Političen list za slovenski narod. Po poŠti prcjeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gtd., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat - 12 loče se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša'. Eokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. fc-itev. 1^7. V Ljubljani, v torek 5. junija 1888. Letnils XVI. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 4. junija. Špiritni davek. Danes je že šesta seja, v kateri se poslaniška zbornica peča s špiritnim davkom, pa jih bo potrebovala še nekaj, predno dovrši ta zakon. Odveč bi bilo omenjati posameznih paragrafov ali govornikov, ki so bili danes na vrsti, pač pa ne smem zamol-čati, da se je pri §. 12, ki županom naklada dolžnost gospodskam pri izvrševanji tega davka pomagati, oglasil tudi poslanec Pfeifer ter predlagal dostavek, naj se županom za njih trud dovoljuje primerna odškodnina iz državne blagajnice in naj 6e izpustite besedi, da morajo župani gospodskam ustrezati nemudoma in neprenehoma. Ti njegovi predlogi sicer niso obveljali, pač pa je bila sprejeta neka resolucija mladočeškega poslanca dr. Herolda, ki vladi priporoča, naj zbornici predloži načrt zakona, ki županom priznava odškodnino za vsa dela sploh, ki jih vladi na korist opravljajo. Ko so bili bolj kočljivi paragrafi rešeni, šla je razprava še precej urno izpod rok in je upati, da bo ta zakon danes dovršen, ko bi bilo tudi treba zvečer zborovati do dveh čez polunoč. Poslauec Pfeifer bo danes še enkrat govoril in vladi priporočal nekoliko več ozira na manjše posestnike, ki iz domačih pridelkov prekuhujejo žganje. Jutri pride na vrsto drugi zakon o špiritnem davku, ki bo zbudil tem živahnejšo razpravo, ker sta si v tej zadevi tudi češki in poljski klub nasprotna; vendar je čuti, da se je doseglo porazum-Ijenje. Ko bo špiritni davek dovršen, pride na vrsto konverzija kranjskih zemljiščnih obveznic in še nekaj manših reči, katere žele posamezni klubi. Zadnja seja utegne biti v četrtek, ali morebiti še v sredo, gospodska zbornica pa bo menda zborovala še prihodnji teden. Kouvertovanje kranjskega zemljiščno-odveznega dolga. Kranjski deželni zbor je s sklepom dne 15. jan. 1887 naročil deželnemu odboru, da temeljito razjasni pravno stališče, naglasa gospodarsko bedo dežele kranjske ter na podlagi tega poročila prosi c. kr. vlado, da se predrugači dogovor z deželo kranjsko z dne 29. aprila leta 1S76. (zakon od 8. maja 1876, drž. zak. št. 72) glede konečnega vravnanja minima priklade na neposredne davke za zemljiščno-odvezni zaklad. Deželni odbor je izvršil ta sklep kranjskega deželnega zbora ter v svojem poročilu do c. kr. vlade dne 4. marca 1887 po-vdarjal najprvo pravno stališče, da se namreč po onem dogovoru dežela ni zavezala plačevati po številki določenega zneska, marveč le po razmeri vsakokratne davčne podlage premenljivo svoto. Od 1. 1881. pa so se popolnoma premenile priklade davkoplačevalcev za zemljiščno - odvezni zaklad. Priklade so se namreč naložile na vso predpisano svoto neposrednih davkov, zemljiščni davek pa se je znižal, in tako je prišlo, da plačevalci zemljiščnega davka kot pravi vdeleženci plačujejo le po 44% za ta zaklad, drugi pa po 56% za potrebščino zemljiščno-odveznega zaklada. Dalje je deželni odbor povdarjal vedno naraščanje priklad, ki so potrebne za zboljšanje gospodarskih razmer. Tako bo treba v najbližji bodočnosti zagraditi hudournike po nekaterih krajih Gorenjskega, odpraviti povodnji po dolinah Notranjskega in popolnoma osušiti ljubljansko barje. Deželni zbor pa je pretresal tudi vprašanje, kako bi se zemljiščno-odvezni dolg, ki se sedaj obrestuje s 5%, konvertoval v posojilo z manjšimi obrestmi, in bi se tako znižala tudi priklada na neposredne davke za zemljiščno-odvezni zaklad. Po sklepu dne 18. januarija 1887 je deželni zbor naročil deželnemu odboru, 1. da preišče, kako bi se dale znižati letne priklade na neposredni davek v pokritje letnega doneska k zemljiščno-odveznemu zakladu; 2. da pretehta, ali se to ne dii doseči s kon-vertovanjem 5odstotnega zemljiščno-odveznega dolga v nižje obrestljivo posojilo, vračljivo daljšo vrsto let, kakor je v pogodbi 29. aprila 1876; 3. da stopi v tem oziru v razgovor s c. kr. vlado in finančnimi zavodi ter poizvedava, kako bi se najvspešneje za deželo kranjsko izvršiti dalo konvertovanje. Deželni odbor je pričel obširne obravnave; t tem vprašanji mu je bila merodajna razprava deželnega poslanca g. dr. A. Mosche-ta: „Kranjski zemljiščno-odvezni dolg". V tej razpravi je gosp. dr. M ose h e imenoval kranjsko hranilnico kot tisti denarni zavod, ki bi najprimerneje mogel izvršiti konvertovanje 5odstotnega zemljiščno-odveznega dolga, ki je pričetkom leta 1887. znašal 4,362.340 gld., v deželni dolg po 4% s popolno amortizacijo do 1. 