■im,m . rl:,!|p
CEUE
ČASOPIS PREMOGOVNIKA VELENJE, ŠTEVILKA 9, DECEMBER 1997, LETO XXXI
NOVOLETNI POSLANICI
Uspešni smo, ker so naše aktivnosti usmerjene v prihodnost
Že mnogokrat mi je bilo postavljeno vprašanje, kateri dogodek v iztekajočem se letu je bil po mojem mnenju odločilen za poslovanje Premogovnika Velenje. V iskanju odgovora se vedno znova znajdem v škripcih, saj enega samega odločilnega dogodka v tako velikem podjetju, kot je naše, iz velike množice dogodkov ni mogoče izločiti in enostavnega odgovora na to vprašanje ni.
Pa vendar, v razmišljanju o kvaliteti življenja in o vsebini dela v našem podjetju vedno znova verjamem v eno temeljno resnico: “Karkoli se je že ali se bo pri nas v naslednjih letih še zgodilo, kakršna koli sta že ali šele bosta veljava in ugled našega podjetja tako v Sloveniji kot v svetu, vedno je to v največji meri odvisno od nas samih, od tega, koliko znamo in hočemo, koliko smo pripadni podjetju, kakšno doto želimo zapustiti svojim otrokom in vnukom, v kolikšni meri želimo biti srečni in osrečevati druge: sodelavce, svoje družinske člane, prijatelje, znance, pa tudi neznance!”
Pošteno je priznati, da smo v letu 1997 uspeli ustvariti dobre pogoje za uresničevanje osnovnih strateških ciljev podjetja, povezanih z odkopavanjem ter prodajo premoga, s povečevanjem stopnje varnosti dela ter humanizacije delovnih procesov in saniranjem ekoloških posledic energetske dejavnosti v Šaleški dolini. Žal moramo priznati tudi, da četrtega strateškega cilja, povezanega z ustvarjanjem novih delovnih mest, letos nismo znali uspešno uresničiti.
Pridobiti skoraj 4,1 milijona ton lignita na komaj 350 metrih odkopne fronte so bile samo še nekaj let nazaj le neverjetne sanje, o katerih nismo upali na glas razmišljati. In ko smo 13. marca dosegli na vsega petih odkopih proizvodnjo 32.000 ton, na 'ministrovem' odkopu v jami Pesje proizvodnjo 11.000 ton in na odkopu L1 dnevni napredek 9,5 metra, smo bili vsi zelo, zares zelo ponosni. “Kako čudovit izziv za nadaljnje delo,” sem si mislil potihoma. Kmalu zatem nov prelep dan: 11. september, ko smo na vsega 448 metrih odkopne fronte dosegli proizvodnjo kar 33.000 ton. Največ v zgodovini premogovnika!
Za prihodnost našega podjetja je zelo pomembno, daje pred kratkim, kljub mnogim različnim političnim interesom, bil izbran izvajalec čistilnih naprav na bloku 5 v TE Šoštanj. Z izborom izvajalca del so podane
realne možnosti, da bo čistilna naprava zgrajena do leta 2000.
Veliko aktivnosti letošnjega leta smo namenili lastninjenju. V povezavi z njim je bilo treba izdelati in verificirati program lastninskega preoblikovanja, na novo oblikovati statut podjetja, definirati delničarje, pridobiti potrebna državna soglasja. Zelo pomembno za prihodnost podjetja je, da nas je več kot 98 odstotkov delavcev svojo pravico do neizplačanih osebnih dohodkov v letih 1991 in 1992 spremenilo v lastninski delež podjetja. Na takšno odločitev delavcev in upokojencev sem zelo ponosen. Tudi ta naša skupna aktivnost je za prihodnost našega podjetja zelo pomembna.
Kar navadili smo se že, da v začetku leta sprejemamo strateški delovni načrt za obdobje naslednjih 10 let. Dokument, ki ga v ta namen izdelamo, je ogledalo podjetja, to je zapis naših načrtov in naših hotenj. To je dokument, s katerim zelo kvalitetno posegamo v dialog z občinama Velenje in Šoštanj, z vlado Republike Slovenije, z mednarodno konkurenco. To je tudi dokument, ki usmerja naše strokovno delo, dialog s sindikati, s poslovnimi partnerji...Prepričan sem, da smo temeljne
usmeritve za strateški načrt podjetja za obdobje 1998 do 2007, ki ga bomo sprejemali v aprilu 1998, uspeli doreči kvalitetno oziroma tako, da se za prihodnost podjetja ob njihovem doslednem uresničevanju ni treba bati.
Zelo pomembno se mi zdi poudariti naše zelo angažirano delo pri raziskovalni dejavnosti. Ko sem pred nedavnim poslušal predstavitev zagonskih elaboratov slušateljev projektne šole '97, sem užival in bil ponosen. Tudi tu gre za našo prihodnost in za prihodnost naših otrok.
Ko nadalje razmišljam o neštetih aktivnostih, ki smo jih že in jih bomo morali še opraviti v zvezi s pridobitvijo certifikata ISO 9001, se mnogokrat postavlja vprašanje, čemu le je to početje potrebno. Pa se tudi to početje izkaže za smiselno le, če razmišljamo o naši prihodnosti. Z aktivnostmi za pridobitev certifikata je namreč treba preveriti in korigirati odgovornosti posameznikov do mnogih poslovnih dogodkov v podjetju, povezanih tako z varnostjo pri delu, s kupci premoga, z dobavitelji opreme, z ekologijo. Te aktivnosti so kot temeljit in še pravočasno opravljen preventivni zdravniški pregled, ko je možno posamezne bolezenske simptome še uspešno pozdraviti oziroma delovne navade korigirati.
In če na koncu tega zapisa povem še nekaj svojih misli o naših ljudeh, potem moram tudi tokrat, kot že mnogokrat doslej, poudariti, da imamo v našem podjetju zelo dobre delavce, izjemno dobre strokovnjake, ki jim še zdaleč ni vseeno, kaj se s podjetjem dogaja in kakšna bo njegova bodočnost. Ti so pravzaprav naša največja možnost, garant za dober današnji in jutrišnji dan. Pa še nekaj je zelo pomembno - med seboj se znamo konstruktivno pogovarjati in naši dogovori še kar dobro držijo.
Vsem delavcem Premogovnika Velenje, vsem upokojencem in tistim, ki kakorkoli pomagajo, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost, želim vesele božične praznike ter veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu 1998!
Dr.Franc Žerdin, direktor podjetja
OSREDNJA
KNJIŽNICA
NOVOLETNI POSLANICI
1 razlogov za pesimizem
Z različnimi izrazi na licu, predvsem pa z različnimi občutki v srcu, si ob koncu leta sežemo v roke in si nekako po tihem v novem letu zaželimo uresničitev vsega tistega, česar nam v iztekajočem se letu ni uspelo doseči. Kaj je botrovalo temu, da se tudi ob taki priložnosti počutimo nekako poražene, neuspešne, skratka dotolčene, ve le vsak zase. Je pa hudo, ko vse pogosteje srečuješ ljudi, iz katerih kar bruhajo nezadovoljstvo, apatija, jeza - tudi na samega sebe. V takšnih primerih se pričneš spraševati, kaj za vraga se je vrinilo med nas, da nekakšen pesimizem čedalje bolj prevzema vse več Slovencev in s tem tudi članov našega kolektiva, pa čeprav, vsaj po mojem, zaposleni v Premogovniku Velenje nimamo pravih razlogov zanj.
Že res, da nas mediji vsakodnevno zasipavajo predvsem z negativnimi pojavi v družbi, saj so, na primer, razne nesreče, naraščajoči kriminal, stečaji podjetij in vse večja brezposlenost ter z njo povezani socialni problemi pač medijsko bolj odmevni od pozitivnih dogajanj. Temu vztrajno prilivajo olje na ogenj še nekateri novi oblastniki, ki jim še včeraj veljavne vrednote ne pomenijo nič več in skušajo na vsak način zrušiti tradicije ter zbrisati vse tisto, kar je bilo v naši še ne tako dalj nji preteklosti dobrega in uspešnega. Tega pa tudi ni bilo tako malo.
Z željo po spreminjanju zgodovine čez noč in prilagajanju le-te njihovim željam in postavam želijo vnesti namir med nas in razklati to družbo.
Sprašujem se, ali jim bomo res nasedli in njihove laži in podtikanja vzeli kot edino zveličavne? Mar ne obstaja tudi drugačen, bolj optimističen in prijazen svet? Seveda obstaja in prav zato trdim, da za brezglavi strah ni razlogov. Prav nasprotno.
Dovolj razlogov imamo, da zaupamo vase in optimistično zremo v prihodnost. Samo ozrimo se okrog sebe. Poglejmo v kolektiv, kjer delamo, in v okolje, v katerem živimo; podoba se bo bržčas hitro spremenila. Razvojna perspektiva, ohranjanje pravic in socialna varnost zaposlenih so cilji, h katerim najbolj teži vse naše sindikalno delovanje in skozi te cilje naš sindikat dosledno in odločno presoja vse odločitve in ukrepe tako vodstva podjetja kot tudi vlade in vseh njenih resorjev. Z vso odgovornostjo, obenem pa s ponosom trdim, da se v našem premogovniku vse to v celoti uresničuje.
Naj naštejem smo nekaj argumentov za takšno trditev: Premogovnik ima izdelano dolgoročno razvojno strategijo, sprejet je desetletni strateški plan, podjetje bo v kratkem pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001, kolektivne pogodbe se uresničujejo v celoti in na uresničevanje le-teh zaposleni doslej niso imeli pripomb oziroma pritožb, pričenja se realizacija izgradnje čistilne naprave na bloku V v TE Šoštanj in še bi lahko našteval.
Mar niso to zadostni razlogi za optimizem, tudi za sindikalista, ali morda prav zanj? Seveda se s tem vsi ne strinjajo, vendar si kot sindikalist ne želim časov, ko bi si pričeli razkazovati mišice, ustvarjati bregove - in to samo zato, da bo ja več kot očitno, da sta tudi v podjetju dve nasprotni si strani. Kdo pri takšnih zadevah potegne krajši konec, za kritike takega stališča običajno ni pomembno.
Veliko bolj mi je domač sedanji način, ko vsi odgovorni v podjetju težimo k istemu cilju, spoštujemo drug drugega, probleme pa rešujemo na način, kot se za partnerje tudi spodobi.
Izkušnje, ki v našem kolektivu prehajajo z generacije na generacijo, nas učijo, da si moramo zaupati in se nasloniti predvsem
sami nase, saj nam ni bilo praktično nikoli nič poklonjenega. Vedno smo si morali vse priboriti sami, in to s trdim in poštenim delom. Predvsem pa nas izkušnje učijo, da moramo ohranjati tovarištvo in solidarnost med delavci.
Kritična, a hkrati tudi poštena oziroma realna ocena razmer v podjetju in njegova perspektiva naj bosta vodili, ki nam bosta tudi v prihodnje omogočali izvrševati začrtane naloge, njihova izvršitev pa bo pomenila gmotno osnovo za človeka vredno življenje. Pustimo torej zdrahe zdraharjem, mi pa se obrnimo k sebi in si postavimo v življenju cilje, ki bodo uresničljivi, saj bodo le takšni pomenili tudi srečo in zadovoljstvo. Nekje sem prebral tole lepo misel, katere avtorja ne poznam:
Na vsaki poti do cilja je treba narediti prvi korak.
Potem je korakov vse več in cilj je vse bližje. Kakšna sta sreča in zadovoljstvo, ko si na cilju,
ve le tisti, ki ga je dosegel.
Vsem sodelavkam in sodelavcem želim, da bi dosegli svoj cilj in s tem osebno srečo. Predvsem pa želim, da nas tudi ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih navdaja ponos, da smo del podjetja, v uspeh katerega so vtkana tudi naša prizadevanja.
