Dolžnostni izvod. P' licejska .knjižnica. P Am, Mri let» is u,» —— _ CA» tete 120 din. Inserat! ati oznanila M 1)0 po dogovora; pri večkratnem P« primeren popisi Upravništvo naročnino, insenrne in reklamacije. Telefon interurbau št 113. jTRAZA lieiiins političen list za slotensko l|«iitii Požtnlaa jdažm v Uredniih» [n «provaših» j» ? KomSka cesta it 3 Z uradttiShKwi t 9«'orW vsaki dna soma od lido Rokopisi m s* močafa. Nezaprte reklamacija so jH™— Telefon fctlerariM» SL 113. Ä Ärev. Marihoi-, dne 19. januarja 1033. Let nils XV. Demokratski preglas—slaboten j glas. Voditelj slovanskih demokratov v «mariborski oblasti« dr. Kukovec se po Spod. štajerskem trudi in pe- j ha za ustanovitvijo naprednega bloka. Uspeha doseclaj j ni dosegel nobenega. Razlog je v tem, ker se demokrat- < skemu voditelju ni posrečilo za lak blok najti solidno 1 idejno podlago. Protiklerikalno geslo te podlage ne more nadomestiti. Slovensko ljudstvo se je naučilo iz zgodovine in lastne izkušnje presojati boj proti klerikalnemu zmaju kot borbo slavnega viteza Don Kihota ; proti veternjačam. Od predvčerajšnjega dne ima dr. Kukovec v rokah volilni proglas demokratske stranke. Ne vemo, ali bo na njegovi podlagi nadaljeval svoje napređnjaško-, i koncentracijske poizkuse. Če’bo to storil, bodo njegovi j napori končani še z večjim neuspenom, ker demokrat- j ski volilni proglas ne more zadovoljiti ni lastnih pri- ; stašev, kamo-ii ljudi drugega mišljenja pritegnili na sehe. Proglas je plod kompromisa med obema strujama i v demokratski stranki in ker se skrbno izogiba vsemu, kar bi izdajalo ta spor ter ga povečalo, ne označuje naj- ■ karakteričnejših in najjačjih strani ne Davidovičeve i ne Pribieevieeve struje. Zato pa je ta proglas nemočen j plod brez krvi in mozga. Značilno je stališče, ki ga demokratski proglas za- j vzema napram vidovdanski ustavi. «S svojim sodelo- .’ vanjem«, tako povdarja strankin proglas, «pri sprejetju vidovdanske ustave je dovršila demokratska stranka ; veliko delo naroanega ujedinjenja, še le, ko je bila ; vidovdanska ustava sprejeta, je postala naša država j dejansko pravna država«. Ali mora ta ustava ostati ne- j dotaknjena ali pa se sme, odnosno mora revidirati, ka- j kor to zahtevajo Hrvati in Slovenci? O tem demokratski proglas molči, će se pomisli, da je novemberska re- ; volucija demokratskega kluba pod Pribičevičevim pri- I tiskom proglasila nedotaknjenost ustave ter ostro obsodila vsake razgovore z revizionističnimi strankami, tozadevni molk demokratskega proglasa govori glasneje ; kakor vse druge traze, ki so v njem nanizane v ne-hannonično celoto. j Kako iskreno je miljena samohvala demokratske ; stranke glede na njeno sodelovanje pri osnovnih za- j konih, ki izhajajo iz ustave: o občni upravi, samo- \ upravi, razdelitvi države na oblasti itd., dokazuje sod- ; ha glavnega organa stranke «Demokralije« o teh za- i konih. «Demokratija« je te dni napisala to ostro obsodbo: «Z zakoni o občni upravi, razdelitvi države in ureditvi j samouprave ni nihče zadovoljen. To je dejstvo, ki se ne ; da prikriti in o katerem je bilo treba voditi računa. Ti j zakoni so slum, ne samo v najbistvenejših .točkah, } marveč v vsem ter so neizvedljivi. Izdelani so na brz » j roko, brez dovoljnega štuu.,u in povpraševanja ter j predstavljajo monstrum (nakazo) v našem zakonodavstvu in dajejo o sebi sliko krute ..teokracije. Vznikli v glavi nekega neprevdarnega načelnika — a talcih so na žalost polna vsa naša ministrstva — so ti zakoni predloženi narodni skupščini na rešitev po kratkem postopku in so bili sprejeti. Ni se mislilo, ali so ti zakoni pravični, ali se morejo izvršiti, glavno je bilo, da se donesejo, a o vsem ostalem se bo pozneje mislilo. Ta čas razumijevanja je došel . . . čas od oslobođenja do zdaj se odlikuje z donašanjem slabih in birokratskih zakonov. V nizu slabih zakonov omenjeni trije zakoni zavzemajo prvo mesto. Toda ti zakoni so tako važni, \ da takšni, kakršni so, ne morejo ostali. Skupščina ne i bo imela naloge, da izvrši na njih popravo, ker je to i tehnično nemogoče, marveč jih mora popolnoma zbrisati in na njih mesto, postaviti druge zakone, kateri bo- j do temljito izdelani, pa po predhodnem posvetovanju s vsemi interesenti«. j Ali ne zveni pisanje glavnega organa demokratske i stranke popolnoma revizionistično? Ko so poslanci Jugoslovanskega kluba pri razpravi o teh zakonih ostro kritizirali njihove velike hibe in tudi brzi način, kako so ti velevažni izakoni bili izdelani in sprejeti, so jih vsi centralisti od radikalov in demokratov do samostojnih obsojali in psovali kot separatiste. Sedaj pa glavno demokratsko glasilo odobruje in ponavlja vse njihove argumente zoper te protiljudske zakone. Kako brzo se časi spreminjajo! Ostali in glavni del demokratskega volilnega pro- : glasa se obrača zoper radikalno stranko, zoper svojega «zaveznika, ki so ji ga razmere vsilile, s katerim se j' morala sporazumeti, da hi se država medila«. Demokratska stranka se hvali, da je pri lej zvezi imela pred «črni vedno le občno blaginjo države. Radikalna stranka pa se je pritajeno držala v zasedi, dokler ustava ni bila sprejeta in dokler niso bili izvršeni uajglavnejši državni posli. Potem pa je brez pridržka začela borb > za vlast, dokler ni bila sestavljena radikaiska vlada, edini ideal radikalne stranke. Radikalski režim grozi i povzročiti težke posledice za jugoslovanski narod. De- ; mokratska stranka je doslej, kakor jo hvali proglas, držala v ravnotežju i reakcij ona rce na skrajni desnici i demagoge na skrajni levici i plemenske separatiste i plemenske hegemoniste. Demokrati torej mečejo oa vse strani prazne fraze, ki ne morejo povzročiti nobenega učinka, dokler ne označijo natančneje, kje in kdo so ti reakcijonarci, demagogi, separatisti in plemenski hegemonisti. Če se pomisli, da je Pribičevič reakcijonarni srbski šolski zakon raztegnil tudi na prečanske kraje, da so demokrati z agrarno reformo uganjaii najosludnejšo demagogijo, da je Pribičevič ravno tako prešinjen z duhom srbskega nadvladstva kakor Pašič, ne more biti dvoma, da te pušice ne bodo zadele zaželjenega cilja, marveč bodo letele nazaj na tiste, ki so jih izstrelili. Te fraze bodo ravno tako učinkovale, kakor one o soli Jugoslavije, s katerimi so se bahali in šfrokoustili 'demokrati. Volitve na dan 18. marca bodo dokazale, da je namišljena hrbtenic Jugoslavije brez mozga ter hvalisana sol Jugoslavije skozinskoz pokvarjena in neužitna, užitna. ■ I 'iinirr t uniimr— Politični mhmi Vojne nevarnosti in Pašičeva vlada. Iz Beograda še že del j časa na znani zmedeni ter neodgovorni način širijo vesti, ki napovedujejo vsakovrstne vojne nevarnosti in priprave od raznih strani. Najprej so se talcih vznemirjajočih vesti posluževali demokrati meneč, da bodo javno mnenje in če mogoče tudi merodajne kroge ogreli za zahtevo po prejšnji skupščini in vladi vpričo raznih nevarnosti, ki baje pretijo. Demokrati so se končno izčrpali, ko so videli, da ni nobenega izgleda in upa za vrnitev na vlado, razširjenja vznemirjajočih vesti so se pa lotili radikali v nadi, da bodo predstavljene nevarnosti odvrnile pozornost javnosti