Po poŠti projoman: za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta
četrt , mesec
13, . 6,60, 2 , 20 ,
Vupravniitvu projemao: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — ,
četrt , mesec
&L .
1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino ;tn inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne
l vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan. iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 81.
V Ljubljani, v sredo 10. aprila 1901.
Letnik XXIX.
Škof dr. Mahnič proti škodljivemu časopisju.
Krški škof, presvetli gospod dr. Anton Mahnič, je na duhovščino svoje škofije in vernike poslal sledečo poslanico:
Castitemu s veče ni š t v u i n 1 j u -bljenim vernikom pozdrav in blagoslov 1
V	zavesti, da bomo morali jedenkrat položiti račun o dušah vernikov, katere je Vsevišnji Bog poveril Našemu pastirstvu, smatramo za Svojo sveto dolžnost, da pazimo na vse in odvračamo, kar bi moglo vero in krščansko življenje vernikov dovesti v pogibelj. Ne manje moramo se isto-tako briniti, da se očuva čist in spoštovan ugled onih, katere je Bog dal vernikom za učitelje resnice in za voditelje k večnemu življenju.
Vsaj ni mogoče, da bi ostali čvrsti v veri in spoštovanju do Boga oni, ki ozna novatelje te vere in služabnike Božje malo spoštujejo ali mrze. Mržnja na svečenike je mržnja na Jezusa Kristusa in na Boga: »Kdor vas prezira, mene prezira, a kdor mene prezira, prezira Onega, ki je mene poslal« (Luk. 10. 16.), govori Spasitelj.
V	tem pogledu greše v naši dobi so-sebno novine, od kojih se nekatere i tiskajo poglavitno s to namero, da bi vernike odtrgale od svečenikov in odtrgane zapletle v mreže ljudij brezbožnih in sumnjivih, kar se tiče vere in podaniške udanosti.
Sem spada časopis »Prava Naša Sloga«, katera izhaja v Matuljah, a ki se je na veliko našo žalost od nedavno pričela širiti in čitati v tej škofiji. Mi za to, skrbni, da se v škofiji čuva in očuva vera in življenje katoliško, z oblastjo, katero smo dobili od Kristusa Gospoda, zabranjujemo in zapreču-jemo vsem vernikom te škofije čitati omenjene novine. Ta prepove! pa se tem več tiče onih, ki na katerikoli način omenjene novine širijo ali jih drugim dajo, da jih či-tajo: one s tem nujno opominjamo, da ustavijo započeti posel.
Hočemo, da se ta Naša odredba v cerkvah ljudstvu javno prečita in tako vsem na znanje da.
Od škofijskega ordinarijata v Krku, meseca aprila 1901.
fAnton, škof.
Ne moremo si kaj, da Se jedenkrat ne ponatisnemo sodbe — »Edinosti« o tem škofovem pismu. Kdor bode prebral to pismo Škota dr. Mahniča in še jedenkrat besede »Edinosti«, ta bode spoznal tembolj, da bi besede »Edinosti« bile primerne tudi v po-jašnjenje prepovedi liberalnega slovenskega časopisja, in spoznala bode menda to tudi »Edinost«. Sodba »Edinosti«, s katero se to pot popolnoma strinjamo, se glasi:
»Da pa to pot izrekamo iskreno zahvalo prevzvišenemu vladiki krškemu, za to imamo velevažen razlog, toli odločilen, da se morajo pred njim umakniti vsi drugi oziri. Kdor gazi javno moralo, kdor v narodu vedoma in proračunjeno u b i j a č u t s r a m e ž 1 j i v o s t i in mu takorekoč uceplja gnilav t mišljenje in čut s t v ov anje, ta je z g u b i 1 p r a v ic o do najmanjega obzira. Kjer je morala naroda v nevarnosti, tam nam ni tudi najhuja odredba prehuda. K e r -
s ti če v a »Prava Naša Sloga« je bila, zlasti v zadnje čase, tako ostudna, da je škofova odredba opravičena v polni mer i.«
Slovensko vinogradniško društvo in dr. Tavčar.
Iz krogov »slov. vinogradniškega društva« smo prejeli sledeči dopis:
Ako si ogledamo dežele, ki se pečajo z vinorejo, zasledimo v zadnjem času povsod vinsko trgovino pospešujoče zadrugo. Dunaj sam je sedež več takih zadrug in vendar ga ni človeka, kateri bi se nad tem izpodtikal, ali taka gospodarska podjetja napadal. Drugače je pri nas!
Leta 1899 se je ustanovilo v Ljubljani »Slovensko vinogradniško društvo« in si postavilo nalogo spraviti dolenjska in sploh vina iz jugoslovanskih dežel v kupčijo, a glej, takoj je bil «Slov. N'<rod" za društvom, in ga je preganjal po svojih predalih na najnesramnejši način, kakor da bi bila v vinogradniškem društvu kaka družba tolovajev.
Povpraševali smo o razlogih toj gonji, in reklo se nam je iz prav zanesljivega vira, da je namen društva dober, da se mora pa vendar uničiti, ker je — v klerikalnih rokah. Ko bi si bili gospodje okrog »Slov. Naroda« nekoliko bolj natančno društvo ogledali, bi se bili prepričali, da to ni resnica, kajti pristni liberalci so ustanovniki in člani zadruge, v zalogo sprejeta vina so večinoma iz liberalnih rok, in smelo trdimo, da je do zdaj večina zadružnega vina zgubilo se v liberalnih goltancih.
Gospoda v okrožju »blov. Naroda« se čestokrat moti, zmotila se je tudi pri tej priliki in pokazala je le svojo grdo škodoželjnost — svojo brezmejno strast!
»Slovensko vinogradniško društvo« na vse brezštevilne napade ni odgovarjalo, pač je pa obljubilo, da se pojasni vse, kadar pride čas. čas je prišel in svet naj izve, kako se je postopalo proti temu društvu, ki ne išče ne dobička, ne stranke, marveč dela le za občni blagor.
»Slov. Narod« je v svojih žaljivih dopisih dosledno povdarjal, da je načelništvo društva odgovorno za vse korake uslužbencev, kakor bi jih samo storilo, in je zapisal vse na rovaš društvenemu predsedniku V e n c a j z u, kar se je ali se ni zgodilo daleč v okrožju društva, toliko da »Narod« ni rekel, da je g. Vencajz sam tihotapec.
Prav v tem smislu je pa tudi odgovoren dr. Tavčar kot urednik in načelnik »Slov. Naroda«, za vse pisarjenje in za vse početje tega lista proti »Sloven. vinograd, društvu», in to tem bolj, ker je ta list v zadnjem času sam prinesel pritrditev, da piše po navodilih dr. Tavčarja, in ker je dr. Tavčar porabil vse, kar je izvedel kot deželni odbornik in kot advokat o društvu, v svojem listu. Smelo rečemo, da je nastopal dr. Tavčar sam v »SI. Narodu« proti »Slov. vinogr. društvu«, in da imata le ta dva med seboj obra čuniti.
»Slov. vinogr. društvo« se je rodilo vsled prizadevanja znanega bivšega trgovca Fr. P e t r i č a, kateri je baje že 20 let premišljeval, kako bi spravil tako podjetje v svet in sebe društvu na čelo. Storil je vse pripravljalne korake sam in iskal oseb, katere bi mu ščitile podjetje. Posrečilo se mu je vse to, in Fr. Petrič je bil po pravilih samo-
stojni društveni poslovodja, kojega beseda je odločevala.
