r „Štajerc" izhaja vsaki p«Kk,datiran z dnevom * prihodnje nedelje. Jtočnina velja za Av-Strjo: za celo leto 5 kron, za Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo ; a Nemčijo stane ^celo leto 7 kron; irugo inozemstvo se raftini naročnino z ozi-. i na visokost poštnine. Naročnino je pla-\di naprej. Posamezne |SLse prodajajo po 10 v. Uredništvo in uprav-niSvo se nahajata v Pliiju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za '/i strani K 40 — za '/« strani K 20 — za "/e strani K 10— za Vi« strani K 5"— za V« strani K 250 za Ve« strani K I.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. ^pomladni nasad — življen-sko vprašanje. Carpe diem — nun-quain reciirfct. Težke čase ima kmetovalec preživeti, Jogo težje, nego sluti to meščan, ki sanja o ,.zlati zemlji" današnjega kmetijstva. Gotovo bistveno povišanim dohodkom "roti ne stojijo samo prav izredno povi-izdatki, marveč tudi mnogokrat nepre-;Ijivo težave, preskrbeti si najpotrebnejšo, Koriti si delavske sile, ki bi edino zamogle nost višjega dohodka vdejstviti. Ena najhujših izkušenj pa pomeni huda da ..rek vi z i cij a", ki jemlje kmetu za dobro napredovanje gospodarstva ij n e potrebščine. Diktator vojne, Želez-potreba, zahteva tudi to. ;i. ki ko*Jilovek s človekom ne zna utiti, ne bode mogel razumeti, da prešini valca mnogokrat čustvo globoke neza-jdovoljnosti, ja celo gotove pasivne rezistence ; 'pešajo zlasti zaradi vedno se ponyiv-~"ajočih in vedno občutnojših odredb, ki ome-"c prosto razpolaganje. Zlasti zadnji pojav pa ima svoj vzrok v (Inem hrepenenju, omejiti kolikor mogoče I nadloge in naviti zadnjo silo šele pri naj-^ujnejši potrebščini. Gotovo se je mnogo napak zgodilo; ako te stalo z današnjimi izkušnjami na začetku vojne, odpadla bi marsikatera današnjih iti. Nepopolne so vse človeške uredbe in bodejo nepopolne ostale. Na samotni otok nani si bode v zadnjem času najhujše e gotovo očital, da je v prvem času pre-porabil. Tako je bilo vedno in tako j e je pri vseh narodih, pri prijateljih in sov-ikih, ki čutijo bič te vojne, ja celo pri h, ki politično v ta boj niti vmešani niso. Ali ogromni momenti so, ki kmeta iz hipne obupanosti zopet oprostijo. Le pomi-usodo vbogih kmetskih beguncev, ki so brez domovine semintja vrženi, v nezmernem trpljenju svoje najljubše izgubili! Pomislimo mi kmetje v zaledju, v kakem položaju bi bili, vko bi bil sovražnik uničil naše zelene planote, naše domovje in posestvo! To nam ..uanili doslej naši hrabri junaki in naše iz d rž an je! Kako bi bilo, ako bi naša stvar na bojišču ne stala tako ugodno, kakor istoji danes v resnici? Pomislimo, da smo mi kmetovalci še vodno na boljšem, nego člani jdragih poklio.ov, ki imajo stalne, vedno edna-|ke dohodke. Ako se nam jemlje tudi vedno več in vedno več. najnujnejšega, jemlje se nam le od tega, kar imamo. Koliko je pa {takih, ki n i m a j o ničesar, kar sami in [njih deca rabijo in celo z denarjem v žepu ogokrat ne vedo, kaj bodo gladni družini jesti dali. Ne p o z a b i m o, da smo danes poleg junakov na fronti najbolj neobhod-potrebni stan države postali, na katerega mora domovina zanesti, kakor na skalo, kor na svojo armado! Na molk za vedno so oni obsojeni, ki so se enkrat kratkovidno zoporstavljnli procvitu domačega kmetijstva, — zmagovito plapolala bode po tej .vojni za vedno zelena kmetska zastava! Gotovo bode imel kmetski stan tudi po tej vojni še svoje težave. Ah neugodni časi, ki smo,jih preje preživeli, so konečno m i n u 1 i^ Ali bi bila drugače cena za zemljo le približno tako visoka, kakor danes? Bolj kakor za vsak drugi stan prišlo bode za km|tijst%-o po d e ž j u s o 