Jože Kožar, predsednik sindikata podjetja
V hotelu Barbara je bila prva strateška konferenca podjetja
Strateški ritji uokvirjajo naše delo
Konec novembra je v hotelu Barbara v Fiesi potekala strateška konferenca podjetja. /Va njej so direktorji področij, njihovi pomočniki in svetovalci ter direktorji hčerskih podjetij analizirali stanje v podjetju ter pripravili razvojne in planske predpostavke za leto 1998 in za obdobje 1998 do 2007. Sliši se precej zamotano, vendar gre preprosto rečeno za načrtovanje našega dela in poslovanja v prihodnjem letu in do leta 2007. Po odgovore, o čem so se pogovarjali in kaj so sklenili, smo se napotili k direktorju podjetja dr. Francu Žerdinu.
Srečno tudi v letu 1998!
Rudar: "Kakšen načrt ste na strateški konferenci pripravili za našo osnovno dejavnost, to je proizvodnjo premoga?"
Dr. Žerdin: "Ob analizi proizvodnje v letu
1997	in v preteklih letih ter upoštevanju že sprejete elektroenergetske bilance za proizvodnjo smo ugotovili, da je zelo težko načrtovati prihodke in odhodke podjetja tako, da bodo dali pozitiven poslovni rezultat. V skladu z elektroenergetsko bilanco bomo v letu 1998 v TEŠ za proizvodnjo električne energije oddali 3.618.000 ton premoga, za toplotno energijo 172.000 ton, v široko potrošnjo in v ICEC Krško pa vsakemu po 105.000 ton premoga. Skupaj naj bi tako proizvedli 4 milijone ton premoga.
Preverili smo, da glede na odkopno fronto in druge pogoje za delo takšno proizvodnjo lahko dosežemo. Zaradi tega ne bo treba povečevati nadurnega dela in števila delovnih dni; nasprotno, razmišljamo celo o tem, da bi število delovnih dni v letu
1998	zmanjšali."
Rudar: "Po kakšni ceni naj bi v letu 1998 prodajali naš premog in kakšen ekonomski uspeh pričakujemo?"
Dr. Žerdin: "Cene za premog so najbolj odprto vprašanje. Izdelali smo strategijo, po kateri bi morali predvsem za energetski premog definirati ustrezno vrednost nemške marke. Cena premoga naj bi bila 5,95 DEM/GJ - to je tudi letošnja cena -, vendar naj bi bila vrednost marke takšna, kot bo na tržišču. Če to ne bo mogoče, pa naj bi ceno določili v tolarjih in jo korigirali skladno z rastjo inflacije.
Ceno premoga za proizvodnjo toplotne energije je treba korigirati in postaviti cene ogrevanja v Šaleški dolini na realen nivo, saj je to področje podcenjeno. Predvidevamo povečanje za 7,5 odstotka. Cena premoga za ICEC Krško in komercialni premog pa naj bi se povečala za 5 oziroma 6 odstotkov.
Vsi ti dvigi cen so pod porastom inflacije v Sloveniji v letu 1997 in menim, da ne pomenijo rušenja cenovne politike oziroma negativnih trendov za slovensko gospodarstvo. Za nas pa pomenijo ugodnejšo iztočnico za poslovanje v letu 1998, saj bi s takšnimi popravki cen lahko poslovali brez izgube."
Rudar: "Takšnemu načrtu bodo, seveda, prilagojeni tudi načrti drugih dejavnosti. Sprejeli ste kar 63 sklepov in katere bi posebej poudarili?"
Dr. Žerdin: "V prvi fazi smo temeljito analizirali naše sedanje poslovanje in ugotovili, da premogovnik dobro posluje. Zato bistvenih sprememb v tem, kako delamo, ni smiselno narediti. Tako smo sklenili, da ne bi spremenili štirih strateških ciljev podjetja, ker so ustrezni in vse dejavnosti, ki jih izvajamo, pravilno uokvirjajo.
Dogovarjali pa smo se, kako te štiri strateške cilje realizirati in posebej natančno smo se lotili tistih delov dejavnosti, za katere smo menili, da se v njih vendarle še da kaj narediti drugače, boljše, varčnejše. To velja za proizvodnjo, kadrovsko politiko, varstvo pri delu, varovanje okolja, nove programe in nova delovna mesta.
V kadrovski politiki bomo še vedno skladno z rastjo produktivnosti zmanjševali število zaposlenih. Naš cilj je, da bi bilo konec leta 1998 v podjetju zaposlenih manj kot 3800 delavcev, hkrati pa bi zaposlili 41 pripravnikov, predvsem elektro, rudarske in strojne stroke, ter 16 delavcev, ki se bodo vrnili iz slovenske vojske. V prihodnjih letih bomo stalež še nižali in konec leta 2000 naj bi bilo v premogovniku 3540 delavcev, leta 2006 pa 3330. Ob tako intenzivnem nižanju števila zaposlenih bo treba vzporedno uresničevati četrti strateški cilj, to je ustvarjati nova delovna mesta, na katerih naj bi se zaposlili mladi ljudje.
Glede kadrov smo sprejeli še dva pomembna sklepa. Najprej, da bomo tudi naprej ohranjali oblike socialnih pomoči otrokom naših delavcev in stimulativno štipendijsko politiko. In drugič, da ne bomo uvajali nasilnih oblik nižanja staleža, več pozornosti pa bomo posvetili tistim delavcem, ki delajo slabo, ne prispevajo k rasti ugleda podjetja, imajo veliko nezgod. Poostrili bomo disciplino in uvedli ostrejše sankcije, kar bomo verificirali tudi v dogovoru s sindikatom.
Glede varstva pri delu smo sklenili povečati preglednost navodil za delo, zato da bi delavci v vsakem primeru razumeli ta navodila in znali izvajati njihova določila. Za posodobljenje proizvodnje moramo posodobiti tudi vodenje delovnega procesa s pomočjo informacijskega sistema, spremeniti organizacijo nadzora jame; tako ukinjamo dežurstvo nadzornikov in uvajamo turnusno delo nadzorno-teh-ničnega osebja v Zračenju. Ob vsem naštetem smo sprejeli še veliko zelo konkretnih sklepov."
Rudar; "Ob koncu tega leta so bili ugotovljeni ugodni trendi gibanja materialnih stroškov. Kaj pa ste sklenili glede vseh vrst stroškov v prihodnjem letu?"
Dr. Žerdin: "Vsi dogovori glede omejevanja stroškov - materiala, storitev, dela, zalog, skladiščenja - v tem in preteklih letih bodo veljali tudi v letu 1998. Te stroške bomo močno regulirali in kontrolirali, kar pa ne pomeni, da se ne bomo opremljali, da ne bomo mogli uresničevati strateških ciljev in dogovorjene politike plač."
Rudar: "Iz katerih naslovov pričakujemo poleg glavnega - od prodaje premoga - še druge prihodke?"
Dr. Žerdin: "Pri pridobivanju zunanje realizacije bo moral veliko dela opraviti sektor za raziskave in razvoj, ob njem pa seveda tudi vsi drugi sektorji in službe. Ta prihodek ustvarjamo s prodajo znanja in storitev v operativi, pri projektiranju, v jamomerski in hidrogeološki službi... Delo pri tem bomo spodbujali in zato izdelali poslovnik, ki bo reguliral obveznosti delavcev do podjetja in do zunanjih partnerjev. Celotno delo bo koordinirala investicijska skupina, ki jo bomo prav zaradi povečanja zunanje realizacije okrepili in ji določili vsebino dela."
Rudar: "Kakšne dogovore ste sklenili glede poslovanja in načrtov hčera?"
Dr. Žerdin: "Poslovanju hčerskih podjetij smo namenili en dan strateške konference. Ugotovili smo, da je bilo poslovanje Kamnoloma, Habita in PIP skladno s strateškimi cilji podjetja. Njihovo poslovanje bomo še naprej skrbno spremljali. Poslovne cilje podjetja Gost bomo morali korigirati. Njegovo delovanje naj bi racio-
nalizirali z združitvijo s TRC Jezero, poleg tega pa bi lahko Gost postal vodilno go-stinsko-turistično podjetje v Šaleški in Mozirski dolini, za kar ima veliko neizkoriščenih možnosti.
Podprli smo dokaj ambiciozno - v smislu precej povečanega prihodka - zastavljen investicijski program ERICo 2000, to je Inštituta za ekološke raziskave. Ob tem naj poudarim, da to povečanje prihodka ni mišljeno na račun našega podjetja in TE Šoštanj, temveč naj bi ga ERICo pridobil za več opravljenih storitev za druga podjetja in občine. Poleg tega smo se dogovorili, da je ERICu treba zagotoviti boljše delovne pogoje in nove prostore naj bi uredili v nekdanji zgradbi EKK, ki jo poseduje ESOTECH in je neizkoriščena.
Največ odprtih vprašanj glede poslovanja smo razreševali pri Telekom Sistemih, kjer se bomo morali najprej dogovoriti, kako ga organizirati: v obliki hčerskega podjetja ali priključitve njegovih storitev in zaposlenih k Premogovniku. Poskrbeti pa bo treba tudi za modernizacijo opreme in dela."
Rudar: "Letos ste se prvič odločili za pripravo strateške konference, in to v hotelu Barbara v Fiesi. Zakaj?"
Dr. Žerdin: "Z delom na strateški konferenci sem bil zelo zadovoljen. V podjetju je že pred konferenco velika skupina ljudi pripravila gradivo, ki smo ga na konferenci nato obravnavali. Glavnina dela je bila tako narejena v podjetju, na konferenci pa smo se zato lažje pogovarjali, sklepali, odločali. Direktorji posameznih področij so morali zelo argumentirano zagovarjati posamezne svoje predloge.
Tak način dela - ločeno iz podjetja in intenzivno - je zelo učinkovit. V podjetju bi nas motili telefonski pozivi, obiski, v Fiesi pa smo delali res od jutra do večera brez predaha. Zato so bili naši dogovori vsestranski in kakovostni. Takšne oblike dela se bomo posluževali tudi v prihodnje in tako gotovo ob koncu leta 1998 pripravili spet strateško konferenco."
Diana Janežič
Strateški cilji Premogovnika Velenje:
-	Zagotavljati proizvodnjo lignita, ki bo omogočala tehnično in ekonomsko optimalno poslovanje v Rudniku lignita Velenje ter v Termoelektrarni Šoštanj.
-	Zaposlenim v Rudniku lignita Velenje omogočiti kar največjo stopnjo varnosti in humanosti pri opravljanju delovnega procesa.
-	Sproti in učinkovito reševati ekološke probleme, ki so in še vedno nastajajo kot posledica energetske dejavnosti v občinah Velenje in Šoštanj.
-	Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v energetskih dejavnostih zagotavljati nova delovna mesta oziroma nove proizvodne programe.
Sklenjena tretja projektna šola
Prioriteta projektov
Od aprila letos je v našem podjetju potekala že tretja projektna šola. Njen vodja je bil dr. Milan Medved, pomočnik tehničnega direktorja za raziskave in razvoj, strokovno jo je tudi tokrat vodil dr. Anton Hauc iz Project Management Instituta pri Ekonomski fakulteti v Mariboru, za koordinacijo pa je skrbela Aca Poles iz Službe za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje. Letošnje projektne šole se je udeležilo 28 strokovnjakov, sklenjena pa je bila 18. novembra s predstavitvijo izdelanih zagonskih elaboratov.
Dr. Anton Hauc
V Projektni šoli '97 je bilo opredeljenih 10 projektov z različnih strokovnih področij, vsi pa poskušajo reševati aktualne in strateške probleme podjetja. Vsem je skupno, da iščejo tudi rešitve za zmanjšanje stroškov delovnega procesa, ob tem pa se tako ali drugače vklapljajo v štiri strateške cilje Premogovnika, torej v zagotavljanje nemotene proizvodnje lignita, največje stopnje varnosti in humanosti za delavce, učinkovito reševanje ekoloških problemov in zagotavljanje novih delovnih mest.
Ker je projektna šola šola, se v njej udeleženci naučijo strateške priprave projektov, metod projektnega vodenja, timskega dela in uporabe modernih računalniških orodij. Vse tri dosedanje projektne šole so bile označene kot uspešne, zagotovo pa temu ne bi bilo tako, če vsak projekt ne bi imel tudi podpore managementa podjetja, ki je v bistvu naročnik projekta. To tudi zagotavlja, da bo projekt, ki bo izbran za realizacijo, imel ves čas do zaključka podporo vodstva podjetja.