od volilnega boja ih volilnih priprav ter utrdile položaj samoradikal-ne vlade. O madžarski mobilizaciji so demokrati začeli, radikalci so pa nadaljevali. In sedaj mora priti Poincarejev namestnik, da vse to ovrže. Direkcija francoskega zunanjega ministrstva namreč izjavlja uradno: f. da poročila komisije mednarodnega položaja ne vsebuje nobenih podatkov o mobilizaciji Madžarov in 2. — da so vse take vesti samo nakane jugoslovanskih agencij, da se odvrne pozornost države na drugo stran od sedanje težke volilne agitacije. To je huda zaušnica iz Pariza, — rdečica nas lahko oblije! — Beograd se pa noče iztrezniti in če se ena vojna nevarnost izkaže kot neosnovana ali celo izmišljena, se najde takoj druga. Sedaj pravi naš zunanji minister, da bodo Poljaki radi Memela z orožjem nastopili proti Litvin-cem in da smo že dobili od Poljske neko noto. Dr. Nin-čič poziva ministrski svet, naj nekaj ukrene. Kaj je ministrski svet na to sklenil, se ne poroča. Mi pa pravimo, da nas memelsko vprašanje čisto nič ue briga, imamo veliko več vprašanj, ki so mnogo važnejša iti zadevajo nas. Mi nimamo, kolikor je javnosti znano, s Poljsko nobene vojaške konvencije in tudi ne politične, ki bi nas vezala, da bi morali Poljsko v kakšnih sporih bodisi z Litvo ali Rusi jo podpirati. — Ko se naši ministri pogovarjajo o memelskem. vprašanju in o poljskih vojnih pripravah, pa čitamo po listih, da je poljski ministrski predsednik Sikorski izjavil diplomatom, da so vesti o poljski mobilizaciji neresnične in da izhajajo celo iz sovražnih virov in namenov. Kaj je torej z noto, o kateri govori dr. NTnčič? — Na odgovor bomo zastonj čakali, ker je zunanja politika Pašičevih vlad vedno tajna ter tudi po strankarskih in oblasti-željnih nagibih uravnana, Profit- proti Pa.šiču. V svojem listu «Radikal« prinaša Protič pod naslovom «Mojim prijateljem in somišljenikom« odgovor «Samoupravi« na komunike glavnega odbora radikalne stranke, v katerem je zavzela radikalna stranka stališče proti njemu. Protič dokazuje v 15 točkah, da se je radikalna stranka oddal jila od svojega septemberskega programa. V prvih šestili točkah govori Protič, da ni radikalna stranka nikdar v celoti razpravljala o vidovdanski ustavi niti v glavnem odboru, niti v radikalnem klubu. Vidovdansko ustavo je sprejel Nikola Pašič v koaliciji z demokratsko stranko vslcd prizadevanja Svetozarja Pribičeviča, da se je ustava sprejela v svoji sedanji obliki, vslcd lega se je Protič razšel s Pašičem početkom oktobra 1920. V sedmi točki pravi Protič, da je izstopil iz radikalnega kluba, ker se je prepričal, da je Vesničeva vlada predložila znani poslovnik za ustavotvorno spupščino za njegovim hrbtom. V osmi točki pravi, da je v aprilu izstopil iz stranke, ko je Pasic izsilil obznano iz radikalnega kluba. V 10. točki govori o lem, da ni osamljen med radikalnimi pristaši. V 11. točki povdarja, da je izstopil iz kluba in stranke v interesu stranke same, da bi bila stranka obveščena o pravem stanju stvari, ker bi sicer bila radikalna stranka še danes v družbi Svetozarja Pribičeviča. Svoje prijatelje je opozoril, naj v sedanjem volilnem boju ostanejo njegovi pristaši v najtesnejšem stiku z radikalno stranko, s katero naj sporazumno po- ■ Stavijo kandidatne lisic, G.avui odbor pa jih ni samo j odidi, temveč se jc pričel v imenu Pašiča boj tudi proti l njegovi osebi v kruševačkem okrožju. Sedanji glavtjiod I bor mnogo škoduje stranki, da ne more biti kompromi-i sa med Pašičem in njim. Radikalna stranka je s tem j izgubila svobodo, ki jo je pridobila, ko se je ločila od 5 demokratske stranke in bo po Volitvah takoj zopet pri-I siljena, da poišče družbo Pribičeviča, ali pa da ostane I osamljena napram vsem drugim skupinam, ker ni nu-; bene druge politične skupine, ki bi stala na stališču, da j odklanja vsako izpremebo ustave. Ta Protičev odgovor * je še znatno povečal skrbi ministrov. Na svoji seji so j samo o lem govorili. Zelo so poparjeni, ker je skoraj j gotovo, da bo Protič vsepovsod proti Pašičevi listi po-I stavil svoje kandidate. V radikalnih krogih se ludi trdi, j da bo Stojan Protič zahteval od svojih pristašev, naj j izstopijo iz vlade, ako bi vlada nasprotovala njegovemu j stališču. — Tako so tudi radikalci dosegli zmedo v svo-j jih vrstah. V Beograd so prihiteli delegati radikalne i stranke iz notranjosti Srbije, da poročajo Pašiču, kako j sloji stranka v posameznih volilnih okrajih in kaj bi j se vse dalo ukreniti v njeno korist. Po njihovih poroči-j lih je soditi, da je razdor v stranki veliko večji, kakor j se je mislilo. ; * Boj med Pašičem in Protičem. Ko je Protič izdal j najprej pomirljiv proglas na svoje somišljenike z na j svetom, naj se po možnosti iščejo sliki z radikalno j stranko, se je «Balkan« o njem pohvalno izrazil, češ, ! da je imel posebno srečen dan, ko je ta proglas sestavil, j Nasprotja so se pa poostrila in ko je Pašič odklonil vsa j pogajanja s Protičcvimi pristaši, je moral tudi Protič drugače govorili. Po proglasih v Pašičevi «Samoupravu in Prašičevem «Radikalu« je pa vstal zopet «Balkan« j ter piše povodom Proličeve izjave o postavitvi lastne i kandidatne liste, da pomen ja akcija Protiea podlcopa-j vanje države in narodnega edinstva in uničenje srbskih j vojnih zmag. «Balkan« pravi, bili določeni za Bavarsko, so Francozi zadržali ter > * poslali proti zapadu. Za dobavo rekviriranoga pre-; oga so osebno odgovorni ravnatelji premogovnikov, kMerim pretijo z vojnim sodiščem. «L’Oeuvre« predla-i-'T naj Francozi zaplenijo tudi železnice na rulirskem "emlju, da se tako onemogoči transport železniškega ■'; uteri jala v Nemčijo. Ves premog naj se rekvirira in a ruhrskem ozemlju naj se uvede nov denar. General •Migneš je izjavil lastnikom premogovnikov, da se mo-' 'jo pokoriti rekvizicijskemu povelju generala Degout-!, -a, ker bi se sicer postavili pred vojno sodišče. Neka-i ri lastniki so proti temu vložili protest. Pri sprejemu ; istopnikov delavskih strokovnih organizacij je general Defignes ponovil obljube francoske vlade glede vpra sanja delavcev in vzdrževanja reda. — Nekateri last- r.ki rudnikov nameravajo vse svoje akcije prodati an-, eškirn finančnikom, da onemogočijo zasego po Francki. Tako je tudi Krupp z Ameriko sklenil velike kup-r. pogodbe, da spravi svoje posestvo na varno. Francoska nasilna politika napram Nemčiji je od die do dne na slabšem glasu. Angleška delavska stran-l t je sprožila in sedaj je že večina angleške javnosti j zdprla misel, da bi se moralo vprašanje nemških re-r iracij predložiti arbitraži Lige narodov. Doma ima f dnearč tudi vedno ostrejše in odločnejše nasprotnike. ; rancoska vlada pritiska na časopisje, da mora mol-č »ti, kakor v dobi vojne. Po Parizu se vršijo velike pro-t stne manifestacije proti vladni politiki. Delavstvo je i »sebno protestiralo proti namenu, da bi se komunis-t enemu poslancu Cachinu odvzela imuniteta, in pa : - Oti nakanam monarhistov, ki hočejo sedanjo situacijo izrabiti v svoje svrhe. Med komunisti in nacional-r »-monarhističnimi pristaši je prišlo do krvavih spo-{ dov. Vlada komuniste zapira in žalostno je za njo, d se kot republikanska vlada naslanja