa ne!« je zelo odločno odgovoril. Zakaj pa potem takšna nespretnost?« sem ga vprašal. »Veste, ravnokar so mi na Kliničnem centru sneli mav se bajo sneli mavčno oblogo z desne roke. Kompliciran zlom je bil. Zalo roka in prsti še niso razgibani Treba bo še veliko vaje in zato sem takoj začel z delom. Saj veste, da je v teh časih storilnost zelo pomembna, če se hočemo izkopati iz težav Navsezadnje pa je treba živeti.« »Si'veda, tudi živeti je treba. Koliko časa pa boste potrebovali, da vam vrne storilnost, to se pravi, da se vam roka in prsti spet razgi-'. sem ga radovedno vprašal ,Nekjtj mesecev, morda pol leta trdega dela.« je odgovoril »Kako pa boste preživeli čas vaše nespretnost?« ,Najraje bi šel v zapor. Za hrano m stanovanje mi ne bi bilo treba skrbeti, pa še v miru bi razgibaval roko in prste« »Potem je pa najbolje za vas, da greva takoj, ko se pripeljeva do končne postaje, na milico, kjer vas bom prijavil za krajo moje denar- »Napravili bi mi veliko uslugo,« je odgovoril. Ko sva koračila proti miličniški postaji, sem ga vprašal, kako to, da se je lotil ravno mene. »Veste, po vašem obrazu sem sodil, da morate imeti denar.* »Zakaj pa?« »Podobni ste nekemu generalnemu direktorju!« »Veste kaj, tovariš žepar: kje pa ste že videli generalnega direktorja v avtobusu za rajo!« »Da, tu sem naredil napako. Človek je pac zmotljivo bitje.* »Najbrž boste morali opraviti podiplomski študij. Katero žeparsko akademijo pa imate?« »Beograjsko!« je odgovoril. »Priporočil vam bi zagrebško. Je bolj poduhovljena.« Ko sva prišla do poslopja miličniške postaje, me je vprašal kaj sem po poklicu. »Delavec v proizvodnji,« sem odgovoril. Udaril se je po glavi in rekel, kakšno neodpustljivo napako je naredil. »Še nikdar nisem segel v žep delavca iz proizvodnje!* je zgroze-no rekel. »Zakaj pa ne?« sem ga radovedno vprašal. »Zato, ker v denarnicah delavcev iz proizvodnje ni kruha :a na^ Saj sem že trideset let žepar!« p pav,Qvec Nepotrebni kupi nalogov Morda se še spominjate oddaje po televizfji pred kakšne dobre pol leta, ko sO finančniki tarnali koliko nalogov morajo podpisati pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov v temeljni organizaciji. Računovodja Ete iz Cerkna je pokazal stolpec 1400 nalogov za prispevke iz osebnih dohodkov, kolikor jih mora vsak mesec podpisati, ko delavci prejmejo svojo osebne dohodke. Resnično ni prav nič vzpodbujajoče izgledalo vse skupaj. In več kot ima neka delovna organizacija tozdov in delavce iz več občin, višji je tisti kup nalogov. V kranjski Službi družbenega knjigovodstva so že leta 1978, ko so izplačila prešla na žiro račune posa-meznih tozdov, začeli razmišljati, kako vse skupaj poenostaviti. Računovodje so se resnično zgubljali v kupih nalogov, kajti vsak tozd mora, ko izplačuje osebne dohodke, s posebnimi nalogi nakazovat prispevke in davke po domicilnih stopnjah občin, kjer so delavci doma in še zbirne račune po občinah za socialno varstvo, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo in izobraževanje in še vrsto drugih nalogov. Pri večjih delovnih organizacijah so nalogi šli na tisoče in tudi desettisoče. Leta 1979 so vodilni delavci Službe družbenega knjigovodstva v Kranju do podrobnosti izdelali in uvedli obrazec 850, s pomočjo katerega se prav izplačila prispevkov zelo zmanjšajo. S pomočjo Save, ki je prva uvedla v svoje izplačevanje obrazec 850, so tudi ostali računovodje po Gorenjski sprevideli praktičnost obrazca. Vendar ne še vsi. Danes se obrazca 850 na Gorenjskem poslužuje le 16 organizacij. Najbolj pa so zgovorne številke, zi koliko se je v delovnih organi/a. zmanjšalo število nalogov. Pri Alpe-touru se je število nalogov vsak mesec zmanjšalo od 10.000 na 850, v /V lezarni Jesenice od 15.000 na 1000. v Gorenjskem tisku od 590 na 150, pn Živilih in Centralu od 620 na 250, pn Tekstilindusu od 300 na 150, pn Vei gi od 300 na 100, pri Zlitu od 225 na 113, v Elanu od 300 na L0O, pn Lipu od 540 na 330, pri Almiri od 390 na 210, v Alplesu od 500 na 100, v 0.0 Bled od 400 na 215, v WZ Jesen« od 490 na 208, v Kokri Kranj od 3» na 240 in v Savi od 3.200 na 900 nalogov. Na Gorenjskem so se, kot vidimo, obrazca 850 najštevilneje poslužile radovljiške delovne organizacije.Vrsta velikih delovnih organizacij, i velikim številom tozdov in brez dvoma delavci iz številnih jugoslovanskih občin, med njimi tudi vsa Iskra, pa še ni pristopila, čeprav bi jim bilo prihranjenega ogromno dela ( Centrala Službe družbenega govodstva Slovenije je maja k dala posebno brošurico, v kateri je poljudno obrazloženo, kako naj računovodje in finančni delavci tozdov ravnajo, kako uporabljajo ta obrane 850, ki je v pomoč samo pri izptafr vanju osebnih dohodkov. A vsekaie. da je stara navada — železna srajci tudi pri finančnikih. Pa bi jo bilo le dobro »sleči«, kajti čas je vsak dan bolj dragocen. D. Dolenc r Kocjanov ata Z dolgo palico v roki je stopil v kuhinjo in počasi sedel v kot. Med kredenco in vrat-ci, skozi katera gospodinja kuri peč, je njegov stol. Od tam je najlepše opazovati vrvež v kuhinji. Gospodinja kuha, mlada se ukvarja z otroki, moški pri mizi imajo svojo debato. Zamolklo se sveti steklenica z žganjem na mizi. Slabo sliši stari Miha. Devetdeset jih ima. A razbere vedno, za kaj gre. Sicer mu pa povedo mladi. Tile v modrih haljah so gotovo spet prišli zaradi vode sem v Lenart na rebri. Vse življenje se tod že bore za vodo. Menda bodo enkrat ja ugnali to njeno skopost. Skale so tu gori. Malo zemlje. Ni- koli ni mogel globoko zaorati, tako kot dolinci. Tudi dven konjev ni smel vpreči v drevo. Takoj je pregloboko segel in ga zlomil. Tudi danes mladi ne morejo s traktorjem na nobeno njivo. Težka je hribovska, razmišlja stari Kocjan. Včasih smo vse senožeti kosili. Z derezami se nas je po petnajst koscev spustilo v breg. En dan smo kosili pri enem, nato pri drugem. Ves dan smo kosili, da so bile roke kar nabrekle, zvečer pa smo si mrvo, zvezano z leskovimi trtami, za-degali na glavo pa hajd v dolino. Po sedemdeset kilogramov in še več so bile težke te krošnje. Zime so bile še hujše. Niso počivali tod, kot mislijo nekateri. Več ko je padlo snega, bolj so delali. Vso zimo so spravljali les v dolino. Dol do Poženka so ga vlačili s sanmi. Garali so, garali. No, saj poleti ni bilo nič lažje. Košnje, žetve, mlačve. Včasih so še na roko mlatili. Potem so v »gepel« vpregali konja. Zdaj zanje dela stroj. Ko je mladi gospodar pripeljal prvi traktor, je bil hud. Kaj boš s to nerodnostjo, ki bo vse pohodila. Pa nakladalka! Saj bo vso mrvo zdrobila! Zdaj ve, da so stroji tudi hribovcu v veliko pomoč. Včasih so morali štirje nakladati voz sena, zdaj le dva. S kosilnico lahko samo polovico travnikov pokosi, druga polovica še vedno ostane rokam. Dobro gospodari mladi. V prave roke je dal. Šparovc je. Nov hlev je zgradil. Pravzaprav dva, kajti v novega je treščilo in je pogorel. Nova hiša nad hlevom je pod streho. Sproti vse obdelajo. Hlev je poln živine. Konja imajo. Hribovec brez konja ne more. Kaj ve planotar, ki ima vse na ravnini. Tu se ti pa mimogrede zvrne voz, če ga ne naložiš prav. Nič ne ve, kako se kopljejo bregovi, kako je, kadar jim zmanjka vode. Jezi se nad našim kmetijskim gospodarstvom. Včasih so bile planine polne živine. Konj in govedi. Tako polne, da so Kocjanovi morali na Veliko planino voditi živino. Še danes jo. Planine so danes prazne in zaraščene. Nihče jih ne čedi. To ni dobro. Dajatve so velike. Tudi za hribovce: Včasih si teleta prodal, pa si plačal vse davke pa še zavarovanje. Danes je tele vse premalo. Zadnja vojna je bila huda. A zanj še hujša prva. V Italiji in Rusiji je bil z regimentom. Najhuje je bilo v Tirolah, ko so Italijani s kanoni streljali nanje in jih je več pobilo kamenje kot granate. V tejle zadnji vojni pa tudi nikoli ni-' si vedel, kdo je pod oknom. Beli? Nemci? Partizani? Tastr-gani iz Kamnika? Kadar so bile tu brigade, je bil štab navadno pri Kocjanu, ker je bila hiša velika in so bili otroci večji. Zdaj le redko kdo od tistih partizanov še zaide sem gor. Pa imajo veliko, široko cesto . .. Kocjanov ata je poleti še kosil, zdaj pobira sadje, postori to in ono. Ne da se. Tudi televizijo rad pogleda. Filme ima najraje. Ja, čisto drugače je kot včasih. Danes televizija, včasih so se pa zbirali v tej ali oni hiši ali pri cerkvi na Senturški gori pa so zapeli. Do jutra so peli, da so jih slišala dekleta. Tudi njegova, Bolčarjeva Micka. Potem pa vse mine. Že trideset let je vdovec. Trinajst let je imel ženo v postelji. Takrat je bilo najhuje. Zdaj je tu že mladi rod. Vnuk ima že svojo družino, pravnuki se motajo pod nogami. Mala Silva se že spet drži očeta za hlače. Nikamor ne sme brez nje. Mlada hiti previjat najmlajšo. Da je le življenje okrog njega. V nedeljo bodo prišli vsi otroci in njih otroci, da bodo praznovali njegovo devetdesetletnico. Mar jih je res že toliko? D. Dolenc m 21. OKTOBRA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN O LAS Zaradi izrednega zanimanja za nakup azalej in rododendronov so * pn hortikulturnem društvu, v Kranju odločili, da jih bodo vrtnarji, I M r'idi na svojem vrtu nasadili te žlahtne grmovnuc, lahko dobili v imUtrih društva (zraven I*rešernovega gaja v Kranju) vsak ponede-ftod 16. do 18. ure. Prodaja bo tekla, dokler bo še vreme za sajenje. S mesec na vrtu I »drogi polovici oktobra lahko zalim izkopavati radič. Radič je nehal * r, koreni se ne debeli jo več. Ko »Me izkopavamo, jih ne smemo podati. Ker imamo na vrtu le manj-*mrboo pod radićem, izkopavamo m da tesno ob vrsti rastlin napravi-D ozek, toda globok jarek, ki N tega tako globoko kot koren radi- in pustimo neobrezano nekaj j Bati ovenejo, pri tem pa dobe %bi še nekaj rezervnih snovi iz list-ifeavje porežemo na 3 cm dolžine, Ml pa spravimo v zakop, v prazno tfM gredo ali v klet. V zakopu na MM, ki je toliko zavarovan, da so "m dostopni vsak čas tudi pozimi, IpK najbolje drži. ferene radiča lahko vlagamo za si-Hf. neposredno v klet. Odbrane in -somerno razvite korene vlagamo v Hjt ali presejano peščeno komposta/medsebojni razdalji 6 cm in ta- so vse glave v isti višini. Za silje->/s primeren vsak prostor, ki ima 10 stopinj C. Če klet ni popolnoma atmnjena, nasujemo povrhu 20 cm ,st peska ali zelo peščene *fcije,vsili pa je dober tudi šotni dro- Za potrebe majhnega gospodinjstva v.i:, silimo radič celo v večjih cvetli- čnih lončkih, vedrih in podobnih poso dah. Vrhovi z ostanki odrezanih listov segajo do roba posode. Silimo lahko v vsakem toplem prostoru; če je temperatura višja, bodo »štručke« hitreje dorasle in tudi manj grenkljaste bodo. Posode za siljenje radiča zatemnimo tako, da ob robu zasadimo v zemljo 4 (ali več) količke, čeznje pa položimo za svetlobo nepropustno tkanino ali teman papir. Ob spodnjem robu zaveže-mo, da ne more svetloba tudi od spodaj. Siljenje je končano v dveh do treh tednih, nato lahko posode ponovno uporabimo za nove korene. Prazne grede prelopatimo Izpraznjene zelenjadne gredice oktobra prelopatimo in pustimo v neporavnanih grudah. Pri jesenskem lopate-nju vrta pognojimo del zemljišča po možnosti s hlevskim gnojem. Pri tem pazimo, da iste površine ne apnimo niti ne uporabljamo thomasovega fosfata, ker vsebuje to gnojilo okrog 40 odstotkov apna. Pri gnojenju se ravnamo po kolobarju, v katerem gojimo zele-njadnice, saj hočejo imeti nekatere vrste pognojeno s svežim gnojem, druge pa tega ne marajo. Kjer smo pognojili s hlevskim gnojem, to je I. polj ina, bomo spomladi sadili med drugim tele ze-lenjavnice: vse solatnice, vse kapusni-ce, kumare, jedilne bučke, melone in belušno zeleno. por tako in drugače Nadet por Potrebujemo: 400 g pora, 350 g mletega mesa, 1 jajce, 150 g skute, sol, poper, zelen peteršilj, 20 g moke, 1 dl kisle smetane, kumino, 100 g sira. Dobro opran por narežemo na 10 cm velike kose (uporabimo samo beli del rastline) in ga razdelimo na cevke, ki jih napolnimo z mesnim nadevom. Zložimo v kozico, zalijemo z vodo ali juho in kuhamo, da se por dobro zmehča. Omako zagostimo s podmetom iz moke in kisle smetane, prevremo in še začinimo. V gotovo omako lahko po želji zamešamo še nariban sir. Nadev: Surovemu mletemu mesu primešamo jajce, pretlačeno skuto in začimbe. Če je nadev premoker, mu primešamo nekoliko drobtin. Ocvrt por Potrebujemo: 000 g pora, 40 g moke, 2 jajci, drobtinice, sol, olje za cvrenje. Por operemo in narežemo na 7 cm dolge koščke. Obarimo jih v osolje-nem kropu, odcedimo ter z žlico malo sploščimo. Povaljamo jih v moki, nato v razžvrkljanih jajcih in drobtinicah ter na vroči maščobi zlatorumeno ocvremo. Ocvrt por ponudimo kot samostojno jed z jogurtom ali kislim mlekom ali kot predjed. i Zapečen por s sirom Potrebujemo: 800 g pora, 200 g sira, 2 jajci, 4 žlice olja, 40 g moke. poper, sol, 1 dl mleka. Por operemo, narežemo na 2 cm dolge koščke, ga obarimo v slani vodi in odcedimo. Polovico pora damo v pomaščen pekač, popopramo, posipa mo z naribanim sirom ter prekrijemo z drugo polovico pora. Prelijemo z omako, ki jo razžvrkljamo iz jajc, moke in mleka. Pečemo 35 minut v pečici, razgreti na 200 stopinj C. r ing. pavle hafner: kulinarika novega veka Konec 16. stoletja se začenja novi vek. Življenje v mestih in na deželi se je umirilo. Turki so se umaknili na Balkan in niso več prihajali plenit v Srednjo Evropo. Svetovni popotniki Krištof Co-lumb, Marco Polo, Vasco da Gama, Al-fonso d'Albuquerque (odkritje Dišav-nega otočja in Cejlona), Americo Ve-spuci, Magalhaes, Drake, Tasman imajo zasluge tudi za razvoj evropske kuli-narike. Na