Dr. Hauc in dr. Žerdin sta takole ocenila predstavljene zagonske elaborate!
Predstavljeni zagonski elaborati v Projektni šoli '97
naziv projekta	vodja	člani teama
Obvladovanje invalidnosti v Premogovniku Velenje	Dušan Zapušek	Milena Ahtik, Jolanda Vovk, Marijan Lipičnik
Uvedba sistema ravnanja z okoljem v RLV	Franci Lenart	Bojan Lajlar
Visoko zmogljivi odkop	Boris Potrč	Vinko Kotnik, Pavle Skornšek
Fizične in ekološke obremenitve na delovnem mestu na visoko zmogljivih odkopih	Marjan Flace	Zmago Žibert, Dejan Radovanovič
Uvajanje reguliranih pogonov transporterjev	Branko Fošner	Danilo Jezernik, Zoran Dobovičnik
Programiranje tehnoloških procesov	Andrej Blažič	Miran Lužar, Stanislav Dacar
Razvoj metod selektivnega odkopavanja s kontinuirano analizo kemičnih parametrov premoga na podlagi naravnega gama sevanja	Marko Mavec	Janez Mayer, Miran Penšek
Postavitev modela vzdrževanja opreme v skladu z zahtevami ISO 9001	Jože Kamenik	Oto Brglez
Planiranje stroškov projekta	Marijan Lenart	Darjo Pungartnik
Projekt izvedenih del	Jože Volk	Božo Spegel, Matjaž Koželj
Dr. Hauc: "Kakovost obravnavanih aktualnih tem v zagonskih elaboratih je letos večja, kot je bila v prejšnjih dveh projektnih šolah. Osrednji problem, ki se postavi sedaj, je, po kakšnem vrstnem redu boste projekte realizirali. Najbolje je, da management podjetja zastavi strategijo uresničevanja in strategijo razvoja podjetja na osnovi teh projektov. Posamezne projekte morate povezati med seboj, saj se mnoge teme prepletajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Z delom je treba začeti takoj, saj projekt, ki ni realiziran v dveh letih, zgubi aktualnost. Zato boste morali narediti skupni strateški projektni plan vseh omenjenih projektov, projekte vključiti v redno planiranje, narediti poslovnik in se čim prej lotiti realizacije."
Dr. Žerdin: "Predstavitev zagonskih elaboratov je bila zelo dobro izvedena. Vodje in člani projektnih teamov so vanje vložili veliko znanja. Res bomo morali čimprej določiti prioriteto uresničevanja projektov in posamezne elaborate povezati med seboj. Skupna vrednost vseh projektov je več kot 30 milijonov nemških mark, kar je zelo veliko, posebej če upoštevamo vse predvidene rizike posameznega projekta.
Prav pri navajanju teh tveganj me je neprijetno presenetilo, da so bili skoraj pri vseh projektih za največje rizike navedeni: preobremenjenost delavcev pri projektu, nezainteresiranost delavcev, nemotiviranost... Ali to pomeni, da zaupamo odgovorne naloge premajhnemu krogu ljudi in jih s tem res preobremenjujemo? Ali ne znamo izbirati sodelavcev? Ali si nekateri delavci res ne znajo organizirati dela? Menim, da smo vsi v podjetju še premalo zaposleni, da torej še lahko sprejmemo nove odgovornosti, nove izzive!"
Ob koncu predstavitve sta dr. Hauc in dr. Žerdin čestitala vodjem in članom projektnih teamov, ki so sodelovali na predstavitvi, in jima podelila priznanja za uspešno opravljeno projektno šolo '97.
Diana Janežič
Na poskusnem delu
Obiskali smo nov kombajn na delovnem mestu v jami
"Objavljamo prosto delovno mesto v jami Pesje. Potrebujemo stroj za odkopavanje premoga. Kandidat naj izpolnjuje naslednje pogoje: zanesljiva in kakovostna izvedba, ubogljivost, lahka vodljivost in prilagodljivost, dovoljenje za delo pod zemljo, znanje enega tujega jezika (računalniškega). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom."
Kandidat je prihajal na delovno mesto "odkop 10 C" v jamo Pesje po delih med 21. in 24. novembrom. 5. decembra smo ga obiskali in njegove nove sodelavce povprašali, kako se je privadil novega delovnega okolja in kako so se delavci navadili nanj. Odgovarjal je Vinko Kovačec: "Ta stroj smo na našem odkopu zelo težko pričakovali. Naša skupina je vedno pripravljena spoprijeti se z novitetami. Zdaj stroj preizkušamo in seveda še ne morem dokončno oceniti, kako deluje. Kakšen mesec dni bomo na poskusnem delu mi in stroj. Po desetih dneh smo ugotovili nekaj pomanjkljivosti pa tudi nekaj dobrih stvari.
Kot kaže, je ta stroj namenjen rezanju trših premogov, to je črnih in rjavih, naš ksilit pa je drugačen. Zelo dobro pa lahko ocenim drobilec premoga, ki bo omogočil pobiranje premoga tudi za strojem.
Na stroju je veliko elektronike in mnogo podatkov se da dobiti kar od njega; na pri- Moštvo ob novem kombajnu - v ospredju Vinko Kovačec, mer podatke, kaj je delal v zadnjih osmih desno od njega Franc Borovnik urah. Gotovo se bo z njim dalo dobro delati in ko bo vključen v redno proizvodnjo, lahko spet pričakujemo kakšen rekord.
Kombajn v delo uvaja skupina, ki je uigrana, navajena dela, starejši v njej imamo precej izkušenj, mlajši pa so ravno prav 'z-agreti' za nove stvari in se želijo uveljaviti.
Novo leto je čas, ko si želimo marsikaj. Jaz si zase in za svojo družino želim zdravja in razumevanja, v službi pa varno delo brez nezgod in da bi se vsi razumeli!"
Gospodar odkopa Franc Borovnik je bolj skopih besed, pa vendar je za novega 'sodelavca' povedal:"Vsaka novost terja čas, da se vpelje v delo, pa tudi mi se moramo navaditi novega stroja. Bolj smo bili vajeni starih kombajnov, ta pa ima nekaj funkcij novih, nekaj slabših in nekaj dobrih lastnosti. Zelo velik je, hitrost rezanja pa je večja.
V naši delovni skupini smo sodelavci, ki se dobro poznamo. Jaz jim zaupam in vem, da bo naročeno ali dogovorjeno delo tudi dobro opravljeno. Želim si, da bi tako delali tudi naprej, da bi tudi v letu 1998 dosegali dobre delovne rezultate, ne le na našem odkopu, ampak v celem podjetju. Zase osebno pa si želim samo zdravja!" /dj/
Predpresoja našega dela
Leto 1997 zaključujemo res delovno in temeljito. Med pomembnejše naloge zadnjih mesecev leta spadajo gotovo tudi aktivnosti na področju kakovosti, ki so sedaj že zelo konkretne.
Tako je potekala 11. in 12. decembra v podjetju predpresoja. Opravili so jo predstavniki Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje: mag. Tatjana Žagar, mag. Ahmet Mehonič in prof. dr. Uroš Bajželj. Ta ustanova je nacionalna inštitucija, ki je akreditirana za certificiranje kakovosti proizvodov in storitev. V njenih organih delujejo predstavniki vlade, predvsem Ministrstva za znanost in tehnologijo, Gospodarske zbornice Slovenije, Univerze v Mariboru ter podjetij Iskra, Gorenje, Zavarovalnice Triglav in Zveze potrošnikov Slovenije. Inštitut je mednarodno akreditiran in povezan v mednarodno mrežo certifikacijskih organov.
Predpresoja pomeni preverjanje, kako se v praksi izvaja sistem kakovosti, ki smo ga zastavili s poslovnikom o kakovosti. Pri tem so presojevalci ugotavljali, ali delamo pri nas v skladu s standardom ISO 9001. Pregledali so, kako poteka delo v posameznih službah, oddelkih, presojali pa delo, opravila, ne posameznikov.
Poročilo o ugotovljenih neskladnostih s standardom ISO 9001 in priporočila so ob koncu predpresoje predali vodstvu podjetja, ki mora poskrbeti, da bodo neskladnosti do uradne presoje zunanjih presojevalcev odpravljene.
/dj/
Društvo ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva
Za moč stroke v sistemu
19. in 20. novembra so se v hotelu Barbara v Fiesi zbrali člani društva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva na svojem 3. strokovnem posvetovanju. Program posvetovanja so zastavili precej široko, saj so prvi dan na okrogli mizi govorili o planiranju poslovanja v elektroenergetskem sistemu, nato pa poslušali predavanje mag. Marka Senčarja o Evropski uniji in energetiki.
Vladimir Vavpotič (spodaj), udeleženci srečanja (desno)
V četrtek so imeli najprej predavanje dr. Rada Bohinca o Javnih podjetjih kot delniških družbah oziroma družbah z omejeno odgovornostjo, nato predavanje Zdenke Vidovič z Računskega sodišča o Reviziji v javnih podjetjih, popoldne pa so posvetovanje sklenili z občnim zborom društva. Društvo ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva je bilo ustanovljeno leta 1995. Vodi ga Vladimir Vavpotič, diplomirani ekonomist, ki je bil v tridesetih letih dela zaposlen v vseh podjetjih elektrogospodarstva, razen premogovništva, sedaj pa je že 15 let v Savskih elektrarnah, kjer vodi ekonomsko-splošni sektor.
"Ideja, da bi ekonomisti imeli svoje društvo," je pojasnil Vavpotič, "se je rodila na sestanku finančnih direktorjev iz vseh podjetij sistema in smo jo sprejeli. Ugotovili smo, da smo glede na spremenjene razmere v elektroenergetskem sistemu premalo povezani, imamo premalo informacij in da imamo specifične probleme, za katere ni prave priložnosti in časa, da bi jih razčistili, razrešili. Na splošnih seminarjih in srečanjih, ki so organizirani v okviru sistema, ne dobimo vseh odgovorov, ki jih potrebujemo.
Z ustanovitvijo društva je iniciativni odbor hotel poudariti tudi pomen ekonomske stroke v sistemu, saj imajo predstavniki
tehnične stroke mnoga, tudi že tradicionalna združenja ali druge oblike delovanja. V sistemu želimo biti servis, in to strokoven servis." V vseh podjetjih sistema je zaposlenih več kot 100 diplomiranih ekonomistov, društvo pa šteje okoli 400 članov, saj se vanj lahko vključiljo vsi, ki delajo vfinan-cah, računovodstvih, pri komerciali, planih in analizah... Torej so se v društvu zavzeli za vsebinsko povezanost članov. Za čim-boljše delo delujejo v društvu strokovne sekcije. "Sekcijo za računovodstvo vodi vaša sodelavka Dragica Kotnik," je povedal predsednik društva. "Delujejo še sekcije za finance, za plan in analize, za informacije in računalništvo. Društvo vodi izvršilni odbor, v katerem so zastopana s svojimi člani vsa podjetja v sistemu.
Društvo deluje po programu, v njem pa so med drugim zapisani tudi strokovni posveti. Imamo dva na leto, poleg tega, da na njih obravnavamo aktualne strokovne teme, jih izkoristimo tudi za izmenjavo podatkov, izkušenj, za nasvete. To je še posebej pomembno za nove člane, za nove delavce. Mnogi, ki delamo v podjetjih sistema že dolgo, se med seboj poznamo, se tudi sicer pokličemo in si svetujemo. Ob menjavi generacij pa naj bi tudi naše društvo poskrbelo, da bi se spoznali z nami in med seboj tudi novi delavci."
Diana Janežič
¥	1»	J*
1 €	€
!z predavanja dr. Rada Bohinca
Dr. Rado Bohinc je na posvetu društva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva predaval o javnih podjetjih kot delniških družbah oziroma družbah z omejeno odgovornostjo, kar ne zadeva ozko strokovnega dela ekonomistov, zato pa zadeva njihovo in delo vseh zaposlenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij elektrogospodarstva in premogovništva.
