PC UČKO z; DAVKI LIST ZA SLOV EK SK E DRUZiHE.
(,'s^) l/.i ii ;t ilvdkrat m-.s sn» i.i sici-r vy;.U drugi in
v in< Keen.
Nni n -nina .i>‘ /n vs * l.ito kruiie, za	.
Posiimezmi šf«vilk<- po todukaniali stanejo 10 fcti.tink.

o mi prr.di	D piše jr* pošiljati pod naslovom: Uredništvo rDrtiž. Prija-
telja“ v Trstu, ni. Vineenzo Beli ni št. 'J, IV. n neroniPno, pol leta 1 krono r>«) stot. \UJ oglase in reklanmeijft iiravuištvo : Bojan št.. 4, (Ivan (iorjup). || n	m «.> f?,.u	ii	Poštno - livaniluivnega računa štev. 04.139.
-A-
§P
To pisc^nee je za Te!
(Misli si da Ti piše oseba, !<i Te ima najrajši in katero Ti najbolj ljubiš .
Prišlo je pisemce Pisano notri je
Sedel sem za mizo, vzel pero v svojo desno roko, pomočil je v črnilo, globoko se zamislil in resno modroval, komu naj pi:em in kaj naj pišem Vedel sem, da je to pisemce važnega pomena, zato sem se trudil, da je spišem tako, kakor mi je narekovalo moje srce, pa tudi. moja ljuba pamet. Komu naj pišem ? Radovedni ste dragi čitatelji in mile čitateljice, kdo je neki on, ali ouci, komur pišem. Ne bodite čisto nič ljubosumni, še manj nevošljivi. Moj odgovor je kratek: „Tel)i pišem." Zato ravno Tebe prav prisrčno in ljubeznivo pozdravljam in prav milo, ul ud.no in lepo, prosim: „ftezavrzi pisemca
Do tu jepisemce zanimivo, od tu naprej pa bodi še bolj. Zato prosim Te beri do konca, beri do zadnje pike, beri pazljivo. Ko bodeš vse prebral, dobro premisli in tudi stori, kar Ti bode velevala vest. Cie tega ne bodeš storil prijatelj moj dragi in ljuba prijateljica, ‘ potem — bom silno žalosten in potrt — in kriv tega bodeš tudi Ti naročnik, kriva tega bodeš tudi Ti naročnica. Bodite tedaj vsi dobri in usmiljeni z nienoj
Mimogrede vprašam Te: „Si li Ti že plača! „DružmS‘ve(ja Prijatelja”, ona mislim, da ga je že davno, (,’e nisi še tega storil, pa stori, kar hitro, ker drugače se bode ta „Prijatelj“ ujezil in se držal čmerno kot kisla repa. Nihče od vseh naročnikov in tudi naročnic ni pač tako cigansko ubog,
da bi ne spravil vse božje leto treh kronic (3 K) skupaj. To ne pride niti en vinar na dan.
Pri tej priložnosti bi Ti rad pogledal v Tvoje lepe oči tako globoko, da bi moj pogled ostal v njih vpečaten za del j časa. Pogledal bi pa rad tudi v Tvoj žep, ne z namenom, da Ti kaj ukradem, ne, dolgih prstov nimam, bodi brez skrbi, temveč z namenom da pošlješ naročnino svojemu „Družinskemu Prijatelju” tudi za prihodnje leto 1908 'Tisti, ki more in ima ka: srca', lahko doda naročnini tudi kak groš več. To ne bode morebiti za tobak, o ne, ne za nos in ne za dim, tudi za pijačo ne bo, temveč le za hrano in obleko Družinskemu Prijatelju” Meni se revež smili, ko vem. da ga je večkrat sram iti med ljudi, če ima v naglici zakrpane cunje na sebi, ali če iz-gleda, kakor da bi imel na leto šb5 dni post. — Ne reci, bom jutri kaj dal, bom jutri plačala, se ga bodo že drugi usmilili. To mojega , Prijatelja- zelo boli. Tiste besede Jutri”, potem”, ,,drugi” mu vsak dan povzročajo mnogo solz.
Morebiti pa Ti niti ne pozna dobro tega „Prijatelja‘ Morda si ga le površno in zaničljivo ogledal, kakor reveža, kateremu se reče; „Pojdi v imenu Božjem”, pa se mu nič ne da. Ne tako. Beri, vsetja preberi, tega „Pružinskega Prijatelja”. Vsakikrat od konca do kraja in od kraja do konca. Ne izpusti ničesar.
Nekaj še bi Ti rad povedal. Priporočaj list tudi drugim
Sedaj povej mi po pravici, kolikerim si do danes že priporo - al in tudi priporočala .,Družinskega Prijatelja”? Dan veselja bi bil zame, ko bi vsak naročnik pridobil deset novih naročnikov in vsaka naročnica pa dvajset naročnic. No tega dneva bom teško kedaj učakal, zato ker se
vsak dan čim bolj in bolj staram. Nemo goče pa ni, če vsak priden eitatelj in mar Ijiva čitateljica vsaj še eno osebo dobi, ki si bode naročila „Družinskega Prijatelja11
Čuj ljubi tovariš v Trstu, kadarkoli greš v tobakarno, kupi si „Družinskega Prijatelja", boš videl, da Ti bode bolj koristil kot tobak. In ti tovarišica, ki nisi naročena na „Drušinskega Prijatelja", da Ti prihaja na dom, ko greš v tobakarno kupit znamko, ne pozabi na „Drminskega Prijatelja" Po gostilnah in kavarnah se prijatelj ‘, kar joka, če nihče ne povprašuje po njem. Po društvih in čitalnicah in družinah ni prave družinske sreče, če manjka ,,Družinski Prijatelj".
Da ne pozabim ene dobre lastnosti tega „Prijatelja“, ki bi ne bila za te preveč častna, Ti kar naravnost povem, da je zelo radoveden, pa ne zase, temveč radi tega, ker bi vse važne in lepe raci vsem v poduk in zabavo rad povedal. Torej pišite temu svojemu ^Družinskemu Prijatelju".
In tn zopet vprašam, si li že kedaj pisal Ti, iu pisala Ti?
Združimo vsi vse svoje moči da po mahamo ,Družinskemu Prijatelju" To kar sem do sedaj debelo pisal Ti še enkrat drobno pišem :
Tebi pišem — — — Ne zavrzi tega pisemca — — Si li Ti že plačal »Družinskega Prijatelja V - -- — 3 K —	— naročnino
za prihodnje leto 190S — — — tudi kak groš več (če imaš in moreš) — — — beri, vsega preberi — — — vsakikrat — — — priporoč aj
list tudi drugim-------kolikoterim si do danes
že priporočal in priporočala »Družinskega Prijatelja* — — — deset —	- dvajset — —
vsaj eno osebo pridobi — — — — se li zani maš po tobakarnah, gostilnah, kavarnah, društvih, čitalnicah in družinah za „Družinskega Prijatelja".
Ta |,Prijatelj' je radoveden, zato pišite mu--
Združimo vsi vse svoje moči, da pomagamo »Dni2i 1 iškemu Prijatelju«.
Roka me že boli od tega pisemca in zato bom k mahi pri koncu. Oprosti mi, če sem slabo pisal. Moje srce bi že rado lepo pisalo, pa je teško pisati s srcem, no — pozdravi vse tiste, ki po meni povprašujejo in bi radi bili od mene pozdravljeni. Vreme je sedaj burno pa upam, da se to pisemce ne bode izgubilo na dolgem potovanju ----------do Tebe, da je pač ne bo
burja odnesla.
Še enkrat Te pošiljam prav lepo in prisršno pozdravit in Ti želim vse dobro, kakor svojemu in Tvojemu „Prijatelju“. Ako bo kaj novega, pa piši. Zeljno pričakujoč ljubeznivega odgovora ostajam Tebi prevdani Tovariš ,, Druž. Prijatelja'-Z Bogom !
MLADOSTNE SANJE.
(SPISALA MILKA)
,,Tempi passati11 !