Društvo je kupilo posestvo na Glincah in prevzelo tako rekoč s posestvom tudi dva zakonska, katera sta društveno gostilno vodila. Nesreča je hotela, da sta podjetnika zaradi osebne nesposobnosti gostilno zapustila. Poslovodja F. Petrič je obračunil z odsto-pivšima, onadva sta plačala, kolikor sta imela plačati, a prav tisti dan je prevzel dr. Tavčar pooblastilo od njih in je zahteval potom tožbe neko odškodovanje od društva. Do zdaj ni še pojasnjeno, kako sta prišla od-stopivša gostilničarja do tega, da sta zahtevala od društva odškodovanja, ko sta malo prej se poravnala z društvenim poslovodjem, a to je pa gotovo, da je dr. Tavčar ono tožbo zgubil.
Ko se je društveni poslovodja F. Petrič prepričal, da društvo le ni ono zlato polje, koje je v sanjah gledal, in se mu je pri Puntigamski pivovarni nudila boljša služba, se je meseca 1900 sporekel s kletarjem in je kar v hitrici odstopil, ne da bi bil odboru o tem kaj poročal, in postal je kar čez noč iz vernega Pavla sovražni Saul. Postopanje Petričevo opravičuje prislovico »sovražni« — kajti storil je vse, kar je bilo mogoče, da bi škodoval društvu, — podpihoval je delavce, odjemalce, naročnike, obrtnike itd. in so zvezal konečno s »Slov. Narodom« oziroma dr. Tavčarjem, da uniči društvo — in le zdravi podlagi podjetja ter premišljenemu, treznemu nastopu vodstva je pripisati, da se zlobna nakrtna ni posrečila.
Tvrdka Petrič - dr. Tavčar je naskočila društvo na dve strani, in sicer na eni strani s sodnimi tožbami, in na drugi strani s kazensko ovadbo zaradi nepravilnega prodajanja iz društvene kleti. Oglejmo si prvo pravdo te nove tvrdke.
Dr. Tavčar Petrič sta tožila društvo, da naj plača Petriču 300 kron za od njega kupljeno in na društveni hiši porabljeno strešno opeko.
Društvo je prevzelo prav dobro, kratko prej popravljeno streho, a poslovodja Petrič je silil, da naj so streha prekrije, in je podaril društvu kot odbornik-poslovodja, kakor se je izrazil, 4000 komadov lastne strešne opeke, — in za to podarjeno o p e k o je zahteval plačilo. — Že to bi ne bilo lepo, a stvar je še grja: Stavbenik T., kateri je društvu kleti popravljal, je podaril društvu 2000 nomadov opeke v roke poslovodja Petriča, — in prodal ostalih 2000 komadov tudi v roke Petriča in vso to opeko je imenoval Petrič svojo last in je zahteval od društva plačila. — Ker je Petrič le s tem pripravil društveni odbor do popravljanja strehe, da je podaril v to potrebno opeko, — ustanovi to nekako čudno postopanje Petričevo celo vrsto pravnih vprašanj civilnega in kazenskega pomena.
Tvrdka dr. Tavčar-Petrič je, kakor samo ob sebi umevno, s tožbo zopet propadla, a ni bila še dovolj poučena. Pričela je nadlegovati še stavbenika T. kazenskim potom zaradi te opeke, dokler jej niso tudi tamkaj vrata pokazali. — Tekom teh pravd je izrekel neki dober pristaš dr. Tavčarjev: »Najnovejši šport Tavčarjev je, neumne tožbe Petriča proti slovenskemu vinogradniškemu društvu zastopati!« — Je res čuden šport to za sicer pametnega človeka, in le strast ga more tja zapeljati!
Petriču se je baje pri svojih trgovinskih podjetjih posrečilo po posebni spretnosti s
tožbami prodreti. Prav tako si jo mislil tudi pri slovenskem vinogradniškem društvu ukreniti in če tudi je bil Petrič v društveno blagajno večjo vsoto dolžan, je tožila tvrdka dr. Tavčar Petrič društvo na plačilo 6.00 K. Pravda so je vlekla skoraj celo leto, sodili sta o tožbi sodišči prve in druge stopnje, a sodili sta jednako, da je tožba neopravičena in da mora tožnik društvu pravdne troške plačati. Zgubljena je bila torej tud i tret j a pra v d a proti društvu! Ko se je to izvedelo, je vprašal radovednež, je li to res, kar dr. Tavčar po-vdarja, da mu Petrič plačuje naprej pravne troške?
Ker sodno postopanje ni imelo zaželje-nega vspeha, se je pa pričela gonja s pri-stojbinsko-kazensko ovadbo, in to na sledeči način :
Poslovodja Petrič. je prodajal vino iz društvene kleti, in prodajal ga je v skupinah tudi pod 56 litrov, kar je po zakonu prepovedano. Bravec bo gotovo verjel, da društveni predsednik ali odbor ni posredoval pri oddaji vina, in da je to le posel poslovodja. Ko se je pa izvedelo, da se prodaja vino tudi v skupinah pod 56 litrov, se je opomnilo poslovodja, da to ne bo prav. Le ta se jo pa skliceval na to, da kot stari vinotržec ve, da je to dopustno, in je naravnost trdil, da se je pri užitninskem uradu o tem poučil, in da je dovoljeno, vsako mero vina iz založne kleti prodajati, ker je društvo plačalo 50 gld. odkupnine.
Vsled tega se je pustilo poslovodji delovanje, in ko je 24. januvarija 1900 zapustil svoje mesto, je na ta način tudi pozneje kletar posloval in prodalo se je skupaj 14 hI vina v skupinah pod 56 1. Da so tako posluje, je vedel Petrič, ker je tako poslovanje sam vpeljal — in onje ovadil to zadevo potom uredništva »Slovenskega Naroda«, če smo prav poučeni, po telefonu nadzorništvu zakupnega urada. Pričela se je huda preiskava, zapečatila se je vsa zaloga in početkoma tudi pisarna, kar je bilo tem mučneje, ker je bil sam kletar doma — predsednik pa v državnem zboru odsoten.
„Slov. Narod" je pa izpustil kar celo krdelo onih strupenih člankov med svet, ter slepil svet, da so so pri društvu velikanske prevare nasproti deželnemu zakupu godilo, in je rotil oblasti, da morajo z vso strogostjo postopati, ter jim grozil, da jih bo zasledoval, in gorje jim, ako bi hoteli nasprotovati. Tako sta si ovaduštvo in napravljanje društvu sovražnega javnega mnenja po enem in istem listu pomagala, če tudi zakup sicer ni bil oškodovan, ker je, kakor povedano, društvo 50 gl. založilo, dasi ima v kleti kontrole. Dr. Tavčar, načelnik »Slov. Naroda«, je tudi odgovoren za to postopanje lista. To je njegova lastna teorija. — Radovedni smo, moni li dr. Tavčar, da je to dostojno?
Pisalo so je toliko o tem gorostasnem tihotapstvu, da se ni čuditi, ako je v to poklicana oblast vso zalogo postavila za temelj obsodbi in zahtevala za kazen in zakupni davek dva tisoč kron. No, finančno ministerstvo se ni zbalo Tavčarjevega »Slov. Naroda«, in je zmanjšalo to svoto na 200 K, koji znesek je vplačan, in od tega pripada ovaduhu tudi neka svota, le žal, da jo ne bo dobil, ker je zarubljena za troSke proti društvu zgubljene pravde. Društvo jo po tem ova-duštvu oškodovano, in iskalo bo odškodnino, če bo kaj upanja tudi dospeti jo !