svojih potovanjih so našli nove začimbe, zelišča, nepoznane dišave in gomolje. Srečali so se z novimi okusi in jedrni. Sprva so imeli kuharji in kuharice velike težave. Uporaba novih začimb jim ni bila poznana. Prinesene dišave so bile tuje. Tujih rastlin in zelenjave niso znali pripraviti. Znana je /.godba o raziskovalcu, svetovnem popotniku Erancisu Drakeu, ki je v Evropo prinesel krompir. Njegova ladja se je ob povratku 4. aprila 1581 zasidrala v zalivu Temze. Na svečano kosilo je povabil kraljico Elizabeto I. in njen dvor. Prva jed je bila krompirjeva juha iz nove rastline, ki jo je pripeljal iz daljnih dežel Južne Amerike. Na žalost kuhar ni vedel, iz katerega dela rastline naj skuha juho. Namesto iz gomoljev jo je skuhal i/, semen. Okus je bil strašen. Mornarji, ki so sedeli na palubi, pa so uživali ob kuhanih gomoljih. Krompir je šele po 200 letih od svojega prihoda v Evropo prodrl na mizi1 starega kontinenta. Ljudje ga niso marali uživati in kmetje ne saditi. Friderik Veliki (1712—1780) je z zakonom vpeljal saditev krompirja. Pri nas je zahtevala sajenje krompirja Marija Terezija. Ko so se ga ljudje končno le privadili, pa so kmetje morali stražiti njive, da jim meščani niso pokradli gomoljev. Okoli leta 1840 je krompir napadla neka plesen in grozila je nevarnosti da bo krompir popolnoma propadel. Takrat so spoznali, da je treba gojiti semenski krompir. Danes si ne moremo misliti kosila brez krompirja. Beli fižol, koruzo in sladkorno peso so pritovorili iz Amerike Začimbe in dišave, ki so prišle iz daljnih dežel, so zašle v naše kuhinje, ko so jih pričeli prodajati v lekarnah. Magistri so opisali njihovo uporabo in pisali recepte za jedi, začinjene z novimi začimbami in dišavami. Lekarnarji SO že takrat trdili, da ima poper erotični učinek na moške. Cena je takoj poskočila in poper je bil ena od najdragocenejših začimb. Kuharji na dvorih in gradovih so prvi pričeli uporabljati nove začimbe, dišave in zelišča. Evropska kuhinja je doživljala preporod. Tudi higiena je dobila veljavo. Meso so lepo očistili, ga oprali v vodi. Mize v kuhinjah so bile poribane in pobrisane. Odpadke in pomije niso več metali na ulice. Jedilniki so postajali pestrejši, jedi okusnejše. Zmožnost, da misliš lahko danes drugače, kot si mislil včeraj, je tisto, po čemer se razlikuje pametni od zabitega Steinbeck Pametnemu lahko več koristi sovražnik kot neumnemu prijatelj Franklin Laže je biti kot pa zase pume ten za druge La Rochefoucauld Moje interesne dejavnosti .rjam se s tremi interesnimi dejavnostmi. Sem pri tolarskem klubu, gasilskem društvu in še tabornik sem. Balinarski klub je star eno leto in pol. Blizu balinišča je *ikn,zraven pa nekakšna rogovila. Po tej rogovili je bara-, la ime vila Rogovila. Zvečer se možje zberejo za mizo, *■ pogovorijo, potem pa grejo balinat. Balinišče je lepo, -.'/-no / lučmi, s klopmi za gledalce, s koriti za bali-Ekipa Rogovila tekmuje v 2. B gorenjski ligi. Tam zelo %oigra. V prvem kolu je dobila sedem točk od osmih mož-Imamo tudi mladinsko ekipo, v kateri balinam tudi jaz. opišem prvi bližalec. Će bom treniral, bom prišel v drugo pRogovile. Balinanje je lep šport. Gasilsko društvo je tudi priljubljeno v naši krajevni v///-,'. Tam je veliko otrok, ki bi se radi naučili, kako ga- ■/x-xr. kako ravnati ob požaru. Jaz sem pri pionirjih A de--./ Desetar mora na tekmovanjih znati besedilo in dajati 4&t.Letos smo bili na tekmovanju dobri. Zavzeli smo dru- "•r Prvi so bili pionirji iz Voklega. Za ta lep uspeh borili na izlet. ,V/;rniki smo zelo srečni in zdravi ljudje. Hodimo na iz-u na pohode. Letos smo šli na taborjenje v Belo Krajino, irr.smose imeli zelo dobro. Ko smo prispeli v Adlešiče, smo ^li do tabora. Ko smo ga zagledali, smo se spogledali. t^iismo kaj videti: šotori v ravni vrsti, drug za drugim, vse čisto in urejeno. Zjutraj smo vstajali ob 7.15. Taboro-idjaMirč nas je budil po zvočniku. Ko 'smo vstali, smo se šli •fl, potem pa smo za jtrkovali. Lepo po vodih smo šli na rk Po zajtrku je bila gozdna šola, tam so nas učile tri vod-' Simona, Nataša in Lidija. Našemu vodu smo dali ime jmaj smo čakali na kopanje. Kolpa je bila neverjet-m čista. V vodi smo bili lahko samo petnajst minut. '■Miii je bilo kosilo. Kosilu je sledil počitek. Nato je bilo /o-fetM rsti kopanje, po kopanju pa malica. Imeli smo tudi ta-• •vo olimpiado. Zmaji smo bili tretji. Zvečer pa smo ob ognju peli in se veselili. Jože Zupan, 5. č r. osn. šole Staneta Žagarja Kranj \e maram princa iz sanj S'imam še prave predstave r/ojem bodočem možu oživa življenjskem spremljena, ker se v to še nisem /^abljala in imam za te -■>,ti še dovolj časa. lekakor pa vem, da ne /" sc.ala princa, ker tudi -i.ua nisem princeska. V pr-., mi ne bosta pomemb-i»pota in materialni polo-< mojega izbranca, ker da s pridnostjo lahko '/.vb*s veliko ciljev in izpol-; mtfp želja. Biti mi bo predvsem pošten, in razumevajoč prija-% na katerega se bom v •a', pogledihllahko zanesla. V- naj bi imel tudi šport, da Jesenski kros 29. september je dan pionirjev. Tega dne smo v naši šoli priredili jesenski kros. Učenci drugih razredov smo tekmovali v teku na 400 metrov, učenci tretjih in četrtih razredov pa v teku na 000 metrov. Zjutraj smo se s tovarišico odpravili na Strupijevo jaso, kjer je bila pripravljena proga za kros. Najprej smo se postavili na start dečki drugih razredov. Na tovarišev znak smo se pognali v tok. Zelo sem želel, da bi zmagal. Tekel sem, kolikor sem mogel hitro. Ko sem bil prvi na cilju, sem bil zelo vesel. Tudi tovarišica me je pohvalila. Zelo dobro sta se uvrstila tudi Tadej in Gašper iz našega razreda. Tudi Maja je bila zelo dobro uvrščena. Najboljšim so po končanem tekmovanju podelili diplome. Tako smo v naši šoli praznovali dan pionirjev. Blaž Vuk, 2. b r. osn šole Simona Jenka, DE Center Kranj Počitnice na Vršiču bova lahko skupaj izkoristila prosti čas, bodisi za plavanje, smučanje ali drugo. Gotovo pa bom bodočega izbranca primerjala tudi s svojim očetom, za katerega vem, da je zelo dober. Doma ne poznamo alkohola, nasilja, prepirov in nesoglasij, živimo v lepo urejenem družinskem življenju, kjer si med seboj pomagamo in se imamo radi. Tako življenje bom skušala ustvariti tudi v svojem zakonu in od toga mnenja ne bom odstopila. Romana Kučina, 8. a r. osn. šole Karavanških kurirjev NOB Jesenice Po desetdnevnih počitnicah na morju sem odšel na petdnevne počitnice na Vršič. 17. avgusta zvečer smo s stricem prispeli v Erjavčevo kočo na Vršiču. V koči smo se prijavili in dobili ključ od sobe, kjer smo nekaj dni prespali. Malo smo si ogledali okolico. Po večerji smo odšli počivat, saj je bila drugi dan pred nami dolga pot na Mojstrovko. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot. Ko smo prišli do vhoda v steno, smo na steni zagledali dve plošči. Na eni je pisalo: »Pot je zavarovana.« Takoj smo se začeli vzpenjati. Plezali smo počasi in se močno držali klinov in vrvi, ki je bila napeljana ob steni. Pot pa se je vlekla in vlekla. Vsak si je pri sebi mislil: »Samo en napačen korak, že bi zdrsel v prepad«. Naenkrat sem zaslišal glas: »Stojan, ali bomo kmalu na vrhu?« Odgovoril sem: »Vrh se že vidi. Kmalu bomo tam.« Tako se je tudi zgodilo. Na vrhu Mojstrovke sta v zavetju sedela mož in žena, oba Američana. Zelo sta bila navdušena nad lepotami naše domovine. Tudi mi smo občudovali okolico. Po kratkem počitku smo se po drugi strani Mojstrovke spustili. Pot navzdol je bila mnogo lažja kot vzpon. Po štirih urah hoje smo srečno prispeli nazaj v Erjavčevo kočo. Čeprav smo bili utrujeni, smo bili vsi veseli. Stojan Kostanjevec, .6, a r. osn. šole J. in S. Mlakar Šenčur Naša jablana Doma imamo majhno jablano. Posadili smo jo pred tremi leti. Prvo leto še ni obrodila, lani pa je bilo spomladi nekaj cvetov. Kmalu so nastale čisto majhne zelene kroglice. Te kroglice so se vsak dan bolj debelile. Iz njih so počasi rasla jabolka. A ker so bile veje prešibke, so se upognile. Jablano smo morali podpreti. Vsak dan smo hodili gledat, ce je sonce že kaj poljubilo sadeže in jih pozorilo. Ampak to se je zgodilo šele zgodaj jeseni. Najprej je sonce jabolka samo malo pobožalo, ker pa se je to dogajalo vsak dan, SO bila jabolka čez teden dni rdeča. Vsi smo mislili, da so jabolka že zrela, zato smo vsak enega utrgali. Že pri prvem ugrizu smo se popačili. Jabolka smo hoteli zagnati; že smo dvignili roke, da bi jih vrgli. Pa smo se premislili. Sklenili smo, da jih bomo kar pojedli. Še nekajkrat smo ugriznili v jabolka in zdela so se nam čisto dobra. Še isti dan smo pojedli vsa jabolka. Veje so se zopet dvignile. Jablana je bila videti kot prvo leto, ko je bila še prazna. Drugi dan smo zopet hiteli k jablani. Preplašili smo zajčka, ko je glodal drevo. Tako je bil zajček sit jablane, mi pa jabolk. Jablana pa si je zaradi zajčkovo požrešnosti komaj opomogla. Suzana Smolej, 5, a c. osn. šoL* heroja Bračiča Tržič Naenkrat se je znašel sredi kupa pločevine, starih avtomobilov, kamionov in viličarjev, ki so hiteli vsak po svoje. Ni vedel, kam s svojim vozičkom in težkim tovorom. Tjale za stare avtomobile, ki jih je pravkar z močnim avtogenim ognjem razrezoval rezalec, bi moral stresti svojo rjasto pločevino. A tja mu je zaprl pot viličar in velik ogenj, ki je nastal na rezalčevem avtomobilu. Mora od tod! Poprimem za njegov voziček in skupaj ga potegneva nazaj proti izhodu. Težak tovor je pripeljal. Nič čudnega, da so mu po čelu in nosu stale drobne rosne kapljice. Potem mi pove, da je Matjaž Gole iz Kranja in da hodi v 4. razred osnovne šole na 1'rimskovem. Pri očku v službi večkrat dobi kovinske odpadke, v livarni Rode, pa jih pripelje semle v Surovino. Vse počitnice je pridno zbiral staro železo. Po 300, 400 dinarjev je vsakič iztržil. Nekaj je šlo za zvezke in knjige. Tudi med šolo bo še pogledal za podobnimi odpadki in jih odpeljal na mesto, kamor sodijo'. Za nove pancaijc mora privarčevati in za smuči. Potem bo pa treba še vsakič denar za žičnico, če bo hotel na Krvavec ali kam drugam .. . Prepričana sem, da bo Matjaž znal ceniti -vsak dinar, ne le svoj, tudi očkov. — Foto: D. Dolenc G L AS 8. STRAN petek, 21. oktobra 1983 REPORTAŽA Vajenec je nekaj znal, ta pa nič Junija bodo učenci iz triletnega usmerjenega izobraževanja postali delavci pripravniki — Ali je nezadovoljstvo združenega dela, ki želi »formirane« ljudi, namesto da jih bo moralo samo praktično usposabljati, opravičeno, bodo pokazale nekajletne izkušnje — Kako se v Iskrini Kibernetiki pripravljajo za sprejem pripravnikov Kranj — Čeprav novo šolsko leto še ni premagalo niti četrtine poti, bo konec kar prehitro tu. Prehitro zlasti za tiste učence v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki jim je to leto zadnje pred iskanjem zaposlitve, in za združeno delo, ki jih bo sprejelo kot pripravnike. Bolj ko se namreč približuje konec izobraževanja na četrti zahtevnostni stopnji (nekdaj poklicni šoli), pogosteje združeno delo izraža nezadovoljstvo, češ: prejšnja šola je dala formiranega delavca, usposobljenega za delo, nova pa mu vtepa predvsem splošna teoretična znanja, medtem ko ga bo na praktična strokovna znanja navajalo šele delovno oko-Ije. Zakon o usmerjenem izobraževanju — med njegovim - sprejemanjem je bilo združeno delo v največ primerih kar lepo tiho — jasno pravi, da nova šola izobražuje mladino za začetek dela in ne za delo. To pomeni, da tudi učencu v triletni šoli daje predvsem široko splošna znanja, ki mu bodo pomagala, da se bo med delom hitreje prilagajal novim tehničnim dognanjem, se preusmerjal, če bo potrebno, zato pa mu mora praktična znanja dati samo združeno delo. Izobraževanje torej ne traja samo tri leta, ampak toliko mesecev več, kolikor bo trajala pripravniška doba. Zanimiva je primerjava med številom ur praktičnega pouka v starem in novem šolskem sistemu. V Iskrinem šolskem centru je imel učenec v triletni poklicni šoli, bodoči telekomunikacijski mehanik, skupaj 1034 ur praktičnega pouka (na sedanji triletni četrti stopnji zahtevnosti ga ima le 490 ur), elektromehanik 1780 ur (zdaj 595 ur) in učenci v kovinarskih poklicih 1900 ur (zdaj 857). Skoraj nespremenjeno pa je ostalo število ur za elektrotehnike (prej 475, zdaj 455 ur) in strojne tehnike (prej 551, zdaj 350 ur). Vendar pa moramo uram praktičnega pouka v srednjem usmerjenem izobraževanju prišteti tudi ure, ki jih bo delavec pripravnik deležen na delu. Dolžina prakse sicer še ni dorečena, gotovo pa se bo sukala nekje blizu povprečja 980 ur. Seštejmo in videli bomo, da vsota za bodoče delavce iz triletnega usmerjenega izobraževanja ni bistveno manjša, kot je bila v nekdanji poklicni šoli, medtem ko je za tehnike veliko večja. Pripravnik bo zdaj torej vsak. Najpomembnejši del izobraževanja za »poklic« prevzema združeno delo. Naloga je zahtevna in draga, zato se je skoraj povsod, zlasti še v manjših kolektivih in drobnem gospodarstvu, upravičeno bojijo. Morda bodo marsikje MILAN ORLIC, INOVATOR LETA I: ■1 »Aslaltvar«, stroj za kvalitetno vgrajevanje asfalta na stikih med starim in novim asfaltom, je njegov prvi izum. Danes, ko je tu, se vsem zdi silno preprost in enostaven. Toda, treba je bilo ideje in tudi uresničitve. Zamisel za stroj, ki bo kvalitetno spajal dve asfaltirani površini, se mu je porodila na simpoziju jugoslovanskih gradbenih inženirjev in kemikov pred dvema letoma, kjer so postavili problem stika. Če poznaš problem in poznaš tudi materiale, pripomočke, s katerimi bi se zadeva dala uresničiti, in če se poglobiš, je rešitev