1915. Kranjska hranilnica pa se je izrazila, da so take transakcije po njenem štatutu izključene iz njenega področja. Nato je bilo treba izdelati na drug način za deželo primeren načrt konvertovanja. Deželni odbor je bil mnenja, da po vzgledu Gorenje Avstrije stopi v dogovor z dunajskim denarnim zavodom, kateremu je deželni odbor Gorenje Avstrije izročil izvršitev navedenega konvertovanja, in s tukajšnjimi veščaki in deželnimi poslanci temeljito pretresava način takega konvertovanja. Gorenja Avstrija je v ugodnejših gospodarskih razmerah nego Kranjska, in vendar se ji je z državnim zakonom z dne 14. maja 1887 dovolil ugodnejši način konvertovanja; zato je deželni odbor kranjski smel upati,- da bo c. kr. vlada toliko rado-voljneje ustregla kranjski deželi. In to se je te dni zgodilo. Deželni odbor je namreč dne 5. julija 1887 predložil visokemu c. kr. finančnemu ministerstvu poročilo s prošnjo, naj bi blagovoljno sprejelo načelo kupčijskega obračuna za obestranske terjatve med državo in deželo z dnem 1. januarija 1888 in pri visokem državnem zboru zagovarjalo premembo pogodbe z dne 29. aprila 1876. Dne 30. novembra 1887 je došel odgovor vis. c. kr. finančnega ministerstva s pozivom, da mora deželni zbor obračuniti tirjatve med deželo in državo. Finančni odsek deželnega zbora je takoj pre- LISTEK. Le pošteno! Slika iz življenja, češki spisal Al. Dostal, prevel H. H—e. IX. Pretekli ste dve leti. V Janovu je tako, kakor je bilo preje. Nekateri so umrli, nekateri so se narodih, nekateri so se veselili, drugi plakali, vekali. Tako je življenje! Pri Bartoševih so prihranili nekaj, otroci so vzrastli, napredovali v šoli, in Marija — stari škratek. Samo takrat se je razžalostila, ko jo dobila pismo. Pa čas celi rane. Karla je vzrastla v razvito dekle z rudečimi lici, pa ni zgubila otožnosti z visokega čela. Sploh pa izraz tajne žalosti, resni obraz sta se prilegala izvrstno Karli. Kolikokrat je že zapela „Se srdcem divno hriU", koliko svatov so odpravili stariši, koliko ženinov! Kakor bi bila pristava lastnina mla-tičevih, kakor bi imela Karla gosposka polja za- pisana v knjigah za doto! A deklica je vse odpravljala. Mati bi se bila rada postavila z balo, oče z doto; marsikateri mladenič, marsikatera kmetija je jima bila všeč, pa Karla ne in ne. Saj ima dovolj časa, je najraje pri stariših ter bo živela še dosti dolgo na tujem. Urh je študiral na gimnaziji. Stanoval je v samostanu ter hodil v mesto v šolo. Večkrat ga je užalostilo, ko je pomislil, da je samo prisiljen v samostanu, da bi se lahko izšolal in potem —? Bo šel morda v semenišče. V samostanu ni hotel več ostati — za nobeden denar ne. Pridno je študiral, nobenega ni iskal, za tovarišijo in zabavo ni maral. Predstojniki so bili ž njim jako zadovoljni. Drugi tovariši Urhovi se niso tajili s svojimi nameni. Takoj ko dovrše šole, po maturi, dado za zmiraj samostanu slovo. In reštitucija? Nagrada za hrano, stanovanje, šolsko plačo, preskrbljenje, obleko, postrežbo? Tovariši so so smejali Urhu, ko jim jo stavil to vprašanje. Najhuje je bilo, ko so imeli dijaki izlet. Takrat so čutili mladi frančiškani najbolj svoj zapor, svoje zaprtje. Eden je blodil ta dan po hodniku ter se spominjal na dobo, ko je še sam se veselil. Oh, kako je bilo takrat?! Samo veselje, radost, kratkočasje. 0 počitnicah so postavili gledišče in so igrali. Drugi se je vsedel v hosto na vrtu, nažgal si pipo in gleda! dim. Kadivčeva fantazija je videla v tem dimu znane obraze, kateri so se prikazali samo enkrat v njegovem življenji in vendar zapustili tako močno spomine. In Urh? Vsedel se je v svojo sobico in se učil. Tako se je vsaj zdelo. Skozi odprto okno je donela godba iz bližnje dvorane. Tam je veselje, tukaj tiho, otožnost in tesna misel. Tam so se vrtili, godba je lepo svirala, dvorana polna sveč, vencev, podob, zrcal, obrazi so se smejali; tu pa je vabil zvon k molitvi. Kakor ne bi sedeli v izrezljanih klopeh ljudje iz kosti in mesa, z glasom v grlu, a samo mutaste sence. Učitelj novincev je moral moliti skoro sam. Ni rekel ničesa, ker je dobro znal, odkod je ta osupnenost v tako veselih mladenčih. Morebiti se je spomnil tudi na svoja mlada leta. Danes so se zdele sobe vsakemu bolj ozke, za-puščenost in zaprtje večje, neznosnejše. Urh je tresal načrt konvertovanja, iu v petnajsti seji dne 19. januarija t. 1. je dr. Mosche poročal o predlogih finančnega odseka, katere je deželni zbor brez razprave soglasno potrdil. Ti predlogi se glase : „1. Zemljiško-odvezni dolg vojvodine Kranjske, obstoječ iz še nerešenih obligacij vračunši premije v znesku 3,906.508 gld. 35 kr., ki se je izračunil za dan 1. januarija 1SSS, preosnuje se v nov, davka prost deželen dolg brez državnega jamstva v najvišjem znesku 4,000.000 gld., za doštevno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld , koji je obrestovati po 4°/0 poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih od dno 1. julija 18S8. 