(Miuoli časi)
Anka, jutri pride !
Ali ti je že pisal V
Da ravno danes sem dobila njegovo pismo. Najprvo gre v Ljubljano in potem k nam Ti ne veš, kako nestrpno ga pričakujem. Veš kaj, to pa zaupam samo tebi govori nadalje Mara. Kaj mi sliš kako naj se oblečem? Ta-pa mi vedno pravi, da me vidi najraje v belej obleki. Nikar se mi ne smej. Jaz ne morem nič za!o, ker ga imam tako rada. Saj veš, da bi rada da me tudi on ljubi. Prepiičana sem sicer, da on le bolj gleda na srce, nego na vnajnost. Rekla mi boš morda, da sem ne-p.unetna, da ga imam tako rada, kakor mi pravi moja sestra. Morda bo pa imela ona končno le prav. A njegovo prijateljstvo mi je naj-dražji zaklad. Saj je bil vedno tako prijazen tako prizanesljiv in tako blago srce ima tudi.
Šli sta po polju. Pred njima se razprostirajo visoki hribi obra^čeni s temnimi smreojimi gozdi. Listje na drevju trepeta in šepeta tja v dolino : čujle polni smo sladkega vonja pridite in uživajte lepoto planinske prirode.
Še le ko je solnce zatonilo za gorami ste se napotili proti domu.
Lahko noč Anka! Torej jutri mu gremo gotovo nasproti do bližnje vasi.
Lahko noč ! Bodi brez skrbi.
Na pol je slonela na pol sedela Mara na divanu. Z desnico si podpira glavo in levica ji visi leno na divanu. Nje že od narave nekoliko otožni pogled je bil danes videti še otožnejši: znla je nekako motno pred se. Pred njo na mizi leži neka brzojavka. Nehote se zgane, pogleda na mizo in mehanično vzame v roke list in ga čita: Nepopisljivo bridek nasmeh ji zaigra okrog usten, ko položi brzojavko nazaj.
Prevara vse le pievara. In njene misli so se hitro vrstile ena za drugo. Vse le laž, vse le hinavščina. Nikdar nisem mislila o njem kaj takega. In kako cinično ji zveni na uho beseda: .Hvala*! Ne morem priti. »Torej takšen konec mladostnih sanj V tem trenutku se je spomnila, kako jo je nekoč vprašal, kako se bo ta njena ljubezen končala. —
Zamislila se je nazaj v prejšnja leta, kako je hoilila v šolo, kako je bila v samostanu živahno 'lekletce, vedno razpoloženo za smeh. Nagajivost ji je sijala i/. oči, vse Jje le kazalo mladost in veselje, še c< lo njena frizura kaže nagajivko prve vrste, lako ji je nekoč pripomnila umrla M. Brigita. In prišlo je drugače, iz veselega dekleta po-tala j i bolj resna, nje obraz je izražal nekako sanjavost, oči niso več zrlo tako veselo v svet, Temveč postal ji ie pog'ed nekako otožen, tako so ji rekle dobre nune v samostanu, še lansko poletje, ko jih je obiskala.
Piišla je dekliška doba. Tedne, mesece, leta morda je koprnela njena mladost po vzornej, Iiavej ljubezni. In prišel je on — — sre ala ga je nekoč v Trstu, In nekaj je zakipelo v njenem srcu, ko sta se njuna pogleda prvič srečala. In tako je prišlo,, da ga je začela ljubiti vsaki dan bolj iskreno. Mislila je, da ji ljubezen vrača. Osrečivala jo je že sama njegova bližina. Tn ta čas bila je Mara tako srečna. Vse mu je verjela. Zaupala mu vse, nikdar mu namenoma kaj zamolčala. A slučaj usode je hotel, da mu ravno najvažnejšo točko v njenem življenju ni precej povedala. Bila je tako srečna, da je pozabila na vso preteklost. Še le ko se je za nekaj mesecev ločil i od njega, spomnila se je, da mu ni še vsega povedala. Sklenila mu je povedali ob prvej priložnosti ustmeno, če jo potem morda tudi napačno obsoja. — — —
In on - - — morda ravno to je vzrok, da ni prišel — da molči za vedno, — — — Morda so jo hudobni in škodoželjni Ipidje oblatili in on jim verjame bolj nego njej. — On jo ne pozna tu li po tako dolgem občevanju ne. Nič ne de. V njej prebna pač dvojna narava. On je ne umeje in tudi ne more umeli.
V	glavi se ji vrte misli brezupne, v brez končnem kolobarju. Nikjer izhoda, nikjer rešitve! končano! končano! šepetajo ji neznana usta. Končano! Srce se ji krči bolesti največe tuge. Ta dogovorjen sestanek, je le po tolikih mesecih — razslanek — za vedno! Srce liho! liho! — Iz briši si vse iz spomina. —
Kje iskati tolažbe P V njegovo varstvo se je izročila pred pogubonosnim nevarnim velikomestnim življenjem Hodila jo vsak dan iz pisarne po ozkih smrdljivih ulicah. Vedno je hitela, da pride čimpreje v široke ulice, k;er vlada prelestno veselje zvečer. Strah jo je bilo onih temnih ulic. Vozovi so drdrali in ljudstvo je vrvelo mimo nje Gospodje stari in mladi so hiteli mimo nje in jo merili z grdimi pogledi.
V	takih frenotkih se je zamislila, kako lahko hi bila tudi ona »srečna*, kako lahko bi se tudi ona zabavala po gledališčih plesih, kavarnah itd.
kakor nje sovrstnice. A spomin nanj, pregnal ji je vse te razkošne misli.
Kam človeka pripelje tako življenje V In v takih trenutkih je sovražila vse te široke ulice, sovražila lo ljudstvo, sovražila vso to nemo resignacijo, ki ne pozna prave resnične in čiste ljubezni, ampak le uživanje.
Ne, mkdar noče si na ta način omadeževati srce in dušo. In tem dalje je občevala ž njim, tem bolj je spoznavala, da ne najde prave sreče v razburkanih valovih tega ra’košnega življenja, da ves ta mestni šum ne more izpopolniti praz note njene duše in ne utešiti srca koprnečega po nekej neznanej sreči. In sedaj jo je znpuslil tudi on. ne zapustil temveč pahnil jo je od sebe, ker se je je naveličal. — Pa saj jo to tudi moderno.
V sobo je stopila nje prijateljica vaška učiteljica.
Kaj pa ti je, da si tako nekako otožna ?
Mara se poskusi hitro nasmehniti, da prikrije otožnost, ki se ji je vzbudila v duši pri obilih spominov prevar in ji odgovori: Na misel mi hodi neka hajka o vrtnarju in belej roži, ki sem jo še kot malo dekletce tako rado poslušala od stare dekle Mine in Konečno jo naivno vpraša'a, kje je pa ostal vrtnar?
Povej ini jo, re:e na to učiteljica.
in Maia začne pripovedovati, samo nekoliko iz, remcnjcno.
BI je lep mlad vrtnar. Iz obraza mu je sevala samo nedolžnost in milina. Oči je imel temne, kakor tudi lase. Imel je krasen vrt. tam na obali sinjega morja, kateri je bil poln raznovrstnih cvetic v živobojnih barvah in mamljivim vonjem. Negoval in gojil je vse jednako, za nobeno se ni posebno zanimal. Bože so cvetele ih dubtele ter se veselile mladega življenja. Nekoč ko se ie hotel malo odpočili, je sedel na I lop z zelenim mahom obraščono, pod cvetočim jasminovim grmom. Solnce jc»sijnlo in od vzhoda sem je pihal lahen zolir. I tičk so gostoleli in spevali pesen o ljubezni. Vsa narava je bila obsuta s cvetjem. Oko mu je strmelo vedno nekako bolestno tja nekam daleč — kjer je mir in sreča. Lo tam pod svetlo brezo je stala čislo sama za se bela vitka rožo, ni se radovola. ne iskala žarkih solnčnih poljubov, kakor nje sestrice. Bila je tujka — med njimi, doma tam daleč, daleč v visokih planinah, kjer se sliši milo petje gorskega pastirja, kjer solnce lepše in čarobnejše vstaja, nego tu na obali tega sinjega morja.