tu. Sam pravi, da mu veliko pomaga risba. Šele zdaj mu je prišlo v zavest, koliko mu prav ta pomaga pri inovatorstvu. In poznavanje opisne geometrije, fizike in še česa drugega. Široko razgledan moraš biti, sicer ne uspeš. Pri uresničitvi potrebuješ sodelavcev, to je zagotovo. Hvaležen je sodelavcem v Cestnem podjetju, ki so imeli razumevanje za njegova prizadevanja, direktorju, komisiji za inovacije z ing. Drinovcem na čelu, ključavničarju Francu Bajžlju iz Nakla, ki je od vsega začetka verjel v njegovo idejo, mu dal na voljo delavnico, Renduliču iz Dupelj, Agrotehniki in Plinarni iz Ljubljane. Vsi so zainteresirani, da bi ta stroj čim prej vsestransko protestirali, da bi lahko delal po vsej Sloveniji, po vsej Jugoslaviji. Zdaj ni imel denarja za finese, kot je hidravlika in podobno. Toda tudi tak, brez dodatkov, svoje delo temeljito opravi. V čem je bistvo stroja? Stroji za asfaltiranje so ozki, vsako stran širše ceste asfaltiramo posebej. Na sredini nastane spoj, katerega smo doslej navadno le prekrivali, pa je bilo narejeno. Toda, strokovnjaki vedo, da na robu ostaja najslabši material, ki ga še tako kvalitetno prekrivanje ne popravi. Mraz pozimi- naredi svoje in stik bo slej ko prej načet. »Aslaltvar« pa bo nekvaliteten material v širini 5—10 cm odstranil, nabrizgal lepljive snovi in na tako pripravljen in ogret asfalt bo stroj vtisnil novo, kvalitetno plast, ki bo dala kvaliteten stik. Zahtevno delo je za njim. Celo leto je delal vsako popoldne. Zraven še gradnja hiše, delo v krajevni skupnosti. A nima časa za oddih. Tu je že vsaj deset novih idej. Prijavljen ima že nov izum, rezilko »orlov kljun« za rezanje betona in asfaltnih površin. Re-zilka je tako tehnološko pripravljena, kot jo dejansko potrebuje delavec na terenu. Enajst let je, odkar je Milan Orlic prišel v Kranj. Gradbeni tehnik je bil tedaj. Ob delu se je izobraževal in danes je gradbeni inženir. Na gradbiščih, na pripravah za asfaltne dele je delal sprva, zdaj že osem let dela na vgrajevanju asfalta. Vodja teh del je pri Cestnem podjetju. Toda presneto malo v pisarni. Strokovni delavci bi morali biti čim več med delavci, v neposredni proizvodnji in pomagati pri delavčevem ustvarjanju, ne pa se zakopati v akte. Prav tam, pri delu, dobiš zamisli. Sam ni imel težav za prodor s svojo idejo. Višji si po rangu, lažje vnovčiš svojo zamisel, je prepričan. Zato svetuje, naj se inovatorji poslužujejo pomoči društva NOVUM iz Ljubljane. Če nima inovator opore v lastni delovni organizaciji, naj se zateče sem. Tu mu bodo pomagali, pokazali pot. Nobenih pravnikov ni treba. Ideje je treba ceniti, pravi. Pri nas pa danes ljudje z idejami še niso cenjeni. Ko začneš svojo idejo uresničevati, je prvo vprašanje marsikoga: »Koliko boš pa potegnil?« To vrže senco na vso stvar. Prva naloga inovatorja je, da pomaga delavcu. Noben inovator v prvi plan ne postavlja denar. To je delo, garanje, prikrajšana je družina, ob ves prosti čas si. Vendar, če se prava ideja porodi, te ne izpusti. Bolj bi morali gledati na inovatorja. Vsaj tujih strokovnih revij bi jim morali preskrbeti v delovnih organizacijah. Pošiljati bi jih morali na sejme, demonstracije strojev v tujino. Kakšna ideja bi pa le padla. In če bi se tak inovator nekoč osamosvojil, ustvarjal naprej, bi mu občina morala obiske sejmov in podobnega vračunati v stroške. Mi pa delamo ravno narobe! Pa vendar, domačo pamet bo treba ceniti, ker tuja ne bo dosegljiva. D. Dolenc ubrali bolj praktično pot, se povezali s šolo in nanjo prenesli vsaj del programa usposabljanja pripravnikov. Kako daleč so na tem področju, smo povprašali v Iskrini delovni organizaciji Kiber-netika v Kranju, v kateri je zaposlenih okroglo 4500 delavcev. Povedali so, da Kiberneti-ka štipendira povprečno 40 do 50 učencev v posameznem letniku triletnega izobraževanja, da pa bodo razen svojih štipendistov zaposlovali tudi druge učence, zlasti v deficitarni kovinarski stroki. Ta je z uvedbo usmerjenega izobraževanja postala še bolj deficitarna, saj se učenci, sprva odločeni za triletno izobraževanje, kasneje ogrevajo za nadaljevanje na peti, tehniški stopnji. Le peščica slabših ostane v manj zahtevnih programih. Prav zato bo verjetno tudi vse j manj kadrovskih štipendij za triletno izobraževanje, saj delovna organizacija ne bo gotova, ali bo želeni kader tudi zares dobila. Sicer pa se v Kibernetiki aktivno pripravljajo za sprejem prvih pripravnikov. Zal pravilnik o pripravništvu v Gospodarski zbornici Slovenije še ni sprejet, prav tako še ni dorečeno trajanje pripravniške dobe za začetek dela učencev iz različno zahtevnih programov in smeri izobraževanja. Vzporedno s pravilnikom, naj bi izoblikovali programe za pripravništvo. V Kibernetiki, kjer lani niso zaposlovali delavcev iz skrajšanih programov izobraževanja, imajo smernice programov za pripravnike s četrto stopnjo zahtevnosti izobraževanja, ki jih bodo sprejeli junija, že narejene. Zdaj bodo v sozdu Iskra začeli pripravljati skupne, enotne osnutke programov, ki jih bo seveda treba prilagajati različnim proizvodnim procesom. Vedo za okvir nalog pripravnikov, vendar bo še potrebno usklajevanje s' šolami. Zlasti, ker celo program nekajmesečne pripravniške dobe vsebuje 30 odstotkov teoretičnih in le 70 odstotkov praktičnih znanj. Zaskrbljenost in tudi jeza združenega dela torej nista povsem brez osnove.' Zakon o usmerjenem izobraževanju je namreč glede pripravnikov po mnenju sogovornikov iz Ki-bernetike precej nedorečen, zato se združeno delo tudi takrat, ko je bil čas, ni glasneje odzvalo. Konkretne smernice prihajajo pozno, prepozno. Pred delovne kolektive postavljajo veliko večje zahteve, kot so si jih mogli zamisliti ob oblikovanju zakona. Jasno je, da zlasti v gospodarsko zaostrenih pogojih združeno delo želi varčevati na vseh področjih, tudi pri kadrih. Prav zato hoče »uporabne« delavce, ki bi jih lahko takoj po končanem izobraževanju v šoli vključilo v delo. Zdaj pa od njih vsaj nekaj mesecev ne bo imelo koristi. Celo več; od dela bodo odtegnjeni tudi drugi delavci, inštruktorji pripravnikov. V Kibernetiki ne dvomijo, da bodo delavci s širšo splošno izobrazbo sposobni hitreje in učinkoviteje slediti tehnološkemu razvoju kot delavci iz nekdanjih vajeniških šol. Vendar se bojijo, da bodo razen dragega pripravništva dobivali iz triletnih šol manj sposobne ljudi, saj se sposobnejši gotovo ne bodo zadovoljili samo s triletnim izobraževanjem. Proces preobrazbe srednjega šolstva je dolgotrajen. Šele nekajletne izkušnje bodo pokazale, kaj usmerjeno izobraževanje prinaša dobrega in kaj slabega. In morda bodo prav izkušnje narekovale nove spremembe, boljše in cenejše rešitve. Morda tudi glede pripravnikov. H. Jelovčan Kura pri kuri v hlevu Anica in Stane Maček iz Adergasa pri \* ukvarjata s perutninarstvom. Vsako letoi v domala dva kilograma težke kure in pe kokoši ne nesejo (pravljično) zlatih jajc i dostojno živeti. Adergas — Gospodar Stane se doslej še ni jezil na svojega bratranca iz Češnjevka, ki ga je pred desetimi leti prepričal, da je šel po njegovih stopinjah — da je podpisal kooperantsko pogodbo z ljubljansko Emono in pričel graditi 30 metrov dolg in 12 metrov širok kokošnjak. Sprva je celo dvomil o uspešnosti posla. Previden je bil in prostore gradil tako, da bi jih bilo mogoče že z manjšimi deli in izdatki preurediti za rejo krav in bikov. Odločiti pa se je bilo treba, ker kmetija s 4,5 hektara obdelovalne močvirnate zemlje ni dajala primernega dohodka. Stane in Anica sta poskusila, obrnila hrbet živinoreji, se zagna- la v perutninarstvo in » Danes so Mačkovi medi mi na Gorenjskem, ki a( šen kos vsakdanjega rež j o s kokošjerejo Vc letih so zredili okrog S tisoč perjadi, poleg kota. petelinov še nekaj tisoči nov in puric. Vsako letel njihovem kokošnjak«ii_ preko 53 tisoč piščancev debelih kur in petelina »Z Emono smo navezani bre odnose,« poudarja dar Stane. »Do dneva .„ čno se dogovorimo, kdaj bodo pripeljali dan piščance iz valilnice va, že vnaprej tudi veso.) bodo prišli ponje. Običaj to po 48 do 51 dnevih inl »Zlata zibka« za i: invalidski stol Idejo za stol, ki bi bil zaradi prilagodljivo z motnjami v gibanju, je pobudila raziskt društva za cerebralno paralizo, uresničil Police pri Kranju — Na celjskem sejmu i širšo uporabo nekaj časa še na testiranju1 drugih ustanovah Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo je na nedavnem celjskom sejmu igrač »Vse za otroka« razstavilo stol za^ otroke z motnjami v gibanju. Stol i/, povezanih lesenih plošč je bil predstavljen v dveh izvedbah — za šolskega in predšolskega otroka. Novost je na sejmu vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev, predvsem staršev otrok, prizadetih s cerebralno paralizo, o stolu, uporabnem tako doma kot v organiziranem varstvu so se nadvse pohvalno izrazili tudi strokovnjaki. Enako je mislila tudi sejemska žirija, ki je na prvo mesto med petimi z »zlato zibko« nagrajenimi izdelki postavila prav ta stol. Morda se res ne dogaja pogosto, da se društvo, ki skrbi za prizadete otroke, ukvarja z izdelovanjem ortopedskih pripomočkov — kajti stol po svojem namenu, ne glede na to, da bo treba na uradno klasifikacijo še počakati, sodi med ortopedska pomagala. Vendar s tem pred sedmimi leti ustanovljeno društvo dejansko uresničuje, kar si je zapisalo v svoj program — pomoč pri usposabljanju svojih prizadetih članov, pri ohranjanju in razvijanju njihovih sposobnosti ter s tem seveda pri vključevanju v življenje. Pri razvijanju različnih dejavnosti, kot so na primer šola za starše, šola v naravi, športna dejavnost za prizadete otroke so pred do- zi ranj — Janez Zupan je doslej izdelal okoli deset stolov za otroke z motnjami v gibanju, njihove lastnosti pa zdaj v praksi preverjajo v nekaterih slovenskih zavodih in bolnišnicah. — I oto: L. M. brim letom predvsem nai do staršev prizadetih ustanovili tudi raziskuj skupino. V njej se med ali''1 niki, fizioterapevti f pedagogi, starši in drugi* delavci društva porajajo j o igračah in terapevtsJbnj magalih za prizadete < Idejo o univerzalnem za otroka z motnjami v, nju je uresničil Janez sicer agronom, vendar kot član društva in ra ne skupine zagrel za k po enem letu je bilo kaj | zati. O izdelku, ki ga vseh strani, je Zupan »Predvsem nas je ganaj da pri nas ni mogoče lahkega lesenega stoU rabnega za igro in u6n | mor bi lahko varno otroka, ki tudi pri sedenj«! vse dele telesa potrebuje i ro. Projekt je res nastajal) okoli enega leta, izdelek i pa je zdaj pokazal, da stol z;aradi svoje giblji* možnih naklonov in sp njanja višine zelo prio vsestranski uporabnosti, ci z motnjami v gibanju m« jo namreč pri svojem uspoa bljanju, pa tudi pri ign njenju, imeti tak sede: ne bi povzročal še nih okvar.« Starši otrok, prizadetih I, rebralno paralizo, so seveciil v Celju hoteli naročiti stoli katerega je Zupan tudi | patent, vendar so se v Go: skem društvu odločili, dai rabnost stola poprej kar bolj preverijo. Medtem k: tri stole sicer že oddali v rabo, bodo vseh deset i lih, ki so že izdelani, testiranje vzgojnim zav bolnišnicam, zavodom rti lidno mladino, varstvenimi delkom s prizadetimi skratka vsem. ki se dr ukvarjajo s prizadeto in bi lahko pri svojem ugotovili vse dobre last ter seveda opozorili tudi napi manj kij ivosti. Na ta način stol, ki ga je mogoče izdela povsem iz domačih surovin, j svojo uporabnostjo lahko dobil potrebno klasifika Šele potem bi ga lahko, nega mnenja je tudi vodja i ziskovalne skupine v skem društvu dr. Tatjana Vt ličkovič, začeli izdelo. večjih količinah. Za takšno ,v< so se odločili kljub že seda;'velikemu povpraševanju u u REPORTAŽA PETEK, 21. OKTOBRA 1983 g. STRAN GLAS ivem desetletje : piščancev f njihove linarstva da ^ Mri in kure tehtali ^ *« varčevanje ne )sq la otroke 0Vi »Gorenjskega p! zZupans T^ekbopred r/inišnicah in splača. Če piščance zebe, pričnejo »kihati« in škoda je več-, ja od prihranka. Prav izdatki za elektriko in kurjavo pa najbolj obremenjujejo naš dohodek. Energija se je v zadnjih letih neznansko podražila in to je tudi razlog, daje kokošje-reja zdaj manj donosna kot v začetku. Upamo, da so to spoznali tudi v Emoni in da bodo kmalu popravili odkupno ceno.« »No, letos poleti smo imeli še nesrečo v kokošnjuku,« dodaja žena Anica. »Toplotni udar je v peklenski julijski pripeki zadušil še t.s to kokoši. Prišlo je iznenada, proti večeru, ko je vročina že popuščala. Ni se dalo pomagati, čeprav so nekateri z vodo močili streho in postavili dodatne prezračevalne naprave. »Udar« je moril po vsej Sloveniji, tako da je v tistih dneh v Ljubljani, kjer predelujejo živalska trupla, zmanjkalo prostora.« Prva leta so Mačkovi naenkrat redili po 7500 piščancev, zdaj jih imajo v eni izmeni 10.600. Pa vendarle je bilo v začetku mnogo več dela. Tri i vi Wn leta so krmili ročno, prekladali težke vreče in jih nosili po stopnicah v zgornji koko-šnjak. Kasneje so kupili avtomatski krmilnik in zatem še silos za krmila. Stroji so vsaj deloma rezbremenili pridne Aničine in Stanetove roke. Odtlej »potujejo« krmila iz silosa na krmilno mizo in odtod v spodnji in zgornji koko-šnjak. Perjad je požrešna žival. Spočetka poje od 200 do 300 kilogramov krmil dnevno, zadnji teden po tono na dan, ob tem pa popije še tisoč litrov vode. Dve leti so Mačkovi redili tudi purane. Takrat so k njim prihajali celo strokovnjaki iz Japonske, da so ločevali živali po spolu. Pri nas menda takšnih izvedencev še nismo izšolali. Sicer pa se prodaja puranjega mesa Emoni ni obnesla in Mačkovi so spot prešli na rejo kokoši. Čeprav so tudi perutninarje prizadele sedanje gospodarske težave, se Anica in Stane nista prepustila malodušju. Lepe načrte imata za prihodnost in lahko jima verjamemo, da jih bosta tudi uresničila. »Drugo leto bomo zamenjali kritino na strehi kokošnjaka in leseni strop nadomestili z betonskim. S pomočjo kranjske kmetijske zemljiške skupnosti nameravamo izsušiti Virje, travnike, za katere že ime pove, da so močvirnati. Če bo melioracija uspela, bomo zgradili še manjši hlev za 15 glav živine, medtem ko bomo starega, v katerem je šest goved in noriška kobila, podrli. In če bo tudi sin ali katera od obeh hčera pokazala zanimanje tudi za perutninarstvo, bomo povečali še kokošnjak, tako da bi lahko v njem naenkrat redili tudi 20 tisoč piščancev.