Kakšna oblika javnega podjetja je torej bolj primerna - delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo? Odgovor ni enostaven in ga tudi predavatelj ni povedal. Za javna podjetja veljata Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o gospodarskih družbah, vendar ne definirata, kaj naj javno podjetje dela, kakšna je pri tem vloga države in kaj regulira.
Stanje v javnih podjetjih je še posebej zapleteno, saj v njih nastopa država v dveh skorajda protislovnih vlogah: je lastnik podjetja, hkrati pa postavlja pogoje poslovanja in zakone, ki veljajo tudi zanjo! Javno podjetje v elektrogospodarstvu in premogovništvu (EGP) je po zakonu lahko družba z neomejeno odgovornostjo, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, komanditna delniška družba ali delniška družba.
Pri nas so proizvodna podjetja d.o.o. v 100-odstotni državni lasti, distribucijska podjetja delniške družbe z manjšim lastniškim deležem zaposlenih in podjetja za prenos električne energije d.o.o. Takšen status podjetja prejudicira razmerja med lastnikom (državo, delničarji, zaposlenimi), upravo in drugimi lastniki.
Posebej zahteven je položaj managerja, poslovodje podjetja s statusom d.o.o., saj mora po zakonu v interesu lastnika (države) delati in poslovati kot dober gospodar, lastnik pa mu hkrati neprestano dirigira pogoje poslovanja (ki, kot vemo iz vsakdanje prakse, niso vedno v dobrobit podjetja!) Država pač sprejema zakone in druga pravila s svojega vidika, ne pa mikroekonomskega, torej pogleda managerja v podjetju, četudi je v njem lastnica!
Zanimiva je enostavna primerjava s statusno ureditvijo podjetij elektrogospodarstva in premogovništva v Evropi! Proizvodnja je v večini primerov v zasebnih rokah, kjer imajo pooblaščeni zasebni proizvajalci koncesije za pridobivanje posameznih energetskih virov. Distribucija energije je v glavnem urejena na mestni ali regionalni ravni v mešani ali zasebni lastnini in jo dovoljujejo koncesije. Prenos energije pa je v glavnem v državni lasti. Torej je to področje urejeno na tržni način, z regulacijo cen in pogojev,
ki jih določa država, ne pa s statusom podjetja.
Kakšne pa so sploh razlike med delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo? Angleški in ameriški izraz za delniško družbo pove, da gre za odprto družbo, javni kapital, za cirkulacijo kapitala in lastništva, družbo, v kateri je velika vezanost glasovalnih pravic na obseg kapitala, ki ga je kdo vložil, in na delež dobička.
Družba z omejeno odgovornostjo je zaprta družba, katere lastniki imajo veliko svobodo pri določanju pravil igre, sestavi statuta; v njem svobodno določijo delovanje organov upravljanja, vezanost glasovalnih pravic na obseg kapitala in delitev dobička.
Zakaj je pri nas sistem lastninskega preoblikovanja tako dolg in zapleten? Tudi v Evropi so lastninski odnosi zapleteni in ni enostavnih odgovorov in primerjav. V skromno opravičilo vladi pa je dr. Rado Bohinc, ki je sedaj predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, pred leti pa je bil tudi Minister za znanost in tehnologijo in torej vladni usluženec, dejal: "Država je ob osamosvojitvi nenadoma imela veliko dela in je morala sprejeti ogromno zakonov. Vsi še vedno niso in mnoga področja še niso urejena.
Tako je precej dejavnosti enostavno podržavila - šolstvo, zdravstvo... - prav tako pa elektrogospodarstvo in premogovništvo, saj je to zelo intenzivna, produktivna ter za državo pomembna gospodarska panoga, ki (lahko!) nosi velike dobičke."
Naj sprejmemo to opravičilo ali ne, je treba ob vsej nedorečenosti in nejasnosti o statusu javnih podjetij poudariti še eno Bohinčevo misel. Namreč, da v naši družbi niso jasna natančna pravila igre, natančne definicije posameznih statusov ter da pri vseh odnosih med državo, državnimi organi in podjetji ni izoblikovane profesionalne in osebne etike. Vse prevečkrat gospodarske zadeve upravlja politika!
Diana Janežič
Prva obletnica delovanja direkcije za rudna bogastva
Upravičili ustanovitev
Pred letom dni je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti uresničilo načrtovano ustanovitev direkcije za rudna bogastva. Direkcija je začela delovati 1. oktobra lani, na dan svete Barbare, 4. decembra, pa so bili slovesno predani namenu njeni delovni prostori v stekleni direkciji na Rudarski 6. Po letu dni je direktor direkcije dr. Boris Salobir 3. decembra v vili Široko v Šoštanju predstavil direktorjem premogovniških podjetij, predstavnikom inšpekcij, inštitutov in šol ter županu občine Šoštanj dr. Bogdanu Menihu enoletno delovanje direkcije.
Dr. Boris Salobir
Ob ustanovitvi direkcije se je njen direktor najprej lotil njenega predstavljanja rudarski domači in tuji javnosti, kar je storil prek medijev in z obiski v rudarskih podjetjih in inštitucijah ter s sodelovanjem na številnih strokovnih posvetovanjih in srečanjih. Takoj pa je začel tudi z uresničevanjem mnogih pomembnih nalog. Med prvimi je bila prav gotovo priprava Zakona o rudarstvu, na katerega rudarska stroka čaka že leta, zdaj pa bo morda le ugledal luč sveta. Konec tega leta naj bi prišel v parlamentarno proceduro.
Med drugimi pomembnejšimi aktivnostmi v letu delovanja je dr. Salobir poudaril pripravo predloga Uredbe o koncesijah, oživitev delovanja republiške komisije za rudne zaloge in recenzijo predloga Zakona o oskrbi z energijo. Veliko je bilo sodelovanja s tujino, pri čemer so v direkciji obdelali direktive Evropske unije glede podeljevanja koncesij, sodelovali s skupino za premog, ki deluje pri Združenih narodih, navezali stike s programom PHARE v Bruslju ter rudarskimi direkcijami v Nemčiji, Avstriji, Češki, Slovaški in na Madžarskem.
V	letu 1998 naj bi direkcija med drugimi nalogami pripravila program izkoriščanja mineralnih surovin v Sloveniji, izdelala petletno bilanco rudnih zalog, ocenila stanje potreb po nekovinskih mineralnih surovinah, izdelala karto rudnih bogastev Slovenije, uskladila klasifikacijo in kategorizacijo virov in zalog mineralnih surovin z Evropsko unijo, spodbujala delovanje raznih komisij in izdelala metodologijo podeljevanja koncesij.
V	oceni delovanja direkcije je dr. Salobir dejal, da je upravičila svojo ustanovitev, da pa so delo direkcije ovirali predvsem neurejeno financiranje, premajhno število strokovnih sodelavcev, zapostavljenost rudarstva v Sloveniji in tudi indiferenten odnos ministrstva do dela direkcije. "Na predstavitvi našega programa ni bilo nobene debate, vprašanj, pripomb, ne odobritve niti zavrnitve programa, pač v stilu 'direkcijo končno imate, zdaj pa delajte'," je bil kritičen dr. Salobir.
S tem njegovim mnenjem so soglašali vsi poslušalci poročila, hkrati pa so bili soglasni tudi v tem, da je direkcija opravila v prvem letu obstoja veliko dela in mnoge stvari, ki so stale desetletja, premaknila z mrtve točke. Tako je direktor našega podjetja dr. Franc Žerdin dejal, da je bilo v tem letu prav zaradi velike angažiranosti dr. Salobirja pri pripravi Zakona o rudarstvu veliko stikov med rudarskimi strokovnjaki, da pa je razočaran nad mačehovskim odnosom resornega ministrstva do direkcije in rudarstva. "Ministrstvo je ustanovilo nekaj direkcij, ni pa uresničilo obljub o strokovnih sodelavcih teh direkcij in o njihovem financiranju. Razen sodelovanja republiškega rudarskega inšpektorja med rudarskimi strokovnjaki v okviru ministrstva sodelovanje ni zaživelo; kot da vlada med njimi ljubosumnost, bojazen, da bi kdo komu vzel kakšno nalogo, idejo, odgovornost, namesto združevanja moči in znanja za skupne naloge. Direkcija za rudna bogastva bi morala ob podpori ministrstva izražati jasen odnos do oprtih dilem in problemov v rudarstvu, graditi politiko na rudarskem področju in ne le gasiti perečih problemov, kot to dela ministrstvo v gospodarstvu. Idealno bi bilo, da bi imeli energetiki in rudarji spet svoje ministrstvo in da ti dve strateški dejavnosti ne bi bili tako zelo ločeni od gospodarstva," je menil dr. Žerdin.
Te besede so bile osnova za nadaljevanje debate, v kateri so vsi sobesedniki poudarjali preslabo poznavanje problemov rudarstva v matičnem ministrstvu in spore med njim in ministrstvima za okolje in prostor ter znanost in tehnologijo o tem, katero je pristojno za razreševanje konkretnih problemov v rudarstvu.
Ob koncu so soglašali, da podpirajo delo direkcije in bodo še tesneje strokovno sodelovali, svoje mnenje pa je povedal tudi župan Šoštanja, ki je dejal, da je pri dr. Sa-lobirju naletel na posluh za lokalne probleme, kar v naši državi ni ravno pogosto. Mnoge težave bi se tudi v drugih panogah lažje razrešile, če bi lokalni skupnosti pravočasno predstavili strokovno utemeljene predloge.	Diana Janežič
Znanje je kapital
Legenda ne pravi, da bi imela sveta Barbara kakšno povezavo z učenjem, znanjem, ampak "če ima Barbara kaj zaslug pri tem, da se že nekaj let na njen dan zberemo in počastimo naše sodelavce, ki so ob delu pridobili visoko izobrazbo ali akademske nazive, potem sem ji v imenu podjetja in naše prihodnosti hvaležen," je 4. decembra v vili Široko v Šoštanju dejal direktor podjetja dr. Franc Žerdin.
Počastitev sodelavcev, ki so se ob delu dodatno izobrazili, je tudi letos organiziralo društvo inženirjev in tehnikov, slovesnosti pa sta pridala svoj pečat nastopajoča glasbenika: harfistka Tina Žerdin in flavtist Jernej Marinšek.
V letu 1997 so si dodatno izobrazbo ob delu pridobili trije sodelavci. Dušan Zapušek iz kadrovske službe je na visoki šoli diplomiral z nalogo "Osmišljenost življenja med invalidi s teorijo logoterapije in logotesta".
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani si je magistrski naziv s področja poslovno-organi-zacijskih ved pridobil Darjo Pungartnik, diplomirani inženir rudarstva, v svoji nalogi pa je obravnaval organizacijo projektov v projektno matrični organizacijski strukturi.
Doktorski naziv je letos na Naravoslovno-tehnični fakulteti, na oddelku za geotehno-logijo in rudarstvo v Ljubljani dosegel mag. Evgen Dervarič, diplomirani inženir rudarstva. Zagovarjal je doktorsko disertacijo z naslovom "Kategorizacija hribin za iz-
biro načinov podgrajevanja in izgradnjo jamskih prog".
Omenjenim sodelavcem je čestital in jim podelil spominska darila direktor podjetja, ki je ob tem še dejal: "Želim, da bi bilo vsem delavcem izobraževanje tudi naprej izziv, da bi v pridobivanju novih znanj videli smisel svojega dela za uspešno uresničevanje strateških ciljev podjetja. V razmerah, ki vladajo v slovenskem in tudi evropskem premogovništvu, nas rešuje samo znanje in pri tem smo v premogovniku na dobri poti. Obsežno in raznoliko znanje delavcev podjetja je njegov kapital."
V imenu letošnjih nagrajencev se je za izkazano pozornost ter vso pomoč in podporo, ki so ju bili od sodelavcev deležni v času študija, zahvalil dr. Evgen Dervarič.
Diana Janežič
Praznovanje dneva zavetnice rudarjev
Na sliki od leve: dr. Evgen Dervarič, dr. Franc Žerdin in Darjo Pungartnik Imanjka Dušan Zapušek)
Ja Barbara le zavetnica?