na — monar -biste. _ ■» Posledice antantne politike v Memlu. Po verzajski mirovni pogodbi se je Nemčija odpovedala vsem pravira nad Memlom, ki leži ob izlivu Njemena v Baltiško morje. Zavezniki so se obvezali, pripadnost mesia v primernem času definitivno določiti. Pustili so pa to v;rašanje že četrto leto odprto in nastavili v Memlu fr .ncoskega visokega komisarja z eno stotnijo vojakov. r žave, kako to vprašanje rešiti, izvirajo iz tega, da je mestno prebivalstvo, ki šteje 30.000 duš, po veliki večini c, raško, okolica pa, okoli 100.000 kmetov, litovska. Triki jučiti Memel litovski republiki so se zavezniki bali. k r Poljski nikakor ne gre v račun, če se mesto, ki leži ob izlivu Poljski pripadajoče reke, priklopi Litovcem, s Poljaki niso prijatelji. Zdaj je mesto v rokah Iitov-s ih «pueistov«, litovska vlada pa si umiva roke, češ, da nima s pučem ničesar opraviti. Poljska od svoje strani malodane zaradi te zadeve mobilizira. Stvar je v toliko nekoliko nevarna, ker poljski koraki zadevajo v1 dej Rusijo. Za Litvo stoji tudi Anglija, ki ne bo dopustila, da bi Poljaki napravili kak vojni pohod, že radi tega ne, ker bi se iz tega izcimile še druge vojne ne-V rnosti ter bi lahko takoj prišlo do spopadov. — Nad M miom so proglasili Litvinci sedaj obsedno stanje, igkži so pa v pristanišču zasidrali svojo križarko, da h.ko celo memelsko zmedo zasledujejo in tudi lokalizirajo. Družina umorjenega predsednika poljske republike N rutowicza je po svojem zastopniku vložila prošnjo, r -j se pomilosti na smrt obsojenega morilca Nieznia-rb inskega, češ, da se v svoji zaslepljenosti in politični s r rasti gotovo ni zavedal, kako blagega človeka in kori-tnega člana človeške družbe je ubil in ker pokojnikovi preostali v njegovem duhu ne odobravajo staro-v škega načela zob za zob, glava za glavo. Morilec naj živi ter o svojem činu razmišlja. Z enako plemenito gesto se je izkazala tudi mati umorjenega nemškega ministra dr. Rathenau-a, ki je tudi prosila za morilca sv ojega sina ter pomilovala njegovo mater. Priklopitev Georgije k Rusiji. Poslaništvo republi-]< Georgije izjavlja, da se je Georgija priklopila Rusiji — Koliko se je trudil novi Rusiji sovražni svet, da r- edstavi Georgijo kot ubogo, od Rusije silno teptano, oškodovano in ogroženo državo! Celo na genovski kon-f -eci so se upali ruskemu zastopniku čičerinu to očite :i, sedaj pa na vse to Georgija sama najboljše odgo-rja s tem, da se z Rusijo strne! Menda vendar ne bodo r vli v Parizu, Bukarešti in Beogradu, da zato, ker je F’ isiia proti Georgiji tako nasilna. obolodaril Taborov častilec dr. Kukovčevg osebnosti tele beležke vredne vesti: «Pri imenu dr. Kukovca 'lahko rečemo, da je program. Zato se za to ime lahko gre v volilni boj brez mnogo besed, ker je. ime dr. Kukovca popisan lis,- Da, da, če vidiš na cesti dr. Kukovca in ti znanec pokaže nanj in p;a\i: Glej ga, to je dr. Kukovec, že takoj po njegovi zunanjosti moraš presöditi, da je po-licajciemokrai najobsežnejšega kalibra in zastopnik v naši državi najbolj zloglasne buržujske klike. Cisto res, div Kukovca treba šemo videti, pa imamo pred seboj program in delo p o lica idem o k r a t o v. V volilni boj za ime dr. Kukovca se lahko gre brez mnogo besed — tudi res, ker vse besede za to ime so zamanj in resnico te trditve že gotovo čuti častiti tata Kukovec sam. Ime dr. Kukovca je pripisan list — tudi res in sicer popisan z vsem 'policaj-demokratskim nasiljem, aferami, nepoštenostjo itd. Ime dr. Kukovca, ki je gazilo do slej po vsem policajdemokrat-skem blatu, je tako črno popisan list, da ga ne bo vzel v roke prav noben količkaj pošten Slovenec. Pesnik dr. Kukovčeve slave je res lepo orisal in nam predstavil milega nam doktorja kot policajdemokrata po dolgosti in širini, za katerega res ni treba mnogo besed, ker je z vso politično umazanostjo popisan list. Mladinska JDS klika in volitve profesorjev v Viš. šolski svet. Kakor izvemo, je mladinska .IDS klika spoznala, da z dičnim Voglarjem ne bo imela sreče, zato se je Voglar z nekaterimi svojimi zaupniki odločil, da kandidira dr. Pivko. Radovedni..smo, ali bodo nasedli slov. profesorji na ta lim liberalnih mladinov. Seja vodstva SLS je v Ljubljani dne 25. januarja ob desetih dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica. Pripominjamo, da so v vodstvu posebej vsi predsedniki okrajnih naših političnih organizacij. Dnevni red zelo važen. Tajništvo SLS za Maribor. Kako plačuje vlada svoja naročila. Bosanska vlada je lani, kakor poroča «Hrvat«-, naročila kraljevo sliko pri akademičnem slikarju špiru Bocarič. Slikar je nar-ročilo sprejel, šel na delo, dovršil portret ter ga predal vladi, — denarja v plačilo pa še do danes ni dobil. Neki trgovec je sliko reproduciral in sedaj jo prodaja. — Pri vseh intervencijah advokata vlada še doslej ni pla - hi naj bil vzgojitelj'naše mladine. Obenem pa tudi javne pohujšanje če še to dela med javno službo božjo, med katero stojo nekateri fantje zunaj cerkve in se vzgledujejo nad tem. Sodišče pa vsega tega ni upoštevalo in je v celi zadevi postopalo nekako bagatelno in Jarca kratkomato oprostilo. Pravica s svetli je zbežala . . tako pravi neki pesnik. ‘ r„ v . ' • ^ i umešalo se mu je. Od Sv. Jakoba v Slov. goricah nam poročajo: V opazovalni oddelek ljubljanske bolnice je bil odveden Ljudovik Dclajš, približno star 27 let. Siromak je zače» bloditi, zbiral je po Mariboru podpise za nekako kandidaturo. Dne 17. t. m. so ga odpeljali iz Maribora. Invalidski kongres, ki je začel v pondeljek v Brodu tef je v torek končal, ni donesel sklepa o kaki enotni akciji invalidov. Govorniki so ogorčeno napadali bivšo vlado, ki je zakrivila, da so invalidi in vojne sirote v tako težkem položaju, glede sedanje vlade se pa niso znali točno Izjaviti. In tako ni prišlo do sklepa kake politične akcije ter se niti vprašanje in prvotni namen invalidskih zastopnikov pri raznih strankah ni rešil ali izčistil. Tako je invalidom ostalo na prosto, da nekateri potegnejo z režimom, večina pa da duška svojemu ogorčenju pri raznih političnih strankah. Demokrati in radikali krog kralja. Beograjska «Pravda« poroča, da se je na nekem zadnjem dvorskem bahs kralj dolgo časa pogovarjal z demokratom Ljuba Davida» Vičem o zunanji in notranji politiki in da so ljubosumni radikali takoj poslaii ministra Ljubo Jovanoviča, da pogovoru prisluškuje. Ljuba Jovanovič se je nepoklican približal kralju in Davidoviču ter ves čas poslušal, kaj sta govorila. Potem je vse to nesel svojim tovarišem, ki bode že oskrbeli, da se pobije, kar mogoče Ljuba Davidovič ni kralju po njihovi volji povedal ali razložil Wränge! je imel doslej vse zastonj, pravijo nekateri beograjski listi. Njegov štab se je vozil zastonj in tildi telefona in brzojava se je brezplačno posluževal. Poštno ministrstvo je sedaj te beneficije odpravilo in morajo tudi Wranglovci plačevali poštne in brzojavne pristojbine. Ce je le res? Zagrebški orjunci. Zagrebški «Pokret«, glasilo hr val s k o - d a 1 ma Unskih «Orjuncev« objavlja «službeni komunike vodstva Orjune o volitvah«. V tem «komu- čala honorarja. Menda nima kritja za take stvari, tedaj se pa na io