« C. Zaplotnik PETKOV PORTRET IVAN JELEN Gobarjenje — recept za trdno zdravje Rojen je, kot pravi, sredi gmajne. Njegov rojstni kraj je namreč Ponikva nad Žalcem. Po poklicu je ekonomist, zaposlen pa v Podjetju za PTT promet Kranj kot vodja temeljne organizacije združenega dela PTT Kranj. V teh dneh, ko je bil v Kranju sejem stanovanjske opreme, sta ga domala vsak iz drugih repu-oenem kaže, da je .npomočki, name-:adetim otrokom, oejšnja praznina, c/a domače izdel-/valni skupini pri društvu pa že mi-omoćke, ki bi se ravna ta stol. Pri-a z utori, pritrje-f;osnova za nadalj-■rpripomočkov, k fpnbljanju prizade-/:-. uporabljajo, »fiotenja pomagati tetfrokom ne zausta-^ioseženem. L. M. Mi Anica in Stane Maček iz Adergasa se že deseto leto ukvarja tu s perutninarstvom. — Foto: C. Z. dan lahko srečali na gobarski razstavi. Kako tudi ne, saj je kranjska gobarska družina letos že štirinajstič pripravila takšno razstavo, Ivan Jelen pa je že tretje leto predsednik te družine, ki ima prek 200 članov. »Z gobami sem se srečal že kot 6-leten otrok. V tistih časih so nam pomenile pomemben del prehrane in ne zgolj začimbo. Najprej sem spoznal jurčka in lisičko. Še danes ljudje najbolj upoštevajo in poznajo ti dve vrsti gob. Ko pa sem se vključil v kranjsko gobarsko družino, sem svoje poznavanje kma-ču razširil. Naravnost užival sem pri tem, saj me je to spominjalo na mlada leta. Potem je vse skupaj preraslo dobesedno v strast. Danes poznam okrog 50 vrst različnih gob. Vendar, če bi bil to pogoj za funkcijo predsednika gobarske družine, so v naši družini člani, ki jih poznajo še več. Funkcijo predsednika sem pač prevzel, ker V tem tovariškem krogu zelo rad delam in, kot kaže, so tudi oni zadovoljni z menoj.« Čeprav ga je čas preganjal, ga je že samo pogovor o gobah tako prevzel, da je mimogrede minila debela ura. »V Sloveniji je danes 16 gobarskih družin, od tega na Gorenjskem tri z daljšim stažem, od lani naprej pa je še četrta v Tržiču. Temelje kranjski gobarski družini sta pravzaprav postavila njen današnji častni predsednik Stane Toplak in zdaj že pokojni tajnik Stanko Stiglic. Program naše družine je dokaj enostaven, hkrati pa tudi učinkovit. Osnovno je seveda spoznavanje gob, širjenje kulture v zvezi s tem, varovanje narave, gozdov in osveščanje ljudi. Najbolj me razjezi, če v gozdu naletim na razbrcane gobe ali če naletim na gobarja, ki spravlja v košaro vse, kar mu pride pod roko. Mar ni zdrava rdeča mušnica pravi okras v gozdu; zakaj bi jo torej brcali? Tisti pa, ki prav vse odtrga, se objestno igra z usodo. Pranje želodca ni tako nedolžna stvar. Kdor ve, kaj je to gastroskopija in retroskopija, si bo še najlaže predstavljal, kako se tej stvari streže. Najbolj pa sem srečen, če naletim na celo vrsto jurčkov. Če si veliko v gozdu, se ti tudi to primeri.« Verjamem mu, saj prosti čas za Ivana Jelena pomeni — gozd. »Vsak ponedeljek ob 18. uri je v Tomšičevi 19 v Kranju sestanek članov gobarske družine. Vsakdo lahko pride in veliko jih pride. Člani in nečlani. Nekateri se potem tudi včlanijo. Nekajkrat pridejo, da spoznajo nekaj vrst gob, potem pa odnehajo. Okrog 40 pa nas je, ki se nenehno izpopolnjujemo. Tako danes že vemo, da je na Gorenjskem okrog 600 vrst različnih gob in da je zares strupenih okrog 20 vrsl. Nekatere so še zelo neraziskane. Takšna je na primer koprenka, katere je okrog 400 vrst. Naša družina bo, kar zadeva spoznavanje gob, kmalu bogatejša za zelo pomembno pridobitev. Uredili bomo namreč laboratorij, v katerem bomo razpoznavali nove vrste gob, predvsem njihovo užitnost. Del opreme že imamo. Tako bomo kmalu prva gobarska družina v Sloveniji z lastnim laboratorijem, pa tudi z lastnimi sredstvi ga bomo opremili.« Kar zadeva gobe, kroži veliko bolj ali manj hudomušnih izrekov. Tako menda goba ne raste več, če jo kdo enkrat opazi, ker jo potem pač drugi odtrga. Pa tudi tisto je res, da so vse gobe enkrat užitne; vendar nekatere samo enkrat. Kar pa zadeva razliko med gobami in ženskami, so menda le redke gobe strupene, ženske pa kar vse. Bogato znanje o gobah in privrženost Ivana Jelena go-barjenju in gobarski družini spremljajo tudi anekdote. »Ko je imela žena rojstni dan, sem jo hotel povabiti na izlet. Ona pa si je zaželela sprehoda v gozd in nabiranja gob. Tako nisem vedel, ali imam praznik jaz ali ona. Hudomušna je tudi anekdota o zastrupitvi. Na obisku je bil sodelavec in kot gobarskemu sladokuscu sem mu seveda postregel z gobami. Pojedel pa jih je malo preveč in seveda so Čez nekaj ur nastopile težave. Potem je začela krožiti med sodelavci zbadljivka, češ da sem ga hotel zastrupiti. Najbolj pa sem bil presenečen, ko sem bil pri zdravniku in me je le-ta vprašal, če sem jaz tisti Ivan Jelen, ki sem ga hotel zastrupiti Z gobami. Izkazalo se je namreč, da se sodelavec in zdravnik enako pišeta.« Ivan Jelen ocenjuje, da danes ljudje veliko več- vedo O gobah. Pravi da gobe in alkohol ne gredo skupaj in da SO gobe bolj začimba kot jed. Vendar ga ne preseneča, da danes gobe že marsikje nadomeščajo na jedilniku meso. Pri tem pa še vedno velja osnovno pravi lo: »Vsakdo naj gobe, ko jih prinese domov, še dvakrat pregleda. Takšno gobarjenje je najbolj zanesljivo.« A. Žalar IMOLDNEM SO NAPELJALI VODOVOD ljudi, živino proti ognju /kabinam predla letos,« je dejal Tone mm. lazarćkov oče iz Smodlnega nad l?m.blenio« na področju humanizacije dela in življenja. Visok delež zaposlenih, zlasti*-sok delež zaposlenih žensk, ter s tem povezan način življenja sta spnče ostalih dejavnikov okolja pripeljala do tega, da danes Jugoslovane ogroisio »bolezni civilizacije«. Pri obvladovanju teh obolenj imajo sicer pomembne vlogo strokovne zdravstvene službe, vendar je poglavitna teža na posamezniku. S poznavanjem osnov zdrave prehrane, vzdrževanje telesne teže m aktivnega dopusta je vsakemu izmed nas omogočeno, da vzdržuje in varuje svoje zdravje, s tem pa bogati sebe in družbo. »Živi zdravo, da boš živel bolje«, to je geslo letošnje oktobrske akcije, hkrati pa droben kamenček v mozaiku spreminjanja naše miselnosti. /U ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 21. OKTOBRA 1983 TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU 11. STRAN ELEVIZIJSKI SPORED * TV v šoli: TV koledar, ** Mbiralnik, Angle-m Odmor, Eugen Kumi-'flnfik- 10.35 Oddaja te TV - 10.55 Kraguje-kVtSa šolska ura, pre- :'15 Poročila - 17.20 S gore: Ljubljanski r^17.55 Modro poletje, I **»otroska nanizanka l& Obzornik ljubljan-»tbmočja -18.40 Otro- • a*zjjive bolezni: Naš *k J> zbolel - 19.10 Ri-mVUOGk cak - 19.24 'sadio nocoj -19.26 Zr-*ana -19.30 TV dnev-' »J5 Vreme - 20.00 Naa Slovencev v ■■freskah: Spet trte '■A, dokumentarna : 45 Ne prezrite -■ TV kviz - 22.05 TV II • 22.20 Nočni kislem XX, sovjetski MiU. TV mreže: T«t-17.25 TV dnevni Zgodbe iz nepri-rtoiica serija - 18.15 'trat deset, izobraževal-MAtja.-18.45 S pesmijo »tacah: Oj, Drvar, tri-isprel... - 19.30 TV lalt-20.00 Kronika Beku U-20.45 Zagrebška Nama-21.00 Vidiki, do-mtarna oddaja - 21.50 ajii jugoslovanski fcSimr.Tri Zaptb I. program: lWeostrani - 17.40 Polž 45 Zgodbe in ne-- fV 13.15 TV koledar Bfconika občine Reka 16 Naša obramba ITV dnevnik - 20.00 hm tarče, ameriška Maka - 20.50 Zabavna oddaja - 21.35 pet« 21.50 V petek ' f. jlturni mozaik -Poročila - Opomba: :r; Rim: Svetovni . <:r,aterskem boksu KufMA, 22.10. ••/..* • 8.05 Pedenj-V, L besedo in sliko: Kd»r,(ć in vila - 8.50 Mo-: lano, otroška na-XV Novi Sad - 9.20 at Jubileji v srcu '/.roška odd. TV Za- - greb - 9.50 Zemljepisne posebnosti: Zlato, ameriška poljudnoznanstvena serija - 10.45 Otrok in promet: Čas razvoja in vaje - 11.05 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Mrtvaški ples, dokumentarna serija -11.45 Poročila (do 11.50) -16.55 Poročila - 17.00 Zagreb: PJ v košarki - Cibo-na : Zadar prenos Zagreb v odmoru Propagandna oddaja - 18.25 Planet opis, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 vreme -20.00 Kavboj brez miru, ameriški film - 21.35 Zrcalo tedna - 21.55 TV teka: Leto 1959 - Mladinski program -22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Otroška predstava -18.00 Kam gredo divje svinje, TV nadaljevanka -19.00 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja -20.30 Poezija - 20.55 Poročila - 21.00 Feljton - 21.45 Športna sobota - 22.05 Lisice XX. stoletja, angleška dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 8.50 Tv v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, A. Puškin: Bajka o ribiču in ribici, Eugen Kuničić, Secesija na Hrvaškem, Poročila -16.15 Sedem TV dni - 16.45 Poročila - 16.50 TV koledar - 17.00 Košarka Cibona : Zadar, prenos - 18.30 To je to, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Premiera: Napad lahke konjenice, ameriški film -21.55 TV dnevnik - 22.10 Most generacij - 23.40 Poročila - Opomba: 14.55 do 19.00/30 Rim: Svetovni pokal v amaterskem boksu -finale NEDELJA, 23. 10. 9.25 Poročila - 9.30 Živ žav, otroška matineja - 10.20 Modro poletje, ponovitev španske otroške nadaljevanke - 10.50 Fantje s Hiti Streeta, ameriška nanizanka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.25 Glasbeni oder: Lola Novakovičrod-daja TV Zagreb - 15.55 Be-lorusija '83, Melodija Kristala in ansambel Večerin-ka, beloruski kratki filmi 16.25 Poročila - 16.30 Naš kraj: Kapela - 16.45 Športna poročila - 17.00 Doma pred temo, ameriški film - 19.10 Risanka - 19.20 Cik cak -19.23 TV in radio nocoj -19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 13. julij, nadaljevanka TV Titograd - 20.55 Športni pregled - 21.25 KONS 83 - Z besedili Srečka Kosovela -21.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Test - 15.45 Glasbeno popoldne: Juraj Križanić -16.55 Olimpijska kronika -17.40 Vaterpolo - Jug : Barcelona - 18.40 Izviri: Osvajanje morja - 19.10 Turistični vodič - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetnost interpretacije: Pianist Vladimir Krpan - 20.40 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na črno, angleška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Glas-, beni tobogan - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Posvetovalnica za starše - 13.30 Tri krat deset, izobraževalna oddaja - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Moja dežela, dok. oddaja - 15.30 Zvoni, odprite!, sovjetski film -16.45 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 13. julij, TV nadaljevanka - 20.55 Športni pregled - 21.25-Na severu Bačke, dok. reportaža -21.55 IV dnevnik PONEDEUEK, 24.10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej: Morje; Slovaščina, Naše igrišče. Književnost v NOB, Poročila (do 10.35) - 17.20 Poročila - 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 17.55 Človek in okolje: Onesnaženje morja - 18.15 Spekter: Morje, zakladnica bpgastva - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Glasba za mlade - 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -. 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 A. Popo-vič: Razvojna pot Žnidarja Bora, drama TV Beograd -21.15 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Lutkomedija, otroška oddaja - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja - 18.45 Nekaj domačih popevk (samo za IJ 2) -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka - 22.05 Dober večer, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 13. julij, ponovitev 2. dela nadaljevanke TV Titograd -17.40 Poročila - 17.45 Lutkomedija - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Gospić - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Žalica: Zaljubljenci, drama - 21.05 Izbrani trenutek - 21.10 Meridiani, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film - 22.00 TV dnevnik TOREK, 25. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Veliko pristanišče, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, LR Kitajska, Zanimivo potovanje, Poročila - 14.25 Maribor: Nogomet Jugoslavija : ZRN, prenos (prijateljska tekma olimpijskih reprezentanc) v odmoru Propagandna oddaja - 16.45 Šolska TV: Ali sem dovolj radoveden, Poklici v rudarstvu - 17.45 Poročila - 17.50 Z besedo in sliko: Stojan in Liljana - 18.00 Folkart — Portorož '83 (1. mednarodni folklorni festival): Ansambel Kolo - 18.25 Severnoprimorski obzornik - 18.40 Aqua, jugoslovanski kratki film - 18.50 Knjiga -19.05 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 E. J. Neu-man: V tretjem rajhu, ameriška nadaljevanka - 20.50 Aktualno: Bolj energično z več energije - 21.35 I. Otrin: Pesem Giba — Evropska moderna - 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 IV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Čas knjige - 18.45 Gledalec — urednik, zabavno glasbena serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert skupine »Drugi način« - 20.45 Žrebanje lota -20.50 Revolucija, ki traja: Brigada Jan Ziška s Tro-cnova - 21.30 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 14.15 Videostrani - 14.25 Maribor: Nogomet Jugoslavija : ZRN (do 1(5.15) - 17.00 TV v šoli: Veliko pristanišče, LR Kitajska - 17.40 Poročila - 17.45 Mali svet -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Gledalec — urednik -19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota -20.55 Dnevi in noči v gozdu, indijski film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 26. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Ali so levi pri tebi? Od oljke do olja, Odmor, V. državna konferenca, Narodni park Plitvice, Poročila - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Nas pismonoša - 17.55 M PF Celje '83 - mladinski pevski zbori, 2. del - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.45 Mostovi - 19.10 Risanka -19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Portret poročene ženske, mehiški film - 21.40 Miniature: France Kralj -22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Grom, otroška serija - 18.15 Vreme, podnebje, zdravje, izobraževalna oddaja - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Basel: Nogomet Švica : Jugoslavija, slov. kom. - V odmoru... - 21.45 Budimpešta: SP v gimnastiki -vključitev v prenos 22.30/23.00 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka — ponovitev - 17.40 Poročila - 17.45 Grom - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Zeleni kabaret -19.30 IV dnevnik - 20.00 Basel: Nogomet Švica : Jugoslavija - 21.45 Budimpešta: SP v gimnastiki, vključitev v prenos - 22.30/23.00 TV dnevnik ČETRTEK, 27. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Načrt rojstnega kraja, Mehkužci, Odmor, Živa bi tja se hranijo, Misli s svojo glavo, Poročila (do 10.35) -16.30 Šolska TV: Ali sem dovolj radoveden, Poklici v rudarstvu - 17.30 Poročila -17.35 Zemljepisne posbeno-sti: Živali, ki jih ni nihče ljubil, ameriška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Pravica do dela - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Tednik - 21.00 Tarče Mikea Androsa, ameriška nanizanka - 21.45 K. Cipci: Con-certino za orkester - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Čas za pravljico, otroška serija - 18.15 Zna nost - 18.45 Želeli ste - po glejte, zabavno glasbena serija - 199.30 TV dnevnik 20.00 Budimpešta: SP gimnastiki (Žensko prosto - ekipno), prenos - 22.00 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: načrt rojstnega kra j a, Misli s svojo glavo -17.40 Poročila - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 IV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Želeli ste - poglejte 19.30 IV dnevnik - 20.00 Po litični magazin - 21.05 Halo, dober večer - kviz - 22.05 TV dnevnik ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, sina, brata in strica PAVLETA RUDOLFA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, izrekli sožalje in podarili toliko lepega cvetja, zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, dr. Jožetu Debeljaku, g. župniku in sindikalnim organizacijam Jelovica, Mesoizdelki KZK, Eta Cerkno, Termopol Sovo-denj in OŠ Gorenja vas. VSEM SKUPAJ SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Lojzka, sinovi Branko, Pavel, Matjaž, hčerki Marjetka in Urška NOVO V KINU Uam kipar ostane po hudi prometni nesreči popolnoma paralizi-Agotrajnem in mučnem okrevanju ima, nesposoben za kipar-o željo, da umre. da ga »odklopijo« od aparatov, ki ga o/ira-WfTt življenju. Ameriškadnnnarežiserja Johnu liadhama Zakaj ste Hmtdili na življenje govori o spopadu dveh različnih pogledov na vfotakih bolnikov in vprašuje, ali ima kdo pravico, da nesrečneža >mii m življenje«. V glavni vlogi igra Richard Dreyfuss. Avtlralska dramo Smrt v Ulici angelov, polna spopadov, krvi in tjM&kovanih obratov, je bila z velikim uspehom prikazana na lan-mbertinskem festivalu. Pripoveduje o odločnem dekletu, ki se v Oba pravico zaplete v kolo političnih intrig, korupcije in nasilja. Prti del ameriškega filma l\oč čarovnic prikazuje mladeniča, ki >fttnajtt let preživel v sanatoriju za umobolne. Pobegne in se vrne v •fpMmesto, da bi ubil svojo sestro. Okrog sebe seje zlo in strah. Dru-'iAkije zdaj na sporedu, je nadaljevanje prvega. 1 m ŠVEDINJE V INTERNATU je lahkotna komedija o mladih kklttih, Id se šolajo v zasebnem internatu. Razuzdane in radovedne 4rhijo tudi čare erotičnih izkušenj, ki jih pridno uporabljajo, če le nanese. In priložnosti je veliko veliko... KINO KHANJ CENTER 21. oktobra hongk. barv. film JEZA šao-uxa ob ig., 18. m 20. uri 22. oktobra amer. barr. srhljivka xoc čarovnic ii. del ob 16., 18. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. risani film RO-BIN hood ob 10. uri, amer. barv. srliljiv- ka NOČ Čarovnic u.dei ob ir>.. n. ,„ 19 uri, premiera nem. barv. erot. komedije sest ŠVEDINJ v INTERNATI' ob 21. uri 24. in 25. oktobra amer. ban\ thriller smrt v ulici ANGELOV ob 16.. 18. m 20. uri 26. oktobra amer. barr film zakaj ste me OnSODILI na 7.1 vi jen je, ob 16.. 18. in 20. un 27. oktobra nem. barv. erot. komedija SEST ŠVEDI NJ v INTERNATU ob 16. uri, švie. barv. ■ satirična komedija (Filmsko gledališče) Kj\KO POSTANEŠ ŠVICAR ob 18. in 20. uri. KRANJ STORŽlC 21. oktobra franc. barv. erot. film SENCE NEKEGA POLETJA ob 16., 18. in 20. uri 22. oktobra hongk. barv. film JEZA ŠAO-LINA ob 16., 18. in 20. uri 23. oktobra hongk. barv. film JEZA ŠAO-L1NA ob 14. in 18. uri, nem. ban: erot. film VANESA ob 16. in 18. uri 24. oktobra nem. barv. glasb, film DISCO VROČICA — BONEV M ob 16., 18. iti 20. uri 25. oktobra amer. barv. akcij, film tek JE MOJE ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra angl. barv. erot. film ŽRE-BEC ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. pust. film AGENT ST. 1 - UUBI IN UBIJA ob 16\ 18. in 20. uri TRŽIČ 22. oktobru amer. ban: pust. film OPE-RACIJA ZEBRA ob 16. uri, premiera amer. barv. akcij, filma PRINC MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVI J EN JE ob 22. uri 23. oktobra amer. barv. risani film RO-BIN HOOD ob 15. uri, amer. barv. akcij, spektakel PRINC MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SMRT V ULICI ANGELOV ob 21. uri 24. oktobra švic. barv. satirični film KAKO POSTANEŠ ŠVICAR ob 17. in 19. uri 25. oktobra hongk. barv. film JEZA ŠAO-LINA ob 17. in 19. uri 26. oktobra i tal. barv. krim. komedija vem, da VEŠ, da VEM ob 17. in 19. uri 27. oktobra ital. barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 22. oktobra amer. barv. risani film RO-BINftOOD ob 16. uri, amer. barv. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 18. in 20. un, premiera nem. barv. erot. filma ŠEST SVE-JJINJ V INTERNATU ob 22. uri rr 23. oktobra amer. barr. film ZAKRI\-KANI JEZDEC ob 15. in 17. un. angl burv. erot. film Ž.REBEC ob 19. uri. premic m amer. barr. filma ZAKAJ STE ME OBSODILI \.l ŽIVLJENJE Ob 21, uri 24. oktobru hongk. ban?, film KITAJSKI ZMAJ ob 18. in 20. uri 25. oktobra ital. burv. krim. VEM, DA VEŠ, DA VEM ob 18. in 20. uri 26. oktobru švic. barv. film KAKO I'O STANEŠ ŠVK AR ob 18. m 20. uri 27. oktobra nem. barr. erot film VANESA ob 18. in 2D uri DUPLICA 22. oktobra nem. barr. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 20. un 23. oktobra amer. barr. pust. film MOZ IZ FERNANDA ob 15. uri. amer. hnrr. film ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ZIVIJFX.il. ob 17. in 19. uri 26. oktobru ital. ban: akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob.20. uri 27. oktobra angl. barr. erot. film ŽRE-BEC ob 20. uri KOM K N DA 21. oktobra nem. ban. erot. film ŠESI ŠVEDINJ V INTERNATI' ob 20. un 22. oktobra ital barv. krim. film VEM, DA VEŠ, DA VEM ob 20. uri JESENICE RADIO 21. oktobra amer. barv. film NOČ ČAROVNIC II. del ob 18. in 20. uri, unier. ban: film SMRT V ULICI ANGELOV ob 22. uri 22. oktobra jap. barv. risani film PALČIČA OB 16. uri, nem. barv. glasb, film DISCO VROČICA - BONY M ob 18, in 20. uri 23. oktobra amer. barv. film. AGENT ŠT. 1 — LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri 24 oktobra amer. ban:, film ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 25. oktobra nem. barv. erot. film VANESA ob 18. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. film SMRT V ULICI ANGELOV ob 18. m 20. uri JESENICE PLAVŽ 21. oktobra amer. barv. film AGENT ŠT. 1 - LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri 22. oktobra hongk. barv. film KITAJSKI ZMAJ ob 16. uri, amer. ban: film AGENT ŠT. 1. — UUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri 23. oktobra jap. barv. film PALČIČA ob 10. uri, hongk. ban: film KITAJSKI ZMAJ ob 16. uri, ital. ban: akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 18. in 20. uri 24. oktobra angl. bam erot. film ZRE-BEC ob 18. in 20. uri 25. oktobra amer. ban: film ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. film SMRT V ULICI ANGELOV ob 18. in 20. uri DOVJE 23. oktobra jap. barv. film PALČIČA ob 17. uri, nem. barv. film DISCO VROČICA - BQNEY M ob 19. uri 27. oktobra amer. barv. film PRINC MAŠČEVALEC ob 19. uri KRANJSKA GORA 21. oktobra jap. barr risani film PALCU film VESOIJSKI ( A ob 17. uri 22. oktobra ital. ban ŠERIF ob 19. uri RADOVLJICA 21. oktobra amer. bari: film NAPADA NJE ob 20. uri 22. oktobra slov. ban: film MAŠKERA-1)A ob IX in 20. uri 23. oktobra umer. bari: film POŠTAR ZVONI DVAKRAT ob 18. un. amer. barv. film NAPADANJE ob 20. uri 24. m 2T>. oktobra franc ban: film NEMORALNA ob 20. uri 25. oktobra amer. bari: film POŠTAR ZVONI DVAKRAT ob 20. uri 27. oktobru ital. ban film I'I- T ŽIGOSANIH ob 20. u n BLED 21., 24. in 25. oktobra jap. ban: film CARSTVO ČUTIL Ob 20. uri 22. oktobra franc. ban: film SEKTA IZ MARAKEŠA ob 18. uri, amer. burv. film POŠTAR ZVONI DVAKRAT ob 20. uri 23. oktober amer. barv. film KUBA ob 18. uri, jap. ban: film CARSTVO ČUTIL ob 20. uri 26. oktobra amer. barv. film POŠTAR ZVONI DVAKRAT ob 20. uri 27. oktobra amer. barv. film NAPADANJE ob 20. un BOHINJ - BOH. BISTRICA 22. oktobra amer. ban: film KUBA ob 20. uri 23. oktobra fran. barv. film SEKTA IZ MARAKEŠA ob 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. film POŠTAR ZVONI DVAKRAT ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 21. oktobra amer. drama RDEČI ob 16.30 in 20. uri 22. in 23. oktobra amer. avant. film ZADNJA POSFIDONOVA AVANTURA ob 18. in 20. uri 25. in 26. oktobra hongk. ban: film KARATE BOJEVNIK ob 18. in 20. uri 27. oktobra amer. komedija LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 21. oktobra amer. avant. film ZADNJA POSELDONOVA AVANTURA ob 20. uri 22. oktobra nem. erot. film RESNIČNE ZGODBE VI. del ob 20. uri 23. oktobra amer. drama RDEČI ob 16.30 in 20. uri 26. oktobra angl. komedija MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLUSEA U A ob 20. uri POLJANE 21. oktobra nem. erot. film RESNIČNE ZGODBE VI. det ob 19. uri 23. oktobra angl. komedija MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLUSEAUA ob 17. uri 25. oktobra amer. komedija UUBEZEN NA PRVI UGRIZ ob 19. uri G LAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, 21. OKTOBRA TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA n. sol. o. zimske plašče kostime pletenine moške obleke Kupite v veleblagovnici inama Za vso družino izbirajte lepa, moderna in praktična oblačila v eni hiši, v NAMI! v Škofji Loki. OBVESTILO KRANJ Salon pohištva na Primskovem jepripravila UGODNO posezonsko razprodajo VRTNIH MIZ IN STOLOV po stari ceni in z 10 % ZNIŽANJEM. Z mislijo na toplo pomlad in varčen naknn se priporoča LESNINA Kup Telefon v naši prodajalni na Primskovem 24*554. OB NALIVIH SO PROMETNE NESREČE POGOSTEJŠE V letošnjih poletnih mesecih je bila vožnja z osebnim avtomobilom, ko so bile ceste zaradi suše le redko mokre, varnejša kot ob jesenskih nalivih, ko so ceste polne odpadlega listja in prsti, ki jo puščajo traktorji. Kaj lahko se zgodi, da smo pozabili in se peljemo po pravi drsalnici, ne da bi vožnjo prilagodili razmeram na cestišču. Ob večjem nalivu, ki so v zadnjem času pogosti, obstaja nevarnost drsenja avtomobila po vodi. Cestišče postane v trenutku prava past za voznike. Pri neprimerni hitrosti, tudi z najboljšimi gumami ne moremo preprečiti, da se avto ne bi spremenil v čoln. Nevarne so tudi vdrtine na cesti, napolnjene z deževnico. Še nevarnejša je stoječa voda, posebno na zavojih, kjer je listje zamašilo odtočne kanale in imamo ponavadi še slab pregled nad cestiščem. Če naletimo na takšno lužo se naše vozilo nekoliko dvigne. Dostikrat smo nepripravljeni in celo presenečeni ter se nam zato lahko zgodi najhujše, posebno če iz nasprotne strani tedaj pripelje drugo vozilo. Cenilci avtomobilskih škod obravnavajo številne take in podobne škodne primere. Zato moramo ob jesenskih nalivih in pasteh, ki jih ti prinašajo še posebno zbranojn previdno voziti, da bi se izognili nevšečnostim in prometnim nesrečam. Dobro si je zapomniti! — ob nenadnih nalivih zmanjšamo hitrost, — pazimo na primerno varnostno razdaljo (zavorna pot je v takšnih okoliščinah veliko daljša), — če je le možno, nikar ne pr\\\ska\rr\o na zavoro (le rahel pritisk na zavorni mehanizem zadostuje, da nam zanese vozilo, — pripravljeni moramo biti, da nam voda lahko namoči električno napeljavo ali bomo vodo dobili celo v motor in vozilo se bo ustavilo, — ob največjih nalivih je najbolje avto zapeljati izven voznega pasu, da najhujše mine. Želimo, da ne bi imeli prometne nesreče. ■— zavarovalna skupnost triglav IS Gorenjska območja skupnost Kranj ^^^^^ ščuki Kraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj Škofjeloška 6 razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev: 1. spajalnik za avtozračniee Semperit z elektromotorjem ftiii— leto nabave 1972, izklicna cena 75.000 din ,U 2. spajalnik za avtozračniee Krupp z elektromotorjem 0 11 W* l nabave 1974, izklicna cena 140.000 din. Wi» 3. luknjač tip 29, izklicna cena 12.500 din 4. verificirka, tip 59, izklicna cena 16.000 din 5. osebni avto lada 2101, leto nabave 1975, izklicna cena 25 000 d 6. stiskalnica za bal i ran je »Kostroj«, leto nabave 1970 hrfrHraJ 40.000 din ' wu 7. 