Na dan svete Barbare, 4. decembra, je vlada Republike Slovenije dala soglasje k stutu-tu Premogovnika Velenje, ki je pogoj za pridobitev drugega soglasja Agencije za privatizacijo v postopku lastninjenja.
V začetku decembra je bil kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del pri gradnji razžve-plevalne naprave na bloku 5 TE Šoštanj med petimi kvalificiranimi ponudniki izbran nemško-slovenski konzorcij Rudis-Deutsche Babcock. Dogodek, ki je velikega pomena tudi za prihodnost našega podjetja!
Pisalo seje leto 1997
Januar
Zastavljena je bila proizvodnja 3.920.000 ton premoga, ki naj bi ga odkopali na 450 metrih odkopne fronte v 247 delovnih dneh in s povprečno zaposlenimi 3.909 delavci.
V	ekonomsko vrednotenje delovnega načrta smo vključili ceno 6,32 DEM/GJ za premog za proizvodnjo električne energije. Cena premoga za toplotno ogrevanje naj bi bila 4,1 DEM/GJ.
Javno smo objavili program lastninskega preoblikovanja in začeli vpisovati zadolžnice za premalo izplačane plače in certifikate.
Sindikat podjetja in direktor sta podpisala aneks h kolektivni pogodbi, ki se nanaša na višino plač, dogovorila pa sta se tudi, da lahko deputatne karte zaposleni vrnejo podjetju v odkup.
Združenje za energetiko pri GZS in slovenski odbor WEC sta v Cankarjevem domu predstavila recenzije delovnega gradiva za nacionalni energetski program. Komisija za kulturo je organizirala 30-urno likovno delavnico za otroke naših delavcev. Konec leta 1996 je bilo na deponiji 622.146 ton premoga, konec januarja 97 pa 434.522 ton.
Februar
Začel je delovati nov visokoproduktivni odkop v jami Pesje na k.+ 10.
Vodstvo podjetja je zastavilo reorganizacijo elektro-strojne dejavnosti; ukinilo je obrat Jamska mehanizacija in ločilo elek-tro in strojno dejavnost na dve samostojni dejavnosti.
V	okviru projekta "Sistem kakovosti" sta stekla izobraževalna modula "Notranje presoje" in "Korektivni ukrepi".
Marec
5. marca je podjetje obiskal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Pognal je stroj na novem visokoproduktivnem odkopu B na koti +10 v jami Pesje. Odkop je dobil ime "ministrski".
Direktor dr. Franc Žerdin je ministru Dragonji predlagal pogoje? poslovanja brez izgube v letu 1997; cena energetskega premoga 6,11 DEM/GJ, toplotnega 5,04 DEM/GJ in komercialnega 5,29 DEM/GJ. Minister je obljubil 10-odstotni bonus domačemu premogu glede na ceno uvoženega in torej ceno 5,95 DEM/GJ za energetski premog.
13. marec je zgodovinski dan: na petih odkopih je bil dosežen nov največji dnevni odkop premoga v zgodovini premogovnika - 32.000 ton. Na "ministrskem" odkopu je bilo v enem dnevu odkopanih 11.000 ton premoga, kar je tudi vrhunski rezultat. Na odkopu L,v jami Preloge je bil dosežen dnevni napredek 9,5 metra. Na odkopu k-80 A v jami Preloge, opremljenem s starejšim podporjem, je bil dosežen rekorden odkop 7.200 ton.
Razpisali smo štipendije za šolsko leto 1997/98.
2. marca je bilo na deponiji najmanj premoga v celem letu: 325.367 ton.
April
Postavili smo sistem vrednot podjetja: človek, delo, prihodnost, v sozvočju s kvaliteto, tradicijo in okoljem.
Aktualiziran je bil strateški načrt podjetja za obdobje 1997-2006 in postavljeni štirje strateški cilji podjetja:	zagotavljati
proizvodnjo lignita, ki bo omogočala tehnično in ekonomsko optimalno poslovanje v Rudniku lignita Velenje ter v Termoelektrarni Šoštanj; zaposlenim omogočiti kar največjo stopnjo varnosti in humanosti pri opravljanju delovnega procesa; sproti in učinkovito reševati ekološke probleme, ki so in še vedno nastajajo kot posledica energetske dejavnosti v občinah Velenje in Šoštanj; zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v energetskih dejavnostih zagotavljati nova delovna mesta oziroma nove proizvodne programe.
Začela se je projektna šola '97.
Sestanek odbora za pripravo svetovnega rudarskega kongresa v Mehiki je potrdil, da je velenjski premogovnik v svetovnem vrhu.
Maj
Upravni odbor podjetja je na svoji redni seji potrdil letni in strateški plan podjetja. Potrdil je tudi izhodiščno ceno premoga 5,95 DEM/GJ in proizvodnjo 4.050.000 ton premoga v letu 1997.
Med 19. in 28. majem je bila na obisku v kitajskih premogovnikih skupina strokovnjakov našega premogovnika in nemške firme DBT. Na Kitajsko so potovali mag. Marjan Kolenc, dr. Milan Medved in Zdenko Lah.
V severozahodnem predelu jame Preloge je začel delovati odkop L, z visoko horizontalo.
Izobraževalni center CISef je izvedel izobraževanje vodstva podjetja na ekonomskem področju.
Vodstvo sindikata podjetja je končalo sedemletni mandat in zastavilo novega. Za predsednika je bil ponovno imenovan Jože Kožar, za podpredsednika pa Drago Trkulja.
V hotelu Barbara v Fiesi sta bili predani namenu nova izobraževalna dvorana in prenovljena plaža.
Na straneh glasila smo spregovorili o nasilju v družini.
Junij
Začelo se je praznovanje 36. dneva rudarjev.
Na obisk v podjetje je prišel novi državni sekretar za energetiko Alojz Kovše, ki si je ogledal visokoproduktivni odkop v jami Resje ter se seznanil s proizvodnjo in poslovanjem podjetja.
Na oddelku za geotehnologijo in rudarstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani je mag. Evgen Dervarič uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo in pridobil naziv doktorja rudarskih znanosti.
Sedem naših sodelavcev, članov planinske sekcije podjetja, je opravilo izpite za planinske vodnike po nizkogorju.
Sindikat je prevzel nov apartma v Moravskih Toplicah.
Julij
Praznovali smo dan rudarjev s 36. skokom čez kožo. Svečani skok je opravil predsednik države Milan Kučan, za njim pa 50 mladih rudarjev. Slavnostni govornik je bil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Namenu smo predali novo otroško igrišče v TRC Jezero.
Dr. Žerdin in dr. Medved sta bila na poslovnem obisku v nemški firmi DBT.
Gostili smo svetovno prvenstvo Naviga '97. Pihalni orkester je petič sodeloval na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem in se petič vrnil domov z zlato medaljo.
300 mladih, katerih starši delajo v našem podjetju, je opravljalo počitniško delo.
Avgust
ERICo je od 18. do 24. avgusta v Vinski Gori pripravil 9. raziskovalni tabor.
TRC Jezero je gostil tabornike na mednarodnem zletu tabornikov.
11. septembra smo na samo petih odkopih in 448 metrih odkopne fronte odkopali 33.000 ton premoga - največ dosedaj.
V	celem mesecu smo v 21 delovnih dneh in na 448 metrih odkopne fronte odkopali 503.300 ton premoga, kar je eden najboljših mesečnih odkopov v zgodovini.
Ob občinskem prazniku je bila namenu predana posodobljena ventilatorska postaja Pesje.
Predstavniki podjetja so bili na sejmu rudarske opreme v Katovvicah na Poljskem.
Na osmem srečanju in Ditovem teniškem turnirju je društvo inženirjev in tehnikov gostilo poslovne partnerje podjetja.
Darjo Pungartnik je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pridobil naziv magistra poslov-no-organizacijskih ved.
Oktober
Med 9. in 16. oktobrom je bil v Mehiki 17. svetovni rudarski kongres. Na kongresu je sodeloval dr. Franc Žerdin, v Mehiko pa so potovali tudi dr. Evgen Dervarič, mag. Marjan Hudej in Branko Fošner.
15. oktobra je bilo na deponiji največ premoga v celem letu: 891.445 ton.
November
V	slovenski gospodarski in politični delegaciji pod vodstvom dr. Janeza Drnovška, ki je obiskala Sarajevo, je bil tudi direktor podjetja. Z bosanskimi gospodarstveniki se je pogovarjal o strokovni in tehnični pomoči bosanskim premogovnikom.
Na odkopu 10 C v jami Pesje je bil montiran nov dvobobenski kombajn.
Konec novembra je v hotelu Barbara v Fiesi potekala prva strateška konferenca podjetja, na kateri so bili zastavljeni načrti za delo v prihodnjem letu in do leta 2007.
S predstavitvijo zagonskih elaboratov je bila sklenjena projektna šola '97.
December
Vlada je dala soglasje k statutu podjetja, kar je pogoj za pridobitev drugega soglasja Agencije za privatizacijo v postopku lastninjenja
Ob praznovanju dneva sv. Barbare, zavetnice rudarjev, so bila sodelavcem, ki so v tem letu dosegli uspehe pri izobraževanju, podeljena spominska darila.
Sprejet je bil delovni načrt za leto1998, ki predvideva odkop 4 milijone ton premoga. Izpolnjen je bil letni delovni načrt; odkopanih je bilo 4.050.000 ton premoga.
Drugič zapovrstjo smo vsi zaposleni skupaj praznovali v Beli dvorani.
Sredi decembra je bilo v podjetju zaposlenih 3891 delavcev, od tega 3658 moških in 233 žensk. V letu 1997 je iz podjetja odšlo 169 delavcev, nanovo pa je prišlo 73 delavcev. Povprečna starost je 38 let.
Od kod prihaja premog
Marsikoga smo že gostili v našem podjetju in mu pokazali način pridobivanja premoga, prav zanimivo pa je, da tega še niso videli tisti ljudje, ki imajo s premogom posredno veliko opraviti. To so, na primer, prodajalci našega premoga v Sloveniji. 11. decembra so dobili to priložnost. Ponudil jim jo je Aleš Dremel, prodajni inženir v komercialni službi, in jih popeljal na ogled jamskih delovišč v jamo Pesje.
Prodajalci našega premoga po	Vzroke za takšno odločitev je takole poja-
ogledu jame	snil: "S prodajalci našega premoga sode-
lujemo že vrsto let, redno pa se srečujemo le ob podpisu pogodb o prodaji premoga za naslednje leto. Ker prodaja premoga zaradi konkurenčnosti uvoženih premogov in ekoloških zahtev povsod upada, radi pa bi zadržali določen delež prodaje komercialnega premoga, smo se letos odločili, da navežemo tesnejši stik s prodajalci premoga in jih povabimo na ogled proizvodnje.
Kakšni so njihovi vtisi bodo povedali sami, jaz pa naj poudarim, da so se delavci v jami Pesje, ki so nas spremljali, potrudili, da so nam povedali in pokazali veliko zanimivega in zato menim, da je to srečanje povsem uspelo. Upam in si želim, da bomo uspešno nadaljevali tudi poslovno sodelovanje v zadovoljstvo proizvajalca, torej nas, prodajalcev in kupcev premoga!"
Kakšni so bili torej vtisi treh naših poslovnih partnerjev?
Bojan Jakšič, samostojni podjetnik, ki se
ukvarja s prevozi in prodajo energentov: "Velenjski premog prodajam od leta 1989 in od takrat do danes je prodaja premoga upadla za okoli 30-40 %. Ljudje se preusmerjajo na druge energente, predvsem na tekoče in plinaste. Moje prodajno področje je severovzhodna Slovenija, Prekmurje in okolica Murske Sobote. Od premogov prodamo 80 % lignita, drugo pa zasavskega in češkega premoga.
V	velenjskem premogovniku nisem bil še nikoli in sem bil ob ogledu jame prijetno presenečen. Presenetili sta me velikost jame in opremljenost s stroji, pravzaprav sploh ne vem, kaj sem si prej predstavljal, da bom videl."