Nehote pogleda belo rožo in bela roža je vstrepetala, ter mu nežno zašepetala: „ljubi in neguj me*. Od tega dne jo je mladi vrtnar gojil skrbno, varoval jo pred vročino in mrazom in sam ni vedel zakaj? In roža je rastla in raslla, na
polnjcvala mehko ozračje s svojim prijetnim vonjem.
Jn nekoč, ko je bila bela roža v najlepšem evetu jo je zapustil vrtnar in šel po svelu. — 8e enkrat je zadrhtela bela roža in vskliknila boleslno „ni ga več, ni ga več“. Samo ena sama kapljica biserne rose je padla iz cvetičnega peresca na tla. !n bela roža jo jela hitro veneti, ni jo oživljala več jutranja rosa, ni slikala več lepega ptičjega petja, povešala je glavico pred solnčnimi žarki — venela je - venela, dokler ni zvenela popolnoma.
Mračilo se je, — zvonovi so lam nekje v daljavi zaplakali, — lučka — je zaplapolala — pred Marijinim kipom, in Marino oko se je ozrlo na podobo žalostne Matere Božje. In njiju oči so se str nile v dolgem nepopisno žalostnem po gledu — — — —
Sanje mojo nadepolne kam sle mi zbežale, kam čnjte klice duše bolne, ki bi še verjela vam.
Odgovarjajo mi sanje :
Me ne vrnemo se več. vedi dobro, ker že d a n je, tmiin naša moč je preč
Doživeli smo dan,, ko se nam je tudi v Trstu predstavila mlada slovenska umetnost, ki išče Šele svojih novih potov in ciljev. Čudna je bila njena usoda. Takoj ob svojem porodu — v mislih imam prvo iti drugo umetniško razstavo v Ljubljani — je dobila hude batine od strani gospodov kritikov in našega umetniško .visoko* izobraženega’ občinstva ; tedaj je že lahko slutila, da bo morala biti hud boj za obstanek, kakor ga bijejo — sit venia verbo — njeni duševni očetje. Žalovala je na tihem, žalovala jo globoko, ker jo je lasten narod, narod iz katerega je vzklila, tako mrzlo, naravnost sramotno vsprejel. Naj navedem le nekaj šlagerjev, ki so jih takrat gospodje kritiki napisali: neznanje anatomije, pomanjkanje plastike v posameznih umotvorih, kompozicija jim je španska vas in drugo. Občinstvo pa je govorilo pacarija, to ni nobena „kenšt*, tako bi znal vsak »malatD. Žalostno in in vendar resnično. — Zgodilo se je pa kmalu potem, da se je predstavila slov. umetne st [na dunajskem salonu. Doma so seveda prorokavali črnogledi velik fijasko in blamažo ki jo žadene. In kaj se je zgodilo? Našla je v očeh dunajskih estetikov veliko milost in zmagonosna se je vrnila v rodni kraj. Gospodo doma je bilo nekoliko sram. kajti blamirala seje ona, a ne umetnost.
Šele tujec je moral konstutirali, da je novo tojeno dete zdravo, v katerem polje trdno življenje. Ravnotako sodbo moramo izreči ko imamo v duši celolen ul is pričujoče tižaške razstave. Ne rečem, da sloju vsi umolvori na višini umetniške dovršenosti ; lo je .'tvar narave ; med trnjem in osatom nahajamo najkrajsnejše cvetlice. Preidimo k razstavi sami Mulenbosteno delo bi bilo, ko bi ocenjevali [umotvor za umotvorem. Ogledali si bomo raje posamezne umetnike in n;ili umotvore, ki vzbujajo posebno pozornost.
Slovenski umetniški klub »Suva« je časlno zastopan Grohar, Jakopič, Jama Klein in Srneu so naši Monakovci, katerim je prešla izrazita nm-nakovska umetnost in manira v kri iu meso. Njih poteza je jasna, določna in karakteristična, ne bieda iu piazna, it la dunajska. Peter Žuiilek je bii gojenec petrograjske umetniške akademije, kjer mu je bil učitelj slavni ruski slikar lija 1. Rjepin. To so edini slovenski slikarji, ki razumejo, ki-.j je b stvo skice. Skicirali se namreč pravi, v najtanjšem času, z najenostavnejšimi sredstvi nekaj karakterističnega podali. Karakteristikon > Savanov» in modernega impresijonizma, ki ga ni še nobeden slovenski kritik pogrumal, je ta, da dominirajo na njih slikah osnovne barvo. Že Ruskim je prišel do rezullata; da imajo toni veliko večjo, intenzio-nejšo svetlobno moč, če se prenašajo na platno samo čiste, osnovne barve. 1 Grohar je posebnost svoje vrste. Njegove poteze so drzne, naravnost titanske. Nič mu id, če kopiči še tako grobo barvne plasti na platno,; samo da doseže efekt. Velika umetniška moč in energija diha iz njegovih slik.
Prosim, poglejte njegovega „Sejavca' ! V kaki mogočni pozi koraka čez njivo, kakor rekrut, ki se uci ,rnarsch eins*.
Človek pričakuje vsak hip, da bo zamahnil z roko in izročil seme materi zemlji. Ce se oddaljimo od nje za par korakov, tedaj nam je šele jako kolorističen efekt te slike ; la pride namreč odtod, da se grobo nametane barve mešajo v naših očeh. »Ajda v cvetju« se mi zdi nekoliko ponesrečen eksperiment. Sliki „Za vasjo* in „Sne-ženi rnetež* ste jako dobro pogojeni. Na .Loškem kotu" vidimo slikovito skupimo hiš. ki se tišče krog zvonika druga poleg druge ; le nebo se mi zdi nekoliko preveč povdarjeno.
Isti barvni problem kakor Grohar obdeluje po svoje Rihard Jakopič, namreč ; analizo barv. Moderni hodijo torej ravno nasprotno pot kakor klasiki, ki so barve sintetizirali t j. zmešane na paleti polagali na platno. Neko nežno, fino čuvstvo je razlite čez Jakopičeve slike. Kako dobro je zadeta štimunga letni i časov na slikah jesen, zima, poletje! Zlasti na zadnji so kontrasti med toplimi
in mrzlimi barvami srečn • ublaženi. Jakopi ’ za meluje podrobno, natančno izdelovanje, on realizira svoje ideje v tinih lahno izpeljanih silhuetah. Njegova umetnost je vizijonarična. umetnost tre-notnega, individualnega razpoloženja. 1’ogbjte ono podolg>sto človeško figuro Na samotnih potih* j To ni človek, to je samo ideja človeka, ki živi v Jakopičevi fantaziji.
(Konec prih.)
Iz kraja žalosti.
(Črtica)
Zunaj piha mrzel veter. Saj je ravnokar deževalo in noč je tudi že ena izmed zadnjih v Kimovcu. Ni toraj čuda, da je mrzlo. Nalakko sem imel odprto okno svoje sobe. Meni je bilo vroče in kri mi e silila v glavo Ob mrzlnm vetru sem se hladil, ki se je poigraval z zavorami ob oknu. V vasi so po hišah že ugašale zadnje luči, — ljudje so se odpravljali k poči ku — in v stolpu je že odbilo ednajst. Jaz pa sem le stal ob oknu. manjkalo mi je spanca. Mislil sem in mislil čemu in odkod ta vročica v licih — misli nisem mogel zbrati. In globoko tamo doli v duši se je oglašalo nekaj in me vznemirjalo. Odstopil sem od okna in šel k pbklekniku; tam dobivam tolažbe in miru v žalostnih trenotkih. Pod Križanega pokleknem in se zamislim globoko ....
Molil sem in si izpraševal vest, da bi izvedel kaj me vznemirja ; hotel s-m obenem opraviti tudi večerno molitev . . .