40 kom 27-milijonski disk packi za diskovne enote 2319, iikli cena 7.500 din/kom 8. centrima naprava (del veznega transporterja) z elektromotor*! in reduktorjem, izklicna cena 55.000 din Javna dražba bo 28. 10. 1983 ob 11. uri v sejni sobi n \ v Kranju, Prešernova 6 (nad Ljubljansko banko) OelecS"^ sredstev bo 27. 10. 1983 ob 11. uri. ' g d rdblJenih Interesenti naj se oglasijo v obratu II. Škofjeloška rp.t« r vratarju. ^Sla b- Pn gla Na licitaciji lahko sodelujejo enakopravno fizične in nnv„ V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec če ne n^i0 — prostitvi plačila. t v ' ce ne Podlozi ujaveoc Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti VnHe^» izklicne cene. Vse cene veljajo franko Sava Krani K tno vars^ kupnino takoj in prevzeti blago v 15 dneh po prodaji. pec mora Ob prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij cledp l,i . , blaga. Kakovosti m kaliči« Morebitne informacije dobijo udeleženci po telefonu iM&ii -256, oziroma v nabavnem sektorju. v ' **--4L "nterm :.'v*.-...: * ■: Osnovna šola HEROJA GRAJZERJA TRŽIČ Razpisna komisija razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje po zakonu o osnovni šoli, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem delu, — da izpolnjuje kriterije družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Razpisna komisija osnovne šole heroja Grajzerja Tržič, Pot na Zali rovi 15. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Proda na javni licitaciji, 26. oktobra 1983 ob 10. uri na dvorišču TVD Partizan, Jesenice, C. žele-zarjev 1, poltovorni avto IM V 1600 Super B, KR 105-492, letnik 1970. Avto je v voznem stanju, zelo dobro ohranjen. Registracija velja do 11. marca 1984. Izklicna cena je 80.000 din. Davščino plača kupec od prodajne cene. Interesenti — kupci vplačajo pred licitacijo 10 odstotkov varščine od izklicne cene. Ogled vozila je na dan licitacije — prodaje od 8. ure dalje. ISKRA — Srednja šola elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve Kranj, p.o. Savska loka 2 Razpisna komisija na podlagi sklepa sveta šole in v skladu z določbami statuta šole in komisije za medsebojna razm£ ja delavcev razpisujeta naslednja prosta dela in naloge 1. POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati: — pogoje za učitelja srednje šole, določene z zakonom — imeti mrjra pedagoško izobrazbo in strokovni izpit, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževaln«« delu, — organizacijske sposobnosti, — ustrezne družbenopolitične in moralne lastnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. 2. SNAŽILKE — čiščenje šolskih in poslovnih prostorov Enomesečno poskusno delo. Delo pod točko 2. se združuje za nedoločen čas s polnim delo.: časom. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpis-pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na Iskra — srednja šola Kranj, Savska loka 2. ^ Prijavljene kandidate bomo obvestili s sklepom o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 21. OKTOBRA 1983 OBVESTILA — OGLASI 13. STRAN GLAS IZLETI Martinovanje na Ptuju, 12. —13. 11. 1983 Martinovanje v Murski Soboti, 12. —13. 11. 1983 Martinovanje v Metliki. 12. 11. (za Štajerce) (za vse, ki jim je ime Martina ali Martin, izlet cenejši za 150 din) Kumrovec — Atomske toplice, 26 11 83 Vojvodina, 26.-29. 11. 83 Makedonija, 26 —30 11 83 Beograd, 26.-28. 11. 83 Obisk razstave Mojstri svetovnega slikarstva v Beogradu, 4—6. 11. 83 PRAZNIČNE POČITNICE Zahtevajte brošuri prazničnih počitnic ob DNEVU REPUBLIKE in NOVEM LETU 84 ZIMSKE POČITNICE Tedenski aranžmaji v BOHINJU, KRANJSKI GORI, NA KANINU KOPAH, ROGLI in POHORJU so že v prodaji. Zanimanja je veliko, zato ne odlašajte z rezervacijo! Z VLAKOM NA OLIMPIADO Programi izletov s cenami in urnikom tekmovanj v vseh turističnih poslovalnicah TTG. SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Zahtevajte brošuro TTG s celovito ponudbo vseh slovenskih naravnih zdravilišč. PRIJAVE IN INFORMACIJE v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722). Celje (23-448). Koper (21-358 ali 23-494). Postojna (21 244), Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811 -488), Murska Sobota (21-189). Nova Gorica (26-012), Pulj (23-629) Bohinjska Bistrica (76-145) ima M 2. // 4. JJEDSTAVITEV NOVOSTI V KOMPASOVI PONUDBI jfi^na - V ponedeljek je Kompas v svoji poslovalnici na Titovi predstavil SMU-">3KI PROGRAM. ZIMA 83—84 in program počitnic: JESEN—ZIMA-PO-'>Si2-84 Tudi letos je za smučarski program značilen skrben izbor smučar-/i* centrov v domovini in tujini, izbrani hoteli in tudi letos precej apartmajev ter rzi.'ZT\ prevoz. V jesensko — zimskem- spomladanskem programu 83-84 ,' --.iS ponuja marsikaj tistega, kar je ponujal poleti, vendar so cene sedaj //,.-", nižje Na voljo so hoteli od Portoroža do Hercegnovega, vsi z bazeni s epcmorsko vodo Poleg gorskih letovišč in kmečkega turizma pa posebej izsto-Koogati ponudba zdravilišč po vsej Jugoslaviji Barvni katalog poleg podrobnih t/;;, krajev in namestitvenih objektov vsebuje — zanimivo: tudi indikacije, kon-rvaoue terapije v vseh ponujenih zdraviliščih ter opis vode in temperaturo "><■. vodilnega zdravstvenega delavca. 'm wvna programa sta vam brezplačno že na voljo v vseh turističnih poslo- / tovarna obutve »peko« n.sol.o. tržič splošni sektor JOZD proizvodnja obutve »OBUTEV« n.sol.o. TRŽIČ objavlja v tzdelovalnici /gornjih delov dela in naloge: skkanje zgornjega usnja - 4 delavce skkanje usnjene podloge - 2 delavca I sta n j Š eva n j e robov golenic - 2 delavca 4 Šivanje golenic najzahtevnejše - 20 delavcev J pomožna DEIJV pri izdelavi obutve - 20 delavcev šivanje reparatuke - 1 delavec 7 vodenje traku v izdelovalnici zgornjih delov — 1 delavec i organiziranje dela v izdelovalnici zgornjih i)f lov — 1 delavec razvrščanje zabojčkov v regale - 1 delavec kontroliranje polizdelkov v izdelovalnici zgornjih delov — 1 delavec II pospravuanje IN čiščenje tovarniških prostorov7 — 1 delavec briMati morajo /a opravljanje zgoraj navedenih del izpolnjevati te- H 1. - krojilec obutve in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. - pomožni krojilec obutve in 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, pomožni krojilec obutve in 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih, pomožni čevljarski delavec in 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, pomožni krojilec obutve in 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, pomožni čevljarski delavec in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, šivalec zgornjih delov obutve in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, pomožni šivalec obutve in 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih pomožni čevljarski delavec, čevljarski tehnik tehnolog in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, preizkus znanja iz varstva pri delu, šivalec zgornjih delov obutve in 2 leti delovnih izkušenj v šivalnici, preizkus znanja iz varstva pri delu, pil • II. — šivalec zgornjih delov obutve in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, » — pomožni šivalec zgornjih delov obutve in 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, y/, 11, — nepriučen delavec ftfegnavedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne poljih določa Pravilnik o razvidu del in nalog, h'/usno delo traja za dela pod 7. 2 meseca, za ostala dela 1 mesec. bo opravljalo v dveh izmenah. //?;<•'.! kandidati bodo združili delo za nedoločen čas s polnim delov-m časom. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zah-mnih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne, 'Mit pa pridejo osebno na razgovor. izoLacjje KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o.. Novo mesto TOZD Izolacije Novo mesto, Bršljin 62 Tel. (068) 21-620; 21-621, telex 35813 krka iz yu NOVOTERM — nov izolacijski material na jugoslovanskem tržišču, na bazi finih steklenih vlaken, kateri se uporablja v gradbeništvu in industriji za toplotno in zvočno izolacijo. Naš proizvodni program razstavljamo na 16. SEJMU STANOVANJSKE OPREME KRANJ, od 14.-21. 10. 1983 v več namenski hali. Prodaja na Gorenjskem: - METALKA, Domžale, tel. (061) 721 267 - METALKA, Kamnik, tel. (061) 831 757 - MERKUR, Kranj, tel. (064) 47 058 KMETIJSKA ZADRUGA BLED Komisija za delovna razmerja v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in nalogo 1. VODJE SKIADIŠČA R E P RO M AT E R1AIA. KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN GRADBENEGA MATERIAIJV Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom Pogoji: — dokončana šola za prodajalce ali druga srednješolska izobrazba trgovske, kmetijske ali gradbene smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, — družbeno moralna neoporečnost, poslovna vestnost, organizacij ska sposobnost in sposobnost dela z ljudmi 2. DELAVCA ZA DEIA V KNJIGOVODSTVU Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas za dobo 6 mesecev Pt>K<>ji: — dokončana ekonomska srednja šola — lahko je pripravnik Nastop dela takoj. Pismene ponudbe bomo sprejemali do zasedbe delovnih mest. Industrijski kombinat PIANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge l PROGRAMIRANJE - BOLI ZAHTEVNO Pogoji: — štiriletna srednja strokovna izobrazba tehnične ali eko nomske smeri oziroma gimnazije —• 3 leta delovnih izkušenj na področju programiranja, - znanje jezika PL/1. COBOL ali AŠSEMBLKll, programiranje - pasivno znanje tujega jezika (angleški ali nemški), — poskusno delo traja 3 mesece. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. ISKRA Industrija za električna orodja KRANJ, p. o. Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja v sektorju nabave, planiranja in kooperacij naslednja prosta dela: l SAMOSTOJNEGA REFERENTA I 2. PREVZEMNEGA REFERENTA Kandidati morpjo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. in 2. — končana 4-letna srednja šola strojne, elektrotehnične, ekonomske ali komercialne smeri, pod l — 4 lela delovnih izkušenj. pod 2. — 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja, splošno-kadrovsko področje, Savska loka 4, Kranj. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 60 do 70 din, špinača 70 din, cvetača 80 din, korenček od 40 do 50 din, česen 280 din, čebula 50 din, fižol 250 din, pesa 40 din, kumare 30 din, paradižnik 70 din, paprika 60 din, jabolka od 30 do 35 din, hruške 60 din, grozdje od 50 do 60 din, kostanj 1 od 50 do 60 din, limone 160 din, ajdova moka 90 din, koruzna moka 40 din, kaša od 91 do 100 din, surovo maslo 380 din, smetana 130 din, skuta 110 din, sladko zelje od 50 do 60 din, kislo zelje 60 din, orehi 520 din, jajčka od 9 do 10 din, krompir od 20 do 25 din, med 250 din. JESENICE Solata 80 din, cvetača 100 din, korenček 50 din, česen 236 din, čebula 33 din. fižol od 164 do 171 din, pesa 30 din, kumare 80 din, paradižnik 62 din, jabolka od 20 do 30 din, hruške 50 din, grozdje 45 din, limone 165 din, koruzna moka 37 din, kaša 82 din, surovo maslo 398 din, smetana 137 din, skuta 121 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 39 din, klobase 275 din, orehi 649 din, jajčka od 9 do 11 din, krompir 16 din. ZAHVAI.A Ob nenadni, bridki in prerani izgubi moža, očeta, brata in strica ALEKSANDRA PETERNELA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter Jožkotovim sošolcem, delovnemu kolektivu Iskra — TOZD MKD, sindikatu DO za podarjene, vence in denarno pomoč. Zahvala šoferju Ivotu Zupanu za nuđenje prve pomoči, posebej še družini Vodnov /.a vso pomoč v najtežjih dneh. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam v težkih dneh karkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvala tudi duhovniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Marjeta, sin Jožko in Peter, bratje in sestra Pšata, 16. oktobra 1983 zahvaijv Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, očeta, brata in strica FRANCA SMOLEJA z Luž št. 22 izrekamo vso zahvalo za skrb in stalno pomoč ob njegovi dolgotrajni in težki bolezni zdravstvenemu osebju tovarne Sava in Zdravstvenega doma, posebno ambulanti prve pomoči v Kranju. Ob njegovi smrti pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem kolektivov Save in Planike, gasilcem in sovaščanom z Luž, Robijevim in Ti-netovim sošolcem in razredničarkama, Milanovim sodelavcem, Društvu upokojencev za podarjeno cvetje, izraze sožalja in za slovo od njega doma in na zadnji poti. Se posebej pa se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, družini Potočnik, družini Tavčar, Matijevi mami, Poloni, Francu Svetelju, pogrebni službi KOGP Kranj, govornikoma ob slovesu doma in ob odprtem grobu, zvonarjem, pevcem in duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin in nam v teh dneh lajšali našo težko bol. ŽALUJOČI: žena Julka, sinovi Milan z ženo Mojco, Tine in Robi, sestri, brat in svakinja z družinami . Luže, 19. oktobra 1983 GLAS 14. STRAN MALI_ OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 10036 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 3 10518 Prodam avtoradio kasetofon UNI-VERSIUM z dvema zvočnikoma, 2 x 30 W in kljuko za Z-101. Fojkar, Ož-bolt nad Zmincem 6, Škofja Loka 10742 Prodam 38 KOMBI PLOŠČ 5 cm in 310 kosov POROLITA 8 cm. Koselj, Za-draga 3, Duplje 10803 Prodam ŽAGO s tračnicami za po-dolžno obrezovanje lesa. Gasilska 13, Šenčur 10804 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in motorno gnoj nično črpalko. Jezerska c. 93, Kranj 10805 Prodam -HLADILNIK, PRALNI STROJ, PEČ na olje, moške obleke, zimske (ženske) in moške plašče. Rozi Volčič, Zupančičeva 12, Kranj 10806 Prodam mlado, brejo KRAVO ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka , 10807 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Podnart 41 10808 Prodam veliko staro STRUŽNICO in plinsko napravo za avto. Britof 165, Kranj 10809 Ugodno prodam električno KITARO. Telefon 27-578 10810 Prodam ležečo TRAČNO ŽAGO. Šifra: Tračni list 10811 Prodam navadno ritem KITARO z magnetom, ki se lahko priključi ojačevalcu in VIOLINO z lokom, ročno delo. Osojnik, Gasilska 3, Šenčur 10812 Prodam TELICO za rejo. Poljče 7 10813 Prodam kompfit 40-litrski AKVARIJ. Ziherl, Zg. Bitnje 134 10814 Prodam 1 m' suhih smrekovih DESK — colarie. I. kvalitete, 1 m' TERVOLA, II. kvalitete, trodelno za-stekleno OKNO 145 x 165 in novo KOLO senior. Šifra: Ugodno 10815 REZBARJI POZOR! Prodam 1/2 m' hruškovih PLOHOV, debeline 50-80 mm. Šifra: Priložnost 10816 Prodam svež MOŠT. Kranj, tel. 22-907 10817 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenj.. Britof 239 10818 Prodam nemškega OVČARJA z rodovnikom — psičko staro 9 mesecev. Božič, Ribno 127, Bled 10819 Prodam LAK za parket. Kranj-Plani-na, Ul. Gorenjskega odreda 14, stano vanje 17 1082() Prodam 2100 kosov STRESNE OPEKE folc, rdeče. Prebačevo 55, Kranj 108'21 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Kličite po tel. 22-146 od 15. ure da-,Je 10822 Prodam PRALNI STROJ candy 50, delno v okvari. Telefon 23-159 10823 Ugodno prodam ORGLE korg CX 3, KITARO framus, HARMONIKO ME LODIJA 120-basno in OJAČEVALKC farfisa 90 W (za kitaro ali orgle). Telefon 60-352 10824 Prodam malo rabljeno kombinirano PEČ za v kopalnico (uvoz — braun). Ovsiše 34, Podnart, tel. 70-169 10825 Prodam TRAKTOR »Štore 502«, zadnji nakladat »Riko« Ribnica in tono ŽELEZA 0 10. Kalan, Zapoge 11, Vodi-«'«' 10826 Prodam malo rabljeno SEDEŽN6 GARNITURO: kavč, dva fotelja in klubsko mizico, cena 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 10827 • Prodam dve ROLETI 140 x220 in ROLETO 140 x 140, temno rjave barve, po stari ceni. Žiganja vas 31, Križe 10828 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4 kW. Naslov v oglasnem oddelku. 10829 Prodam veliko sobno LITO in 2,5 m visok FILODENDRON. Struževo 21, Kranj, tel. 28-659 10830 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 66, dobro ohranjen, za 1,8 SM. Gosposvetska 6, Kranj, tel. 22-717 10831 Prodam zgodnji semenski KROMPIR sartena (ugodno). Kurirska pot 11, Primskovo 10832 Prodam OVCE, visoko breje in z mesec starim mladičem. Zg. Brnik 79, tel. 42-089 po 15. uri 10833 Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 kW in PEČ na olje. Cveto Kvasnik, C. Svobode 16, Radovljica 10834 Prodam črnobel TELEVIZOR EI-' Niš. Ašanin, Kranj, Tončka Dežmana 2 10835 Prodam nov ameriški LOK — coum-paund ben pearson 60 LBS z vso dodatno opremo. Informacije po tel. 064-25-789. Zore Marjan, Golniška 50, Kranj 10836 Mislite na morje 84? Prodam GLISER »Raša« z motorjem crevsler, 35 KM, opremljen za smučanje in odlično šotorsko PRIKOLICO za 5 oseb. zaradi gradnje. Možnost garažiranja. Telefon 27-301 10837 Prodam KOSILNICO BCS 20000 -petrolej, komplet z vozičkom in rezervnimi deli. Informacije po tel. 26-322 po 20. uri 10838 Prodam suhe bukove BUTARE. Sp. Besnica 138 10839 Ugodno prodam ZAPRAVLJIVČEK. Milje 26, Šenčur 10840 ZAJCE orjake in KMEČKO SKRINJO, prodam. C. na Golico 10/A, Jesenice 10841 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 55, Cerklje 10842 Prodam SPALNICO, 2 KAVČA in TEPIH. Rozman, Zg. Bitnje 135 Ugodno prodam KAVČ, 2 FOTELJA, MIZICO, PISALNO MIZO, kuhinjske elemente, štedilnik kiippersbusch (42 )cm). Naslov v oglasnem oddelku 10843 Prodam cvetoče MAČEHE. Praprot-na polica 23, Cerklje 10844 Prodam 6 kVV termoakumulacijsko PEČ in PEČ na olje EMO 5. Ogled od 15. ure dalje. Rudi Bevk, Britof 197 10845 TRDA DRVA, prodam ob cesti, cena 2:000 din. Telefon (064) 21-259 10846 Prodam KONJA vajenega vseh kmečkih del. Jože Krmelj. Sv. Andrej 14, Škofja Loka 10886 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 10887 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in nova VRATA »Jelovica« 85 cm, desna Polona Guzelj, Frankovo naselje 112, Škofja Loka 10888 Prodam otroško POSTEIJICO z jo-gijm, zgornji dol otroškega športnega VOZIČKA tribuna, HOJ ICO in NAHRBTNIK za dojenčka. Telefon 60-588 po 16. uri 10889 Ugodno prodam nov ženski PLAŠČ, št. 42 in žensko JAKNO št. 38. Telefon 62-972 po 15. uri 10890 Prodam rabljeno trajnožarečo PEČ. Grošelj, Mestni trg 30, Škofja Loka 10891 Prodam električni KOTLIČEK pan-term 12 kW, primeren za centralno ogrevanje. Telefon 61-513 10892 Prodam KRAVO simentalko, ki bo drugič teletila. Teran, Prezrenje 1, Podnart 10893 Prodam pet plošč BAKRA za žlebove. Ponudbe pod: Baker 10894 Prodam 2 m' suhih hrastovih PLOHOV. Šenčur, Pipanova 4 10895 Termoakumulacijsko PEČ 4 kVV. prodam. Jančar, Valjavčeva 13, Kranj 10896 MALI OGLASI Prodam DRVA, lahko tudi razžagam in pripeljem na dom. Drinovec Franc, Bistrica 3 pri Dupljah 10924 Prodam klavirsko HARMONIKO, 60-basno. 3-registrsko, primerno za začetnika, malo rabljeno in 6 pločevinastih SODOV, 200-litrskih /a nafto. Telefon 47-386 10960 Prodam globok otroški VOZIČEK in ZIBELKO. Ješetova 10, Stražišče 10961 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 kW. Kranj, Jezerska c. 89' 10962 Ugodno prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR gorenje (ekran 66), kombiniran ŠTEDILNIK (90x 50, 3 plin, 2 elektrika) in HLADILNIK. 140-litrski. Ogled v popoldanskem času. Pavel Jošt, Strahinj 96, Naklo 10963 Prodam BETONSKI MEŠALEC in dve SAMOKOLNICI. Franc Semenič. Zg. Duplje 40/A 10964 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, ekran 59. Telefon v oglasnem od- 10965 Prodam BTKCA, težkega 200 kg, za nadaljno rejo. Luže 12, Šenčur 11021 Prodam barvni TELEVIZOR grun-dig, super color, s carinsko deklaracijo, cena 6,5 SM. Telefon 75-110 11024 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, (italijansko) št. 38-40. Informacije po ml 47-229 od 16. ure dalje 11025 Prodam HRUŠKE za namakanje (po .ugodni ceni) in SENO. Ančka Gole, Vi-šelnica 15, Zg. Gorje 10740 Prodam stereo RADIOKASETOFON in SADIKE LIGUSTER. Kranj, Šuceva 10942 KUPIM delku. /-\ KINOLOŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA OBVESTILO Kinološko društvo Škofja Loka prireja 23. 10.1983 ob 10. uri nastop šolanih psov, na nogometnem igrišču v Puštalu. ?1KU. Prodam 4 GUME 165 x 13, staro MOŠKO KOLO in manjši SESALEC. Telefon 24-425 10988 Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10989 Prodam črnobel TELEVIZOR »Čaje-vec 795«, še v garancijskem roku. Haf-narjeva 19, Kranj 10990 Prodam nekaj plemenskih OVC z ja-gnjeti. Lovro Noč, Selo 27, Žirovnica 10991 Prodam več OVC in jagnjet. Zdravko Šimnic, Zasip, Ledina 5, Bled, tel. 77-630 10992 Prodam PUNTE 2,5 in 3,5 m ter BANKINE. Telefon 42-209 10993 Ugodnq prodam dve kromasti toaletni OMARICI, vodovodne PIPE za mrzlo in toplo vodo in straniščno ŠKOLJKO. Žirovnica 87/A 10994 Prodam PRALNI STROJ gorenje. Telefon 77-258 od 10. do 14. ure 10995 Prodam barvni TELEVIZOR philips, ekran 66. Telefon 28-649 10996 Prodam MOLZNI STROJ nacional, dva nova zimska avtoplašča 145 x 13, moško rogovo kolo in domače žganje. Marija Bezlaj, Gunceljska 38, Ljubljana- 10997 Kupim 15 SLEMENJAKOV in 100 kosov STREŠNE OPEKE >'Dravo-grad« ali »Novo mesto«, rdeče barve s posipom. Jože Jeraj, Mavčiče 59 ali tel 40-077 10847 Kupim 250 kosov STREŠNIKOV, ve-sna, rjavih s posipom »Novoteks«. Jože Jenko, Sp. Brnik 33, Cerklje 10848 Kupim 28 ŠPIROVCEV 14x12 - 7-metrskih in 4 strešne grede 18 x 16, 7-metrske in 4 strešne grede 18x16 —' 6 metrske. Naslov v oglasnem oddelku. 10925 Kupim ZLATO za zobe. Telefon 27-100 10966 VOZILA Ugodno prodam poslikane GORENJSKI'. SKRINJE in dva ŠIVALNA STROJA /a dekoracijo. Ogled od 16. do H' ure. Kljajič, Ul. Gorenjskega odre da 10, stanovanje 1. Kranj 10897 I'toda m mesec dni starega BIKCA in smrekov OPAŽ, različnih širin. Sp. Bitni- 10898 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Dvor.je44. Cerklje 10890 Prodam mlado težko KRAVO, dobro mlekaričo, tik pred telitvijo. Zalo?: f>2, Cerklje 10900 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič teletila. Lahovče 50, Cerklje 10901 Prodam trajnožarečo PEČ kiippers-busen. Cerklje 188 10902 Prodani KRAVO po izbiri in plemenskega BIKCA. Stiska vas 6, Cerklje 10903 Prodam 7 tednov stare prašičke. Zalog 30, Cerklje 10904 Prodam mlado KRAVO, ki bo v dru-gič teletila Pšeničnu polica 14, Cerklje 10905 Barvni TELEVIZOR iskra azur, še v garanciji, prodam. Telefon 23-901 10906 Prodam ZELJE v glavah. Lahovče 37 10907 Prodam dve traktorski GUMI 10x28. Jože Odar, St. Fužina 200, - tel. 76 427 10908 Prodani težkega delovnega KONJA, starega 7 let. Črnilec, Ul. 26. julija 12, Naklo 10909 Prodam sobno PEČ na trda goriva Plamen 90«. Derlink, Ul. 26. julija 12. . Naklo 10910 Prodam dva BIKCA za dopitanje. Bukovic Oto, Tomaž 2, Selce 10011 Prodam globok OTROŠKI VOZI ČEK. Danica Žitnik, Na Kresu 46, Železniki 10912 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO, PEČ na olje EMO 8 in rabljena umivalnika (bela). Telefon 77-609 popoldan 10913 Nujno prodam novo SEDEŽNO GARNITURO, rjav žamet. Kavč .je možno raztegniti v zakonsko posteljo (za polovično ceno 2,5 SM) Franci Burnar, • Taleška 5, Lesce 10914 Prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO. Ogled popoldan. Štefan Tivold, Kocjanova 21, Stražišče 10915 Prodam 14 g ZLATA za zobe. Telefon 25-005 10916 Prodam trodelno OMARO. Ana Von-čina, Tuga Vidmarja 12, Planina II. — Kranj 10917 Prodam PRAŠIČA za zakol ali rejo, težkega 140 kg. Žaonica 37 10918 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 22-853 po 19. uri 10919 Prodam barvni TELEVIZOR gore nje. Telefon 23-706 10920 Prodam večjo količino suhih BUTAR. Retljeva 10, Čirče - Kranj 10921 Poceni prodam,črnobel TELEVIZOR EI Niš. Perko, Škofjeloška 42, Kranj 10922 Prodam RADIO iskra HI-FI 2 x 50 V, 5-litrski POSNEMALNIK, »PINJO« in žensko kolo. Pangeršica 3, Golnik, tel. 21-175 dopoldan 10923 larija Bez a—Sentvia Ugodno prodam SPALNICO, skupaj ali po delih. Telefon 45-084 10998 Prodam betonski MEŠALEC, nekaj gradbenih PLOHOV in 200 kpsov strešne OPEKE »novomeške«, cementno sive. Nahtigal, Retljeva 9, Kranj-Čirče 10999 Prodam MIZO za v jedilnico, otroško POSTEIJO z jogijem in OTROŠKO KOLO. Kranj, Ix)jzeta Hrovata 10, stanovanje 18 11000 Prodam POSTEIJICO. Informacije vsak dan popoldan po tel. 28-898 11001 Prodam POSTEIJICO. Ogled vsak dan popoldan. Marija Dvanajščak. Veljka Vlahoviča 3, Planina-Kranj 11002 Prodam semenski KROMPIR igor ter mešano SADJE za mošt. Šimenc, 11003 Olševek 7, Preddvor Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Telefon 42-301 11004 Prodam PEČ za centralno kurjavo ferrotherm, 25.000 kcal. Giacomeli, Skalica 8, Kranj, tel. 24-384 11005 Prodam PRAŠIČE za zakol. Brolih, Hote maže 31, Preddvor. 11006 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, znamke tribuna, rdeče barve, cena 3.200 din. Telefon 82-176 11007 Prodam DESKE colarice za opaže-nje. Sp. Brnik 61, Cerklje 11008 Prodam SMUČI RC 03, 185 cm dolge, VEZI marker JL 45 in PALICE, po zelo ugodni ceni. Sp. Otok 41, Radovljica 11009 Prodam MOTOKULTIVATOR F-400, rabljen eno sezono s priključki. Telefon 60-771 - int. 29 dopoldan 11010 Ugodno prodam MAČEHp;. Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica 11011 Prodam ZIMSKI PLAŠČ za 16 let (dekliški) Fabjan, Stražiška 1, Kranj (popoldan) 11012 Prodam suha DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 11013 Prodam TIMER SANSUI AT 15 S. Telefon 27-935 11014 Prodam večjo količino domačega ŽGANJA in sladkega MOŠTA. Šolar Franc, Brezje 29 11015 Prodam trajnožarečo PEČ EMO kamin, ŠTEDILNIK kiippersbusch in nerjavečo TOMI VALNO MIZO (120 cm). Mulej, Studenčice 4, Lesce, tel.75-577 11016 Prodam PUNTE in BANKINE. Telefon 21-579 11017 Prodam OJAČEVALEC 2 x 50 W. Telefon 28-861 - int. 21-99 (Bešič) 11018 Prodam enoosno PRIKOLICO za traktor s 14-colskimi gumami. Anton . Tavčar, Javorje 16, Poljane, tel. 05-182 11019 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), datum proizvodnje 14. 10. 83, še nerabljen. Poklukar, Naklo, Krakovo 1. tel. 47-689 11020 Prodam OTROŠKO POSTEIJO Z JOGIJEM. Slava Novak, Cesta 26. julija št. 13 Naklo IZVAJA GRADBENA IN KOMUNALNA DELA Prodam več plemenskih OVC, 3 J ANČKE in OVNA. Matija Klemenčič, Stara Oselica 44, Gorenja vas 11022 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, star 1 leto, dobro ohranjen. Kličite po poldan po tel. 74-075 11023 Prodam RENAULT 4, star 1 leto. Stevo Novkovič, Trg Svobode 25, Tržič 10849 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978, odlično ohranjeno in radio kasetofon sharp stereo, nov. Velesovo 14 10850 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Janko Teran, Pristava 6, Tržič 10851 Prodam 4 kolesne OBROČE za Z-101 z gumami. Telefon 22-889 po 15. uri 10852 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Telefon 25-941 10853 Prodam LADO 1200, letnik 1976. Franc Smolej, Kovor 56/A 10854 VW 1200 in GOLF GTI, prodam. Vomborgar, Britof 180, Kranj 10855 Prodam zastavo 1300, v voznem stanju za ceno 1,5 SM. Informacije na tel 28-111 Prodam dobro ohranjeno LADO 1500 SL, prevoženih 55.000 km, garaži-rano. Ogled v soboto. Zg. Bitnje 205, Kranj 10856 Prodam POLOSOVINO za vvartburg, novo. Manes, Dražgoška 6, Kranj 10857 Prodam ZASTAVO 750, neregistrira no, vozno, Kranc, Planina 35, tel'. 