Igor Cverlin, direktor podjetja Horizont iz Maribora: "V našem podjetju od leta 1990 prodajamo trda goriva, kasneje smo priključili tudi tekoča, sedaj pa skušamo priti na tržišče še s plinastimi. Na področju Maribora in okolice smo najmočnejše zasebno podjetje za prodajo teh energentov. Največ prodamo kurilnega olja, prodaja trdih goriv pa upada zaradi ekoloških razlogov, poleg tega pa je ogrevanje z drugimi gorivi za uporabnika 'udobnejše'. Med premogi prodamo pri nas več visokokalo-ričnega premoga kot lignita.
V	jami sem bil tokrat prvič in res sem vesel, da sem si po večkratnih povabilih končno le vzel čas za ogled. Vedno sem cenil delo rudarjev, odslej pa ga bom cenil še bolj. Nisem si predstavljal, da je delo rudarjev tako mehanizirano in da v Velenju odkopavate na tako moderen način. Jama je zelo suha in počutil sem se povsem varnega."
Marija Molajnar, Horizont Maribor: "S
prodajo premoga se ukvarjam že več kot 20 let, najprej v podjetju Dom Smreka, potem v Kurivu in sem si vedno želela videti, od kod prihaja premog. Zadnja leta je prodaja premoga precej upadla, največ ga prodamo na podeželje. Največ prodamo nemških briketov in češkega premoga. Ti so dražji od slovenskih premogov, medtem ko sta velenjski in zasavski premog približno cenovno izenačena. Prav cena igra pri nakupu pomembno vlogo.
Moji vtisi z jame so še neurejeni. Presenetila me je mehaniziranost delovišč, saj sem si delo rudarjev predstavljala še bolj ročno. Vse mi je bilo zanimivo. Preden smo se spustili v jamo, sem občutila nekaj tesnobe, ampak ko smo bili enkrat 'spodaj1, na strah nisem več pomislila. Pritegnila me je razlaga vodiča, stroji, okolica, tako da sem sploh pozabila, da sem tako globoko pod zemljo. Vesela sem, da sem izkoristila to priložnost!"
Diana Janežič
KULTURA
Brez vas ne bi mogli!"
Koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje v zahvalo sponzorjem
"Premogovnik Velenje ne bi bil to, kar je, če ne bi imel lastne odkopne metode, sposobnih ljudi, ki delajo v njem, in nenazadnje, če ne bi imel svoje godbe", je dejal direktor premogovnika in predsednik Pihalnega orkestra podjetja dr. Franc Žerdin 14. novembra v Glasbeni šoli na koncertu Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Godbeniki so koncert pripravili v zahvalo sponzorjem, ki so podprli njihovo potovanje in nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem.
Spomnimo se, da so se s tega tekmovanja Velenjčani petič zapored vrnili z zlato medaljo. Nastop na takšnem tekmovanju je projekt, v katerega je vloženega veliko dela, veliko organizacijskih priprav in terja veliko sredstev. Brez pomoči sponzorjev bi ga težko izvedli.
"Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu in nas podprli," je nadaljeval dr. Žerdin. "Naša godba ni kar tako," je dejal, "odlična je in pogoj za njeno uspešno delo je odlična glasbena šola, z odličnimi glasbenimi učitelji, dirigenti in učenci. Takšne godbe tudi ne bi bilo, če ne bi imeli njeni člani veliko podpore in razumevanja pri starših, partnerjih, če ne bi bili pripravljeni veliko vaditi. Zato hvala vsem in predvsem dirigentu, mag. Ivanu Marinu, ki je z vami naštudiral program prvenstva in z vsemi trdo delal!"
Da znajo zaigrati, so godbeniki dokazali na tem koncertu. Najprej so zaigrali del tekmovalnega programa s svetovnega prvenstva, v drugem delu koncerta pa so polno dvorano poslušalcev navdušili s priredbo znane arije Figara iz Rossinijeve opere Seviljski brivec, kjer se je imenitno odrezal mladi solist Toni Vrzelak na baritonu, ter sodobno priredbo znanih Mozartovih skladb.
Na koncertu so sponzorjem v zahvalo podelili kopijo diplome, ki jo je orkester prejel na svetovnem prvenstvu, kaseto z originalnim posnetkom nastopa in novo zgoščenko Logarska dolina, ki je izšla letos. Hkrati so koncert izkoristili tudi za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih priznanj članom orkestra za njihovo 5-, 15- in 25-letno sodelovanje v pihalnem orkestru.
Diana Janežič
Čestitke nastopajočim godbenikom...
... in solistu Toniju Vrže laku
Bodite srečni!
Bližajo se praznični dnevi, ki jih bomo preživljali vsak po svoje. Pred leti nismo nikjer slišali govoriti o pomenu praznovanja. Morda smo poslušali svoje starše ali celo stare starše, ki so obujali svoje mladostne spomine. Prazniki so zanje pomenili srečanje družine, sorodnikov, prijateljev, ki so se zbrali ob praznično okrašeni mizi, obloženi z dobrotami, ki jih niso poznali iz vsakdanjega jedilnika. Družilo jih je petje, pripovedovanje zgodb, družabne igre, ples in mnogo, mnogo smeha.
Obujanje spominov na praznične dni je še velikokrat skozi leto, polno obremenitev in težav, pričaralo nasmeh na usta, prijeten spomin na mlada leta, na družino, na prijatelje. V teh spominih ni bilo dragih daril, ni bilo tekmovanj, kdo bo dobil več, kdo bo povedal, v katerem kraju je preživljal praznike.
Ko mi je urednica dejala: "Napiši nekaj v rubriko zdravje' o tem, kako preživljati praznike, saj smo v bistvu z družino, z otroki skupaj doma skoraj več kot traja poletni dopust," sem takoj pomislila na delo Andrevva Matt-hewsa 'Bodi srečen' in njegov sestavek v njem 'Učite se od otrok'.
Večina nas je obdarjenih z otroki in v teh praznikih imamo priliko, da se učimo od njih in praznike preživimo tako, da bomo oboji lahko rekli: "Se spomniš, kako lepo je bilo..."
Učite se od otrok
Od otrok se lahko toliko naučimo. Mnogi imamo srečo, da se dvajset ali trideset let po svojem otroštvu ponovno srečamo s čudežem otroštva. Ko bodo naši otroci imeli otroke, bomo dobili ponovno lekcijo. Zdi se, kot bi mnogi starši gledali na proces učenja kot na enosmerno pot. Prepričan sem, da bi storili veliko dobrega, če bi si vzeli čas in se sami učili od svojih otrok in jih redkeje poučevali.
Otroci se znajo veliko bolje zabavati kot večina odraslih. Otroci se znajo smejati. Ne potrebujete veliko, da jih spravite v smeh. Včasih za to sploh ne potrebujete ničesar. Smejejo se, ker je smeh zabaven. Ste se danes že kaj smejali?
jmm
Moja babica ima take poti, ki nikoli ne izgubijo hiše, tudi kadar se stemni, me vedno pot poišče.
Moja babica ima tako drevo, ki noče biti visoko in kadar plezam nanj, mi vedno da roko.
Moja babica ima take obit ki, kadar dežuje delajo zame luže in mlake. Moja babica ma tak breg, i se lepo upogne, adar zapade sneg. t.loja babica
■
na tako hišo, ki v vrtu rase, v njej palačinke peče eno zame - eno zase. Moja babica ima tako glavo, ki pozna stare čase, z njo si pravljice izm, eno zame - eno zase.
Saša Vegri
Otroci znajo biti čudovito spontani. Ne analizirajo in ne presojajo vsega. So preprosto takšni, kakršni so, znajo biti popolnoma tukaj in zdaj. Kadar srečamo odrasle, ki so znali ohraniti to spontanost, jih zelo cenimo. Radi bi manj razmišljali in namesto tega bili bolj občutljivi.
Otroci se večno čudijo. So radovedni. Kamen ali pikapolonica, mlaka ali miš, vse je lahko za otroka povod za čudenje. Vse je zanj novo in vznemirljivo in ničesar mu ne sme uiti. Odrasli na to pozabijo. Ničesar več ne vedo o kamnih in pikapolonicah, o mlakužah in miših. Toda vedno je še kup reči, ki bi jih morali vedeti o tem.
Ko odrastemo, radi pozabimo, kako čudovit je naš planet.
Otroci so tudi zelo odkriti. Nimajo predsodkov. Naj bo bogat ali reven, bel ali črn, vsakogar sprejmejo. Otrok se ne vznemirja zaradi verskega ali političnega prepričanja
Očka pravi
Jeka pravi, da v mamini gla' se vsaka beseda
juha.
iduha.
na glavo postav Zanjo so rokav na srajci in na Dravi.
Zanjo e jeza
kuha kot juha.
Zanjo se in rožo zadi Pnnjej pot gre in se v vasi ustavi, pnnjej ležijo gore
zleknjene ob puščavi, pri njej hiša rase najraje ob travi.
Po njenem
se bolezen in sosedo pozdravi, po njenem se /aM(T™
šal in prijateljstvo splete od glave do pete.
Saša Vegri
Spoštovani sodelavci in sodelavke, bralci rubrike 'Zdravje'!
Pred dvema letoma smo začeli objavljati prispevke v tej rubriki. Ne bojte se, ne bomo še prenehali. Veliko je še skrivnosti človekove duše in telesa, naših strahov, bolezni, bolečin in težav, ki jih s pomočjo medicinskih in drugih strokovnjakov postopoma odkrivamo. Vse le zato, da bi živeli bolje, srečneje, bolj zdravi, zadovoljni, srečni. Četudi nas stalno ali /e občasno kaj teži, boli, lahko s tem, da se zavedamo samega sebe, svojega telesa, živimo bogatejše, lažje.
Praznični dnevi so priložnost, da se posvetite sebi in svoji družini, počnete kaj, česar sicer zaradi drugih obveznosti ne morete. Naj vas ne premamita preobilna jedača in pijača. Privoščite si ju tako in toliko, da se boste počutili prijetno, ko ju boste uživali, in tudi potem, ko bo zabava minila.
Veliko lepega in dobrega vam v imenu sodelavcev rubrike 'Zdravje' želimo tudi v letu 1998. Bodite srečni, zdravi, zadovoljni, imejte radi svoje družinske člane in prijatelje, imejte radi ta planet in sebe na njem!
Uredništvo
drugega. Otroci si ne delajo skrbi, ali ste čisti ali ne. Sprejmejo vas v vseh okoliščinah. Kolikokrat slišite majhnega otroka, ki bi se pritoževal zaradi vremena? Nikoli. Otroci intuitivno vedo, da je treba stvari jemati takšne, kot so, če hočeš ostati duševno zdrav.
Smo ob otroški iskrenosti presenečeni in očarani? "Zakaj si videti tako stara?" "Boš kmalu umrl?" "Zakaj tolčeš po mizi?" "Petrov oče se smeji. Zakaj se pa ti ne smejiš?"
Otroci so brezmejno odkriti. Če si nekaj želijo, ne obupajo takoj. Tako jih lahko slišimo, kako pravijo: "Lahko dobim sladoled? Tudi Janezek ga je dobil." Njihova vztrajnost je občudovanja vredna in jo moramo znati prenašati. Otroci vztrajajo. Ko so se učili hoditi, so vadili in vadili. Padali so in ponovno vstajali. Padali so na obraz in se pobirali. Nazadnje so se naučili hoditi. Pa vi, še imate v sebi to vrsto odločnosti?
Kot smo rekli, otroci imajo neznansko domišljijo. Ta jim omogoča, da se učijo, urijo svoj spomin in zato se tudi tako hitro razvijajo.
Družite se z otroki. Naučite se, kaj je to smeh, spontanost, radovednost, senzibilnost, neumornost, zaupanje, odločnost in domišljija. Otroci so tukaj, okrog nas, da bi se učili od njih.
Milena Ahtik, dipl. psihologinja
Srečno in varno pot tudi v letu 1998!
Upravni odbor planinske sekcije Premogovnika seje 20. novembra sestal na redni volilni seji. Vzrok zanjo? Sedanjemu vodstvu upravnega odbora je potekel mandat, volilna seja pa je bila, seveda, tudi priložnost za pregled dosedanjega dela in načrtovanje za naprej.