2. Razpisati je v namen posojilnega najetja na zelo kratko dobo konkurenca med najodličnejšimi tuzemskimi denarnimi zavodi z naznanilom, da hoče vojvodinja Kranjska poravnati svoj zemljiško-odvezni dolg v smislu točke 1. in zaradi tega najeti deželno posojilo do najvišjega zneska 4,000.000 gld. potom izdaje novih obligacij, sposobnih za pupilarno-varno nalaganje, ali tudi potom zaveze z dolžnim pismom. 3. Visoko vlado je čim preje prositi, da z državnim zakonom oprosti pristojbin in kolekov listine, ki se bodo napravile povodom tega novega deželnega dolga, posebno poravnavna pisma, ter dovoli obrestim oprostitev dohodnine, kakor tudi, da proglasi even-tuvalne nove obveznice sposobnimi k plodonosnemu nalaganju glavnic cerkva, občin, korporacij, ustanov, iidejkomisov in druzih zavodov, koji so pod javnim nadzorstvom, in da se smejo porabiti za službene in trgovinske varščine. 4. Pri visoki vladi je dalje kolikor mogoče hitro storiti potrebne korake, da se z državnim zakonom predrugači pogodba z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72, tako, da se poravuajo tirjatve države nasproti deželi, in narobe tirjatve dežele nasproti državi v smislu te pogodbe pro 1. dan julija 1S88 na podlagi 5% poračunanja, ter jo naprositi, da sprejme za podlago obračunjenja primanjkljaje zem-ljiško-odveznega zaklada, koje je izkazal deželni odbor za leta 1888 do 1895 v svojem poročilu c. kr. finančnemu ministerstvu z dne 5. julija 1887 št. 4324. 5. Izvršitev teh sklepov se naroča deželnemu odboru, koji se s tem izrečno pooblaščuje, da v okvirji zgoraj navedenih vodil izvrši predrugačenje pogodbe z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72, kakor tudi s kakim kreditnim zavodom sklene in najame novo posojilo s pridržkom, da bo pritrdil temu deželni zbor. V ta namen mora deželni odbor takoj stopiti v neposredni dogovor z vlado in z denarnimi zavodi potom delegacije, pooblaščeue od deželnega odbora in obstoječe iz enega deželnega odbornika in deželnih poslancev, gospodov Karola Luckmanna in dr. Alfonza Mosche-ta, in za slučaj, ko bi zadržani bili, iz njih namestnikov, izvoljenih po deželnem odboru." (Dalje prih.) Govor poslanca rti*. Ferjančiča v državnem zboru dne 23. maja 1888. (Dalje.) Takrat sem se pritožil, da v onih slučajih, ki prvi sodnik razsodi slovenski, drugi sodnik razsodi sedel vedno pri oknu; luči ni smel nažgati po večerni molitvi in spati ni mogel. Odprl je okno; godba se je slišala v tihi sobi. Postave na stenah kakor bi se gibale, kakor bi se hudoval frančiškan še bolj nad mladeničem, grozneje mu pretil in levico višje k nebu dvigal. Mladi menih je vzel citre v roke. Naučil se je igrati od tovariša, ter jih od njega kupil. Zdaj so mu bile največja tolažba. Kedar je bil najbolj žalosten, kedar se je spominjal najbolj preteklih dni, zapel je kako pesem in svoje petje spremljal na citrah. Bila je mirna noč. Še veterček ni šumel z listjem, le iz dvorane je donela godba. Urh je odložil citre. V misli so mu bile besedo na hodniku pri vratih zapisane: „V tihoti in v upanji bo vaša moč." Oez nekaj časa je segel zopet po citrah. Predstojniki stanujejo v drugem oddelku, utišal bo malo glas, pa bo. Sploh, lahko igra tudi kdo v sosednih hišah? Skušnjava je močna. Segel je v strune in v tihi sobici so zadoneli akordi. Frančiškan na steni, zdi se, da preti s celo roko. Urhova misel je letela dalje in dalje, dokler so ni ustavila v topolovem nemški in nemško razsodbo odpošlje sodišču prve stopinje z nalogom, da jo izdii v obeh jezikih. Rekel sem, da to nasprotuje sodnijskim in-strukcijam, kar je tudi res; dalje je tako postopanje kazen dotičnemu prvemu sodniku, ki je slovenski razsodil, ker sedaj mora imeti trud še s prevodom razsodbe druge instance. (Čujte! na desnici.) Upam, da se bo v kratkem časi odpravila#ta neprilika. (Dobro! na desnici.) Če se je posrečilo odpraviti enako postopanje s češčino in poljščino pri najvišjem sodišči, bode to mogoče tudi pri dveh nad-sodiščih glede slovenščine. Kakor sem rekel, porabijo vse priložnosti in povode, da pokažejo, kako malo so naklonjeni na najvišjem mestu našemu jeziku, ki ga tako ljubimo kakor Vi svojega. (Dobro 1 na desnici.) Ne morem molčati o neki napitnici Nj. eksce-leucija gospoda