25-210 10858 ELEKTRONIC 90, športno preurejen, prodam. Telefon 064-27-620 10859 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, Hrastje 39, Kranj 10860 Prodam RENAULT 4, letnik 1973, dobro ohranjen. Kostič, Golnik 107 10861 Prodam tovorno PRIKOLICO, nosilnost 400 kg. Smledniška 6, Kranj 108(52 JUGO 45, star 3 mesece, prodam. Na slov v oglasnem oddelku. 10863 Ugodno prodam nova kompletna KOLESA s PLATIŠČI za motorno kolo (18 in 21 col). Telefon 74-368 10864 Prodam dodatno opremljeno ZASTAVO 101, za 13 SM. Kukovič, Strahinj 95, tel. 47-129 10865 Prodam GOLFA, letnik 1978. Kavčič, Šempeterska 49, Stražišče 108GK Prodam MOPED APN 4 in ZASTAVO 125-P. Mandeljčeva pot 13, Kranj 10867 Prodam tovorni avto TAM 4500, registriran za 1 leto, cena 100.000 din in ZASTAVO 750, cena 30.000 din. Murič, Planina 26 10868 Prodam GS »KLUB«, letnik 1975, prva registracija 1976 ali zamenjam za manjši avto, Ogled po 16. uri. Dorem, Radovljica, Gradnikova 127 10869 Prodam avto RENAULT 10, stroj obnovljen, celega ali po delih. Ljubo Pa-vec, Zg.Jezersko 7 10870 Prodam MZ 250 TS, letnik 1981, prevoženih 6.500 km. Telefon 064-27-935 (Dare) 10871 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980 ali menjam za R-4 — katreo. Milje 26, Šenčur' 10872 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978. Ogled v petek in soboto dopoldan Kurivo Naklo; popoldan Tomšičeva 19, Kranj 10873 R-4 TLS, nov, prodam. Janez Gradi-šar, Sp. Duplje 67 10874 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1974. Olševek 49, Preddvor 10875 Prodam R4 karamboliran. Franc Gričar, C. 4. julija 19. Bistrica, Tržič. Prodam malo karambolirano ZA STAVO 101, letnik 1975. Andrej Gladek, Gregorčičeva 5, Žiri 10926 Ugodno prodam MZ 250, letnik 1981, z nekaj dodatne opreme. Ivo Ušeni-čnik, Partizanska 6, Žiri 10927 Prodam tovorno PRIKOLICO za -osebni avto. Dvorje 87, Cerklje 10928 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Polajnar, Cerklje 208 10929 Prodam GOLFA JGL. prevoženih 3.000 km. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka 10930 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979, dobro ohranjen. Ogled v petek popoldan in soboto. Vida Lukanc, Deteljica 13, Tržič (poleg prodajnega centra Deteljica v Bistrici) 10931 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 in LIKALNI STROJ. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Hrast, Rudija Papeža 5, Planina II. 10932 Prodam GOLF. letnik 1980 (oranž), 41.000 km, za 38 SM. Oblak, Zg. Senica 34, Medvode 10033 PETEK, 21. OKTOBRA Prodam R-9, dodatno opr Križaj, Zg. Senica 35, Medvode Prodam SPAČKA v okvar, l; tov Praprotnik 11, Naklo Prodam GOLF J, letnik 197j ,i datno opremo. Hrastje 199, Kranj Prodam ZASTAVO 101, a 1980. Telefon 21-925 Prodam PEUGEOT 304. registriran do avgusta 1984 9,9 SM. Markun, Koritno 42. Bled TAM 5500, registriran, i 6,5T, letnik 1970 in ZASTAVO" tnik 1974, prodam. Zdešar Kranj MERCEDES 220 D. letnik 1975,1 dam. Telefon 064-27-159 Prodam ZASTAVO 750. letnik u Ogled v petek in soboto. VodopKi 10, Kranj RENAULT 4 TLS, dobro ohn* letnik 1977, prodam. Janez ZupavJ goriška 7, Bled Prodam ZASTAVO 750 letnik za 2 SM. Remic, Milje 10, Šenčur Prodam nekaj delov za NSl Jože Keršič, Snediceva 9, Koknc* II Prodam dobro ohranjen RENAV 4, letnik 1977. Luže 14, Šenčur Poceni prodam ZASTAVO 750. 1972. Rakar, Savska c. 3. tel21 int. 24-22 ZASTAVO mediteran 101, 1980, garažirano, prodam. 1 064-82-898 Prodam 126-P, letnik 1977. p nih 34.000 km. Informacije 83-757 popoldan JUGO 45, star 4 mesece, zu* za Z-101 GTL 55 ali vzamem vrstni Vse informacije dobite v nedelje do 18. ure po tel. 77-351 MAZDO 818, letnik 1973, Zg. Gorje 66 Nujno kupim prednje s-128 sport coupe. Branko Justin! 1, Lesce Prodam neregistrirano J ševek 24, Preddvor Za 3,8 SM prodam AMI 8. tvi do maja 1984. Begunjska c 24 Prodam CITROEN GS 1200. 1975. Informacije vsak deta v dan po tel. 77-951 — int H Ugodno prodam ZASTAVO tnik 1981. Telefon 47-412 Za 5 SM, prodam ZAST \\v tnik december 1974. Franc ErienJ Bitnje 71, Kranj Prodam rezervne dele za Telefon 77-969 Ugodno prodam ZASTAVO \ tnik 1972, generalno obnovljen m ter na novo prelakiran. Pristava v Tržič 9 Prodam PRIKOLICO za osebni' in zazidljivo parcelo z lokacijsko« mentacijo v Zalogu pri Cerkvi slov v oglasnem oddelku. Prodam ZASTAVO 101. pot zidar Šrimf, Deteljica 5, Trik Prodam ZASTAVO 750. letniki Radovljica. Roblekovo naselje 74-654 Prodam FIAT 126. Radovi svobode 21 Prodam ZASTAVO 1300, cena po- dogovoru. Informs 77-321 vsak dan od 9. do 12. i sobote in nedelje Prodam dobro ohranjen NSl registriran do oktobra 1984. lr je p^tel. 28-449 STANOVANJA Zamenjam novejšo dr.; SONJERO na Planini o a dvo i sobno STANOVANJE na Planini • Tržiču. Informacije po tel. 28-559 GARSONJERO (28 m ) tam drugo GARSONJERO ali po ... za enosobno stanovanje v pr: L nadstropju v Kranju — Planini.I formacije po tel. 24-429 V centru Jesenic, oddam samskih bi novo enosobno STANOVANJE. I formacije po tel. 068-51-155 ZIDARSKI MOJSTER - , Golnika išče STANOVANJE, s \, čilom (ali pa z delom). Kosuc. 107 Enosobno STANOVANJE, centralno kurjavo, toplovodom m i fonom na Planini v Kranju. mm, — s soglasjem za večje, lahko tudi! centralne. Ponudbe po tel. 27-41J It. Zamenjam lastniško dvosobno SOn NOVANJE v Ljubljani za enakovw4»] v Kranju ali okolici. Šifra: Zametvjm lfMi Iščem SOBO s sanitarijami tu:*• moč j u Žiri in Trebijo. Naslov , nem oddelku. Zamenjma družbeno GARSOVS RO (28 m') s centralno kurjav tonom na Planini za večje STANOV* NJE, lahko brez centralne. Za nagniti plačam 6-rr.esečno najemnino Sov Janeza Puharja 5, tel. 27-394 UM, Najamem GARSONJERO ali SOBO s souporabo sanitarij v KranjuaKcfc lici. Milivoje Milic, Vrečkova9.Kn»j Mladi družini oddam STAN0\ \V> v bližini Kranja. Informacije p tel. 061-50-328 Družbeno enosobno STAN0\ W"; I na Planini, zamenjam za trwc' Blažek, Tončka Dežmana 8, W stropje, Kranj POSESTI V najem vzamem HIŠO ah STW VANJE v Lescah, Radovljici okolici, lahko tudi na Mri pod: Vrtnar 21. OKTOBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE .15. STRAN O jjjj itoJtaroHIŠO z vrtom ali zame-^ opremljeno GARSONJERO v ti te Ponudbe pod: Stalno bivanje 2 ^ «1-315-763 1 08 7 8 ~l tos starejšo opremljeno STANO-tSKOHISO.Zg. Brnik 12 10879 ,^ ^>;iemu ponudniku, zdomcu, ta-m Krvavcu urejeno grad-■ ^ i?AKCEL0 z gradbeno barako in Oip te lokacijskim dovoljenjem, vo-^ loktrika na parceli, dovoz ure-j ' !*fan 061-325-913 popoldan do ^ * . soboto in nedeljo ves dan , 10880 ŠmSLITVE_ i-privatniki, upokojena naliče honorarno zaposlitev ob I nedeljah in državnih prazni M* je lahko celodnevno na ob-1 Gorenjske. Naslov v oglasnem 10881 KV natakarja za nedolo-i čas za lokal v TRŽIČU. In ! na telefon1 28-110 zveče, od WITVE_ fj&bl KLUB Kranj organizira: W- PLESNO VZGOJO — Co-»plesna šola za otroke od 5. do Lpnčetek vaje v torek 25. 10., ob '' >i,skem domu — vhod VI. aje po tel.21-130 od 7. do 10633 / STRAŽIŠČE, vsako SOBO-h». uri v DOM U K S 10949 MU TRGOVCI igra v PETEK, I0B20 uri v HOTELU CREINA SOBOTO. 22. X , ob 20. uri ■mUl BOR v PREDDVORU. 10950 I ZSMS Kokrica vas* vabi vsako « PLES na Kokrieo. Igrala bo 7 G U iz Ljubljane. VABLJIv 10031 UD OBIŠČITE TAVERNO Sova restavracija [prostorih Kazine. Odprto vsak večer '/J20. do 01. ure! /ESTILA_ .('.rska DRVA na domu. Te- I' T. «vn<-, plastične in £ALU cSPILERJU, Gradnikova .tel.064-75-610 87000 i vršiva kamionske prevo-materiala predvsem: be-•e, strešnik »Novoteks« in adbeni material Ljubljanom kot so MB 6. vseh vrst zi-k schiedel itd . . . Priporo-a Radovan KONDIČ, Brisanj in Slavko ČEBULJ, Vopo-! Cerklje na Gorenjskem. Vse in-i«/dobite po tel. 25-579 — Kranj 9944 kalogi imamo otroške BUNDE z b »a rokavu, od št. 4 do 16. cena »do 2.520. »ELITA — PEPEL-u Klancu 10482 feiepe sadike CIPRES za ograje fi&BRNE SMREKE, PANČ1CKE Un vrtove in RUŠEVJE za gro-IMtVMk dan pri Kancilija, C. odreda 12/A (v bližini Vo-Mfastolpa, takoj za št. 12) 10480 i »BALA« vam nudi ugo-iispćeskih odej, cena 898,65 din. ■oroča »ELITA - BALA« 10483 ITRALNO KURJAVO izoliram s M Telefon 001-455-778 10629 :0£LEKTRIKARSKA delavnica ifcn nasproti pošte odprta vsak likod 16. ure dalje. Stranke spre-K do 18. ure. Se priporoča Brane V «1.47-044 10967 Gubljeno t ■ DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. oktobra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Župančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Planina-Center, Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure, SP Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7. do 18. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 23. oktobra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. Škofja loka SP Mestni trg, mesnica Mestni trg TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator Trg svobode 27 in KŽK, Trg svobode 16 pflie je majhen KUZEK bele '*9koIi vratu ima platneno vratni-V'/, 24 757 10985 ty]DEN0 »toMeno URO darvil, dobite na C. fm Žagarja 20, Kranj 108b.; 'muo LO Srečka št. din 00 80 204340 20.000 283166 l.ooo.ooo 62 80 92 100 24542 4.000 84612 2.000 257992 20.100 345312 20.000 34 60 64 50 244 160 9334 460 25154 8.000 71064 6.060 75384 4.000 013874 50.000 077794 20.000 361394 20.000 404084 20.000 453734 100.060 286 200 6946 600 9786 400 22516 2.000 59976 2.000 125636 20.000 292936 20.000 296036 500.000 48 60 4898 600 227888 20.000 285458 20.000 Srečka št. 1 0511 39151 475181 3 48263 59023 59073 96363 115103 198523 344243 05 55 575 68695 443045 07 47 0807 34787 09 49 99 659 8369 8909 01319 03569 30799 63059 217719 271279 din 40 840 6.040 20.040 40 6.040 2.040 6.040 8.040 20.040 20.040 20.040 120 60 160 8.000 20.000 80 60 480 4.000 100 80 60 200 1.000 500 4.000 8.000 2.060 2.000 20.000 20.000 X0jC V GOSPODI N J STV U potre-JMi dvakrat tedensko. Albina Simu-' Zupančičeva 30 10884 ,vjTRUIRAM matematiko in fiziko, ♦/•svačije vsako soboto dopoldan. ^Urbane, Krožna 5, Kranj 10885 tixt.POMOČ pri učenju slušno pri-fcfflotroka, v bližnji okolici Škof-» /„V ':fra: III. razred 10951 v/Jm INSTRUIRAM matematiko > ,rednj« šole in predmete GTŠ. *C JLA G, Kranj, (nebotičnik) 10952 mi, VARUHINJO za 21-mesečno Gft'M območju »Kokrieo-II upe. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE TOZD OPEKARNE KRANJ Pševska 18, Kranj Po »klepu delavskega sveta objavljamo javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva: Osebni avto ZASTAVA 101 confort, letnik 1980, prevoženih 80.300 km, nevozen, izklicna cena 70.000 din. Licitacija bo v soboto, 29. 10. 1983 ob 10. uri v TOZD Opekarne v Straži šču. Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe. Ogled vozila je možen dve uri pred licitacijo. Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo položiti varščino v višini 5.000 din. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ Razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila RENAULT TL-4 v voznem stanju, letnik 1977, prevoženih 86.000 km, izklicna cena 60.000 din; ter prodajo NAJDENIH PREDMETOV, dvokoles in mopedov Dražb« ou v sredo, 26. oktobra 1983 ob 15. uri v garažnih prostorih občinsko stavbe. Seznam najdenih predmetov je na vpogled na oglasni deski v avli občine Kranj. Interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete eno uro pred pričetkom dražbe. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju FRANC SMOLEJ roj. 1931 Od njega smo se poslovili v torek, 18. oktobra 1983 izpred hiše žalosti, Luže 22, na pokopališče v Šenčur. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA V 75. letu statosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, brat in stric JOŽE STOPAR Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateH°m in' znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili nazadnji poti. Hvala organizaciji ZB NOV Naklo za venec, tov. Cankarju za ganljiv govor in praporščakom. Iskrena hvala pevcem in g. župniku iz Naklega.za Lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KRISTANCA Ustankovega ata iz Srednje vasi pri Šenčurju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Srednja vas, Tržič, Šenčur, Jesenice ZAHVA1A Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE MAJER roj. HRIBAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom dr. Koeuturju, prijateljem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, posebno zadnje dni njene bolezni, sočustvovali Z nami, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi duhovnikoma za opravljen obred. Sinovi Albin, Ivan, Jože in Franci z družino, hčerke Danica, Roti, Marija in Slavka z družino Dolnji Križ pri Žužemberku ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, brata in strica , JOŽETA ZAKOTNIKA Anzelcovega a Obisk na letošnjem sejmu stanovanjske opreme je bil veliko večji od lanskega. V torek popoldne sta si ga ogledala tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj in Tone Bole.