ni spomnila, ko je sliko naročila ter slikarju j nikeju« je zanimiva samo ena ločka in sicer prva, ki zagotovila plačilo. j pravi, da nacijonalistični pokret ne bo nastopil pri ye- Kandidale za Samostojno kmetijsko stranko postav ; iitvah s svojo posebno kandidatno listo. ljata in iščeta državni kletarski nadzornik Zabavnik v Mariboru in gostilničar Kerenčič na Pesnici. Znamenje, da primanjkuje prvemu državnega posla, a drugemu gostov. A srečo imata tako, kakor planinski lovec, ki se vrača brez plena domov. Novi vizitator usmiljenih sester. Novim vizitatorjem usmiljenih sester v Sloveniji je imenovan č. g. p. Šmid od Sv. Jožefa pri Celju. Za slovenske razmere čuden šolski ogleda. (Poročilo od Sv. Marjete na Dravskem polju), Kaj je novega pri nas, pri Sv. Marjeti. Nič novega ni, kajti to, kar bomo tukaj zabeležili je že stara reč. Da se ljudje urijo v svojem obrtu, to ni nič nenavadnega. Muzikant pridno svira na svoje gosli, da bi se izuril v godbi. Tat pridno krade, da bi si lem več pridobil in lagotneje živci. To dvojno obrt izvršuje, tudi naš dični šolski agleda, katerega okrajni šolski svet edino smatra sposobnim za to službo menda zato, ker ga je predlagal bivši šolski vodja Anton Mohor, ki je povsod pri nas skušal spraviti fakinažo na površje. Tako je Mohor tudi denunciral orožništvo, da je pristransko ravnalo proti znanemu pretepaču Kirbišu, ki je pred kratkim ponovno pobijal po Zlatoličah. Naš šmarječki šolski ogleda pa je bil dne 12. 1. 1923 obsojen na en teden dni zaporu, ker je kradel drva g. Klasincu, posestniku tu v Šmarjeti. Naš šolski ogleda, Miha Lešnik, hoče pač tudi v tej stroki slaven postati, ne le samo v godbi. Bogve, ali je okrajnemu šolskemu svetu v Mariboru znano, da imamo v Šmarjeti tata za šolskega ogleda?! Pravica s sveta je zbežala. Od St., Janža na Dravskem polju nam poročajo: Pravica je dandanes nekak dvorezen nož, ki reže na levo, če ga pritisneš na levo, reže pa tudi na desno, če se ga na desno pritisne. Tako je s paragrafi pri sodišču. Kakor sodnik zasuče, kakor on ukrene, tako mora biti, če je defaeto prav ali ne. Ce n. pr. nekdo potrga lepake s stene ter obenem izjavi, da jih bo potrgal vsakokrat, kolikorkrat bodo znova pribiti, bi vsakdo opravičeno menil, da je to kažnjivo. Ne, nikakor ne, ti smeš lepake trgati s tuje stene, kolikorkrat hočeš, in sodnija te gotovo oprosti. Evo ti dokaz! V Št. Janžu na Dravskem polju *e učitelj Jarc potrgal na drugo adventno nedeljo lepake listov «Straže« in «Slovenskega Gospodarja« s stene Zelove ledenice in s cerkvene stene. Obenem se je nasilnež izrazil, da bo lepake vsakokrat strgal s stene, kolikorkrat bodo znova nalepljeni. In res, prihodnjo nedeljo so bili lepaki zopet razčesani. Nesramni liberalni petelin je plakate zopet potrgal s stene, vodstvo SLS je Jarca tožilo pri kr. okrajnem sodišču v Mariboru. Sodišče pa je Jarca opros- Nova knjiga. Pokrajinska uprava za Slovenijo oddelek za prosveto in vere je z razpisom št. 4825 z dm 18. decembra 1922 odobrila učno knjigo Pirc: Zgodovina starega veka, za višje razrede srednjih šol. Druga, popravljena izdaja. Žaložila Mariborska tiskarna v Mariboru. Cena trdo vezani knjigi 35 dinarjev. ........ Iz Ptuja. Sklep gospodinjskega tečaja. V \ elovlaku pri Ptuj« je bil meseca novembra in decembra že drugi gospodinjski tečaj za kmetska dekleta, obiskovalo ga je 20 deklet, tri so bile tudi na prvem tečaju. Sklep se je vršit v četrtek dne 18. t. m. Ob 10. uri je bila izkušnja udeleženk in nato skupni obed za starše deklet in povabljene goste. Taki tečaji so velike važnosti za odgojo našega kmetskega ženstva. Četudi trajajo samo deset tednov, se podajo vendar dekletu prvi pojmi razumnega gospodinjstva, dekle se mora potem še naprej izobraževati in tako mu zbudi samozavest ter se dekle vspo-sobi za noj življenja. Siroški za udeleženke so zelo majhni, poravnajo samo izdatke za živila, ki jih kupijo za tečaj, moko, zabelo iu druge reči prinesejo s seboj ođ doma, učiteljice plačuje država, drva in luč prispeva okraj, ali pa občina. Uspehi so povsod zelo razveseljivi in lepi. Dekleta gredo polne veselja in poguma iz tečaja domov. Junaški čin. Dne 15. t. m. so se sankale v Krčovini pri Ptuju na veleposestvu «Anski dvor« sinovi- prof. dr. K. in odvetnika dr. Š..4—9 letni dečki Frifc, Branko, in Bojan. Po prvih .dobro uspelih vožnjah, zvlekli so sanke v svojem otroškem neprevidnem veselju višje pobočja in v kriku drče črez zmrznjeno snežno odejo. Toda —- o groza — sanke drve bliskovito črez ravan ob vznožju hriba, skočijo črez meter visoko obrežje bližnjega ribnika na ledeno skorjo, ki odneha pod silnim sunkom in vsi trije izginejo brez glasu pod ledeno odejo V globočino. V bližini stoječi veleposestniški sin Fr. Glatz opazi to, zavpije na pomoč, sam pa brez pomisleka skoči za njimi v temno brezdno. Z nadčloveško moč- jo in naporom spravi vse tri na površje, kliče zopet in s pomočjo prihitelega hlapca reši jednega za drugim t na obrežje. Sam spehan do skrajnosti, ne misli na sebe, tilo. Jarc se je hvalil, prišedši iz sodne dvorane: Saj nič j upazujej zgrabi prvega, beži z njim na dom in ne iniru-ni, 10 K me stane celi špas. Torej lahko trga lepake kadar *• • '- ^ so vse trije dobro zribani in otrti v postelji, hort» in bntiknrkrat hoče. četudi nasilnim potom, kaiti ce , £es jimagp; £in jn požrtovalnost, kakor jo danes išee- ; mo zamanj in ki zasluži najvišje priznanje, ker z last-I no smrtno nevarnostjo je rešil troje nadebudnih živ-I ljenj gotove smrti in ohranil staršem življensko srečo. Dnevne novice. Upravništvo opozarja vse one p. n. naročnike, ki > dolgujejo naročnino za mesec december 1922, da se i u bode list v teku prihodnjih dni ustavil. Ustavil se bode Ust s 1. februarjem tudi vsem, ki so plačali «Stražo« samo do novega leta 1923, pa še naročnine za leto L. 23 niso ponovili: N i vprašanja odgovarja upravništvo samo, ako so priložene znamke za odgovor. Slavospev dr. Kukovcu. Ker se norčujejo iz dr. Ku-ovčeve ponesrečene koncentracije naprednih sil vsi r sni listi, pa je «Tabor posvetil dr. Kukovčevi slavi lcar t , U članek v četrtkovi številki Med drugo prazno slamo je Nepošten posojilniški uradnik. Neprijetno afero ima mlada posojilnica pri Sv. Urbanu blizu Ptuja. Taj-• niške posle je tam opravljal organist Ludovik Pečnik, mlad, nadarjen sicer, toda zelo nadut fant. Oblečen je hoče in kolikorkrat hoče, četudi nasilnim potom, kajti če potrga enkrat, dobro, če pa trga večkrat iu se še hvali, da bo vsakokrat in sodišče to nasilnost še podpira z oprostitvijo, o tem pa naj javnost sodi, če ni to škandal! Trganje lepakov z moje stene, ali pa s stene, kamor mi lastnik hiše dovolil nabiti lepak je: 1- Kratenje lastninske pravic«, ali poškodovanje tuje lastnine, kajti lepak je moja last in jaz naredim ž njim, kar hočem, ne pa kdo drugi. Jaz lepak lahko nabijem ali pa ne, lepak je pa moja last, tuje pravice, ali boljše; poškodovanje tuje lastnine, kajti |W bogato Jaznun prijateljem v trgu. Cerbovmdw če jaz za stranko nalepim lepak, je slednji last dotične i službo je nobel odklonil, bil je samo «gospod« organish stranke, nikakor pa ni javna last, da