Najprej je poročilo podal dosedanji predsednik upravnega odbora Primož Strniša, ki poleg tega, da se mu je iztekel mandat v planinski sekciji, odhaja tudi v pokoj. Iz poročila je moč razbrati, da se je pod njegovim vodenjem planinska sekcija okrepila in dobila pravo vlogo. Med drugim so uredili financiranje sekcije s sredstvi, namenjenimi športu in rekreaciji delavcev podjetja, načrtno so začeli šolati planinske vodnike in kupili šest kompletov planinske opreme za varno hojo v visokogorju. "Število naših članov je okoli 75. Na leto smo izvedli 10 izletov. Delali smo zelo uspešno in smo ena redkih sekcij v Planinskem društvu, ki ima izvedene in polno zasedene vse izlete, ti pa so potekali brez nezgod. To dokazuje, da pravilno delamo in si postavljamo realne cilje," je v svojem poročilu zapisal Primož Strniša, ki bo v sekciji deloval še naprej, četudi upokojenec.
Kot rečeno, je bila seja volilna. V novem upravnem odboru bodo prihodnji dve oziroma štiri leta delovali: Husein Djuherič, ki je bil izvoljen za predsednika, Franc Maršnjak bo opravljal tajniška dela, blagajno bo vodila Marjana Borovnik, nadomeščala jo bo Zinka Ribič, člani odbora pa so Vera Debenjak, Primož Strniša in Toni Žižmond.
S Stefanovega pohoda pred leti
Novi predsednik Husein Djuherič je takole predstavil načrte za delo: "Delovanje Planinske zveze Slovenije se spreminja in skladno s temi spremembami naj bi delovali tudi v naši sekciji. Dosedaj smo v Sloveniji razvijali množičnost hoje v planine, v gore. Zaradi številnih nesreč, ki so se zgodile v zadnjih letih in posebej letos, pa sedaj bolj poudarjamo kakovost hoje v hribe. Ljudje naj bi torej planinarili zavestno, dobro opremljeni, pripravljeni in v skupinah, ne sami. Pri pohodih v skupinah je manj nesreč, njihove posledice pa so navadno manjše, saj si ljudje lahko pomagajo, pokličejo pomoč.
Pripravljene izlete morajo voditi usposobljeni vodniki in tega smo se v naši sekciji načrtno lotili letos, ko smo pri PZS izšolali sedem planinskih vodnikov za nizkogorje. Ljudje radi hodijo v hribe, zato je odgovornost vodnikov za varnost in dobro počutje planincev večja. Naše vodilo bo kakovostno organiziranje in vodenje izletov, izobraževanje vodnikov, ozaveščanje planincev za varno hojo v hribih. Ob tem naj poudarim, da je delo vseh članov v upravnem odboru planinske sekcije prostovoljno, brezplačno in delamo zato, ker to želimo!"
Načrt izletov za leto 1998 je pester. Vanj je vključenih nekaj tradicionalnih pohodov: zimski pohod na Radojč, pohoda na Goro Oljko in zimski Štefanov pohod čez Paški Kozjak. Mimogrede: ta pohod - šesti po vrsti - bo tudi še letos, 26. decembra, seveda!
Tradicionali pohodi so zanimivi zato, ker se ponavljajo, Ijgdje pa vedno radi vidijo in doživijo tudi kaj novega. Zato načrt izletov nastaja tudi po njihovih predlogih, željah in skladno z možnostmi organizacije in vodenja. Za prihodnje leto so si v sekciji zadali smel načrt: planince bi radi popeljali v Grčijo, si privoščili njen turistični ogled in se povzpeli na Olimp, ki meri skoraj 3000 metrov.
Ob koncu najinega pogovora je Husein Djuherič dejal: "Vsem ljubiteljem gora in narave ter vsem sodelavcem želim zdravo in uspešno novo leto, predvsem pa varen korak!"
Diana Janežič
Program planinskih izletov v letu 1998
-	2. januarja lahka pot na tradicionalnem pohodu na Radojč, vodita Žolnir in Maršnjak,
-	17. januarja lahka pot na Goro Oljko, pohod "Zdravju naproti", vodita Strniša in Ribič,
-	21. marca lahka pot na Mostnar, Šmihel do Mozirske koče, vodita Strniša in Žižmond,
-	25. aprila lahka pot po Evropski pešpoti E6, vodita Borovnik in Žibret,
-	18. maja lahka pot na Kočevsko, vodita Djuherič in Ribič,
-	13. junija tradicionalni pohod bosih na Goro Oljko, vodijo Okorn, Štih in Bartelo-vič,
-	od 27. do 28. junija zahtevna pot na Komno, Škrbino, Razor planino do Tolmina, vodijo Maršnjak, Borovnik, Djuherič,
-	18. julija zahtevna pot na Kepo, vodita Žižmond in Strniša,
-	od 22. do 30. avgusta zahtevna pot na Olimp v Grčiji, vodijo Djuherič, Žibret, Strniša, Debenjak,
-19. septembra zahtevna pot na Rogatec - Lepenatka,vodita Maršnjak in Okorn,
-	24. oktobra lahka pot na izletu v neznano, vodijo Žižmond, Maršnjak, Ribič in Borovnik,
-	26. decembra 7. tradicionalni Štefanov pohod čez Paški Kozjak, vodijo Strniša, Djuherič in Bogataj.
Streljanje z zračno puško
20. novembra je bilo v prostorih strelske družine Mrož prvenstvo v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je osem moških in dve ženski ekipi, strelci in strelke pa so se pomerili tudi za posamezne naslove.
Moške ekipe: 1. Elektrostrojna dejavnost 624 krogov, 2. Jama Preloge 591, 3. Klasirnica 577, 4. Priprave 573, 5. Skupne službe 573, 6. Zračenje 545, 7. HTZ 454, 8. Praktično izobraževanje (dva tekmovalca) 242; ženske ekipe: 1. HTZ 362 krogov, 2.Skupne službe 350;
moški posamezno: 1. Mirko Junačko, Priprave 168 krogov, 2. Jože Satler, Priprave 165, 3. Robert Borovnik, Elektrostrojna dejavnost 163;
ženske posamezno: 1. Darja Kelher, HTZ 144 krogov, 2. Ida Kumer, Skupne službe 98.
Kegljanje
Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja uredniški odbor: Diana Janežič (odgovorna urednica), Ivo Avberšek-Hans (tehnično urejanje), Božena Steiner, Aca Poles, Peter Pušnik, Jože Kožar, Boris Potrč, Dragica Marinšek.
Naslov uredništva: RLV, Partizanska 78, 3320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15, fax. 854-986 - naklada 4000 izvodov - tiska Tiskarna Bizjak Velenje Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14.2.1992, št. 23/67-92 se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka.
13. in 14. oktobra je v kegljišču Termoelektrarne Šoštanj potekalo prvenstvo podjetja v kegljanju. Nastopilo je 8 moških in dve ženski ekipi, kegljači in kegljačice pa so se pomerili za posamezne in ekipne naslove.
Rezultati!
Moški posamezno: 1. Franc Kramer, HTZ, 413 podrtih kegljev, 2. Branko Junačko, Priprave, 395, 3. Dorde Tomič, HTZ, 393, 4. Džemal Glavič, Priprave, 391, 5. Mile Matič, HTZ, 379;
ekipe: 1. HTZ 1520, 2. Priprave 1496, 3. Klasirnica 1423, Skupne službe 1274, 5. Praktično izobraževanje 1230, 6. Zračenje 1186, 7. Jama Preloge 1150, 8. Elektrostrojna dejavnost 361;
ženske posamezno: 1. Irena Lukaček, Skupne službe, 124, 2. Jožica Peterlin, Skupne službe, 118,3. Aleksandra Korez, HTZ, 98,4. Diana Janežič, Skupne službe, 87, Darja Kelher, HTZ, 87;
ekipe: 1. Skupne službe 392, 2. HTZ 323.
Zahvala
Ob izgubi dragega moža in očeta Franca Sevčnikarja se iskreno zahvaljujemo kolektivu Premogovnika	Velenje,
društvu invalidov, sindikalni podružnici Skupnih služb ter sodelavcem in sodelavkam za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja, žena Jožica, hčerki Tanja in Saša
Končana je I. rokometna liga
Kot pravo prvenstvo
Od 7. oktobra do konca novembra je v telovadnici osnovne šole Šalek potekalo prvenstvo podjetja v I. rokometni ligi. Prijavljenih je bilo osem ekip, vendar v tekmovanju niso sodelovali rokometaši iz Jame Pesje, saj -menda - za ekipo ni bilo dovolj članov. Škoda, pa se je Jama Pesje prav lani iz
Prvi m najboljši! (zgoraj)	//. //ge prebila v I.
A/e prvi, a najlepši! (spodaj)
Ne glede na to, je bilo prvenstvo razburlji-Tone Skornšek, (spodaj) in	vo, športno in do konca neodločeno. Prav
Samo Žolger (desno)	tekme v zadnjem krogu so namreč
odločile, kdo bo letošnji prvak. Zasluženo so si naslov priborili rokometaši Elektro-strojne dejavnosti, zmagovalci zadnjih dveh let - rokometaši Skupnih služb - pa so se morali zadovoljiti z drugim mestom.
Kako sta letošnje prvenstvo komentirala dva člana prvih dveh ekip na lestvici?
Samo Žolger, član ekipe Skupnih služb: "Rokomet je moj priljubljen šport že od malih nog, saj sem igral v vseh starostnih reprezentancah, potem za ekipo Šoštanja in z njo celo v II. zvezni ligi. Med študijem sem si poškodoval nogo in potem prenehal z aktivnim igranjem. Za rekreacijo pa sem še vedno rokometaš.
Menim, da bi morali vsi člani ekip vzeti to tekmovanje kot rekreacijo, nekateri pa vzamejo preveč zares. Ob takšnem igranju lahko hitro pride do poškodb, čeprav je videti, da se sedaj, ko nezgode pri športu in rekraciji ne štejejo več za A nezgodo, ljudje bolj pazijo. Celotno tekmovanje je bilo zelo dobro, pošteno, borbeno, žal mi je le, da ekipa Jame Pesje ni sodelovala. V Skupnih službah smo zagreti za rokomet, našo ekipo vodi Damijan Selan, ki mu res ni težko zbrati dobrih igralcev. Zdaj smo bili dve leti prvaki, kako bo letos, pa se bo še videlo...!11 (O prvem mestu se je odločalo prav med pogovorom! op.p.)
Tone Skornšek, član ekipe Elektrostrojne dejavnosti: "Rokomet sem aktivno igral 10 let v Šoštanju, zdaj pa sem še član njihove veteranske ekipe. Poleg rokometa rad igram tudi mali nogomet. Letošnje tekmovanje v I. ligi se mi zdi najbolj napeto dose-daj in do konca neodločeno. Ekipe so dobre, kar tudi ni presenečenje, saj je v njih veliko nekdanjih igralcev rokometa iz Šoštanja in Velenja.
Sodnika sta dobro opravila svoje delo, mi pa menda tudi! Le včasih se mi zdi, da se fantje preveč ženejo! Pozabljamo, da nismo več tako mladi, da nas muči kondicija in imamo kakšen kilogram preveč! V Elek-trostrojni dejavnosti ni težko sestaviti ekipe, vsi potem igramo zelo motivirano, kar se je posebej pokazalo letos, ko smo zmagali!" /dj/
Zaključili slabše od pričakovanj
Nogometni klub Rudar
Nogometaši Rudarja so zaključili jesenski del nogometnega prvenstva v sezoni 97/98 slabše, kot je bilo pričakovati. Čeprav so bili od začetka papirnati favoriti za osvojitev prvega mesta, so kasneje sami z igro pokazali, da temu ni tako. Po 18. odigranih krogih bo Rudar prezimil na nehvaležnem 7. mestu z 22. točkami.