predsednika nadsodišču v Gradci. (Cujte! Čujte! na desnici.) Govoril ne bom o vsej napitnici, omeniti hočem le nekatera mesta. Nj. ekscelencija misli v napitnici pri slavnosti pravoslovnega društva v Gradci — mislim v marci t. 1. — „da ni mogoče več jezikov rabiti v uradu". (Cujte! Čujte! na desnici.) Torej vidite, gospoda moja, da Nj. ekscelencija hoče nemški državni jezik v veliko večjem obsegu, kakor to navadno zahtevajo. Nj. ekscelencija hoče, da bi se nemščina rabila kot izključni uradni jezik v notranjem in vnanjem uradnem poslovanji, kaj takega nam ne vsiljuje niti častita nasprotna stranka. Nj. ekscelencija misli dalje, ko bi se vsi jeziki proglasili sposobni za sodišča in dvor — kar je, per parenthesin, že cesar Josip priznal v svojem soduem redu pred 107 leti — bi se bistvo žrtvovalo obliki. Mnogojezičuost pri sodiščih morala bi navduševati naraščaj, da bi se izobraževal za dobre jezikoznance, ne pa za dobre juriste. Gospoda moja! Ostrina te napitnice je razvrstitev sodnikov v jezikoznance in juriste. Ni mi treba opomniti, da jezikoznanci smo mi, ki se potegujemo za slovenščino v uradu, in juristi so oni, ki tega ne store. Tudi mi ni treba opomniti — to se jasno vidi iz napitnice — da imajo jezikoznanci manjšo veljavo od juristov. Resnico te trditve hočem pokazati na dveh slučajih, ki sta se nedavno prigodila pri okrožnem sodišči v Celji. (Čujte! na desnici.) V nekem kazenskem slučaji je bila zaslišana priča, in zapisnik se je zapisal nemški. Ta priča je pri glavni obravnavi povedala bistveno drugače, kakor je bilo v zapisniku prve preiskave, in sicer v bistvu toliko drugače, da je bil državni pravdnik primoran nasvetovati, da se prične preiskava zaradi krivega pričevanja. Ta nasvet ni obveljal in sicer zato ne, ker nemški zapisnik o slovenski izpovedbi ni popolno zagotovilo resničnosti in ni popolnoma zanesljiv. (Prav res! na desnici.) Zapisnik se ni prebral priči in se ni mogel prebrati, ker ni znala nemški. Drugi slučaj! Spisal se je pri zaslišanji slovenske priče slovenski zapisnik. Ta priča je zopet pri glavni obravnavi drugače povedala kakor pri prvi preiskavi, in državni pravdnik je zopet stavil predlog, da se prične preiskava zaradi krivega pričanja. drevoredu, v Janovu. Za akordi se je slišalo tudi petje. Se začetka je pel tiho, potem pa je začel z močnim glasom: „Mnohy si nevšfma, když srdee bounva; ten ma je zorola, neb žadne docela, pak kdyz se starim k hrobu sklanf, tu na nej lehne t/ž, tu mii so srdeem križ, pak to klepdiu je potrestani. Na vrtu se je sprehajal menih v plašč zavit. Ko je slišal glas citer in petje, postavil se je k drevesu v senco, da bi ga nihče ne videl, ter pazno poslušal, odkod doni glas. Pogledal je gori na vrsto oken; koj je zvedel, kar je hotel zvedeti. Urhovo okno je bilo odprto. Učitelj novincev ni šel gori, ni narekoval posta, zapora, pomislil si je le: „Mladost, radost." Zavil se je v plašč in šel dalje po vrtu, da ne bi motil nočnega pevca. Veter je zapihal in si od njegovih ust odnesel: „pak to klepftni je potrestani." Ta predlog je obveljal in sicer zato, ker je slovenski zapisnik o slovenski izpovedbi zagotovilo resničnosti. (Prav res! na desnici.) Gospoda moja! tu je bil jezikoznanec oni, ki slovenski zapisuje, in jurist oni, ki nemški zapisuje. (Veselost na desnici.) Vprašam sedaj, kdo je bolje storil, jezikoznanec ali jurist? (Dobro! Dobro! na desnici.) Neveljavnost te trditve, gospoda moja, bi lahko dokazal še na mnogih drugih slučajih. Ali kdo bo še danes resno trdil, da je pravilneje, v drugem jeziku zapisavati izpovedbe, ali je pravilneje, v drugem jeziku izreči razsodbo, kakor so je iskala? Toda, gospoda moja, tii se ne gre le za resnično trditev, ta trditev je posebnega pomena. Nj. ekscelencij a gospod predsednik graškemu nadsodišču je to trditev izgovoril med juristi svojega okrožja, kjer se slovenski narod bojuje za pravico svojega jezika v uradu. (Dobro! Dobro! na desnici.) Svojo napituico je govoril skozi okno (Tako je! na desnici.); ta napitnica imela je šolo (Pritrjevanje na desnici.) in gospod poslanec, ki je včeraj govoril, je to dokazal. Skrbeli so, da so po besedi objavili to napitnico. (Tako je! na desnici.) To so stvari, ki dajo veljavo tej napačni trditvi. Sedaj veste, kako je s slovenščino pri gospodu predsedniku, mi vemo, kako nas jezikoznance ceni Nj. ekscelencija. Do včeraj nisem še slišal, da bi bili Slovenci slabši juristi od Nemcev. Še-le gospod poslanec za mestno skupino celjsko jo je pogodil ter prav raz-žaljivo govoril o Slovanih, kakor Nj. ekscelencija gospod predsednik graškemu nadsodišču. Da, jezikoznanci niso slabejši, marveč boljši (Tako