bi ga smel poškodo- j Zbral je velik pevski zbor in z njim nastopal tudi dru-vati vsak poulični baraba, če bi bil lepak javna last, potem i g0d: v Ptuju, Celju itd. Seveda vse to stane denar; pobi bili brzojavni stebri tudi javna last in bi ž njimi lahko kritje za svoje velike izdatke je pred vsem iskal pri no~ vsakdo naredil, kar bi hotel. Toda mi vsi vemo, da temu vj posojilnici. Četudi je samo par tednov prakticiral v ni tako. 2. Javno nasilje in pohujšanje, če nasprotnik re- j ptujU; je hotel voditi celo posojilnico; izplačeval je poče, da bo potrgal lepake vsakokrat in jih tudi pouga, je j sojila’brez sejinega dovoljenja načelstva, vzel kar sam lantö™ bUi!nl“ki1oS vid°ijo!VS""ščuvaj k pouličnemu piojilo 10.000 K za sebe brez sklepa načelstva, vodil svojatsko-druhalskemu deli Pobito če dela to učitelj, ki knjige po svoje, sam sprejemal posto m denar, m pred- p,gal pri sejah okrožnic in revizijskega poročila Zadr, /rt-ze, sploh nastopal oblastno kot «doktor Vseznal.s iCakör pa nobeno drevo ne zraste do nebes, tako je motal,priti tudi plačilni dan za gospoda Ludovika. Bil je /»»pet v Škripcih; da si napolni prazno mošnjo, je vzel. e župniku iz odprte blagajne 6000 K cerkvenega denarja in vrnil sosedu posojilo 2000 K. To ga je izdalo, V začetku je tajil, povabil še svoje prijatelje v klet in mm valil krivdo na druge. Toda indicije so bile dane, po Božica ga je orožnik vklenjenega odpeljal v ptujski vapor, Zdaj je gospod Ludovik že v Mariboru in okrožno Sidišce odkriva vedno lepše stvari! G. revizor Zadružne /veze bo bnei veliko truda, predno bo uredil posojilnico in odpravil vse nedostatke. Sokrivo je tudi načelstvo, ver je o svoji poštenosti fantu preveč zaupalo in pustilo popolno proste roke. Če bodo možje zdaj pokrili primanjkljaj iz svojih žepov, se bodo že učili previdnosti in reda, da ne bodo več vsakemu «gospodu« šli na limanice. Čudni pevci na Ptujski gori. Dne 7. januarja 1923 so peti pri gospodu Stefancioza, gostilničarju na Ptujski gori, Pečejev medidnec, Hrvatov oficir in učitelj Pepi Šegula, podoknico. Neposredno za tem je zažvenketalo 1(5 šip. Bog ve, ali so tako močno peli, da so šipe popokale, ali pa je to dokaz Pečejevc naklonjenosti do gospoda Stefancioza. vsekakor pa je to krasen dokaz, da Pečejevi medicinčki res no mislijo izvajati program svojega «Izobraževalnega društva«, ki so ga, -kakor so sami izjavili, ustanovili v svrho pohujšanja gorske mladine. Da so v tej stroki mojstri, ni dvoma. Gotovo ima na tem veliko veselja bivši avstrijski žandar, oče Ivan. Madžarski vojni Hujskač pri „Mariborski tisami". ' Dmi 11. t. ni. so začeli mariborski demo-kraije .potom -«Tabora« in «Marburgarice« strašiti javnost z vojno nevarnostjo od strani Madžarske. Resnejši ljudje, ki so med vojno nekaj več videli in., doživeli kot neizkušena gospođa pri Taboru« in «Marburgarici«. so se smejali demokratskim racam; a neuke ljudske mase so bile vendar vznemirjenje, in slišati je biio marsikatero j -ostro obsodbo na račun nase države. .Proti demokratskim, na vojno hujskajočim kvantam je zavzela «Straža« takoj pomirjevalno stališče in očitala upravičeno «Taboru« in «Marburgarici«, da delata zase potom javnost vznemir jevalnih vesti čitutsko umazano reklamo. Pri tej priliki je c-ppzorila «Straža« tudi policijo, katere dolžnost bi bila, da vsaj vestno kontrolira javnost čisto neosnovano razburjajoče vesti in se informira, kdo jo oni dopisnik iz Budimpešte, ki se je zatekel s svojimi vojnimi razkritji ravno v zakotni «Tabor« in «Marburgarico«. No, policija, ki je bila doslej zbok presojevanja državnosti in protidr-žavnesti napram nam nad vse vestna, je pokazala napram demokratskim taboritom popustljivost in ona je .mirno pustila, da so širili potom svojih listov vesti o vojni nevarnosti z Madžarsko. Hvala Bogu, javnost se je tekom par dni iztreznila •ju zadnji mariborski cestni pometač se ni več /meni! za vojna razkritja taboritov. Treba pa tudi pribiti, da se je «Tabor« na -ritke «Straže« branil, češ, da ima strašne vesti iv: prvega, najboljšega ter čisto verodostojnega vira, od očividca in da so te vznemirjevalne vesti prinesli tudi listi kot «Prager Presse« itd. (Op. ured. versti o vojni nevarnosti z Madžarsko so bile v druge liste izstreljene iz Maribora.) Razkrinkani dopisnik « Tabora« in «Marburgarice«. Koliko so bile vredne vznemirjevalne vesti taboritov in kake obsodbe je vredna mladolibe-- ama klika, bo javnost lahko presodila sama, ako •?. j opišemo verodstojriega očividca in dopisnika k Tabora« in «Marburgarice«. Evo, javnosti njegovo fotografijo! Dne 22. decembra m. 1. se je pripeljal iz Zagreba v Maribor neki Aladar plemeniti Kottas, ij tako se je sam javil, in se nastanil v hotelu -pri «Zamorcu«. Dne 31. decembra je prišla za c jim tudi njegova žena in stanujeta skupno v hotelu. Ta dični par je baje iz Budimpešte in mož govori samo nemški in madžarski. Zgoraj omenjeni madžarski plemič je bil v Mariboru skraja brezposeln, pa se je lotil, kot je to ie navada pri bolj plemenitaško nemirni krvi, goljufije, ki je v slučaji sreče dokaj dobičkanosna. No, gospod Aladar pl. Kottas je začel svojo mariborsko kariero kot agent z moko. Lazil je okrog pekov in trgovcev in ponujal vojvodinsko moko po znižanih cenah in kar cele vagone. Ta plemiški tgent je prišel tudi k peku Robausu na Koro-b ki cesti in mu ponudil en vagon vojvodinske moke T. sicer za 5 kron pri 1 kg cenejše kot je njena dnevna-' cena. Prva ponudba se je zdela g. Ro-Toitsu sumljiva, a plemeniti Aladar je besedičil, da je v Vojvodini vse mogoče in da so pri tvrdki, /atero on zastopa, razne ministrske osebnosti in radi tega je moka tako po ceni. Ker je pa agent zaideva! od Robausa 20 tisoč kron predujema, je bila cela zadeva peku še bolj sumljiva m je začel Zbegava :j, češ, da ga ne pozna in s čisto tujim človekom pač nikdo ne sklepa rad kakih pogodb na veliko. A prefrigani Aladar si je znal pomagati, stopil je na glavni kolodvor in prinesel od železniškega policijskega komisarja gospoda Brenčiča potrdilo, da je zaupanja vreden. j Ta policijska reklama je premotila Robausa ; in sklenil je z agentom pogodbo za en vagon voj-i vodinske moke, ki jo bo prav ceno dobil iz Vojvo-f dine tekom 14 dni ter izplačal pl. Kottasu 20 tisoč ■; kron v naprej. f Kottas «Taborov« poročevalec. I G. pl. Kottas je imel kar na enkrat prav na j lahko zasluženih 20 tisoč kron, živel dobro in v ] tern ugodnem življenju se je uveril, da se v Mari-IS boru ne da zaslužiti samo z agenturo, ampak tudi j z žurnalistično goljufijo. V madžarsko-plemeni-I taški prefriganosti je g. Kottas kmalu iztaknil sebi j enake ljudi in to so v Mariboru mladodemokrat-I ska klika. Gospod direktor demokratskih časnikar-I skih podjetij, g. Vekoslov Špindler je nastavil Ala-I darja pl. Kottasa kot onega najbolj verodostojni nega budimpeštanskega dopisnika (recte v Mariboru pri «Zamorcu«) kot odkritelja strašne vojne nevarnosti med Madžarsko in Jugoslavijo. G. Kottas je pisal, gospodje taboriti so prestavljali njegove bajke in dne 11. t. m. sta začela «Tabor« in «Marburgerica« napovedovati vojno z Madžar- lahko presodi sama, koliko so vredne vesti