.Slov. Narod" ima tudi stalno poročilo o krčmi v društveni hiši in laže, kakor da bi bila prava beznica v Sodomi. Kakor vsa druga poročila, so tudi o krčmi poročila zlagana. Društvo je oddalo krčmo najemniku tako, da nima niti upliva, niti odgovornosti o krčmi. Najemnik si pa služi težak kruhek tako, kakor si ga vsi drugi krčmarji na Glincah brez izjeme. Imena Panganetmatilda itd.- so docela izmišljena in ni ga človeka, ki bi vedel o takih osebah povedati. Take izmišljotine pa kažejo le propalost dotičnega pisca, — vrednost lista in pa dobri okus načelnika lista dr. Tavčarja.
Toliko naj sprejmejo naši bravci kot pojasnilo nebrojnim dopisom v »Slovenskem Narodu« proti slovenskemu vinogradniškemu društvu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. aprila.
Potovanje cesarja v Prago.
Včeraj smo javili, da je glasom poročil sedaj definitivno določeno, da poj de cesar začetkom maja, po vsprejemu delegacij v Prago k otvoritvi novega mostu čez Mol-davo. — K temu poročilu pripominja »Reichs-post« : Potovanje spada brezdvomno mej točke znanih dogovorov mej vlado in Čehi, ki pa se je določilo vsekako v sporazumu z Nemci. Iz tega se pa razvidi, da Nemci v tem potovanju ne vidijo nikake nevarnosti za »obstoj države«. Vidi se, da je nemške radikalce vendarle srečala pamet.
Velikonočna razmišljanja raznih avstrijskih listov se umevno najbolj pečajo s taktiko češkega kluba in pa z izjavo miaisterskega predsednika glede avstro • ogerske nagodbe. K tej izjavi pripominja dunajski »Vaterland«, da je glavna ovira bližnji rešitvi nagodbenega vprašanja bržkone sedanji ogerski parlament. Szell je neki izrazil željo, naj bi se na Ogerskem poprej izvršile nove volitve, ki bi menda neugodneje izpale za njegovo stranko, v kateri se že itak pojavlja neko nasprotje, ko bi se poprej rešilo nagodbeno vprašanje. Nova »Preša« se peča v prvi vrsti z Mlado-čehi in češkimi fevdalci in pride do zaključka, da pride na površje kot novi mož knez Fiirstenberg. — Med Čehi in Poljaki se je pojavil nekak razpor, kateremu je dala povod poljska gimnazija v Tešinu. Ker igra poljski klub v tem vprašanju precej kla-verno ulogo, so se zavzeli za nepodržav-ljeni zavod drugi slovanski krogi, predvsem Čehi.
Nemščina — državni jezik.
Vsenemška, Wolf-Schonererjeva zveza je po pravici vsemu svetu v zasmeh. S kakimi obljubami so nastopali njeni kandidati v volivni borbi! Kar čez noč so hoteli uvesti nemščino za državni jezik. A bile so vse to le prazne obljube. Za rešitev tega vprašanja jim v protirimski gonji ne preostaja prav nič potrebnega časa. Morda so se pa ti kričači vendarle uverili, da v zbornici ne kaže te zadeve niti omenjati. Vse njih kričanje pred sestankom parlamenta je bil le humbug in pesek v oči. Sedaj pa, ko je odstranjena vsa nevarnost, vsaj dokler traja legislativna doba, se nihče več ne zmeni za nemški državni jezik. Ali so pa morda vendarle Cehi tisti, pred katerim imajo vele-Ncmci tolik respekt?
Klo/ač napoveduje boj.
Minule dni je imel poslanec Klolač v Pragi shod, na katerem je napovedal vladi brezobziren boj za narodno jednakopravnost v zbornici vloženih interpelacij, objednem pa tudi mladočeškemu klubu, ki je bojda izjavil, da je zadovoljen s sedanjo odredbo zborničnega predsednika. Mladočehi, pravi Klofač, morajo v tem boju pokazati, če jim je res kaj za narodnostno jednakopravnost. No, Klofač bi moral svoj boj napovedati v prvi vrsti zborničnemu predsedniku, ki je uvedel sedanjo prakso. Govornik bi bil pa moral pomisliti, da se boj pač lahko napove, a težje izvede. O tem bi se bil moral poprej posvetovati s tovarišema Fresslom in Sehna-lom, ki sta morala pred nedavnim vreči puško v koruzo.
Mejnarodno razsodišče v Haagu se sostane glasom poročila »Fridens-Warte« v mesecu maju v stari kraljevski palači.
Dela bo imelo razsodišče obilo, ker mu je že sedaj predloženih 14 prepornih slučajev. Najprej bo menda na vrsti bolgarsko - ru-munski razpor glede lastnine sveta, ki ga je premenila vsled svojega novega teka reka Donava. Kajpada se vseobče pričakuje, da se bo pečalo razsodišče tudi z južnoafriškimi in kitajskimi razmerami. Zasedanje se bržkone otvori brez vsakega »pompa«, ker se menda že naprej pričakuje, da vspeh ne bo posebno vesel.
Španski /rama suni so priredili minule velikonočne praznike več shodov v Malagi in Corunni, na katerih se je sklenilo pozvati vlado, naj takoj prežene iz kraljestva vse redovnike, ki so povzročili »toliko zla« celi Španiji. No, kaj stori vlada napram tej zahtevi, dosedaj se ni znano. Storila bi seveda najbolje, ko bi pregnala najprej framasonske hujskače. Kajpada od Sagastove vlade kaj takega ni pričakovati.
4-
Kako pridejo velesile do odškodnine
v Kini?
Vse velesile, ki sodelujejo sedaj pri »pa-cifikaciji« Kine, zahtevajo, kakor znano, tudi precejšnjo odškodnino v denarju. Znano jim pa je, da Kina nima na razpolago potrebnega drobiža in da ji je treba odpreti še le dotične vire dohodkov. Sir Robert Hart je stavil v tem oziru naslednje predloge: 1. uvede naj se konsumni davek na sol, ki bi donašal letno 15 do 20 milijonov taelov; 2. davek od kineških dšunk, 3 do 5 milijonov na leto; event. uvedba oktroy a v Pekinu, čegar čisti prinos se računa na pol milij.; 4. obdačenje prevoznih čolnov, takozvanih manžu, ki bi donašali 3 milijone, in ko-nečno naj se odpravi desetina v žitu in naj se spremeni v denar. Na ta način bi se zopet dobilo okolu 2 milijona taelov. — To bi bili viri dohodkov, s katerimi bi vlada v nekaj letih zadostila denarnim zahtevam velesil.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. apri;a.