1 n c e . . . Vsled važnosti stališča, na katerega nas je postavila usoda, nepozabljive zasluge, ki si jo je naš stan pod težkimi žrtvami za domovino stekel, postavimo kmetje zdaj, ko prihaja dobri konec vedno bližje, ako le mi v z d r ž i m o svojo najboljšo moč v službo države. Le poglejmo, : kako naš najvišji gospod in cesar vporablja svojo osebno silo vsak dan. kjer se ere za odpravo napak, za preskrbo bednih, it i kmetje smo tisti, ki moramo v prvi vrsti našega cesarja v njegovi skrbi za ljudstvo in armado podpirati. Proč danes z vso čeprav umljivo razburjenostjo. Sadimo živila in zopet živila za potrebščino splošnosti, zlasti pa taka, ki kmalu dozorijo in čez sedanjo bedo pomagajo. Ako zdaj ne storimo vse, potem tudi po sklepu miru nismo varni pred gladom. In kako bi nas bolelo srce, ako bi našli vrnivši se naši vojaki doma prazno mizo. . . Zdaj se gre za napenjanje z a d n j e sile v tej vojni in ta mor a, biti tudi najmočnejša v čast naše države in v zgradbo srečne bodočnosti za naše najljubše, za naše otroke. Danes, pred nasadom, je še za vso merodajni trenutek: Alfred Ritter v. Rossmanit. Svetovna vojska. Turška zmaga pri Gazi. W.-B. Berlin, 4. aprila. Angleški napad na Gazo bil je v največjem slogu pripravljen. Ko so Angleži od S u e z-kanala v vzhodni smeri ob morju zgrajeno železnico do Chan Junie, 20 kilometrovjužno-zapadno od Gaze, izgotovili, poskusih so dne 26. marca, polastiti se tega kraja. Po dvadnev-nem boju bili so pod težkimi izgubami odbiti. Boja udeležilo se je na angleški strani okoh 4 divizij, večinoma konjenice. Turške čete so se krasno bojevale. Na bojišču se je naštelo 3000 mrtvih Angležev. Sovražnik šel je v južno-zapadni smeri nazaj. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 5. aprila. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Razven nekaterih z uspehom izvršenih podjetij napadalnih čet ni ničesar za poročati. Italijansko bojišče. Pri jasne- mu vremenu v splošnem živahnejše artilje-rijsko in letalno delovanje, nego v zadnjih dneh. Naši daleč noseči topovi obstreljevali so z dobrim učinkom neko sovražno parado čet vzhodno od C o r m o n s a. Italijanski pomorski letalci metali so bombe na Nabre-žino in Sistiano. Naše vasi v dolini E t s c h e in Area stale so zopet pod artilerijskim ognjem; v zadnjem kraju se je farno cerkev težko poškodovalo. Namestnik generalštabnega šefa pl. Ho f er, fml. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 5. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ljuti artilerijski boj med L e n s o m in A r r a s o m trajal je i včeraj naprej. Severno ceste P e r o n n e-I' a m b r a i vporabili so po večkrat ponesrečenih sunkih Angleži zvečer močno sile za novi napad; naše čete so jim prizadele zopet znatne izgube in so se potem izomaknile. Južno-zapadno od St. Q u e n t i n a učinkovala je francoska artiljerija več ur proti od nas ponoči izpraznjenim postojankam, katere je potem brez boja sovražna artiljerija zasedla. Pri Laffauxu se je en sunek Francozov zavrnil. Naše baterije razstrelile so neki municijski tabor pri V e n d r e s s e severno od Aisne; pretresanje zemlje in pok se je do 40 kilometrov za fronto opazilo. Neko učinkujoče pripravljeno in krepko izvršeno podjetje severno od Reims a se je dobro posrečilo. Prizadeli smo sovražniku krvavi poraz in v j e 1 i nad 800 mož. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Južno od R i g e vdrle so naše napadalne čete v rusko postojanko, razstrelile nekaj bivališč in se vrnile z vjetimi ter plenom. — Armada M a c k e n s e n. Na desnem bregu Sereta priGarleasca vdrli so poizvedovalni oddelki v neko postjjanko in so vrnili v lastno črto s 30 vjetimi ter 2 minskima metalcoma. Makedonska fronta. Na Cer-veni Steni zapadno od Monastira se je Francozom nekatere jim v zadnjih bojih zaostale jarke zopet iztrgalo. Prvi generalkvartirrnojster L u d e n d o r f f. 9700 Rusov vjetih, 15 kanonov in 150 strojnih pušk zaplenjenih. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 6. aprila. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri predvčeraj-nem poročanemu zavzetju inostičja T o b o l ob Stochodu v j e 1 i smo 130 ruskih oficirjev in nad 9500 mož. Zaplenilo se je 15 kanonov, okoli 150 Strojnih pušk in velike množine vojnega orodja. Včeraj mnogokrat živahni topovski boji in krepko letalno delovanje. Na 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zel« vsled tega priznano najboljši Želod« oKrepČUJOČi prebavni like J vzhodno-gališki fronti sestrelil je eden naših. letalcev neko sovražno letalo. Ob N a r a- ; j o w k i se je preprečil poskus Rusov, napasti I po neki razstrelbi min. Namestnik generalštabnega šefa ■ pl. Hofer, fini. Zračni boj proti Italiji. K.-B. Dunaj, G. aprila. Uradno se danes razglaša: Več brodovij naših pomorskih letal je v noči 4. aprila vojaške objekte in zlasti letalne hangare v G r a d u in G o r g u z mnogoštevilnimi najtežjimi in težkimi bombami uspešno obmetalo. Dognalo se je, da so bili, hangarji večkrat polno zadeti. Eno pomorskih letal se ni več vrnilo. Ostala so vsa dobro ohranjena v svoja bivališča došla. (Kakor čujemo, nahajala sta se v doslej pogrešanemu letalu fregatni lajtnant Franc K r i v a n e c in pomorski kadet Paul G e-d u 1 d i g e r.) Zmagoviti boji Nemcev na zapadu. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, ti. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Artilerijski boj ob A r t o i s - fronti se je v zadnjih dneh znatno povišal. Zlasti od A n g r e s a pa do južnega brega S c a r p e ležal je včeraj močni ogenj vseh kalibrov na naših postojankah. Večkrat napadajoči angleški poizvedovalni oddelki bili so od naših posadk jarkov zavrnjeni. Tudi ob fronti A i s n e prišlo je po našemu, včeraj poročanemu podjetju pri S a-p i g n e u 1 u severno od lieimsa do živahnih bojev. Tam smo vjeli 15 oficirjev,827 mož, zaplenili pa 4 strojne puške, 10 minskih metalcev z mnogo municije. Neki francoski protinapad med Sapigneulomin La N e u-ville je zavrnjen. — Jasno vreme peljalo je po dnevu in ponoči do jako živahnega poizvedovalnega in napadalnega delovanja letalcev in do mnogoštevilnih zračnih bojev. Neko do Donay došlo angleško bro-dovje 4 letal bilo je od enega naših lovskih skupin napadeno in uničeno. Vsa štiri letala ostala so za našo črto. Oberlajtnant v. Richthofen sestrelil je pri temu svojega 35. in 36. nasprotnika. Poleg tega izgubil je sovražnik 8 letal v zračnem boju, 2 pa vsled streljanja od zemlje. Od nas se tri letala pogreša. Vzhodno bojišče. Južno od R i-ge pri llluxtu, Toboly, ob Zloti Li p i in N ar aj owki ter južno od Stani s 1 a w a porabila je ruska artiljerija znatne množine streliva proti našim postojankam. Neki po razstrelbi min proti visočini P o p i e-1 i c h a južno-zapadno od B r z e z a n y pričeti napad Rusov se je izjalovil. Makedonska fronta. Vzhodno ob Gerni se je časovno artiljerijsko delovanje povišalo. V dolini V ar d a rja se je z metanjem bomb naših letalcev obsežna mu-nicijska taborišča razstrelilo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 7. aprila. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V gozdnih Karpatih in južno Stanislava sunili so ruski poizvedovalni oddelki zaman proti našim črtam. Na raznih krajih praske v prednjem polju. Namestnik generalštabnega Šefa pl. HOfer, fml. Nemci v enem dnevu uničili 44 sovražnih letal. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 7. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Artiljerijski boj od L e n s a do A r r a s a držal se je s kratkimi odmori na nespremenjeni ljutosti. V pokrajini na obeh straneh S o m m o več bojev manjših oddelkov. Francozi so obstreljevali St. Q u e n t i n. Pri Laffauxu južno-vzhod-no od Soissonsa izjalovil se je neki francoski sunek. Ob A i s n e in-kanalu Aisne-Mar-n e se je ogenj mnogokrat povečaj. Neki napad Francozov za zopetno zavzetje njim iztrganim jarkom pri S a p i g n e u 1 u bil je z bogatimi izgubami zavrnjen. Vsled letalnih opazovanj 'dognane baterije, municijske zaloge, utrdbe in zbirališča čet v R e i m s u vzeli smo pod učinkujoči ogenj. V Argona h smo prepodili poizvedovalne čete. Na levem bregu M a a s o napadli so po močni ognjeni pripravi francoski bataljoni ob gozdu od Malancourta trikrat, ali vedno zaman. Da se izsili artiljerijsko poizvedbo, vpo-rabljajo nasprotniki močne, zbrane zračne bojne sile. Pridobili so pa težke izgube. Več sovražnih zračnih brodovij je bilo uničenih. Med Soissons in Reimsom napravil je sovražnik enotni napad proti našim ob fronti stoječim privezanim balonom. S hitro zapričetim odpornim ognjem in vsled naših lovskih skupin ni imelnasprotnikzaželjene-ga uspeha ; le dva balona sta bila sestreljena. Njuna opazovalca sta prišla doli. Nasprotniki izgubili so včeraj 44 letal, od teh v zračnem boju 33, vsled odpornega ognja 8, vsled prisiljenega izkrcanja za našimi črtami 3, nadalje z zračnim napadom 1 balon. Pet naših letal se ni vrnilo. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. V mnogoštevilnih oddelkih živahno ognjeno delovanje. Sunki ruskih oddelkov pri B a r a n o w i č i in južno od S t a-n i s 1 a w a bili so odbiti. Makedonska fronta. Med jezerom D o i r a n in V a r d a r j e m napravili so Angleži po močnemu ognju s povelji in „hu-ra"-klici navidezni napad. Naš uničevalni ogenj ležal je učinkujoče na kot zasedenim izpoznanimi sovražnimi jarki. Prvi generalkvartirmojster Luden dorff. Zmaga ob Stochodu. K.-B. Berlin, 7. žprila. Wolffov urad poroča: Nemški cesar poslal je vrhovnemu poveljniku na vzhodu princu Leopoldu bavarskemu sledečo brzojavko : „Vsem voditeljem, ki so v modrem pre-mišljenju lepi uspeh ob Stochodu pripravili, in vsem četam, ki so ga vsled nezadržljivega napada pustili polno uspevati, izražam svojo zahvalo in priznanje. Wilhelm." Zračni napad na Anglijo. W.-B. Berlin, 7. aprila. Dne 5. t. m. ponoči obmetalo je neko nemško brodovje pomorskih letal v Downs ležeče ladje ter svetilnike in utrdbe severno - zapadno od Ramsgata izdatno in z dobrim uspehom z bombami. Šef admiralnega štaba mornarice. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 8. aprila. Uradno se danes razglaša Vzhodno bojišče. V gozdnih K a r-patih in v vzhodni Galiciji živahno poizvedovalno delovanje. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 8. aprila (W.-B.) likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Blizu obrt Wytschaete sunili so po ljutem skem učinku na večih krajih močni poizi valni oddelki proti našim postojankamj so pred našimi obrambami južno-vzhodi Y p e r n a v bližinskem boju, pri kat^ je ostalo nekaj vjetih v naši roki, zavrq V pokrajini S o m m e vzdržal je sovral živahni ogenj proti St. Q u e n t i n u, roga katedrala je bila večkrat zadeta in j škodovana. Neki novi poskus Francozov! dobiti na ozemlju pri Laffauxu, se? našem ognju z bogatimi izgubami izji Ena naših