In glej vozelj ! Tu mi vest očita nekaj, in baje radi tega ona razburjenost? Ni li mogoče dalje čez ta vozelj ? Ne ? Vest mi pravi, da ne. Prem šljuj! Križani, vse Ti hočem povedati in Ti me pomiriš, Ti, ki si kralj miru. Pomiril me boš in bom miren . . .
* *
★
Poslušaj grešnika I Da. na pokopališču jo i ilo. V kapeli se je že odmolil za duše v vicah. Dvignili so mrliča in ga nesli v novo domovino. Dež je lil in veter pihal Ob grobu se je zbrala množica Stisnil sem se pod cipreso in nudil za du^o pokojne, ki smo jo ravnokar izrodit materi zemlji. In ljudje so jemali zemlje in metati pomalo na krsto Jaz pa nisem vzel zemlje. Nad meno je zašuštela cipresa. Njen vitki vrh seje klanjal nad svežim grobom in njenimi vejami se je igral mrzel Veter ....
i'ul sem, kako so se veje dotikale druga druge in si šepetale: .Glej tega, ta pride tudi
kmalu med nas!* In proti meni so rekle: »Tudi tvoja krsta bo tako zdrknila v grob . . .“ Nejevoljen sem jim odgovoril:	Saj se ne bojim groba"
Ne smem se bati smrti. Kaj imam lukaj ? Kaj imam dragega bom izgubil, kar sem imel so mi \zeli! Tedaj, vaše družbe, o ciprese, se nc bojim.* Čemu bi se tudi bal ? Mar nismo ravnokar molili
.Jaz sem vstajenje in življenje? Da. On je življenje in vstajenje — in če pridem k Vam, ne pridem za vedno !
In veje so obmolknile — le klanjale se so-nad svežim grobom.
* *
*
Stresel sem se. Nekdo se me je dotaknil nalahko. Spomnil sem se na pogovor cipres in sem se bal . . .
Povzdignil sem oči in pred menoj je stala — ona. Njene oči so bile živo vprste vame. Temne so bile in globoka žalost je vprašajoče zrla iz njih mi v obraz; ob dežnik je bila naslonjena. Z njenimi kostanjevimi lasmi se je poigraval predrzno mrzli veter, ki je ravno bil zapustil veje cipresine . . .
Nabhko je odprla usta in bolj vzdihnila' nego rekla: ,Ti, čez toliko časa in na tem le kraju.* Da, to nekaj pomenja — na, mirodvoru " sem nehote izgovoril in dostavil : ,Oprosti tako je naše življenje*. .Vem, moralo je biti tako ', je rekla in povesila glavico:	»Oproščeno in poko-
pano je vse v tem le svežem grobu. Odpusti mi.* Debela sol/.a se je zasvetila v njenem očesu, svitla kot biser. Zdrknila je po gladkem licu kot zvezdni utrinek na nebu, in padla na zemljo še odprtega groba.
Pripognila se je, vzela rdeče prsti, vrgla v grob in brzih korakov odšla iz kraja žalosti. — Nem sem gledal za njo dokler ni izginila med križi in grobovi . . .
Mislil sem, da sem sanjal. Vzel sem sednj tudi jaz prsti in vrgel v grob, kakor so to storili drugi ljudje .
Glej, moj Bog, to je, kar mi je tožilo dušo!' Sodi me, svojega hlapca, Ti. O, Gospod prosim Te spomni se, kaj sem molil tam ob grobu — na to se spomni in potem me sodi :
Gospod, če bos gledal na grehe, kdo bo obstal ?
Zvonko
BENETKE - Most na pokopališče.
Zakaj iajo kmetje manj kria kakor gospoda?
Zakaj imajo kmetje malo kruha ?
Zakaj le repa in fižol se kuha ? gospodi pa meso in kruh ostaja, brez dela po vrtovih se sprehaja; med-tem, ko kmet pri delu se poti, da sebe in družino prež vi.
Pove resnico čudna zgodba — to če res je stara let že sto in sto.
Preteklo je že mnogo let od one dobe, odkar je Eva zapeljana od hudobe sovraštvo sebi iu Adamu nakopala, ko prepovedan sad je njemu jesti dala. Tedaj je Bog oba iz raja ven zapodil, oba je radi greha v smrt takoj obsodil.
Še mnogo let na zemlji sta živela, sinov, hčera že svojih sto imela.
Nekoč je nastopila huda suša, da posušila se je trava — ruša, ker mesecev že šest ni deževalo.
Za jesti nič, — za pili ni bilo, ker dolgo časa dalo ni nebo, ie tudi Evi kruha manjkovalo.
Otroci njeni milo so jokali, roke so k materi vsi stegovali proseč, naj ona kruha da gotovo še ga kaj ima.
Otožno mati je odgovorila, da včeraj že, ves kruh je razdelila.
Otroci pa še dalje so prosili
naj prosi Boga, saj rad pomaga vsili.
Odreči prošnje Eva pač ne more, saj materina ljubezen vse premore.
Poklicala je skup otroke vse, zmed njih jih petdeset odbrala.
Jokari zdaj noben zmed vas ne sme, tako je pol otrokom ukazala.
Nato je pred Boga stopila, za kruh ponižno ga prosila:
»Nebeški Oče! prosimo te lepo, ozre naj milo tvoje se oko na lačno mojo to družino, katera lačna pred teboj kleči: ker hraniš vsako ptico in živino zato še meni ne odreči i omoči. —
Glej! petdeset otrok klečečih pred teboj,
katerim že pojemajo moči ;
obrni svoje mile k njim oči:
in ne odreci njim kruhek svoj4
Nato je Bog obilno kruha dal
otrokom, za katere je prosila
toda brez kruha — oni vsi so ostali žal
vsi oni, ktere je pred Bogom skrila.
Ko ona prišla je nazaj, začula strašni jok je zdaj.
Otroci .skriti* milo so jokali, roke po kruhu k Evi stegovali.
Ko vidi brez kruha pol otrok tedaj spozna pregrešek svoj, ko vidi .lačne« pred seboj premaga tudi njo zdaj jok.
Kako bi rada kruha dala pozabljenim otrokom tud',
Spet prositi se je bala misleč, da Bog bo na njo hud.
Al zdaj ljubezen jo premaga, vsa solzna k Bogu se poda in prosi, naj še kruha da,
Za kazen kruha dal ne-bo, občuti ona naj britko kako hudo se pregrešila ko pol otrok pred Njim je skrila.
Nato Bog Evi zapove
kar kruha prvim bo ostalo,
če tudi bo le malo
otroci drugi naj dobe — — — .
Pojasnilo.
Za ktere prvo je prosila gosposki je oddelek ta : in revni kmečki ta —
ki ga prod Bogom skrila, b Cvetkovič.	,v
ZA KRATEK ČAS.
Ali se je prikupil ?! Oče, (ki je svojemu sinčku napravil nalogo^ No ! kaj je rekel učitelj, ko si mu pokazal nalo.o? Sinček: .Ti si pa vsaki dan bol zabit-4 je rekel gospod učitelj meni.
Rastresenost. Sinček : (svojemn očetu, ki je preročunaval obresti od svojih posojil) Početek naloge sem napravil: „Solnce posojuje svojo luč mesecu* — sam nevem kakobi dalje pisal ? Oče: *Ej po koliko obresti .
Na lovu. Lovec vpraša na paši ležečega pastirja, če je videl kakega zajca. ,0 sem ga«, pravi pastir. ..Kdaj si ga pa videl?* — ,0 sv. Martinu, mislim, bo tri leta, kar je eden tu mimo tekel ‘r*.
DOMAČI ZDRAVNIK.
Ljudje, ki sicer teško delajo, so pa vender-vedno na zdravem zraku, ostajajo navadno čvrsti in zdravi, četudi po redkoma zauživajo mesne jedi. Po mestih pa ne more meso vsem dati ljubega zdravja. To pišemo radi tega, ker marsikdo napačno sodi, češ temu in onemu se dobro godi, ker vsak dan meso je
342
; L 2.1
»Drržin^ki prijate]!>
DRUŠTVA.