v
O znani dr. Susteršičevi pravdi
preobrača »Slovenski Narod« najne-umnejše in najsmešneje kozolce. Da pri tem osobito tudi hudobija pride na svoj račun, je samo po sebi umevno. Ne bodemo se pečali z »Narodovimi« neumnostmi. Naj jih v polni meri nepokvarjene požira — „inteligenca". Le nekaj moramo omeniti. Včerajšnji „Narod" se posebno razburja nad tem, da se drznemo kritikovati razsodbo deželnega sodišča! No, pri „Narodu* sodelujejo j u r i s t i i. s., menda tudi taki, ki hočejo kot „d o b r i" veljati. Ali ti gospodje ue vedo, da je stvarna kritika vsake razsodbe, naj je izdana od kateregakoli sodišča, vedno dopustna. Pravo-močne razsodbe pa se smejo slobodno kritikovati tudi v javnih listih — ako se kritika suče v postavnih mejah. Naša kritika je bila strogo stvarna in dostojna. In te pravice, kritikovati to razsodbo deželnega sodišča, si ne damo od nikogar vzeti. To pravico si bodemo vedeli varovati vsakemu nasproti. To bi vendar žalostno bilo, da bi ne smeli kritikovati razsodbe — zato, ker je slučajno enkrat ena razsodba kazenskega sodišča gospodu Malovrhu všeč. Celemu svetu bodemo vedno in vednc ponavljali: Dr. Š u s t e r -šični storil nič druzega, nego d t je daroval 2000 K »Gospodarski zvezi« v ta namen, da so njeni člani-kmetje dobivali Tomaževo žlindro za 20 krajcerjev ceneje nego drugod. To je celo njegovo »hudodelstvo«. Ves narod, vso javnost, v kolikor si je prihranila trezno sodbo, kličemo za pričo: Ali si je v tem dr. Šusteršič »u m a z a I r o k e« ? Ali je to naenkrat nečastno postalo, kar je, odkar svet stoji, v vseh časih in pri vseh narodih veljalo kot posebno častno. Zdrava pamet mora človeku obstati, ako vidimo liberalno časopisje, akoravno je bila zadeva o »žlindri« v pravdi tako častno za dr. Šusteršiča pojasnena, vendarle pisati o »umazanih rokah« itd. To je že vrhunec nesramnosti in podlosti. Nismo mislili, da kedaj tako daleč pridemo! »Slovenski Narod« se je v včerajšnjem dolgem u-
vodniku postavil za branitelja časti sodnikov Schneditz, We nger, Hauffen in A n d o 1 s e k , ki so izdali prizivno razsodbo. Smešno. K e d o je to čast napadel ? Mi ne! Kritikovali smo le razsodbo — druzega nič. Pač pa je »Narodovemu« kron-uristu spodletel „lapsus", ko brani navedene gospode. Zapisal jo namreč stavek, da je »deželuo sodišče oskrunjeno čast kamniškega sodnika moralo rešiti s tem, daje obsodilo Vas (to je dr. Šusteršiča) iznova moralično«!! Če so prizadeti gospodje to čitali, so si pač mislili: »Bog nas obvaruj naših prijateljev — sovražnikov se bodemo sami obranili«.
Dr. Šusteršič se mora ustreliti »Slov. Narod« jako slastno poroča o izidu pravde dr Šusteršiča proti Svetlinu in pravi, da je dr. Šusteršič bil »obsojen«. Da je stvar jolj senzačna, pripoveduje, da je dr. Brejc, zastopnik dr. Šusteršiča, pri razpravi rekel, da se mora dr. Susteršič ustreliti, če bi vzklicno sodišče potrdilo razsodbo kamniškega sodišča. Kako je dr. Brejc dotične jesede rabil, pojasnjuje današnje njegovo »Poslano« v našem listu. Poročanje »Naroda« v tej aferi ni samo zlobno, temveč nad vse smešno. Dr. Šusteršiča je vzklicna razsodba sodišča ljubljanskega spravila ravno tako malo iz duševnega ravnotežja, kakor ona adjunkta Vidica. Kaj pa je razprava dognala proti »obsojenemu» dr. Šusfceršiču hudega : To, da je žrtoval čez 2000 K »Gospodarski zvezi« v ta namen, da so člani »Gospodarske zveze« dobivali Tomaževo žlindro po 20 kr. coneje, nego pri kmet. družbi. To je vse, kar se njemu more .očitati'. Če je to kaj hudega, potem mora zdrava pamet obstati. „Slov. Narod" naj le tudi svojim čitateljem poda objektivno poročilo cele razprave. Naj poroča, kaj se je dokazalo pri tej razpravi — potem bode uvidel cel svet, da so pri tej pravdi moralno o b s o j e n i v s i 1 i b o r a 1 c i, ki so v »Narodu« in »Rodoljubu« tako nesramno lagali preti dr. Šusteršiču in gospodu Šiški in proti bivši »Gospodarski zvezi«.
Gospodje deželnosodni svetniki Schneditz, Wenger, Hauffen in Andolšek tožili bodo »Slov. Narod« radi razžaljenja časti. Razžaljene se čutijo zaradi tega, ker je gospod Miroslav Malovrh predrznil se v včerajšnjem »Narodu« nastopiti kot b r a -nitelj njihove časti! Obteževalno je, da se te časti nihče dotikal ni — olajšavno pa, da je gospod Malovrh z razsodbo navedenih gospodov v zadevi dr. Šusteršič-Svetlin izredno zadovoljen.
Štajarsko šolstvo. Učiteljem pri sv. Florijanu na Boču j^ imenovan provizorični učitelj g. Franc Jamšek istotam. Upoko jena sta definitivni učitelj g. Peter Kresni k v Olimju in definitivna učiteljica g. Hedvika Dernjac rojena Jonke.
S pošte. Poštni ekspedijent g. Anton Bizjak je iz Kranja premeščen v Lesce, poštni ekspedijent gorip. Fr. Kramar pa iz Ljubljane v Škofjo Loko.
Ljubljanskim naročnikom „Soci-jalizma". Kakor smo v soboto poročali, je prvi zvezek „Socijalizma" izšel. Snopiči bodo izhajali vsak mesec. Cena posameznim snopičem je 30 h. Tisti ljubljanski naročniki, ki bodo plačali naročnino 3 K naprej, dobivali bodo snopiče na dom, ostali, ki žele snopiče sproti kupovati, pa jih dobe v pro-dajalnici gospoda Frana Breskvarja pred škofijo.
Občni zbor „Slov. vinogradniškega društva" bode jutri ob 3. uri po-poludne v društvenem domu na Glincah.
Knjige „Matice Slovenske" je prejelo naše uredništvo. Knjig je petero. „Zabavna knjižica" prinaša roman iz življenja preproste deklicc „Z viharja v zavetje", spisal Fr. Malograjski, „Knezova knjižnica" pa prinaša sestavke: F. Ks. Meška, Podgo-ričana, dr. Zbašnika, Jos. Kostanjevca, I. M. Doviča, Ivana Cankarja, Fr. Levca. „Slov. Matica šteje 3152 društvenikov, torej se je število pomnožilo samo za 8 članov.
Zedinjenje razkolnikov. Te dni biva v frančiškanskem samostanu v Ljub ljani pč. g. generalni opat kongregacije sv. Detinstva Aleksandros Evtychides.
Ta kongregacija sv. Detinstva Jezusovega je nastala po želji sv. Očeta Leona XIII. zato, da bi izkušala zediniti razkolnike (Ruse, Grke i. t. d.) s katoliško cerkvijo. Kongregacija bo ustanavljala na Vzhodu katoliške šole in cerkve, v posamnih evropskih državah pa bo zidala semenišča, v katerih se bodo vzgajali mladeniči v duhovnike. Ti bodo potem kot misijonarji delovali za združenje razkolnikov s katoliško cerkvijo. G. generalni opat Aleksandros Evtyohides, rodom Grk iz Aleksandrije, namerava tudi v Avstriji ustanoviti za svojo kongregacijo semenišče. Ta ideja je zlasti za nas Slovane velike važnosti. Kako lepo bi bilo, ko bi bili vsi sinovi Slave združeni v katoliški cerkvi! Preč. gosp. Aleks. Evtychides hvaležno sprejema v ta namen mu izročene milodare. Darovi se tudi lahko dopošiljajo kar frančiškanskemu samostanu v Ljubljani.
Marijina družba za katoliške Slovenke v Trstu. Dne 21. t. m., to je drugo nedeljo po Veliki noči na praznik sv. Marije Milostljive, bo slavnosten shod Marijinih hčer in Marijinih sester tržaške družbe. Na shodu se bo blagoslovil družbin kip sv. Marije Milostljive. Kip je krasno, umetniško delo in je visok 170 cm., torej naravne veličine.