in raz~ kritja, s katerimi pita javnost po demokratskih pojmih verodostojni očividec, ki je ogoljufal V Mariboru peka Robausa za 20 tisoč kron. (morda še tudi koga drugega. Op. ur.). Taboriti so dobro vedeli, koga so sprejeli kot poročevalca in vedo danes še^ bolje, a gai še imajo v službi, samo da farba jo javnost in potom nesramno izmišljenih vesii Gž je razpečavajo svoj strah vzbujajoči žur-nalistični gnoj po «Taboru« in «Marburgarici«. Cela afera taboritov z Aladarjem pl. Kottas. bo menda odprla javnosti oči, da bo odslej pljuvala na izmišljotine, katere jej nudita «Tabor« in «Marburgarica«, v katero maže en čisto navadni madžarski goljuf, ki spada že davno pod ključ in preko meje, ne pa na cesto in v uredništvo obmejnega mesta kot je Maribor! Iz Marloora. sko. Poštenost dopisnika — očividca. Gospod žurnalist Aladar pl. Kottas je kot dopisnik strašnih vesti popolnoma pozabil na pogodbo, katero je sklenil z Robavsom. Vagona z moko ni bilo, g. Kottasa tudi ne več k Robausu in tako je nečega dne razodel g. Robaus svojo kupčijo z vojvodinskim agentom lastniku Velike kavarne gospodu Klešiču. G. Klešič je Robausu razkrinkal tega agenta z opazko, češ, ako bi se prikazal Kottas v Zagrebu, bi ga pograbilo takoj najmanj dvajset policijskih rok! Ta Kiešičeva opazka je nagnala Robausu strah pred izgubo 20 tisoč kron in je tekel k «Zamorcu«. Iz hotela je ravnokar hotel oditi s kov* čeki v rokah g. Kottas in izginiti bogve kam. G. Robaus ga je trdo prijel in zahteval od njega nazaj defiar in uničenje sklenjene pogodbe. Madžar se je izgovarjal, da je denar odposlal tvrdki, katere ime pa radi visokih oseb ne more izdati itd. Seve, g. agent ni imel nobenega dokazila, da je denar odposlal in ker mu je Robaus grozil s policijo, mu je obljubil, da ostane v Mariboru in mu bo vrnil 20 tisoč do 17. t. m., ker mu bo to svoto plačal za vojna razkritja g. direktor Špindler. Gospod Robaus kot usmiljen človek je šel tudi tokrat žur-naiistu na lim in sklenil počakati do 17. t. m. G. Aladar pl. Kottas farba dalje. G. Kottas je pisal dalje za «Tabor« in «Marburgarico« grozna vojna razkritja, taboriti so širili in rinili madžarske izmišljotine tudi po drugih listih in pek Robaus pa je čakal in čakal na vračilo 20 tiso kron. Prišel je 17. januar, Aladar ni vrnil in g. Robaus se je zatekel, da vsaj nekaj reši, k policiji. G. Robaus je tudi dognal, da je Kottasu izplačal g. Špindler za njegova odkritja 2 tisoč kron in ko pa bo končana cela vojna farbarija — pa dobi madžarski očividec še 8 tisoč K. Ker je g. Aladar s svojo ženo vred le preveč prosil gosp, Robausa za potrpljenje in mu zagotavljal vrnitev, je sklenil Robaus še počakati nekaj dni, da konča svoje izmišljotine o vojni nevarnosti z Madžarsko in mu vsaj nekaj vrne. Na budimpeštanskega dopisnika «Tabora« in «Marburgarice« prežita sedaj radi na goljufiv način izvabljenih 20 tisoč kron policija in gosp. Robaus. Zaključek. Doslej razkrinkano zgodovino g, Aladar ja pl. Kotasa smo ponudili javnosti radi tega, da Predsednik mariborske «Orjune« je «Taborov« upravnik Reja. V toliko popravljamo vesti o «Orjuni«, da ne bomo delali g. Špindlerju krivice. Dobili smo naslednje, najnovejše vesti o Orjuni. Definitivni predsednik «Orjune« Reja je na zadnjem sestanku govoril, da bo treba v Mariboru kmalu uprizoriti zopet 13. oktober 1920. «idealno lepo bi bilo, sprehajati se po Gosposki ulici ob žvenkeianju nemških šip in izložb«. Tako je govoril orjuncem «Taborov« Reja. Dr. Fern Müller je Reji premalo zanesljiv in se obotavlja ga sprejeti med redne člane «Orjune«. Müller je na Koroškem in v Mariboru zastopnik Nemcev, a radi tega ne sme v «Orjuno«. Mi pa pravimo, da bodo še mariborski orjunci dobili take batine po svojih rogovih, da bodo zacvilili. Načelstvo mariborske Orjune j-e prevzel giavtii ured nik «Tabora« ter generalni sekretar JDS Vekoslav Špindler. Dr. Fero Müller se je potegnil v ozadje. Zelo zanimiv je seznam članov mariborske Orjune. Celo nekateri državni nameščenci so šli med orjunce. Za danes samo ta konstatacija. O vsem pokretu mariborske Orjune smo dobro informirani. Hribar za «Orjuno«. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je pokrajinski namestnik Hribar izposloval pri vladi potrdilo pravil mariborske /Orjune/. Ali Hribar nima drugih nujnejšiii poslov? Mi pa pravimo: «...nar in demokratsko-fašistovska «Orjima< bosta dobila prva po grbi. Za to je že preskrbljeno. WeixI in JDS bi po vsej sili radi dosegli, da po JI. uri dopoldne nihče ne bi smel več prodajati živil in drugih potrebščin na mariborskem trgu. Policaji bi po Weixlovem mnenju morali tirati vsakega kmeta in vi-, ničarko s trga, ako še do 11. ure ni blago prodano. Prisilili bi radi JDSarji poljedelce, da prodajo blago prikupe cm. To se pravi, delati novo draginjo. Pa ste res silno «gšajt« g. Vilko. V Mariboru deluje advokat, — majhen po podavi in kot pravnik, zelo velik pa v najrazličnejših kupčijah. Neko njegovo veliko stvar ima že državno pravdmstvc, mi se pa enkrat zadovoljujemo s tem, da v glavnih potezah orišemo njegovo veliko poslovanje. Pri raznih podjetjih se udeležuje in sicer tako, da je pri dobičkih vedno kompanjon, drugače bi pa to rad utajil, četudi obstojajo pismene pogodbe. Za neko lesno podjetje, ki ima ž njim pismeno pogodbo, je dobil od raznih strani izposojen denar, kupčija se je pa izjalovila in upniki se nastopili. Da se izogne konkurzu, pregovori ta advokat svojega klijenta kot kompanjon in pravni zastopnik obenem — k nepravilnemu dejanju, — namreč, da prepiše svojo imovino nekemu tretjemu, kateremu sicer ničesar ne dolguje .ki je pa z advokatom tudi v kup-čijskih in povrh še v rodbinskih zvezah. Drugega kompanjona je vzel v svojo hišo, v njegov obrat je vložil dobrih 100.000 kron, sedaj, komaj ob obletnici kompanije, pa zahteva od njega — 600.000 kron ter ga s sodnijsko odpovedjo meče na cesto iz obratnih prostorov in stanovanja, ker je našel zopet novo kompanija z nekim nemškim obratom, kateremu hoče na škodo domačega obrtnika preskrbeti s pomočjo svojih kupčij-skih in rodbinskih zvez neko firmo, da se lahko tukaj nastani. — ..ahko bi navedli še druge zanimivosti iz delovanja tega malega odvetnika in velikega kupčij-skega avanturista, pa za sedaj bodi dovolj, svetujemo-pa odvetniški zbornici, da se zanj v interesu svojega ugleda zanima. Najde ga lahko, vpraša naj pri policiji ali pa pri drž. pravdništvu in če je potrebno, poslužimo prav radi z natančnimi pegatki, sicer je pa v mestu več revežev, ki so vnaprej plačali drva pri z njim zvezanem lesnem podjetju (po 280= > - pa sedaj ne dobijo ne drv ne denarja. Mož svojih kompanij ne bo mogel utajiti. Maribor zopet brez soli. Tvrdka Tonejc in drug v Mlinski ulici bi morala po pogodbi preskrbovati ne samo Maribor ampak tudi celo mariborsko okrožje s kuhinjsko soljo. Konštatiramo, da danes ni dobiti več soli v Mariboru, radi tega, ker trvdr. v Tatiejc nima ne kredita ne soli. Škandal je, da daj: vlada, ozir. monopolska uprava takim ljudem glavno zalogo sod. O zadevi bomo govorili na drugem mestu odločno besedo in bomo demokratskim varovancem na primeren način povedali, da se ljudstvo na ta način ne da izigravati. < Novi občinski davki v Mariboru? Slovenski obrtnik nam piše: Prosimo Vas, objavite v «Straži«, ali bode na magistratu res sklenili nove občinske davke. Slišimo, da bodo socialisti upeljali nov davek na blago h: živila, ki se uvozijo v naše mesto. Nadalje nov davek. la Stanovanja, uov davek na vrednostni priraste!;, nov davek na gostilniške cehe in še menda ducat drugih ■Krvili davkov. Nas vse to zanimiva tembolj, ker se bo radi teh novih davkov draginja v Mariboru .