•	• -»u	.•	v . •• •
Moška Marijina.‘dražba v Trstu je imela svaj redni mesečni shod dne 3 novembra: Pevci so zapeli par pesmic, voditelj je imel govor : „Trojni obisk na pokopališču* a) Je/usov grob, b) grob naših ljudi na revnem domačem pokopališču, c) naš grob. Na koncu nam je voditelj prebral še pismo uda Štefana Frfolja iz Gradca. Vsi so bili veseli, ko so slišali lako lepe besede tega mla-deviča. Fantje pogum, Marija vas ne zapusti tudi pri vojakih ne.
Kntol. slov. izobr. društvo v Trstu — je imelo svoje redno mesečno predavanje v ulici S. Francesco 15 I. Predavala sta g. Moškerc o časopisju, č. g. Ukmar pa o narodu in narodnosti. Velika burju, ki je ta večer ostro brila je niarši-kakega uda zadržala doma Tembolj hvalevredni pa so oni, ki so prišli Piihbdnjič pridite Vsi.
Družba sv. Mohorja. Čehi kdo želel letošnjih knjig, se pa ni lani vpisal, jih lahko dobi pri Novem 8v. Antonu po isti ceni za 2 K pod pogojem, da se vpi-e za napčej (če je le, možno |
Rafaelova družba v trstu (Giacinlo Gallina
G. 1. od 12 — 1 ure). Če kdo želi kakih pojasnil glede izseljevanja, naj se obrne na njo. Uradnik biva v ulici S. Francesco 41. I. Aleks. Piasečki Dne II. novembrabi/ v L ubljani n tanovni shod vseslovenske družbe Sv ftafutda.' :	1
Sv. Ivan. Na dan sv. Justa napravila ..jo delavska organizacija,11» dvorišču ' gospodarskega društva na Fnleniču shod. Shoda sg je 'udeležilo obilo ljudstva, toda, če rečemo,, da je bilo na tem shodu fot) Švetoivančahdv, smo rekli dosti. Prvi je govoril predsednik organizacije g. dr. Mandič, ki j- strastno napadal socijalno deriiokračij'> in potem pa 'na kratko razložil 'prbgtam delavske organizacije'. K hesedi še jVogliišil'domači kapelah A. Čok, ki je prosil £. predsefeikri. 'naj jasno pove, kakšno stališče da zavzema d'elavšl<a organizacija napram verskemu prdšadju'. To j^ prašal popolnoma mirno, ne da bi izzival." Odgovarjal je g. predsednik. Vsebina njegovega“'odgovoča je bila tale: Delavska organizacija*'ni*-jmrfi veri, se pa tudi zanjo ne bo potegovala ; če je vera v nevarnosti, naj jo hranijo papež in duhovniki ; sploh pa naj se o veri govori v cerkvi in ne na shodih. Odgovarjal je tudi podpredsadhik del. bčgahtzacije Jaklič, ki je udrihal po tržaškem »Novem Listu , po »lajbžormiiu ljubljanskega škofa ..Slovencu* in po rdjanskem kapelahu g.’, TTreščalru. Odgovar al je tudi neki odbornik Krfžmančič. ki je izustil sledeče besede : Varujmo še, da ne pridemo pod komando kap na tri vogle. Nič nimamo pričakovati od magistrata, nič ed vlade, desetkrat nianj
pa od farjev. V feni tonu je .šip dalje. Na nekatere teh opazk je švetoivanski kaplan teagiral. Rečemo le kdor tako gov ri, ta naj nikar ne reče, da ni proti veri — V nedeljo je pa ijnelo naše izobraževalno društvo prvo javno predavan e. Tudi to predavanje se je vršilo v gospodarskem druHvu. Predaval je g, M. Moškerc, urednik ig Ljubljane. Najprvo je pozdravil najmjajšegg . člgna Sl. k s. Zve e v imenu Zveze, nato pa prpdavgl o zgodovinskem razvoju delavstva. Na to predavanje je bilo poslanih neka otrok, da bi p1 edavanje motili ali razbili kar so jim pa ni posrečilo, ampak predavanje se je popolnoma- izvršilo; ,Tq naj izvolijo vzeli na znanje tudi listi, ki so lagali, pišoč, da je ljudstvo 'azgnalo predavanje. G, Moškercu izrekamo vnovič zahvalo za njegov trud.,
v
Zenska Marijina družba.. Dnfe 41. m. imela je naša družba v armenski cerkvici mašo zaduš-nico za vse pok. družbcniceTn sorodnike druž-benic. Obhajalo se jih je ob tej priložnosti 155 družabnic. O lej pobožnost! bi dejah, da je (b‘ ljubezen, k' sega onkraj groba. —‘V neeleljo ID. t m imajo žene svoj redni mesečni Škod- 21. L1 m. pa bo .-kupna ura češčejija. -	- •
Marijin Dom V našem Marijinem domu se gibljemo. Na dan sv. 'Svetnikov nastopila je kot govornica družbcnica Marija Turk Bil je nekaki pozdravni govor ob koncu njenega triletnega delovanja kakor prednica v Marijini družbi. Zahvalila se je za zaupnost, katero so njej Tn dobrote,
. • j f -i	(• ^	. *_ j i''	'
katere so izkazovale drliža^niče ‘njenemu1 bratu misijonarju v'daljni Kini sjinminjala se'zelo ganljivo ranjkili sorodnikov," ki počivijjo. na pokopališču rojstnega kraja in prigovarjhaia','druzbeiiicam' k spoštovanju do dušnih voditeljev in k.ijieqsje-bojni ljubezni. — V'šobdto ha diih sv. Justa je voditelj razlagal versko rešničo o'vicah iii bodril je družhenice, naj se pokojnikov kaj/rade 'spominjajo posebno v tein mesfcu ž molitVaini ih dobrimi deli. Najlepši ' spomin, HejKi .'je, ki /naj. dekle ohrani v tujini svojini poko;nim ‘ starišem, je — lepo čednostno živjenje. . . . ičehehca to naše najmlajše dete — je dobbp 'zaCeia TH 'prve 'dni smo čez 20o K. nabrali Kakor je videti se naša' čebelica ne boji ziihe, aiiipak še le sedaj uhaja na zbir (biro). Cvetek, čeravno v pozni jeseni je našla obilo. Kakor kaže. . upamo, da je nam ne odnese te ne ena prihodnjih, žiru. Nji' treba se bati le zime — življeri a. Z itorej na/delo na delo dekleta. Niiedua naj ne hode ''brez’' i,Čehelice«.. Sprejema se denar ob nedeljah in .pražni^ili po-
poludne od 4 in pol do ‘5 in pol 'v Marijinem Domu.
. f.*r*
V nedeljo 10. t. ni.* čaka nas* nov. vžitek,
i ! '.«j
Predstavljala se bode naši družbj primerna ig

sv CiU. Ktere ne bo zanimalo videti zvesto in dobrosrčno Čilo v živi podobi? Vsi ji nasprotujejo — a ona si pridobi ob koncu vsa srca. Po tej igri se priredi še šaloigra v Ireh dejanjih .Pri gospodi*. Šaloigra pomeni, da bode dekla Marija 7. rudečo „mnrelo“ povzročala mnogo smeha. — Dekleta delujte na to, da jih pride mnogo na to veselico. Začetek ob 5 uri. Ustopnina 20 vin. za one, ki so že uplačale kaj za prostore Marijinega Doma, za vso druge 40 vin. — Sedeži posebej Igri se priredita tudi prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. K tej drugi predstavi se povabijo posebno žene, ktere k prvi predstavi ne morejo radi svojega shoda.
Zavod sv. Nikolaja se prisrčno zahvaljuje vsem usmiljenim dobrotnikom ki so priskočili na pomoč. Javlja se, da je naval deklet sedaj v zavodu tak, da se všeh he'mote všprejeti radi pomanjkanja prostora. Povprečno je deklet okolu 40, tudi večkrat do 57 jih prenočuje. To govori, kako je zavod potreben, a kako se ga pa'malo podpira. •Opozarja se slavna županstva naj strogo pazijo komu izdajajo poselske knjižice. Prihajajo dekleta mlade, še celo llletne, brez nikakega spremstva in brez vseh sredstev.