Dopolnilne občinske volitve v Gorici so razpisane. Voliti bode 12 mestnih očetov, torej polovico občinskega sveta.
Prešernova slavnost v Škofjiloki. Piše so nam : Izreden užitek so priredile loške dame vsem požrtovalnim obiskovalcem veselice na korist Prešernovemu spominku. Kar naravnost sprelepe so bile žive slike in moramo so le čuditi velikemu naporu in skrbi, s katero so vrle narodnjakinje v tako malem mestu uprizorile veselico s tako raznovrstnim in bogatim programom, da bi delal čast velikemu mestu. Petje, igra na klavir, opereta, deklamacija — vse je kazalo, da v umetnosti in okusu Loka tudi napreduje in da jo je tu dvignila ljubezen do narodnosti. Največja zasluga gre za to vspelo veselico gospe notar. Lenčkovi in vsem krog nje zbranim gospicam. Takisto vrlo se je obnašal moški pevski zbor kat. rokod. pomočnikov in bralnega društva, ki je izborno zapel par uglasbenih Prešernovih pesnij. čast tudi spretnim prodajalkam šopkov in sladčic, ki so v lepih postavnih in še ljubeznivejših besedah izvabile mnogo kronic iz žepov gledalcev — za spomenik. Čujemo, da je prišla v blagajno lepa svota, vsled katere se lahko tudi Loka brez sramu uvrsti med pridno in požrtovalne darovatelje za spomenik pesnika prvaka.
Umrla je v Radečah pri Zidanem mostu učiteljska kandidatinja III. letnika gdč. Marija Pavla Ceč v 18 letu svoje dobe. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoludne.
Uboj na sejmu v Stičini. Te dni s ta na sejmu v Stičini Anton Žagar in Franc Krištof iz Višnjegore J. Abunar-ja, ki jima je nagajal, tako nesrečno udarila s kolom po glavi, da je še tisti dan umrl. Oba so zaprli. Pač nihče ne ve, kje ga čaka nesreča.
Požar v Ptuju. Preteklo soboto je pogorel tretji del Ornigovega gojzdiča, katerega je Ornig spremenil v park. Škoda na pogorišču je precejšnja.
Isterski deželni odbor je izrekel obžalovanje, da članom deželnega šolskega Bveta isterskega ni bil imenovan laški duhovnik, ampak, da je postal župnik v Voloski čast. gosp. Z a m 1 i č članom tega šolskega sveta. Nič ne pomaga!
Nagla smrt V soboto zvečer je umrl nagle smrti gospod Ferdinand Raffaelli, lastnik knjigarne na borznem trgu v Trstu. Sel je s svojo gospo po Korzu, kar mu je hipoma prišlo tako slabo, da so ga morali prenesti v bližnjo lekarno Cignola, kjer je kmalu izdihnil.
Štiridesetletnica dež. avtonomije v Istri se bo od strani laških poslancev slovesno praznovala, ko se zopet snide deželni zbor isterski. Prva seja je bila 6. apr. leta 1861. Deželni glavar Campitelli je dobil že nekaj »čestitk«. Slovenski krogi morejo biti ob tej proslavi le mrzli, ker njim je isterski deželni zbor le — kršil avtonomijo.
Pošto so okradli v Ročinju na Veliko noč. S ponarejenim ključem prišli so uzmoviči v noči od nedelje na ponedeljek v postni prostor, odtrgali v tla pribito železno
blagajno in jo odnesli. V blagajni je bilo za približno 100 kron poštnih znamk, zalepk, listnic itd. Denarja pa dolgoprstneži niso našli, ker ondotni poštar ima to hvalevredno navado, da hrani čez noč denar v svoji spalnici.
Aretir&nec, ki se hoče umoriti. V
Trstu so aretovali stražarji 40-letnega kovača Antona Berne, kateri je bil že pred 12 leti izgnan iz Trsta. V zaporu se je hotel obesti, a bo mu to še pravočasno preprečili, in so ga potem odvedli v bolnišnico v oddelek za umobolne, ker sumijo, da ni pri zdravi pameti.
V Opatiji je bila te dni, kakor nam poroča prijatelj na razglednici, silna draginja. Za jeden dan je soba s posteljo veljala 15 do 20 gld. Vlaki so imeli velike zamude. V Matulji 30 gostov ni dobilo prenočišča in je moralo prenočiti v čakalnici na kolodvoru. Tudi v Reki je bilo toliko tujcev, da so ljudje morali prenočiti po kavarnah. Na otoku Lošinu je bilo 44 stopinj C. vročine. Mej aristokracijo igra prvo ulogo veliki vojvoda Luksenburški. Inkognito se v Opatiji nahaja tudi soproga prestolonaslednika Frana Ferdinanda.
Nagrobni spomenik dr. Ante Star-čeviču se bo slovesno odkril dne 13. junija t 1.
Razpisana učiteljska služba. Na
dvorazrednici v V i ni c i je do 25. apr. razpisano drugo učno mesto. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Črnomlju.
ljubljanske novice. V Ljubljanico skočila je včeraj zvečer ob Vs9. uri na strani, kjer se nahaja Virantov vrt, šivilja Katra Jenko, stara okolo 18 let. Preclno je skočila v vodo, dala je vsem fantom, ki so sedeli na klopi, roko ter dejala »Lahko noč«. Fantje so se norčevali, dekle pa je skočila proti Ljubljanici, se hitro nekoliko slekla in planila v Ljubljanico. Potegnil jo je iz vode Remškarjev vajenec Viktor K o 1 e š a. Punica si je hotela v mrzli vodi ohladiti prevročo »ljubezen«. Katra Jenko je doma iz Škofje Loke. — Poročil se je včeraj opoludne v cerkvi sv. Jakoba g. Anton L u c k m a n n, c. kr. nadporočnik v rezervi ln uradnik pri kranjski industrijski družbi, z gdč. Pavlo Mtihleisen. — Vlak gaje povozil. V ljubljansko bolnico so prepeljali mesarskega mojstra iz ljubljanske okolice Franca Paternostra, katerega je vlak povozil v bližini postaje Kresnice. Mož je skoro gotovo padel iz mešanega vlaka. Levo nogo ima močno poškodovano. Ob železniški progi ga je našel paznik Miha Fe-renčak. — Zaprta je prodajalnica klepar skega mojstra S t a d 1 er j a na Starem trgu. — Po strehi je hodil včeraj po noči po Gospodski ulici neki Anton Kramar. Policija je to mačje delo opazila m je Kramarja odvedla v zapor.
* *
Velika povodenj divja na Gorenje-Avstrijskem. Boje se, da ondi ne nastopi katastrofa, kakor leta 1899. Po raznih krajih so ljudje morali zapustiti stanovanja. Hall-stadt, Landorf, Saanen, Lauven in Gumme-nen so popolnoma pod vodo. V Peterbinden je voda podrla jez in je dolina spremenjena v jezero. Mnogo oseb je utonilo.
Shod protialkoholikov zboruje na Dunaju. Mmisterski predsednik Avstrije predseduje, daljne države so poslale svoje zastopnike. Čemu vsa ta komedija že osmič? Vlada bi sama lahko mnogo storila, ko bi le hotela resno. Ali kaj, ko gleda le na dohodke! In isto je pri deželah. Svute za šole se morajo plačati, če tudi iz zadnjih Šnop-sarskih krajcarjev. Kako lahko bi se uvele nekoliko ostrejše postave zoper šnopsarje! Kako lahko bi se v varstvo vzeli delodajalci, ki so prisiljeni šnops dajati poslom, da jim ne uidejo! Kako lahko bi se pod kaznijo zabranilo, ta strup dajati otrokom in nedorasli mladini. Vlada noče in noče!