še povečala. Prosimo pojasnila. — Odgovor uredništva: Res je via je klub socialdemokraških občinskih svetovalcev V ediniei V. (Vsi ostali poklici): Kandidati: 1. Rihard Sušnik, lekarnar v Ljubljani. 2. Inž. Matej Kosmač, član načelstva Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani. 3. Dr. Josip Jerič, odvetnik v Ljubljani. L Dr. Adolf Golja, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. 5. Franc Čuček, veleposestnik v Ptuju. — Namestniki: 1. Aleksander Hudovernik, notar v Ljubljani. 2. pod vodstvom znanega Bahuna in Grčaria sklenil ured ',1: !; , ®ksamler Hudovernik, not; lagati nad 10 vrst novih oh,-.; J i nT , K • p. t •' Lrnest KrulcJ, načelstva SKS v Sevnici. 3. brane Go m0au nuu i« UM UOVin ohCHlsklll davkov m /višali • , .... .... . , . , občinskih davkov in zvišali doklade. Nekateri ti davki bi silovito podražili zivljenske potrebščine in celo stanovanja. Od večine na magistratu je odvisno, ali bodo socialdemokraški novi davki sprejeli ali ne. Na magistratu so sedaj v v adm koaliciji socialisti in demokrati. Slovenska ljud-s va stranka se bori že več mescev proti novim občins-kim davkom. Ko bo občinski svet zadevo rešil, bomo v «Straži« o tem podrobno poročali. I r omet na zveza. Organizacija krščansko-soeialnih železničarjev se vrlo razvija. Ustanavljajo se nove podružnice. Posebno med vlakospremniki in progovnimi delavci pridobiva Prometna zveza vedno več članov, basiramo se nekateri narodno-socijalisiični glavači nudu je ju in srdijo nad tem pojavom. Silno se jezi nad Prometno zvezo postajenačelnik Mohorko. Mož hi rad nas železničarje porinil pod c-ieibambulski klobuk. Mi pa vemo, da je narodno-socialistična stranka velika ničla. Narodni socialisti samo tresejo na levo in desno obljube, a storili še niso do danes prav nič za železničarje. Skupno z demokrati in socialnimi demokrati imajo na vesti maksimiranje. Saj se ni Deržič, ne Brandtnor in ne Golouh potegnil za nas, da bi se krivično maksimiranje odpravilo. Vsi treznomisleči železničarji bomo pri volitvah 18. marca glasovali za kandidate Slovenske ljudske stranke. — Za dne 2. februarja vabimo vse somišljenike na veselico društva vlakospremnikov v Narodnem domu. — Uredništvo «Straže« prosim, da bi odslej stalno priobčevalo dopise iz železničarskih krofi0'» (Le pridno pišite! Bomo z veseljem objavljali. —-Uredništvo.) Organizacija katoliške mladine nam poroča, da je pripravljala že nad tri tedne igro . Babilon«. Sedaj je po čudnih potih prevzel igro za «Ljudski oder« g. Peršuh. Mislimo, da bi bilo veliko bolj primerno, ako bi nam ta gospod ne metal polen pod noge pri našem strmijemu. Somišljeniki. Danes zvečer ob pol 20. uri vsi v društveno dvorano v Lekarniški ulici, kjer predava g. profesor dr. Kovačič o zanimivem predmetu «kulturni vpliv pravoslavja«. Vabljeni sle prisrčno vsi, ki ste obiskovali predavanja đoseđaj, prav posebno pa še oni, katerih dosedaj še nismo videli noben petek v naši sredini. SKSZ. Poselska zveza ima v nedeljo, dne 21. januarja ob 5. uri popoldne v Lekarniški ulici št ti, predavanje. Vse članice, kakor nečlanice, se vabijo k obilni udeležbi. Volitve v pokojninski zavod. V pondeijek, dne 22. I. m. ob 8. uri zvečer se vrši v mestni posvetovalnici shod vseh volilnih upravičencev z dnevnim redom: Predstojeće volitve v pok. zavod. Ker so te volitve nad vse važne za vsacega privatnega nameščenca, udeležite se shoda polnoštevilno. Zborovanje društva za varstvo živali. V Mariboru je delovalo do začetka svetovne vojske s precejšnjo vnemo društvo za varstvo in rejo živali (Verein für Tierschutz und Tierzucht), eegar delokrog je obsegat glasom pravil celo bivšo Štajersko s posebnim upoštevanjem okrajev Brežice, Celje, Konjice, Maribor. Namen edinega še v Sloveniji obstoječega društva le vrste je, vzbujali in gojiti milosrčnost do zdravih in bolnih živali ter rediti umno perutnino, zlasti ono štajerske ali prav za prav jugoslovanske pasme. Da se oživi delovanje društva vabijo se prijatelji živali ih perutninorejei, zlasti pa učiteljstvo prav vljudno na zborovanje, ki se vrši v vnedeljo, dne 21. decembra t. i. ob 10. uri dopoldne v kmetski sobi Narodnega doma v Mariboru. VOLITVE V POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI, tuste službodajaleev. V 11., 111. in IV. ediniei (kategoriji) je bila vložena le yo ena sama kandidatna lista, in sicer v II. ediniei lista »Zveze trgovskih gremije v*, v 111 in IV. ediniei pa lista «Zveze industrijcev.« Za izvoljene se proglašajo vsi kandidati, napisani na teh listah. V gornjih treh edinieah sploh ni treba oddajali glasov. V ediniei I. in V. sLužbodajalcev sta bili vloženi po dve kandidatni listi in sicer nepolitična gospodarska lista: ■ Združeni službodajalei« ter lista, ki so jo vložili mladini Te dve listi je volilna komisija potrdila. Veljavni so le glasovi, ki se bodo oddali za eno teh list. Kandidati liste «Združeni službodajalei« so: V ediniei L (Denarni zavodi):Kandidati: L Dr. Roman Ravnihar, prokurist Jadranske, banke v Ljubljani. 2. Dr. Kran Pavlin, podravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. 3. Dr. .Mirko Božič, prokurist Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. 1. Dr. Franjo Rosina, predsednik ravnateljstva Posojilnice v Mariboru. 5. Ivan Elsner, podpredsednik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, ti. Dr. Josip Beroš, podravnatelj Gradske štedionice v Splitu. Namestniki: L Riko Jug, podravnatelj Kreditnega zavod:; za trgovino in industrijo v Ljubljani. 2. Milan Kenda, prokurist Trgovske banke v Ljubljani. 3. Dr. I ran Kržan, ravnatelj ljudske posojilnice v Ljubljani. 1. Drago Kralj, ravnatelj Posojilnice v Celju. ■>. Anton Kralj, prokurist Zadružne zveze v Ljubljani. <1. Juraj Vrcan, prokurist Duete trgovačke banke v Splitu. tograne, stavbeni podjetnik in župan občine Konjice. 4. iv. Roglič, predsednik krajevne organizacije NSS v Mariboru. 3. Dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Nameščenci — volile!! Volitve delegatov v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani so se pričele. Dne 5. februarja se v Ljubljani vrši skrutinij oddanih glasov. Pokojninski zavod že razpošilja glasovnice. Glasovnice so tako prirejene, da je zajamčena tajnosl glasovanja. Ge glasovnice ne prejmete ali jo izgubite, zahtevajte glasovnico od volilne komisije. Nameščenci! Zavedajte sc važnosti teh volitev! Gre za Vaš denar gre za Vašo starostno preskrbo, gre za podpore vdovam, materam in.sirotam umrlih nameščencev. Pazite na sledeče: !. Izpolnite glasovnico pravilno, t. j. ne z imenom kandidata, ampak z nazivom: «Združeni zasebni nameščenci.