Kako naj s<? pazi in braip. ubogi tak olpok v tem našem velikem, za dekleta tako nevarnem mestu P Koliko je deklet, ki ne gl^edp, nikakor brez potrebe, služit, ampak izvpiplfenkostnih vzrokov. 'Zavod mora za vse to skrbeti in jim pre-skrbljati službena nihč.e ne misjj, koliko denarja je treba v to, da se to zavetišče vzdržuje.
Slavna županstva’ prasijinp, ko. že dovoljujejo da dekleta prihajajo v^ayocl, naj malo poskrbijo, da se* ob (etniji ragpn.ih, spominijjp, zavpda sv. Nikolaja v Trstu, ki vzdržuje marsikatero dekle, ki bi sicer prišlo na rarnene občine.
i mi /asips
Trst. -=~CerVev sv. Justa.
Trst. — Cerkev sv. Justa.
•. ■■en mor- 'P " •
VREMENSKI PREGOVORT'LISTO PADA-

16. Sveti Gal suhoten oznanjuje,
.•'Om ■ '	‘	• • • ■
Da k letu suša nasleduje.
Ml'.- ):)• it-;	Uje V
21. Kakoršno vreme Uršula prinese,
Tako se rada zima ojžp^e, ;
Vinotoka če zmrzujdj-T'hmh •'.'	t-
Pa prosenca odjenjuje.
Vinotoka veliko'^od^,
Grudna hudi vetMjvi hlicle
Če nerado pada listje,drevesa.
Je spomladi gosenc v<jli.kp. in .mrčesa.
Ako nerado drevje obleti Marsikdo se zime že bojjj,, .,. '
Ako zgodaj listje z drenja pade j' So njive rodovitne rade
, . ..	.	, .	, .uit ••>;	.ni kol .fdlv
Llstj» ce	odpade,	,,
Sneg potem kmalu zapade.
'•••: o )>-;•• Xtr.i
Če blizu debla list obleta,
Nam dobro letino obeta., .
Dež in mraz in sneguzačuti; žjvinsfj m.mvoM • Če nerada pašnik zapusti:
Če pod snegom travna bija..	...
Se paseči živali škoda	..J ,r.	,
Ko žerjav leti na ptuje,
Brž sc zima približuje;: ,
Saj to je v Pratkljpes,. ho . T Če ravno laž je vmes.
ISKRICE. (NJABRAL števo E.)
Kdor sebe sam nič ne časti od drugih hvale vreden ni.
Kdor sebi ne privošči sam, privoščil bo tem manje nam.
Če s časom ne boš hodil v štric, pohodil te bo časa stric.
Kdor se rad prepira, srečo si podira.
Kjer upije mnogo se, tam užitka malo je.
Neveren človek — mačka je, pokri pred njim lonce vse.
Kjer si pustil svojo moč, tam si išči še pomoč.
Komur Bog ni sreče dal, kovač ne bode je skoval.
Komur ni molitve mar tak naj bi postal mornar.
Kdor se delati boji, tak naj le doma leži !
TO IN ONO.
Polente snejo v Italiji 33 milijonov hektolit.. 30 je pridelajo doma, 3 pa je dobe h Amerike, od koder je prišla polenta k nam. Turščico so-Atnerikanci imenovali «m a h i c«.
Italija ni vsa italijanska, ker živi v nji 350>0 Slovencev
100.000	Francozov
12.000	Nemcev 110 000 Albancev o^.OOO Grkov
10.000	Katalanov
Komur vinarja ni mar, ne bode krone gospodar.
Od vina često pokrepčan pove ti mož kot modrijan.
Ne glej na to kar ta ti pravi, ker misel druga v vsaki glavi.
Ne glej samo kaj g-ivori poglej, poglej če kaj stori!
Od dela človek se uči a ne od modrih besedi.
Glej, kol ko ljudi 'e še ki dobro, sladko govori: a slabo vedoma store...
Ne misli še, da si učen če kostanj tvoj je prav pečen. —
Moder hoče biti vsak, kdor res velik je bedak.
Vsak kraj ima navade svoje vsak narod svoje pesmi poje.
ZA UČENE LJUDI.
Od kod človek ? Prof. Gaetan Gibelli išče v morju ribe, ki bi bile po lobne človeku ker misli, da je izmodroval iz človeške krvi, (ki da je le morska voda) izvor človeka iz morske vode. Ta .znanost" je pa res vodena. Bolje bi bilo, ko bi ta profesorček se dal poučiti od kakega šolskega otroka, ki že zna, da je Bog človeka vstvaril posvoji podobi in mu vdihnil neumrljivo dušo.
KNJIŽEV. IN UMETNOST.
Slovenska umetniška razstava Na drugem mestu prinašamo danes izvirno poročilo našega vrlega sotrudnika.
Ples Knjižico so priporočili še nadalje : Novi List, Gorica. Primorski List Slovenski Gospodar. Glasnik Naisv. Src, Bogoljub. Vrtec, Čas. Katoliški List Eucharistia, Dolenjske Novice.
Zadnja kmečka vojska Šenoa. To velezani-mivo zgodovinsko povest kar najtopleje priporočamo. Dobiva se v Kat. bukvami v Ljubljani. — Gena 1 K 60, v lični vezavi 2 K 20.
Pozor: Knjižica .Ples* vezana. 1) za knjižnice 1 K 40 v. 2) prav elegantno (za darila).-1 K 60 v.
JESEN
(Speval Stanisla Žitko)
Jesen spet objela je svet mro trate, mre pi.^ani cvet in drevje zeleno popreje, zdaj kaže ogoljene veje ....
Pred kočo počiva mož star zamišljen v pomladni je čar pogled pa mu sili v daljavo kjer smrt« poljubuje naravo.
Spomin se mu lep porodi na-grobljn uničenih dni na dobo, ko bili smo mladi in igrali se na livadi.
Jesen, gre, že veter leden podira poslednji cvet njen . * .
Znaj starec, le kratka še doba te loči od hladnega groba.
NOVICE.
Iz Kozjega na Štajerskem. Gospodarsko bralno društvo je priredilo dne 20 vinotoka pri Gučeku šaljivo burko: »Pravica se je izkazala«. Igralci so kaj dobro izvršili svoje uloge ter pokazali, da kozjanski mladeniči tudi nekaj znajo. Vsa čast in hvala našim mladim igralcem. Smeha je bilo na cente, posebno pri šaljivi pošli Le pogumno naprej ! — Dne 3. listopada je zopet isto društvo obhajalo svoj lOletni obstanek. O katerem pa natančneje prihodnjič. — Dne 27. listopada zverer sta razsajala dva pobalina G. in P. pri Klakočerju v Podsrečki župniji tako grozrm, da sta bila pr.šla pod ključ. Sedaj premišljujeta pamet, ki je ladja kot žamet.
Iz Sežane. Minuli pondeljek smo imeli visokega gosta v našej sredi. Prijel je namreč tržaški namestnik liohenlolie se zahvalit, ker je bil sprejet pred kratkim za častnega občana. Pri tej priliki je obiskal tudi cerkev, k;er je nekoliko klečal, in šolo.
V	petek, praznik vseh Svetnikov se je ljudstvo iz Sežanske župnije zbralo na pokopališču. Je namreč navada, da se za te praznike okinrajo grobovi, skoraj na vsakem grobu je gorelo zvečer •mnogo sveč, tako. da je vse pokopališče bilo v lučicah. Večer je bil prijazen in tih, kakor da bi znal, da je predvečer »vernih duš*. Ob 6. uri so pr šli pevci in zapeli znane tri nagrobnice: rNa grobeb*, „Nad zvezdami* in .jamica tiha'.
V	Sežano dobimo en bataljon vojakov, ki toodo stanovali v Starem gradu*.
Slovenskih časopisov je sedaj 6!>, mod njimi pet dnevnikov in sicer trije na Avstrijskem, dva da v severni Ameriki.