Nova ogerska škofa. Kakor se čuje, je vodja dunajskega »Pazmaneuma« grof Nikolaj Szecheny določen za škofa v Ka-šavi in vodja dunajskega »Avgustineja« dr Avgust FischerKolbrich pa za Škofa v Stolnem Beligradu.
Razveljavljene bolgarske volitve. Bolgarsko sobranje je razveljavilo tri volitve radi dogodivših se ekscesov. Vodja Stam-bulove stranke Grekov je s tem zgubil svoj mandat.
Narodnosti v avstro - ogerski armadi. V avstro-ogerski armadi je 28*2 odstotka 'Nemcev, Slovanov pa 45 0 odstotkov. Slovencev je 2 9 odstotkov. Poleg Slovanov in Nemcev je Rumunov 5 8, Lahov 15 odstotkov.
Armade evropskih velesil brojijo skupaj v mirnem Času 3,238 210 mož, v vojnem času pa 18,647.500 mož. Trozveza šteje 1,172.577, odnosno 8 381000 mož, dvozveza, Rusija ter Francija 8,609.000 mož. V trozvezi je najmočneja Nemči|a s 604.168 (5 OOO.oOO) potem Asetro-OgerBka s 350 657 (1.872,000) in kont.čno Italija z 217.752 (1,509.000) možmi, v dvozvezi pa Rusija z 1,018.000 (4,556.000) in Francija s 607.525 (4,053.000) možmi. Anglija ima za vojsko pripravljenih — na papirju 870.711 vojakov, Belgija pa 229.284.
Obesil se je na Dunaju v svoji pro-dajalnici šel znane dunajske tvrdke pletenin Kann in oinger, g. Friderik Kann.
Brescijev sodrug Vlada v Švici je sklenila izročiti laški vladi Brescijevega so-druga anarhista J. ffei.
Spomenik razkralju Milanu. Kralj Aleksander namerava svojemu očetu Milanu postaviti velikansk spomenik. Delo je poveril francoskemu kiparju Mercieru in je izrazil željo, naj upodobi Milana visoko na konju kot osvoboditelja Srbije.
Požar v delavnici državnega denarja. V Petrogradu so te dni v delavnici dr žavnega denarja imeli velik ogenj. Stroje je ogenj poškodoval, del poslopja je zgorelo. Škode je okolu 600 000 rublje v.
Zapuščena nevesta se sežgala. Iz Vicari v Italiji se poroča, da je iSletna Roza Di Matteo v žalosti, ker jo je zapustil zaročenec, polila si obleko s petrolejem in se zažgala.
O telefoniranju brez žic se v znanstvenem svetu vrše živahne razprave. Tako telefoniranje bi omogočevale posebno konstruirane obločnice.
Nasledek ruskih dijaških nemirov. Dijakinja Kotliarov, katera je bila pri izgredih v Krakovu aretovana, se je hotela v ječi obesiti. Pazniki so njeno namero preprečili. Čez nekaj časa se ji je posrečilo dobiti petrolej, s katerim se je polila in zažgala. Umrla je v groznih mukah.
Razkrit revolucij onaren odbor v Rusiji? li Petrograda poročajo, da se je tajnemu redaretvu posrečilo odkriti centralni urad tajnega revolucijonarnega odbora. Re-darstvo je udrlo po noči v sedež revoluci-jonarnega odbora in je po boju, ki je nastal med redarji in navzočimi členi odbora, ujelo 27 odbornikov. V istej hiši je bila tudi tiskarna, kjer so slušateljice na visokih šolah opravljale delo stavcev.
Vlada ameriških zveznih držav na potovanju. Dne 30. aprila se poda Mac Kinley z vsem svojim kabinetom na potovanje po 24 ameriških združenih državah. Potovanje bo trajalo dva meseca in hode na posebnem vlaku v ta namen urejen hotel. Z vlakom se bode vozilo trop stenografov. Dne 1. maja bode Mac Kinley otvoril pan-ameriško razstavo v Buffalo.
Posebne vrste epidemija se širi po Japonskem. Ljudem izpadajo lasje in v par dneh je glava, ki je bila prej košata las — gola. Ženske so obupane. Posebno divja ta epidemija v okraju Osaka. Ker je bolezen nalezljiva, so vse brivnice desinficirane.
Tajinstveni kovček na carskem dvoru. Na ruskem carskem dvoru je več zanimivih stvarij iz prošlih vekov, mej njimi tudi tajinstveni kovček carja Pavla I., ki je na ta kovček lastnoročno napisal, da so sme otvoriti še-le 100 let po njegovi smrti. Car Pavel umrl je nasilne smrti dne 24. marca 1. 1801. Te dni je bil odprt skrivnostni kovček, a kaj se je v njem našlo, o tem se strogo molči in težko bode javnost o vsebini tajinstvenega kovčka kaj zvedela.
Na Kitajsko nočejo iti. Mnogim mornarjem ameriških združenih držav nič ne prija sedanji položaj, v katerem niso noben trenotek varni, da jih vlada pošlje na Kitajsko. V zadnjih dneh je pobegnilo mnogo mornarjev z bojnih ladij, ker se boje, da bi jih ne poslali na Kitajsko. Z oklopnice »Dixie« je pobegnilo vsega skupaj 81 mož. Nekaj beguncev se je že posrečilo ujeti, nekaterim pa so že na sledu. Ujete bo sodila vojaška oblast.
Volja čitateljev. Nedavno se je vršil občni zbor delničarjev „fran.iskega lista „Figam", ki je v Drtyiusovi aferi se boril za Dreyfusa. Na občnem zboru so delničarji konstatovali. da so delnice lista padlo od 1460 frankov na 4 i 0 Irankov. To dejstvo jo deluičarje tako pretreslo, da so takoj sklenili, naj bode „Figam" odslej pisan nacijonali-stiški in antist mitski, ker to je — volja čitateljev.
l>**rovi.
Za t r a p i s t o v s k i m i s i j o n v M a r i a n h i 1 1 u v Južni Afriki so dali razni dobrotniki po trospi Heleni Zupan 108 K._
Telefonska in brscjs.vna poročil*.
Dunaj, 10. aprila. Danes se je vršil ministerski svet, ki se je posvetoval o načrtu zakona glede vodnih cest. „Politik" meni, da bo vlada za sedaj zahtevala v zbornici kredita le za nujno potrebna pripravljavna dela.
Dunaj, 10. aprila. Sekcijski šef v finančnem ministerstvu dr. pl. Kni-azialucki je odlikovan z redom železne krone II. reda.
Dunaj, 10. aprila. Pri včerajšnji seji kongresa proti alkoholizmu je prišlo do burnih prizorov, ker je zdravnik dr. Meinert iz Draždan trdil, da alkoholizem vlada sosebno mej zdravniki.
Dunaj. 10. aprila. Radi finančnih zadreg se je gledališče „an der Wien" zaprlo.
Praga, 10. aprila. Namestništvo ni potrdilo pravil društva čeških tehnikov.
laomost, 10. aprila. Danes se je tu sešel pododsek v zadnjem deželno-zborskem zasedanju izvoljenega av-tonomijskega odseka, obstoječ iz poslancev Brugnara, Grabmayr, Ka-threin in Wackernell. Poročevalec je dr. Brugnara.