je! na desnici.), in ravno za jeden jezik so boljši, iu če jo tudi zaničevani slovenski, ki pa je toliko več vreden, ker se rabi v poklicu. (Pritrjevanje na desnici.) Tu imam ugodno priliko, da na to razvrstitev jezikoznancev in juristov preidem za včerajšnjim gospodom predgovornikom na polje imenovanj v pravosodstvu. (Čujte! na desnici.) Jaz mislim, če izraža Nj. ekscelencija take nazore zunaj urada, gotovo kaže enake nazore v uradu. Lahko se primeri, da jezikoznanci iu juristi prosijo za službo. Jasno je, da je po nazorih gosp. predsednika nadsodišču jurist pred jezikoznancem; jurist ima prednost pred jezikoznancem. To se more razvideti tudi pri kvalifikaciji. Ako pa na drugem mestu — na čast ministerstvu moram reči, da se to pri njem ne zgodi — ne veljajo ta načela, če na tem mestu poleg druge zmožnosti zahtevajo tudi znanje jezika, ki je potrebno, če se mora pravosodje pravilno vršiti, če na najvišjem pravosodnem mestu drugače cenijo, potem je naravno, da se imenovanja ne strinjajo s predlaganji, in to se je najbrž zgodilo v onih slučajih, o katerih je včeraj govoril gospod predgovornik. Gosp6aa moja, toliko sploh o imenovanjih. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. junija. Notranje dežele. Apostolski nuncij nadškof Galimberti je včeraj odpotoval v Solnograd, kjer bo ostal čez poletje. Staročeški krogi pravijo, da bo dr. liieger v slučaji, ko bi bil imenovan tajnim svetnikom, prepustil vodstvo stranke Clamu ali pa Zeithammerju. Dr. Rieger bo prosil ob enem tudi, da se pobaroni, ker ima do tega že davno pravico na podlagi podeljenega mu reda. „Prager Abendblatt" je izvedel, da bo obsezal nagovor cesarjev povodom, ko bo sprejel dne 10. t. m. delegate v Budimu, tudi odstavek o zunanjem položaji. Tiszova izjava glede pariške razstave je jako razburila duhove v ogerskem državnem zboru. Fraucoski veleposlanik je naravnost prašal Kalno-kyja, ali obžaluje dunajsko ministerstvo le vtis, koji je napravil Tiszov izrek v Franciji, ali pa izjave Tiszove, ki so razžalile Francijo. Kalnoky jo odgovoril, da obžaluje vse, kar bi moglo škodovati fran-cosko-avstrijskim odnošajem. Irredentovsko društvo „Pro patria" je prosilo ministerstvo, naj se mu dovoli prememba pravil, po koji bi društvo smelo ustanoviti podružnice v Italiji, da od tam dobi zadostno denarno podporo. Ministerstvo je odbilo to prošnjo ter prepovedalo ob enem društvu, da ne smo ustauovljati lastnih „pro-patria knjižnic." Vitanje države. Srbski vladni krogi hoteli so utemeljiti potrebo, da 6e je poklical na vladno krmilo Kristic, a ker pravega vzroka za to niso mogli najti v deželi, morala jim je pomagati — Črnagora. „Pol. Corr." je izvedela iz Cetinj, da je 2000 "Črnogorcev nameravalo plauiti v Srbijo; da bi se pozornost odvrnila od glavne potezo, priredili so vstajniki malo rabuko v Ercegovini. Del Črnogorcev je dožel že čez Novi Bazar in Novi Varoš do srbske meje — tu pa je postal Kristic ministerski predsednik in 2000 Črnogorcev je izgubilo pogum, ostali so razbojniki domd, boječ se Kristiceve previdnosti in odločnosti. — Belgrajski možje so v resnici prebrisani. Bolgarski princ Ferdinand je poslal začasnemu ministru notranjih zadev, Živkovu, pismo, v kojem se zahvaljuje prebivalstvu za mnogobrojne povodom imendana došle mu čestitke. — Poznejša poročila o Koburžanovem potovanji glase se vse drugače od prvotnih. V Šumli pripetilo se je nekaj princu, kar mu je moralo popolnoma odpreti oči. Meščanje so mu izročili adreso, v koji so se pritožili o samovolji in silovitosti sedanje vlade. Zahtevali so, naj se nadomeste sedanji ministri z možaki, kojim bo prostost dežele sveta, naj se razpusti nepostavno sobranje in razpišejo nove volitve. Stambulov je, kakor znano, nemudoma zapustil svojega gospoda v Šumli ter odpotoval „v družinskih" zadevah v Tirnovo. Po tem dogodku so ga seveda v Šutnli tla preveč pekla. O zdravji nemškega cesarja nasprotujejo si naravnost vesti. Neka ' brzojavka v „Agr. Tagbl." zatrjuje, da se bolnik jako slabo počuti. Minulo ga je posebno vsako veselje do dela. — Ministerski sovet pod predsedstvom Bismarckovim se je pečal z odstopom ministra Puttkamerja. Kancler se je mnogo trudil, da bi preprečil to ministersko krizo ter je menda toliko dosegel, da se je vsaj za nekaj •časa polegla. — V Strassburgu izhajajoča „Landes-zeitung" naznanja, da se je dovolila olajšava glede potnih listov za iztočni ekspresni vlak. Onim potnikom, ki imajo vozne liste od Pariza vsaj do Mo-nakovega in nikjer potoma ne izstopijo, treba ni potnih listov. Desničarji francoskega senata imeli so mi-noli četrtek sejo, da bi se posvetovali, kako postopati v očigled delovanja