Srce na desni stranL ‘JBletnega Avakumoviča iz Moda na Hrvaškem je preiskal zdravnik in našel, da ima srce na desni strani.
Hud potres so imeli v južni Italiji V mestu Terrizzanu je zgubilo življenje okoli 200 oseb. Mnogo mrličev so izvlekli izpod razvalin. V več italijanskih mestih je napravila povodenj silno veliko škode. Ob reki Pad je 500 družin brez strehe.
Dekanijska konferenca za duhovščino trž. dekanije se je vršila v sredo ob 2 in pol popoldne. Vdeležilo se je ie 26 duhovnikov pod predsedstvom g. dekana Fabrisa.
Prazne vere so še vedno razširjene med ljudstvom. Skoro neverjetno je, da nekateri prepisujejo in širijo med ljudstvo »sanje Matere Bož e ali pa »zdravo pismo našega Gospoda J. Kr.« in druge take prismodarije. Take reči vrnite v ogenj! Najbrže spregovorimo o tem bolj obširno v eni prihodnjih številk.
iZa Salezijance/ Deželni šolski svet v Genovi je soglano sklenil zopet otvoriti prekoristni salezijanski zavod v Varazze, katerega se liberalci tako nesramno in lažnjivo obrekovali.
Slovenka šola v Aleksandriji. — Po priza-pevanju našega rojaka P. Benigna se je ustanovilo v Aleksandriji šola za slovensko in hrvalsko mladino. Konzul je delal težave. V sredo popoldne je deputhciia dr. Šušteršič, Vukovič in aleksandrijski odvetnik dr.' Wolf prosila ministra zunanjih stvari lAeronthala nravne in gmotne podpore za to šolou Minister je deputaciji izrazil svoje veselje nad šolo in obljubil svojo podporo.
Slovennka izginila v Aleksandriji. — Osemnajstletna Adele Batistič iz Zg. Vrtojbe je pred 14. dnevi zapustila službo v Moharrembeyu ter prišla na stanovanje k rojakinji Ani Stepančič Pppoldne istega dne je šla, kakor je rekla gospo dinji, k šivilji — pa je od tedaj ni več nazaj. Izginila je neznano kam. Vse iskanje je brez uspeha. Sumi se po pravici, da je prišla v roke brezvestnemu zlobnežu. Njena obleka in druga prtljaga: je pri gospodinji Ani Stepančič.
. .. Slovenska uuirhi v Aleksandriji. Marija Jgnež, iz Tolmina, stara 54 let je umrla dne 19. okt. (previdena s sv. zakramenti- Pokopana je bila v nedel o 20. L m. popoldne ob 17j. Za pogreben« je šlo veliko Slovenk. N. p v. ni.!
KOLEDARČEK.
November
1" XXV. pobinkoštna nedeja. (Evangelij: Opšenici in ljuliki.) Andrej Avel., sp.; Triton, muc. — 11. pondeljek. Mariin, sk\ ; Mena', muč. — 12. torek. Martin pap. muč.; Sivin, sk., muč. — Danes je prvi k r a j -e c; a b (v u r i 12 m in. zv e-č e r. Upati, smemo lepo vreme, — 13. sreda. Stanislav ■ Kostka, sp..; Didak, sp. — 14. četrtek. Jozafat Kuuč^ sk. m. ; Sarapijon, m. — 15. petek. LeopoVL, vaj voda; jedert, dev. — IG. sobote. Edmund. sk.; Otmar, op.; fideu 'ij sk. — 17. XXVI pobinkoštna nedelja. (Evangelij. Prilika v gorčičnem zrnu ) V a rs t; v o D e y. M a r. Gregorij, sk.; Viktorija, mnč. — 18, pondeljek. Odon, op.; Evgeu, sp.; Hilda. — 19. to'ek. Elizabeta, kr., Poncijan, pap. muč. — 20. sreda. Feliko Val. sp.; Edmund, kr. — Danes je ščep ob 1, u r i 2 m i n. p o p > 1 n oč i U p a j m o še. —	21,
četrtnk. Darovanje D. M. (M a t i bo ji a od zdravja); Kolumi.an. sp. — il petek. Cecilija, dev. iiiuč. ; Maoer, muj. — 23. sobota, Klemeu, pap. muč.: Felcita muč.
DAROVI.
Zavod sv. Nikolaja; v mesecu septembra so poslali dobrotniki sledeče kronske svote: In-glič Jerica. Trst 3, Jaklič župnik Prežganje 5, Dr. Tefijas katehet Ljubljana 1U Vidujar župnik Krašnje 2, Jurčič Joisel' nadiž.uppik Vuzenica 20, Sirak Matija župnik, Bpli. Bjdo, 2 Dr Jenko Bizjak Ljubljana 2, Neimenovana Trst Uk Mrak Matija župnik Boh. Beto 3, Rozman, Jiucij Kovor Podnard 3, Kepec Fr. župnik Gešnjie.ali 2 Budin, duhovnik Sočrga 3, Župnijski, urad Slovenje«, Plojbrugs 2. Župni urad sv. Ja^ob v Sip,v,. Gpiiicab 12, Dr. Krašov c odvetnik Celje 4, Luko Svetcc c. kr. no-, tar L.tija 5, Lukmajer Fr. župnik sv. Jošt 3, La rič F župnik Logatec 4, Javšovec Fr, Suprior Misjonar Ljubljana 10 Berlan Rupnik Dobovec Trbovlje 2, Cedilnik Ivana nabrala Šmart. pod. sv. Doro 5„ Župnija, Žrbnica pri Škotji, I.oki G, Lončarič Jozet' župnik Trbovlje 2, Ramovš Jer. župnik Pol.anc nad Škofjo Loko 10 Sc'i\veiger Franc Leskovec 10. F V po č, gos, Tul-u 10, Vilnian /.upnik Ljubno 3.40, g. Koci«,Ml'. A. Ljubljana 10 Kapi n Aub župnij M_edgorjah 2 gč. Breščak Alojzija 5, gos. Svečnik Marija iv. Peter 3, Gašperšič Marija 1‘dvača 2> Hladnik župnik Košana 2. Koritnik Rezika Penožeče G, Katarina Čopi Trst l, Kern. Uršika' "Trst 1, Jug Liza Trst 1, Novak Josef župnik Dragotuš 2, Dr. Itos Frane c, kr. prof. Gorica 5, Zupanič Jakob Golovlje Žalec 1, Sancin Josef župnik. LT.edloka 4.20, KavaliS Ivan župnik Skedenj 3, Koru a Ivan župnik Klana
5, Lenasi Karol župnik Šmihel pri sv. Petru na Krasi o, Sila Matija dekan Tomaj 5, Kalar V. M. Reki p. st Paul Stoj 3, Koroželj Fr Kap. Šoštanj 2. Schivitz Karol župnik Gradenegg 1, Petek Andr. župnik sv. Križ p. Litij 10, Omers župnik Sežana 4.
Ženska marijna V okt. družba Trst. 64A7, Trizz. Josip župnik Velden 3, Kunej Jos. žup. v zgornji Ponikvi 1'28, Novak Jožef. zup. Povir 10, Slavec Ivan zup. Opčina 3, Normali Brezovica 3, Logar Rajko ekspozih Pregrajo 4 Kemr Frcn župnik Marezige 4, Dr, Hrašovcc c. k. sodnik v p. Graz 5, Serajnik Volbenk Li| š 3, Župni urad Kastoba-na 5, Skočir August Kuret v Bolnišnici Gre 10,. Dr Murko N. profesor Grac 1, Županstvo Šknfija-loka. 2 •, Smodej F. in Bo-ljsn Škofjidvor 3 Pirez Valentin ob oke 2, Debevec Iv. žup. Budanje '2Y Gtegorčič Simon žup. Sedlo 10, Zupančič Marjeta Trs' 3, Bandek Heleni Ljubljano 4, Dr. Janežič profesor L jib jano 5 Potokar Gregor, žup Bočni Stvjer G. Ušaj Josip Kurot Banjsice 2, Cizej Fran. Solzi jan žup. Šmartnem pr. Velenju 3, Gomilšak Gerte Gradec 4, Župni U ad Kastan 3.