Budimpešta. 10. aprila. Socijal,-demokraški deželni kongres v Szen-tesu, katerega se je z dunajskimi vred udeležilo 111 delegatov, je vspre-jel mej drugimi resoluciji glede splošne volivne pravice in gospodarske ločitve Ogerske od Avstrije.
Budimpešta. 10. aprila. Sem došli bolgarski učitelji so položili venec na spomenik Petofijev.
Belgrad, 10. aprila. Glavne določbe nove ustave bodo baje sledeče: Nagli so d je odpravljen, isto-tako smrtna kazen za politične zločince, razun veleizdaje, konfiskacija imetja je izključena, elementarni pouk obligaten in brezplačen, cenzura odpravljena. Ob pomanjkanju moških kraljevih sinov imajo do prestola pravico hčere, stranske vrste so izključene od prestolonasledstva. Ljudski zastop obstoji iz skupščine in novega senata, prva šteje 136, na štiri leta voljenih članov; volivni cenzus znaša za aktivno 15, za pasivno 80 frankov. Volitve so tajne. Poslanec mora absolvirati jedno fakulteto. Senat šteje 48 članov, 30 jih imenuje kralj, 18 jih voli ljudstvo. Aktivni cenzus 45, pasivni 500 frankov.
Zofija, 10. aprila. Policijski pre-fekt je odpuščen, na njegovo mesto je postavljen višji uradnik aktivne armade.
Zofija, 10. aprila. Sarafova so izpustili iz zapora, vender ostane njegovo stanovanje pod policijskim nadzorstvom. Pri hišni preiskavi v prostorih macedonskega komiteja se ni našlo nič kompromitujočega.
Pariz, 10. aprila. Razni nacijo-nalistiški listi priobčujejo vest, da je ministerski predsednik Waldeck-Rou-sseau pred odhodom predsednika Loubeta na jug istemu izrazil željo, da z ozirom na svoje zdravje v kratkem odstopi.
Marseille, 10. aprila. Stavka se smatra za končano.
Toulon, 10. aprila. Laška eskadra je včeraj priplula sem.
Nioa, 10. apr. Loubetov prihod je povod mnogim ovacijam. Tukajšnji škof je Loubeta pozdravil ter ga spominjal na njegov govor, v katerem je predsednik opominjal mladino, naj se zavzame za pravico in prizanes-ljivost.
Nioa, 10. aprila. Na zvezni slav-nosti francoskih telovadcev je podpredsednik češke sokolske zveze dr. wSreiner govoril za francosko-češko bratimstvo proti skupnemu sovražniku.
Villafranohe, 10. apr. Častništvo ruske eskadre je prišlo sem, da se pokloni predsedniku Loubetu. Admiral Birilew je priredil obed na čast predsedniku, pri katerem je ta napil carju. Časopisje se zelo ugodno izraža o tem dogodku.
Petrograd, 10. aprila. Generalni pribočnik carja Nikolaja, V a no v s kij, je imenovan naučnim ministrom.
Petrograd. 10. aprila. Splošno se opaža, da je imenovanje Wanovskega novim naučnim ministrom na dija-štvo napravilo jako ugoden utis. Nadeja se, da sledi sprememba sistema.
Petrograd, 10. aprila. Grof Tolstoj piše nov roman „Kdo ima prav?", v katerem bode obravnaval tudi svoje izobčenje.
Petrograd, 10. aprila. Naučno ministerstvo je sklenilo za nomadu-joče Kirgize ustanoviti 30 potujočih šol.
London, 10. aprila. Rhodes je nevarno obolel.
London. 10. aprila. Listi zopet poročajo, da si želi Botha (?) zo-petnih mirovnih pogajanj in da se taka pogajanja v kratkem prično.
London, 10. aprila, Kitchener poroča uradno, da je Plumer zasedel Pietersburg in ugrabil Burom (!) dve lokomotivi in 38 želez. voz. Na angleški strani sta ubita dva moža, jeden ranjen. Buri so ponoči pred Plumerjevim dohodom ostavili mesto in zažgali dva vagona streljiva. — Blizu Smithfielda so ujeli Angleži 16 Burov s 50 konji in zalogo. — Na severu od Adlertanga so Buri napadli 100 mož Lancier- in Yeomanry-polka. Boj je trajal celo dopoldne. Konečno so Buri razun 25 mož, ki so ubegli. vse zajeli.
London, 10. apr. „Morningpost" poroča iz dobrega vira, daje Rusija pripravljena dati Japonski proste roke na Koreji, da tako prepreči, da bi Japonska zavzela proti njej sovražno stališče.
Pekin. 10. aprila. Li-Hung-Cang in Cing sta prejela obvestilo, da je dvor zelo vznemirjen vsled novega nastopa Tungfuhsianga. Ta razpolaga namreč z 11.000 dobro izvežbanih vojakov in se nahaja 150 milj od Siganfu.
Din H i ho:
5.	aprila. Katarina Dev, zasebnica, 76 lit, Dunajska cesta 17, ostarelost. - Marija Nanut, sprevodnika žena, 43 let. Zalokarjeve ulice 4, jetika. — Uršula Jare, kajžarica, 84 let, Karolinška zemlja 54, ostarelost. — Luka Jurman, poštni voznik, 42 let, Jenkove ulice 12, jetika. — Fran Žagar, mlinar, 60 let, Radeckega cesla 11, cancer ossin. facii.
6.	apr la. Ana Lipovic, kuharica, H3 let. Flori-janske ulice 21, ostarelost. — Justina Dolinšek, skla-diščarja hči, 21 ur, Dolenjska ce ta 20. življenjska slabost. — Marija Vinter, gostija. 77 tel, Vegove ulice št. 12, plučnica. — Uršula Loačnr, kuharica, 50 let, Kolodvorske ulice 11, jetika. — Marija Lavrin, mestna uboga, 84 let, Karlovska cesla 7, jetika. — Franc Prežel, delavec, 74 let, Konjušne ulice 11, ostarelost.
V hiralnici'
8 aprila. Andrej Ješterle, dninar, 73 let, ostarelost.
V bolnišnici:
4.	aprila. Ignacij Fink, Crevljar, 48 let, jetika. — Marija Poženel, gostija, 80 let, ostarelost.
5.	aprila. Jurij 1'odstuilenšek, hlapec, 63 let, pyelonephritis. — Uršula Krilec, delavca vdova, 71 let, srčna hiba.
7.	aprila. Marija Košir, dninarica, 54 let, carcinoma ventriculi.
8.	aprila. Marija Mavec, zidarja žena, 43 let, jetika.
Meteorologično porodilo.
Višina ..ad morjem :;06*2in, srednj- ¿.-aCni tlak 736*0 mm.
j Cm opa-j zovanj:i	Itanj« baroni er.ra r mm.	Tnmpe-utura po Ctlxiju	Vitrei	Noio	Si ,
9 avee.	734 6	14*6	sl. jzah ¡del. jasno		
J i. zjuir.	733 1	13*3	si. jzah.	del. jasno	00
|ž. popol.	730 0	18'5	ni. jiali.	obiačno	
11© cen©
dne 9. aprila 1901.
(Termin.) Na dunajski borai:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad......K	7.84 do 7 85
, „ majjunij.......7-88
„ jesen.........791
Rž za pomlad.......„	8-01
» » maj junij.......„	7-99
, „ jesen........„	7 09
Turšica za maj junij.......5"47
„ „ julii-avgust.....„	5H0
, „ september-oktober . . „	5""9
Oves za pomlad ......„	6-9b
7 89
7-95
8-02 8-00 7-10 548 5-Gl 5-80 6 96
Na budimpeštanski borci:
PSenica za april . » , maj .