zbornične desnice. Konečno so sklenili, da se ne pridružijo gibanju, kojemu smoter je presoja ustave. — Zbornična desnica bo ustanovila velik odbor, v kojem bodo zastopane vse desničarske stranke, da tem gotoveje doseže, kar je sklenila v glavnem zborovanji dne 25. maja. Republikanski listi se hudujejo nad temi poslanci, kajti složnost zbornične desnice jim je trn v peti, ter jim podtikajo celo državi nevarne nakane, kar sklepajo iz okoliščine, da se jim niso pridružili konservativci senata. Španjski republikanski poslanci nameravajo zahtevati kredit v znesku enega milijona, da bi se s tem denarjem omogočila španjskim velikim obrtnikom vdeležba pariške razstave. Vlada se je neki izjavila, da je pripravljena v ta namen dati 250.000 frankov. Grška vlada preklicuje vest, da je prosila Anglijo, naj posreduje mej njo in Turčijo v zadevi •monastirskega konzula. Grška hoče v vseh vprašanjih neposredno obravnavati s Turčijo. Švicarski zvezni sovet bo zahteval od zveznega zbora potrebne kredite, da se že v kratkem prično utrjevanja na severni strani St. Gottharda. Iz Masave se poroča predvčerajšnjim: Ras Alula je ukazal, da se zgradi več kolib v Aznefasu, kjer bo ostal čez poletje. Izvirni dopisi. Iz ljutomerskih goric, 3. juuija. (Gospodarske stvari.) Kakor se višji politikarji bavijo z vojsko in šolo, ne da bi ji mogli prebaviti, tako se godi nam gospodarjem z našim gospodarstvom. Delamo in trudimo se, pa le ne moremo naprej, ker raznovrstne neugodne razmere toliko uplivajo, da nikakor ne moremo do ugodnega vspeha priti. Ako nam Bog blagoslovi polja in vinograde, uimajo pridelki nobene cene, ako pa nič ne pridelamo, smo itak siromaki. Poleg tega pa nepoklicani barantači pačijo vsakovrstne pridelke ter poštenim pridelovalcem ne le kupčijo motijo, ampak sami pošteno blago za slepo ceno pokupujejo, potem pa ga popačijo in pod izvirnim imenom prodajejo. Tako se godi zlasti našemu ljutomerskemu vinu. Čiste, nepopačene ljutomerske kapljice že skoro ni mogoče dobiti, in kar vinski trgovci pod imenom ljutomerskega vina prodajejo, je večjidel medjimursko in ogersko vino malo z ljutomerskim zabeljeno. Vsakdo lehko izprevidi, •da to ljutomerskemu vinu kvari dobro ime in ceno 'ter odganja poštene kupce iz našega okraja, gospodarjem pa dela veliko škodo. Postave zoper tako početje ni, politična gosposka tega ne more zabraniti, poljedelski in kupčijski minister pa menda tudi ne bi mogla nič storiti, ko bi ravno hotela. Saj se še tistim nič ne zgodi, ki narejeno vino za pravo prodajejo, dasiravno je to po postavi prepovedano. V nekaterih štajerskih nemških listih se je čitalo nedavno naslednje „poslano" : „Po naročilu vodstva nekih fužin na Gorenjem Štajerskem se je od vinotržcev gg. Pollaka in Wechs-lerj a v Gradcu nekaj vina poslalo kapucinskemu samostanu v Irdning. Ker je vino preočitna znamenja popačenosti kazalo, poslali so ga nekaj v Kloster-neuburg, naj bi ga kemično preiskali. Pri uradni preiskavi se je pokazalo, da je to vino imelo v litru 93% vode, 5,5% vinskega cveta, 3,3 grame glicerina in 0,02746 gramov žvepljene kisline." Tako narejeno vino se vsled postave ne bi smelo prodajati kot pravo vino, sicer bi morali trgovca kaznovati. Ali se je to zgodilo, nam ni znano. Naše skromne misli so, da bi se za kmečke zadeve, kakor so zgoraj popisane, nekdo moral začeti brigati, drugače bode že itak na slabih nogah stoječi kmečki stan celo onemogel. Letošnji pridelki utegnejo biti srednje vrste. Pšenica, rž in ječmen kažejo lepo, kder jim zima ni škodovala, travniki so slabši od lani, ker je za nje bilo do zdaj premalo dežja, vinogradi pa so precej pozebli, nekaj pa so slabi še od lanske uime; sadja bode jako malo, ker je veter cvetje posmodil. Sicer je~pa še zdaj vse v božjih rokah! Iz Zg. Tuhinja pri Kamniku. Slavnost, katero je priredil tukajšnji šolski svet dne 27. maja t. 1. v spomin 40letnice vladanja presvetlega cesarja, vršila se je jako lepo. Vreme bilo je dokaj ugodno, in ljudstva se je zbralo toliko število, kolikor še nikedar poprej. — Prišlo je tudi muogo odlične gospode iz Kamnika, kakor tudi trije zastopniki slavne požarne brambe, (kamniško) društvo „Čital-nica" s svojo zastavo ter pevsko društvo „Lira", katero je s svojim krasnim, milodonečim petjem očaralo naše občane. Marsikateremu done še sedaj po ušesih lepo ubrani akordi divnih pesni, koje je imenovano društvo prepevalo. Dan, kateri nam je prinesel toliko zabave in veselja, ostal nam bode še dolgo v spominu. V dolžnost si torej šteje krajni šolski svet, da na tem mestu vsem došlim gostom in društvom izraža svojo najtoplejšo zahvalo za njihov pohod, s katerim so slavnost naše občine