Zavod .sv. Nikolaja. Račun meseca septembra 1007.
Dohodek.
Darovi	. ... 238 (!3	
Posredovalnimi .	5V		
Udnina	. .	14'40 SvUp .	3u8 06 Trošek.	
	Primanjklaj august« • •	250-49'
	Pošta in pisarna .	.	.	43-70
	Kurjava, rasvetjava .	.	22;58
	Plači osobj i .	.	.	.	44- —
	Hrana zadru. osobju ,	,	20*—
	Perica		5-27
	Skup. .	.	385-97
	Dohodek .	3O8-0G-
	Primnnjilnj		77 01
Za mesec Dohodki.	oktober:	
Dat ovi	. . . . IS7 75	
Udnina	.	27' -	
Posredovalnin . .	70'— Skup. . 284 75 Tro-ek . 20 r40 Ošlaja .	i-4'2G Trosek		
	Prijnaiijklaj septembra .	77-01
	Tiskarni za okrožnica .	40-—
’ ' *	Kurjasa in rastveltava .	11 88
	Pepiza.			4-30-.
	Pisarna,		2 40
	Plača g. Ž'tnik .	...	24-—
	,	.. Sere ....	20- —
	Hrana drus osobju .	.	20 —
	Skuj). . .	200-4 0>
	.M. Grom blagajničarka.	
bt. 21
»Diužiiiski pri,,, telj«.
347
ZA VARSTVO IZSELJENCEV.
Xe v Avstralijo! Zakaj ne? I dor je vbo^ in nc pozna angleškega jezika, naj ne gre v Vkiorijo (Avstalija). V Nord-Queenslands-u pa ni podnebje za nas. Krčmarji, ki prinesejo seboj že 7	0000
kron, si bodo morebiti kaj pomagali, drugi pa ne. Zemlja je draga in malo rodovitna.
Ne v Srednjo Ameriko! (Nikaragua) Tu je podnebje neugodno in stališče izseljencev zelo žalostno. Konzul je v stanu le malo pomagali. Ne verujte sleparjem.
Olični zbor avstrijske Rafaelove družbe bode na Dunaju dne 17. t. in.
Ne v Afriko (ITansval). Nihče ni spre.et v Transval, ako ne zna pisati niti enega evropskega jezika — in ako je na slabem glasu (posebno ženske).
NASE SLIKE.
Benetke. -— Most na pokopališče Beneški mirodvor se nahaja na otoku, do katerega se je treba peljati z gondolo (ladjo). Ne dan vseh vernih duš pa se priveže ladja k ladjici tako tesno, da se fia po čez deske in tako nastane pravcat most, ker vrvi mnogo ljudi do grobov svojih dragih.
Trst Cerkev sv. Justa. Prva podoba nam kaže mozaikin okrasek zadej za oltarjem Najsv. Zakramenta, druga pa (iz VI. stoletja) dva apostola v istem slogu. Naslikanih pa je vseh dvanajst apostolov.
UGANKE.
Voda se radi mrzlote spreminja v led, led pa v %fodo, če nanj pritisne gorkota. Prav sta jo rešila J. C. Funstenvald (Trst) in pa Mihael Pu-slišek (Kozje).
NOVI UGANKI.
1.	Vse jezike na svetu zna pisati, nobenega pa ne zna čitati.
2.	Ribič je delj časa ribe lovil, pa niti ene je ni vlovil, vendar ni šel prazen domov, nekaj je že vlovil. Kaj ? Poglej v koš, pa kar obrni in pred seboj imaš, kar je bil ribič vlovil.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Berite danes naš uvodni članek — in storite svojo dolžnost!
A. Kako sva čuj, mi dva sam prišla v list?
B. Ker čudna sva oba li pesemiM *) in dobrega srca jaž optimist **).
*) Id sodiš vse le slalo **) ki sodim vse le dobro.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Poet. Poštjile, kar imate, toda ne smete nobene črke izpustili. Merite in tehtajte sloge. V. pesmih ne maramo apostrofov.
Bogdan ;v. Prvi del črtice ,,Morje ' je dober, a drugi pa ni za rabo. Urite se še.
Pisen- ..Razbojniki v jezuitskem samostanu \ Svetujemo Varn, da mnogo, mnogo citate slo venskega berila. Vaš slog je nekako trd in okoren, zdi se nam, da se niste temeljito učili slovenščine in morebiti vzrastli med tujimi ljudmi Tedaj slovnico v roke in pa slovensko berilo seveda morate tudi govoriti, kjerkoli je priložnost, tudi slovensko. Va a vas bode izpopolnila.
Atila : Obraze nadaljujte.
pipo Ta po obliki in vsebini moderna knjižica se naroča: A ICO. vDružinski Prijatelj-' Trst Vincenzo Bellini 2. IV.
Pisatelj je sestavil knjižico iz velike ljubezni posebno do mladine. Oziral se je na vse, samo da reši mlade ljudi pred pogubo in da dvigne one, ki so zgrešili pravo pot.
To berilo je za vsakega, za mlade in stare, za prijatelje in neprijatelje plesa. Korist bode imela od knjižice pri-prosta nedolžna šolska deklica, kakor tudi najbolj razposajena pokvarjenka. Starišem, ženinom, nevestam, učiteljstvu, duhovščini, vzgojiteljicam, Marijntm družbam, izobraževalnim društvom, knjižnicam, vsem je dobrodošla.
Fantje in dekleta berite -to knjižico, ki ne govori le o plesu, temveč o čednostih mladine sploh in o nevarnostih, ki ji prete.
Papir je lep in močan, tisk razločen in čist, okraski so moderni, oblika žepna.
Iz moralnega, zdravstvenega in socialnega stališča mi knjižico prav toplo priporočamo.
CENA 70 vinarjev (brez pošte.)
y- ............!;■ i'1'ii unii. -'Hi1 Mi;:!i">iii!’iiiiiiiiaiiiimiii!iiiii BiMiiMiiHiiiiiiiirii^	'1111:1111' BiffiiiiiiiininiiiiiiiniiiiniiiPiiHiiiniiinniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEM^	iiiiiiiiiiPiiiniiiPi."!'('

i} - ^ Ljudska hranilnica in posojilnica
za Iržiisko ohčino pri sv. Ivanu pri Trstu.
Re ijistro v ana živci	z si e o m oj ono zaveza
O
^	8 p rojem n hranilne vlogo tudi od neudov in jil) obrestuje po
O
c
m
Darke, plača hranil niča sama
Za varnost vlo'> jamčijo u Iju (280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en milijon kron in pol.
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovorom | s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duliovšč ne. — Hranilne vloge spre emata za na^o hranilnico v Trstu č. gg. Frančišek Guštin in Hadrijan Brumen.. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri „Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv Ivanu pri Trstu.
- St
SaisJ
Svoji k svojim!


-^sse)

... v ?®ask.
konkurenca
P
<3i	Vsaka
<3
<3
<J ie	|
izključena.
Bi
^ Album
<3l
m
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva
£>
pohištva se ^ pošilja £> brezplačno. ^
4
u
prej jTtnton Černigoj
Via dei Rettori št I (Rosario) tik cerkve Sv. Petra — Trst	g £
Največja tovarna pohištva primorske dežele
Pohištvo se izdeluje solidno, trpežno in lično, in sicer G 7	,	.
samo iz lesa, nosašeneaa v tovarniški sušilnici s ■ ^aSIOpSIVd V
te'? &
^j>	E Pohištvo se izdeluje solidno, trpežno in lično, in sicer
p. Prodaja H samo iz lesa, jiosašenepa v tovarniški, sušilnici s
p se tudi na J_______________________temperaturo r,o stopinj.	g Trstu, Splitu
mesečne	m Aleksandriji
^ obroke. »	^	"	<3 (Orient).
s>
E>
E>
c?