Zabeleženih je bilo šest zmag, štirje neodločeni izidi in osem porazov. V lanski sezoni smo vsi želeli kakšne zmage več na domačem terenu, letos pa jih je bilo kar pet, ob tem pa še dva neodločena izida. V gosteh pa so Rudarjevi nogometaši poleg nasprotnikov premagovali tudi sami sebe. Nekaj praktično dobljenih tekem so po lastni krivdi izgubili.
Z uvrstitvijo in izkupičkom točk ni zadovoljen tudi upravni odbor. Direktor NK Rudar Martin Štajner je povedal: "Do priključka z vrhom nam manjka šest točk, to pa sta praktično le dve tekmi. V spomladanskem delu to še lahko popravimo, saj imamo vse možnosti. Naša mlada in perspektivna ekipa potrebuje morebiti nekaj manjših korekcij in upamo, da bomo spomladi z serijo dveh ali treh zmag uspeli nadoknaditi zamujeno."
Logični posledici takšne uvrstitve na lestvici sta slabši obisk gledalcev na domačih tekmah in manj denarja od vstopnine. Povrhu vsega je prišlo do manjšega priliva sponzorskega denarja. Izplačilo premij nogometašem je vezano na 6. mesto na lestvici in po besedah Martina Štajnerja, bodo vse zadeve z izplačili postavljene na svoje mesto, ko bo omenjeno mesto doseženo.
Da pa ni vse tako temno, povejmo, da vseeno kaže na nastop Rudarja v Evropi, in to v pokalnem tekmovanju, saj je Rudar ponovil uspeh izpred let z uvrstitvijo v polfinale slovenskega pokala. Možni kandidati v polfinalu so: Mura, Primorje in Elan Novo Mesto.
Igralci so vsi še pogodbeno vezani na Rudar, le vratar Dabanovič je te dni (9. decembra, op.a.) na preizkušnji v Belgiji in na Nizozemskem.
Svetlejšo podobo Rudarja dajejo mlajše selekcije, ki so zelo dobro uvrščene po jesenskem delu prvenstva. Delo z njimi poteka profesionalno in ga tudi upravni odbor kluba v vseh pogledih podpira. Tudi v naprej bo tako in pričakujejo, da bodo vrste prve ekipe po potrebi popolnjene z
mladimi nogometaši domače nogometne šole.
Mlade ekipe dajejo upanje in zagotovilo, da bomo še lahko spremljali dober nogomet, pa naj si bo to v ligi desetih ali, kot je slišati, po novem v številčnejši ligi. Vsekakor se bo v slovenskem nogometu morala zgoditi kakšna sprememba, saj je splošni problem v majhni Sloveniji predrag nogomet. D. K.
Razpis odbojke 1. liga Tekmovanje delavcev podjetja v	odbojki se bo začelo 6. januarja
1998 in bo potekalo ob torkih v telovadnici osnovne šole Šalek do	
17. februarja. Sodelovalo bo 8 ekip, pomerile pa se bodo po	
spodnjem razporedu. Prva tekma se bo vedno začela ob 17. uri,	
naslednje tri pa vsaka s polurnim zamikom.	
1. krog - 6. januarja	Jama Pesje : Priprave
Skupne službe	Praktično izo-	Skupne službe : Klasirnica
braževanje	Jama Preloge : Elektrostrojna dejav-
Jama Preloge : Jama Pesje	nost
Elektrostrojna dejavnost : Zračenje	5. krog - 3. februarja
Klasirnica : Priprave	Elektrostrojna dejavnost : Praktično
2. krog - 13. januarja	izobraževanje
Praktično izobraževanje : Priprave	Klasirnica : Jama Preloge
Zračenje : Klasirnica	Priprave : Skupne službe
Jama Pesje : Elektrostrojna dejav-	Zračenje : Jama Pesje
nost	6. krog - 10. februarja
Skupne službe : Jama Preloge	Praktično izobraževanje :	Jama
3. krog - 20. januarja	Pesje
Jama Preloge :	Praktično izo-	Skupne službe : Zračenje
braževanje	Jama Preloge : Priprave
Elektrostrojna dejavnost : Skupne	Elektrostrojna dejavnost : Klasirnica
službe	7. krog - 17. februarja
Klasirnica : Jama Pesje	Klasirnica : Praktično izobraževanje
Priprave : Zračenje	Priprave : Elektrostrojna dejavnost
4. krog - 27. januarja	Zračenje : Jama Preloge
Praktično izobraževanje : Zračenje	Jama Pesje : Skupne službe
Koledar Premogovnika Velenje 1998
Celota je več kot vsota
• »111
Štirim možem je bilo naročeno, naj v temni sobi prepoznajo slona. Prvi ga je prijel za nogo in zatrdil, da je ta stvar podobna stebru. Drugi se je dotaknil rilca in bil prepričan, da gre za velikanski kij. Tretji spet je otipal trebuh in zdelo se mu je, da je reč podobna ogromni posodi. Četrti ga je zgrabil za uhelj in ugotovil, da je slon zagotovo tak kot velika prazna vreča. Vsak izmed njih je zaznal posamezni del, a nihče ni doumel celote. Celota pa je vedno več kot le seštevek delov, (indijska ljudska)
Je sploh mogoče, ne pokazati na koledarju velenjskega premogovnika niti ene fotografije stroja, deponije premoga, podzemnega prostora ali tipičnega rudarskega dela in govoriti o celoti velenjskega premogovnika? Je Turistično rekreacijski center Jezero res tisti del podjetja, s pomočjo katerega lahko razumemo zgodbo o uspešnosti našega premogovnika? Nauk je seveda znan -je, če zgodbe ne poslušamo v kakšni temni sobi.
Kriteriji uspešnosti podjetij so znani in ne glede na
to, kdo nas ocenjuje - slovenska ali tuja javnost - spada naše podjetje v sam vrh zelo dobrih premogovnikov. S svojo dejavnostjo smo si posebno ogledalo uspešnosti postavili tudi sami. Velika jezera, ki so nastala kot posledica odkopavanja premoga, smo izkoristili za izgradnjo modernega turistično rekreacijskega centra.
To ni edini projekt, ki smo se ga lotili v skrbi za okolje, vendar ima vsaj še en pomen več kot drugi.
Izreden dvig produktivnosti, ki smo ga v zadnjih letih dosegli, povzroča, da potrebujemo vedno manj delavcev na odkopih pri pridobivanju premoga, zato je potrebno ustvariti delovna mesta, ki niso neposredno vezana na osnovno dejavnost našega podjetja. Turizem pa je v svetu ena najhitreje rastočih panog z največjimi dobički in ob strateško dobrem razvoju v prihodnosti lahko TRC Jezero postane pomemben del gospodarstva Šaleške doline in širše regije. S pametnim izborom dejavnosti na območju turistično rekreacijskega centra, bi lahko zmanjšali tudi velike obremenitve okolja, ki jih sedaj povzročamo.
Celote našega podjetja pa ne tvorijo samo sijajni delavci, kazalci uspešnosti, zelo moderni stroji, razvojni projekti in naš odnos do narave. Nepogrešljiv del, ki je sicer malo manj opazen, a zelo pomemben, so naši medsebojni odnosi. In morda je prav tu naša največja rezerva, ki jo lahko izkoristimo za še večjo učinkovitost. Najbrž je delati v prijetni delovni klimi precej drugače, kot vsak dan premagovati strah pred odhodom v službo, kjer te čaka nerazumevajoč šef in med sabo skregani sodelavci.
Večina zaposlenih razume potrebnost dobrih odnosov, so pa tudi taki, ki na vprašanje, ali se s tem strinjajo, prikimajo: "Načeloma da" in ko vprašanje ponoviš, da se prepričaš, če si jih pravilno razumel, je odgovor še zmeraj: "V principu tudi", ampak čez čas ugotoviš, da je bil, potem ko si sobo že zapustil, izgovorjen še en stavek: "V resnici pa ne." Najbolj preprost izgovor ljudi za takšno obnašanje je, da je v službi treba biti takšen, doma pa so tako ali tako popolnoma drugačni. A res?
K celostni podobi novega leta spada tudi novoletna čestitka velenjskega premogovnika, ki je letos še posebej svečana, saj je za glavni motiv uporabljena rudarska svetilka kot simbol rudarske tradicije. Malo je dejavnosti, kjer se s takšnim ponosom spominjajo preteklosti in hkrati vedo za izzive prihodnosti.
Že naslednje leto nas čaka veliko preizkušenj, zato vam projektna skupina za celostno podobo velenjskega premogovnika želi SREČNO in uspešno leto 1998.
Peter Pušnik
Veselite se zdaj vsi počez, novo leto je prišlo res!
Novo leto bo kmalu prišlo in ves december je že v pričakovanju letnice 1998. Od druge polovice meseca se v manjših krogih sodelavcev poslavljamo od starega leta, za vse nas pa sta tudi letos vodstvo podjetja in sindikat pripravila božično-novoletno praznovanje v Beli dvorani.
Lansko je bilo prvo in za prvič ni bilo slabo. Organizatorji zatrjujejo, da bodo napake in pomanjkljivosti, ki so se pokazale lani, odpravili, zagotovo pa so že upoštevali glavno pripombo tistih, ki so v Beli dvorani bili lani:"Za še boljše razpoloženje bi lahko igral kakšen ansambel!"
Takšne in druge pripombe je zbral in prenesel v sindikat Polde Robar, hkrati pa je prenesel tudi pobudo, da bi program za naslednje praznovanje v Beli dvorani - torej letos - pripravili "rudarji rudarjem". V podjetju je namreč precej sodelavcev, ki igrajo različne instrumente, nekateri igrajo celo v priznanih ansamblih.
Tako so ideje zorele nekaj mesecev in letos v Beli dvorani 24. decembra ansambel bo igral, in ne le eden. Igrali nam bodo:
Šaleški odmev,
Podkrajški fantje.
Trio Grobelnik,
solista na diatonični harmoniki Uroš Točaj in Matej Jus ter zbor harmonikarjev, sestavljen iz naših sodelavcev.
Program bo povezoval Drago Seme.
Voščila nam bosta direktor podjetja dr. Franc Žerdin in tehnični direktor mag. Marjan Kolenc.
Sodelavci so vam pripravili glasbena presenečenja, zato nikar ne oklevajte z odločitvijo.
VIDIMO SE V SREDO, 24. DECEMBRA, V BELI DVORANI! SREČNO!
Vabimo vas na drugo prednovoletno praznovanje v Belo dvorano
Kakšen bo zadnji delovni dan, 24. december!
Letošnji zadnji delovni dan bo sreda, 24. decembra.
1.	Delavci I. izmene bodo prišli na dopoldansko delo ob običajni uri, iz podjetja pa bodo odšli ob 10. uri. Izvoz za jamske delavce so bo začel ob 9.30.
Prednovoletno srečanje v Beli dvorani se bo zanje začelo ob 10. uri in bo predvidoma trajalo do 12. ure. Poskrbljeno bo za malico (blok zanjo ste dobili v kuverti z novembrsko plačo!) in zabavni program.
Okrepljen bo avtobusni prevoz na relaciji Nove Preloge -Bela dvorana - Velenje po običajni delavski progi. Avtobusi primestnega prometa bodo vozili po voznem redu običajnega delovnega dne.
2.	Delavci II. in III. izmene bodo prišli na delo skupaj v popoldansko izmeno. Izvoz zanje se bo začel ob 17.30. Prednovoletno srečanje v Beli dvorani se bo zanje začelo ob 18. uri in bo predvidoma trajalo do 20. ure. Pripravljena bosta enaka malica in zabavni program kot dopoldne. Avtobusi bodo vozili kot dopoldne, primestni avtobusi pa bodo z izhodiščnih postaj Premogovnika odpeljali ob 20. uri.
3.	Tehnična konferenca se bo
začela ob 8. uri v večnamenski dvorani v Prelogah.
4.	Okrepčevalnice za izdajanje malic na jašku Skale in v Novih Prelogah bodo zaprte od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure.
5.	Proste dneve bomo imeli od četrtka, 25. decembra 1997, do nedelje, 4. januarja 1998. V ponedeljek, 29. decembra, bomo imeli kolektivni dopust.
Celje - skladišče
D-Per
65/1997
.9
COBISS o