gmotno povišali. Dnevne novice. (Gospod grof Thurn), deželni glavar kranjski, ne pojde, kakor zvedamo iz zanesljivega vira, v Karlove vare, ampak misli še ostati v Radovljici, na svojem domovanju. Govorilo se je sicer o tem, da grof Thurn pojde na Češko, ali on je za sedaj sam opustil to misel. (Nova zastava bralnega društva v Kranji) razvila se je zadnjo nedeljo jako slovesno. Obširnejše poročilo v prihodnji številki. (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 46. snopič, nadaljujoč „Pogovore". (Kreditno društvo kranjske hranilnice) imelo bo v petek dne 8. t. m ob 4. uri popoludne v dvorani hranilničui XIII. letni občni zbor. Dnevni red: Poročilo odborovo o poslovanji v minolem letu; poročilo pregledovalnega odseka o računskem zaključku za leto 1887; volitev štirih odbornikov, ki po pravilih letos izstopijo, pa se smejo zopet voliti. Ti gospodje so: R. Andretto, Mat. Breme, J. Frisch in Ivan Perdan. Dalje volitev treh pre-gledalcev za leto 1888 in slučajni nasveti. (Umrl) je v soboto na Igu nadučitelj gosp. Ušeničnik. Včeraj so se vdeležili pogreba šolska mladina ter mnogo njegovih prijateljev in znancev. Na grobu je govoril g. okrajni glavar Mahkot. Pevci šišenske čitalnice pod vodstvom g. Govekarja zapeli so dve žalostinki. (Iz Logatca) se poroča: Dne 4. juuija ob 6. uri zvečer zbralo se je v tukajšnji gostilni g. Janeza Hladnika na Brodu več odličnjakov logaških, da se pogovore o ustanovitvi nove posojilnice za okolico logaško. Navzoča sta bila z Vrhnike gg. Jelovšek in Lenarčič. V začasni odbor so voljeni gg.: Margue, Ribnikar in Arko. Posojilnica se ustanovi z omejenim poroštvom. (Slovcnještajerski hmeljarji) sošli so se dne 26. maja v Žalcu, kjer je tajnik štajerske kmetijske družbe, g. Edvard Miiller, govoril o hmeljarstvu in njegovih razmerah h kmetiji sploh. Govor izišel bode tiskan. Hmeljarsko društvo je sklenilo korpo-rativno vdeležiti se letošnjo krajinske razstave v Celji in letošnje mednarodne hmeljarske razstave v Fiirstenfeldu. (Toča) usula se je v Gradci včeraj popoludne okoli Vi4. uro. Debela je bila kakor lešniki. Škode posebne ni naredila, ker se je hitro pomešala z dežjem. Mogoče, da je na Malem Štajerji naredila več škode, ker se je nevihta gnala proti jugu. (Iz Trsta) se nam poroča: Zaduje dni mino-lega meseca šli so nadzorovat podredjene urade predsednik nadsodišču dr. Defacis, načelnik finančnemu vodstvu Plen ker in zastopnik državnega pravdništva dr. Defacis. — Postajico bo ustanovila državna železnica v Riemanjih in južna železnica ua Občini, kar bode za dotični dve vasi jako pripravno. (C. kr. vojna mornarica) išče izšolanih tehnikov, ki so dovršili strojegradnje in napravili izpite, da vstopijo kot inženerski elevi z letno podporo 600 gld.; dalje dovršenih gimnazijcev z maturo, ki bi po dovršenem sprejemnem izpitu postali aspirantje za pomorske častnike. Adjutum znaša 492 gld. in 200 gld. za obleko. Prošnje do konec avgusta vojnemu ministerstvu. (Človeško okostje) našli so zazidano in na hrbtu ležeče v hlevnem zidu v neki vasi blizu Gorenje Radgone. Hlev je bil prizidan k hiši posest-uika Jožefa Bračarja. (Povozil) je tržaško-dunajski poštni vlak št. 7 v petek zvečer pri Lipnici na Štajerskem nekega delavca, ki je takoj mrtev obležal. (Ponesrečil) se je v Starkovi tovarni za usnje v Mariboru strojar Jernej M a 1 a v a š i č. Po dokončanem delu v nedeljo šel se je pred tovarno k Dravi na perilni plov umivat in je padel v vodo. Od tedaj ga ni nihče več videl. Telegrami. Dunaj, 5. junija. Zbornica poslancev je imenoma glasovaje v tretjem čitanji potrdila postavo o davku od špirita s 161 proti 130 glasovom. Dunaj, o. junija. „Wienerztg." objavlja naznanilo, da se smejo konji zopet izvažati v inozemstvo. Pariz, 4. junija. V zbornici je danes stavil Boulanger nujnostni predlog, da se razpusti zbornica in presodi ustava, ter ga utemeljeval mej večkratnimi prestanki s prečitanim govorom. V njem se je skliceval na izjave, ki so se vršile njemu na korist, ojstro napadal vlado in parlamentarizem, razlagal potrebo popolnoma predrugačene vlade in naglašal, da je prestrojena in na močno armado opirajoča se Francija najboljše jamstvo za evropski mir. Po odgovoru ministerskega predsednika F1 o q u e t a , ki je v bistvu ponovil svoje nedeljske izjave v revizijski komisiji in neusmiljeno ožigosal B o u -Iangerjeve prevratne samovladarske namere, zavrgla je zbornica nujnost B o u -I a n g e r j e v e g a predloga s 377 proti 186 glasovom ter sklenila s 335 proti 170 glasovom, da se po celi Franciji javno nabije Floquetov govor. London, o. junija. Spodnja zbornica je dovolila 2,600.000 šterlingov za utrjevanje