„ oktober . Rž za april . .
„ „ oktober . Oves za april
„ „ oktober . Koruza za maj . » » julij •
K 7 55 do 7-56
7-63 7-66 7-70 7-68 6 57 5-64 519 5-33
7-64 7-67 7-71 770 6-58 5-66
5-50
6-34
(Effektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7-70	do 825
» južne žel.........7*95	„	8 30
Rž „ „......„	7-90	,	8 15
Ječmen „ „......„	7-20	„	8-25
„ ob Tisi.......„	710	„	8-25
Koruza ogerska .......	„	5 80	,	5-85
Cinkvant „ .......„	6-76	„	7*10
Oves srednji........„	6-90	„	7 0o
Fižol.............810	„ 10-00
Poslano.
Veliko veselje je v liberalnem Izraelu nad razsodbo deželnega sodišča v pravdi g. dr. Susteršiča zoper župana Svetlina. Da jih moram pri tem seveda tudi jaz, ki vmi je bila čast v tej zadevi zastopati g. dr. Susteršiča, nekaj skupiti, to se samo ob sebi razume. Ker se za svojo osebo za bev-skanje listov od kalibra »Narodovega« ne zmenim, bi tudi v tem slučaju na laži in zavijanja »Narodova« ne reapiral, če bi se dotikala samo moje osebe. Nikakor pa ne morem molčati v slučaju, ako je v zvezi z mojo osebo prizadet še kdo drugi.
No. »Slov. Narod« pisari zadnje dni v tem smislu, kakor da bi bil jaz na razpravi v Kamniku izjavil, da bi se g. dr. Šusteršič moral vstreliti, ako bi se Svetlina oprostilo. Jaz sicer ne vem, kdo je »Narodov« informator v tej zadevi, to pa vem, da je do-tičnik vedoma in hotoma moje besede hinavsko zavil, in po svoje prikrojil in tako lažnjivo podvrgel meni izjavo, ki je jaz nikdar storil nisem.
Stenografični zapisnik o dotični obravnavi izprjčuje. da sem jaz govoril v tem smislu: Če bi sodnik s svojo razsodbo rekel, da je g. dr. Šusteršič delal za^se, za svoj žep, tedaj bi bil g. dr. Šusteršič mrtva oseba, in — poslužujoč se te govorniške figure — sem pristavil, da bi mu v tem slučaju ne ostalo drugega nego pognati si kroglo ,v glavo !
No g. dr. Šusteršič ni delal za-se, ni delal za svoj žep — to sta pripoznali obe sodni instanci, to je hote ali nehote moral pripoznati tudi Svetlinov zagovornik g. dr. Triller — torej se g. dr. Šusteršiču, četudi v veliko in razumljivo žalost »Narodovcev« ni treba streljati.
V Ljubljani, 10. aprila 1901.
Dr. J. Brejc.
Predivo
kakor tudi vse druge
deželne pridelke
kupi najdražje
Anton Koleno,
trgovec v Celju, Narodui dom.
Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino.	754 9—9
VABILO 368
na
II. redni občni zbor
„Kmetijskega društva na Dolenji Dobravi,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
ki se bode vršil
v nedeljo <lnč 21. aprila lOOl
ob 4. url popoldne.
Dnevni red:
1. Volitev načelstva. 2 Potrjenje računa za 1. 1900. 8. Razni nasveti.
Načel stvo.
Li t skii i a sto-o klop na bar va
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 12 — 10
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani, Sv Petra cesta 27
se priporoča prečastiti du-ho*ščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga.
V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenih, krasnih predmetov.
Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne izdelke in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	133 30—15
švicarskega izdelka
z 2 letnim jamstvom priporoča
H. Suttnet*, urar * * * ¡¡j ****** V Kranju
solidna domača eksportna hiša za ure, zlatnino, srebrnino in optično blago.
Velik ilustrovan cenik na zahtevo zastonj in franko. 250 10—9
Najprimerneje priložnostno < 3C BC
< 3C darilo za mladino so
pomladni (¡jasi
ki so jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov.
Dobe se so razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po 1 K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, brofirani po 60, 50, ozir. 40 h.
Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču.

Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 351351
	5 lajerska noj*		A	k O	H0 yricwlic 'ETOVNOZNANA ravilna voda.
KISEIJV0DA* OSVEŽUJOČA PIJ'		¡em^u^ši ICA. Nepresegljiva 7d			
•Pa
m
M «K

k »f 1A i^T'vT'tcTttA.X-Aj«
Istrski teran.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino
istrskega terana,
katerega želi, ['reje nego nastopi vročina, prodati. P. n. trgovci in gostilničarji so opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni.	301 6—6
Istrska vinarska zadruga v Pulju fPola — Istra).
Mestna občina v Kamniku razpisuje za bodočo mestno hranilnico
O
z letno plačo 1400 kron, katera se bo po daljšem zadovoljnem poslovanju povišala-Opremljene prošnje z dokazili sposobnosti vlagati je
do dne 15. aprila t. 1.
pri podpisanem županstvu.
Prositfl|i naj naznanijo, če morejo položiti kavcijo in v katerem znesku, ter naj izvolijo ob enem naznaniti, do katerega časa bi zamogli službo nastopiti.
fDestno županstvo v Kamniku,
dne 81. marca 1901.
336 3-3	Luka Berganf s. r.
'tttmmmmmmmmtmmmMaumt^ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^
CJ»
OC
rt O
'c >
Jfi
<D
rt t=
'E rt
03
Zaloga vStyria", „Helikal", „Austria" in „Stefanie11-koles
prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike,
katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni.
Priporočam svojo naj-veiio in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsako-\rstne aslMtonine in srebrnino v secesiji, posebno
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) in naiboljše šivalne stroje vso to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 26
Vabim na obilni obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
Fr, Ctifleu,
urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža.
Ceniki, brezplačno m poštnine prosto
TJ o -a -i
so <
CO -n -i
CD*
3
05
C/5 CD
CL
JU
3
5' n.
2L pj
£> u bi a j ^ k a t> o i* s« a,.
Dni 9. aprila.
Skupni državni dolg v nota' ... . . 98-30
Skupni državni dolg v srebru............98 05
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 90
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . »7 60
Ogerska zlata renta 4°/0........117-76
Ogerska kronska renta 47„, 200 .....^3 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1688 —
Kreditne delnice, 160 gld.......711 75
London vista . ,..................240 25
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. vel}	117-55
20 mark......................23-48
20 frankov (napoleondor).......19 09
Italijanski bankovci.........90-55
C. kr. cekini........................11 31
Dni 4. aprila.
3-2% državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . .	181 —
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170-—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	207--
4u/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 35
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......143 50
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	257-75
Dunavnko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	1C650
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4'/0 .	94-30
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	—•—
>	> južne železnice 3°/0 .	346 —
>	> južne železnice 6°/„ .	122--
>	» dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............398 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	400 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48"25
Ogerskega » „ » 6 » .	25 75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....17-25
Rudolfove srečke, 10 gld............60 50
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gl. st Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska ¿tavbin.sa družba . ■
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
206-— 232 -389 -58 7» 280 -6240— 851 — 103 76 15-6-483--461-— 253-50
B
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvriitev naročil na borzi.
99
Menjamicna delniška drum
.M K fit C U
I., Wollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2.
t*
,¡0JT Pojasnila *%S> v vseh gospodarskih in flntndnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vredntttalh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (jtnvnic.