« 2. Zalepite glasovnico pravilno, t. i. tako, da «volilni odrezek« ostane neodtrgan in nezalepljen, sicer je glasovnica neveljavna. 3. Pravilno izpolnjeno glasovnico oddajte takoj zanes- ljivemu zaupniku ki jo bo skupaj, z drugimi glasovnicami sigurno poslal v Pokojninski zavod v Ljubljani, ali pa jo takoj pošljite, eventualno priporočeno direktno na «Volilno komisijo Pokojninskega zavoda za nameščence« v Ljubljani, po možnosti v eni kuverti z ostalimi glasovnicami, ki jih zberete med tovariši in tovarišicami Vaše strokovne skupine za listo: Združeni zasebni nameščenci.« i.e pošljete glasovnico direktno volilni komisiji, irankirajle pismo zadostno, sicer je glasovnica neveljavna, ker bi je volilna komisija ne sprejela. Uporabite od Pokojninskega zavoda doposlano Vam kuverto! N Akcijski odbor «Združenih zasebnih nameščencev.« a a WELLS: s nevidnem Serka. Dalje. i ^5 Bos in ves iz sebe je stal Tomaž Marvel ob cesti in suknja mu je lezla z ramen. »Pet pedi —!« je zapela prepelica nekje zelo daleč. »Pet pedi — zares!« se je kregal Marvel. »Za norca me ne boš imel!« Ravnina je bila prazna na vzhod in zapad, na sever in jug, prazna je tekla bela cesta proti severu in jugu, z globokimi jarki ob straneh in z belo ograjo cb robu in razen poredne prepelice je bilo tudi modro nebo prazno in tiho. »Bog mi pomogaj!« je vzdihnil postopač in si popravil suknjo nazaj na ramena. »Preveč sem pil! Lahko bi si bi! mislil!« »Niste preveč pili!« je dejal glas. »Ohranite mirno kri!« »Oh!« je zastokal Marvel in njegov obraz je prebledel vkljub bakreni barvi na nosu in na sosednih delih lica. »Preveč sem pil!« so šepetale njegove ustnice. Strmel je okrog sebe in se počasi umikal po cesti. »Prisegel bi, da sem čul glas!« »Seveda ste ga culi!« »Tule je!« je zastokal Tomaž, zaprl oči in se prijel za čelo s smešno žalostno kretnjo. Hipoma ga je nevidna moč zgrabila za ramena in ga stresla z vso silo, da so mu zobje zašklepetali. »Ne bodite neumni!« je govoril glas. »Iz,— iz r- gu — bil sem pa — pa— pamet!« -|e jecljal postopač. »Nič ne pomaga —I To je zaradi tega, ker sem so preveč zatelebal v tiste čevlje —. Izgubil sem pamet —. Ali pa je duh blizu —.« »Ne eno, ne drugo!« mu je rekel glas. »Poslušajte —!« »Moja pamet — moja glava!« je stoka! Marvel. »Samo za trenutek me poslušajte!« je povedal glas presunljivo, tresoč se od zadušene jeze. »No —!« je rekel Tomaž Marvel in čudom občutil, kako se mu je zagrebel prst v suknjo na prsih. Prden In pošten koli zajčje, lisičje, „S.-., se takoj sprejme v sttspmil nuts kuniJne, di» liCSfiBE pekami Kovačič Aloj- lunjeve, vidrine, srnine, jazbečeve zij, Tezno pri Maribora, 1-3 3! Pradim harmonij model Lenajčič, g 6 registri za 6000 K. Naslov v upravništvu. To do 00 komadov praznih *-rtr!r»ir In 25 komadov bob-SffUSJw nov iz pocinvovane pločevine ima za prodati tovarna za impregniranje lesa v Hočah. S3 mm ovseno in pšenično, ponuja na vagone, postavljeno na postajo Zagreb, A. MATIJEVIČ, od-premnik, Zagreb, Draškovščeva ulica 9. 35 in ovčje po najvišji ceni. K. Otänitz, Maribor, Gosposka ulica 7. 38 ,edno le najboljše m najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ms» - i -fakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stan m zelo ..nam tvrdki se v K: R0L WÖRSCHS» Maribor, Gosposka ul. 10 K A R BROŠKA CESTA 19 MARIBOR interurb. telefon št. 157 Dragotin OGLIČ Pei»je za r ^atelje »Vi mislite, da sem zgolj domišljija?« »Kaj neki ste drugegal« je odgovoril Marvel in se v zadregi čehljal po tilniku. »Dobro!« je olajšano odgovoril glas. »Pa bom meta! kamenje v vas, da dobite drugačne misli!« »Ampak — kje pa ste?« Glas ni odgovoril. Hvizzz — je priletel kamen od nekod iz praznega zraka in za las zgrešil postopačevo ramo. Marvil se je obrnil. Videl je, kako se je dvignil kamen od tal, zarisal zamotano črto po zraku, se za hip ustavil, zletel in se v rastoči naglici bližal njegovim nogam. Preveč začuden je bil, da bi se ognil. Hvizzz je priletel karrten, padel ob padec, njegove noge in odskočil v jarek. \ omaž Marvel je zatulil in zaplesal na eni sami nogi. Zagnal se je v beg, pa je zadel ob nevidno oviro in se črez glavo in vrat prevrgel po cesti. j »No torej —-I« je dejal glas, ko je Tomaž s trudom sedel v cestni prah. »Ali sem zgolj domišljija?« Tretji kamen se je dvignil od tal, naredil polkrog in obvisel ubogemu postopaču nad glavo. Mesto odgovora se je Marvel naglo spravil na noge, pa nevidna roka ga je zavalila nazaj na cesto, liho je obležal. »Če ne mirujete, vam zaženem kamen v glavo!« ga je svaril glas. »Lepa reč!« je dejal Tomaž Marvel, sedel, vzel ranjeni palec v roke in uprl oči v viseči kamen. »Nerazumljivo —! Kamenje, ki se samo dviga od tal, — kamenje, ki samo leta po zraku, — kamenje, ki govori —!. Ljubi! kamen, prosim te, ljubi kamen, leži nazaj na cesto sil pa se zavali kamor hočeš! Jaz se vdam!« Kamen je padel. »Stvar je čisto enostavna. Jaz sem neviden.«^ »Kaj mi pravite reči, ki jih ne razumem!« je stokal Marve! in gladil boleči palec na nogi. »Kje ste skriti? Kako to naredite? Ne razumem. Vdam se!« »To je vse, — neviđen sem! To morate razumeti, pa bo dobro!« »Ni težko videti, da ste nevidni. Zato ni treba, da ste tako nepotrpežljivi, gospod! Torej —.Rozložite mi, prosim, — kako ste se skrili!« »Neviden sem, to je vse. In tole vam hočem povedati —.« »Ampak kje pa ste?« je prekinil Marvel breztelesni glas. »Tule — štiri metre od vas!« - »Oh — kaj še! Saj nisem slep! Kmalu bodete trdili, da ste goli zrak! Nisem eden izmed tistih neumnih postopačev —.« »Da, jaz sem goli zrak. Saj vidite skozi mene!« »Kaj — ? Ali nimate telesa — ? Ste samo glas ih beseda — ? Kaj —?« »Človek sem kakor vii Jesti, piti potrebujem in obleko tudi. Ampak moje telo je nevidno. Razumete —1 Nevidno! Enostavno nevidno!« »Kaj —? Pravi človek da ate - ?« »Pravi, resnični človek!« »Podajte mi roko, ako ste zares človek! Stvar bi ne bila takole čisto nepojmljiva, ako ---.« «As —!« je kriknil Tomaž. »Kar poskočil sem, tako ste me stisnili —.« Potipal je nevidno roko z boječimi prsti, tipa! navzgor, otipal mišičaste prsi in našel tudi bradat obraz. Marvelov obraz je kazal brezkončno začudenje. »Ves iž sebe sem!« je dejal. »To presega vse, kar sem dosegel v svojem burnem življenju —. Strašno čudno -r-! In skozi vas tamle vidim vrabca na cesti! Niti za las n» vidnega na vas, razen —.« Bistro je zrl v nevidno prazni zrak pred seboj. »Ali niste jedli — jedli kruh in sir — ?« »Zares. Pred kratkim sem jedel kruh in sir. Ni se še hrana izpremenila v kri in meso. Zato je še vidna. »Ah!« se je čudil Marvel. »Čudno, čudno —!« - »Seveda vsa ta stvar niti polovico ni tako čudna kakor misilite!« »Čudna je dovolj za moje stare možgane!« je dejal Tomaž Marve!. »Kako se to naredi? Kako je to mogoče?« »To je dolga povest in vrhu tega —.« »Rečem vam — čisto iz sebe sem!« (Dalje prihodnjič). fMmi 0$l8f mm CHJMIHE PITS euMssii p©ip IN eaaež« In s» faster «sin«ste! Mafteofje «atrsfiva Nijvtćja mariborska pana pralnica „IDEAL“ Centrala: Frankopana«« 9. Sprejemnica: tfsMnfska «1.12 t«karr*e «v. Cirila v Mariboru. Odgove-roi urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Streže«.