pristanišč in premogskih postaj. VABILO. Pač malokdaj se je človeško življenje tako mnogolično in naglo razvijalo, kakor dandanes. Tok sedajnosti je tako silen, da vleče vse neobstojljivo za seboj; le redki so možje, ki si duševno obzorje ohranijo jasno ter s treznim, mirnim duhom razsojajo časovne spremembe. Breznačelnost in nedoslednost v mišljenji ter negotovost in neznačajnost v delovanji so glavna zla, za katerimi boleha 7iaš vek. In vendar je človeškemu duhu lastno, da teži po vekovitosti in obstojnosti. Saj mu je Stvarnik podelil dar razumnosti, ki ga vsposobi iz raznovrstnosti spremenljivih stvari zaključevati enotne, nespremenljive zakone večnih resnic. In prav spoznanje teh zakonov je prvi, neobhoden pogoj stoj-nosti in značajnosti. Nejasnost in negotovost v načelnih vprašanjih obrodi negotovost v teženji, nedoslednost v delovanji. Slovenci imamo dovoljno število raznih listov: slovstvo, politika, kmetijstvo se pridno goje, tudi društev in drugih ustanov ne pogrešamo. Le nečesa še nimamo: lista, ki bi razna vprašanja, segajoča v življenje, načelno razpravljal, kojega naloga bi bila, prave nazore umstveno utemeljevati ter jim priboriti priznanje sosebno v onih krogih, ki so kakorkoli poklicani, da kaj pripomorejo v prosveto slovenskega naroda. ~Da bi tej potrebi za zdaj vsaj nekoliko zadostil, sem sklenil na svetlo dajati perijodičen list; s tem bi mu bil ob kratkem načrtan program. Zatorej pošiljam to vabilo slovenskemu razum-ništvu, sosebno pa čestiti duhovščini, prose, naj se mi blagovoljno pridruži kakor z duševno podporo, tako tudi z obilno naročbo. List bo izhajal vsake tri mesece po enkrat. Prva številka izide meseca julija. Cena se mu ima določiti po številu naročnikov; vendar ne bo presegala 2 gld., akoprav bo obsegala vsaka številka blizo sto strani; pač pa se bo znala celo znižati, ker ne bomo niti jaz niti sotrudniki iskali pri listu najmanjšega gmotnega dobička. Slovenski narod jc čisto katolišk. Naravni zakon torej zahteva, da se omika in napreduje na podlagi kristijanskih idej. Na to stališče se postavim tudi jaz. Čistost katoliškega spoznovanja in odločnost bodi zastava, na katero prisežemo, pod katero se hočemo bojevati; konečna zmaga nam je zagotovljena, ker naša reč jc reč tiste cerkve, kateri jc Božji Siti obljubil, da jc peklenska vrata ne bodo zmogla. Vže za prvo številko naznanim mej drugim daljšo fdozofično-kritično razpravo o idealizmu, s posebnim ozirom na zbirko Stritarjevih del, kakor sploh na novejše naše slovstvo; dalje pisma o vzgoji, v katerih se ima naše javno šolstvo načelno pojas-novati z vednim sklicevanjem na izkušnje, katerih si je pisatelj sam nabral kot večleten vzgojitelj mladine; tudi se bo koj pričelo s prav zanimivimi versko-političnimi razgovori. Pri tem se ne bo preziral duševni razvoj druzih nam slovanskih bratov; v to se mi je vže zagotovila zanimiva razprava o najnovejšem stanji bogoslovnih ved na Ruskem, posebno pa o nekaterih ugodnih znamenjih, ki obetajo približanje grških razkolnikov katoliškemu zapadli. Ker smo se v poslednjem času Slovenci jeli bratiti s Cehi, se bomo kolikor mogoče v listu ozirali tudi na te severne brate in njihovo slovstvo. Tudi zabavi smo odločili v listu nekoliko prostora, da bo bralec pod črto našel kaj prijetnega razvedrila. Naročuje se pri podpisanem. V Gorici, 20. maja 1888. Dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. T nj c i. 3. junija. Pri Maliču: Schmieger, trgovec, s Češkega. — Giitschl, Pollak, \Veiner, Obermayer, Nezlanik, trgovci, z Dunaja. — Sckulhofer, iz Nemčije. — Oesterreicher, tovarnar, iz Toplic. — Buchreuter, trgovec, z Dunaja, Pri Slonu: Beer, inženir, z Dunaja. — Pulliska, vdova stotnika, s Češkega. — Legat, zasebnik, z Dunaja. — Schan-dern, stotnik, s soprogo, z Dunaja — Ittler, nadporočnik, z Ogerskega. — Vlah, tajnik, iz Prage. — Otto, trgovec, iz Nemčije. — Schon, trgovec, iz Budimpešte. — Ozennak pl. Eichenfeld, tajnik, iz Trsta. — Ostersetzer, tovarnar, z Dunaja. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 5. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 79 gl. 20 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 80 „ 55 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta ... 109 „ 70 „ Papirna renta, davka prosta......94 „ 25 " Akcije avstr.-ogerske banke ...... 865 — " Kreditne akcije ....................286 ^90 London.............126 " 35 " Srebro .............. . Francoski napoleond....................10 Cesarski eekini ....................5 Nemške marke ..........61 01 94 92»/. Vremensko »porodilo. ^ čas Stanje g u 3 a -----— Veter Vreme S oriazovania zrakoraer!l toplomera o