kompanij sunila je za umik mu se sovražniku in vjela 48 moil A i s n e in v zapadni Champagni bil j posameznih oddelkih artiljerijski in boj močan. Južno-zapadno od Miihlffl sena se je pri nekemu poizvedovalri suuku več Francozov vjelo. Včeraj se jq sovražnih letal v zračnem boju, eno pa z j p ornim ognjem sestrelilo. Vzhodno bojišče. Fronta p9 Leopolda. Raz ven začasnega živahf ognja pri llluxtu, zapadno od L ni in ob Zloti Lipi nobeni važni do — Fronta nadvojvode Jožefa. V Karpatih pripeljale so naše četo prii tovanih pohodih iz večkrat uničenih T$ postojank nad 40 vjetih in nekaj strojnih J Makedonska fronta. Na vzb nem bregu V a r d a r j a preprečil je naši čevalni ogenj neki angleški napad. Prvi generalkvartirmojJ L ud end orffj Nemci v marcu uničili 190 sovražnih K.-B. Berlin, 8. aprila (W.-I3.) I likega glavnega stana se* poroča : Previdni nadaljnLrazvitek zračnih sil, izpolnjenje zgradbe letal na podi; sovražniku in doma nabranih izkušenj,] lanje opazovalcev za artiljerijo in infant^ vzdržanje izkušenega napadalnega duhai bojevnih letalcev, so prinesli v mesecu velike uspehe. Tudi odporni topovi j pri temu bistveni delež. Naši n a s p| n i k i — med njimi tudi dolgo pred vedbo vojnega stanja v francoskem let zastopani A m e r i k a n c i — so na zap vzhodu in Balkanu 161 letal in 19 priva balonov vsled naših napadalnih in odpa sredstev izgubili. Od teh je bilo v zra napadu 143 letal in 19 balonov, z og od zemlje pa 15 letal sestreljenih; 3 sov letala so se morala neprostovoljno /.» črtami doli spustiti in so prišla v našo] Nemška izguba znaša 45 1 e t a 1. Prvi generalkvartirmq LudendorffJ Avstrijsko uradno poročilo od pondeljk K.-B. Dunaj, 9. aprila. Urad danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri armad pini Mackensen pripeljale so seve F o c s a n i napadalne čete 46 Vjetih Strojni puški. Proti fronti nadvojvode Joi poskušali so na raznih točkah ruski pil dovalni oddelki naprej priti. Namestnik generalštabneg pl. Hofer, fml. Zračni boji nad Istrijo. K.-B. Dunaj, 9. aprila. Uradno i nes razglaša: Dne 8. aprila zjutraj so sovražna 1 metala bombe na Barcolo in S i s t i i, nobene škode. Kmalu potem napadlo je naših letal sovražna taborišča barak od m e g 1 i a n a in so jih uspešno z boii — 3 — bbmetala. Pomorska' letala so se razven enega, ki Be odslej pogreza, dobro ohranjena vrnila. Mornariško poveljstvo. |_(V od 8. aprila sem pogrešanem letalu ,la sta se enoletna prostovolca R v c h-111 in Weinhauer.) Bitka pri Arrasu. e m S k o uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 9. aprila (W.-B.) Iz ve- glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Med L e n s o m '■- X c u v i 11 e - V i t a s s o dosegel je artilerijski boj včeraj zopet veliko ljutost. Od fenes dopoldne je po večurnemu najmočnej-anui bobenskemu ognju bitka pri Arrasu v toku. — V pokrajini med od Alberta na C o m b r a i in P e r o n n e vodečimi cestami so se vršili manjši boji, ki so kakor od nas nameravano potekli. — Armada nemškega prestolonaslednika. Od S o i s s o n s a do za-padne Champagne borijo se artiljerije v povišani meri. — Od naših letalcev in odpornih kanonov se je včeraj 17 sovražnih letal in 2 privezana balona sestrelilo. Ritmoj-ifer v. Richthofen ostal je 38. in 39. krat zmagovalec v zračnem boju'. "\ Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Pri Z o g or ju, Wielicku inBrzezany bili so sunki ruskih lovskih oddelkov zavrnjeni. — Armada M a c k e n-s e n. Severno od F o c s a n i vdrle so pri kratki ognjeni pripravi naše napadamo čete v rusko postojanko pri Faurei, razrušile jarke in se vrnile s 46 vjetimi ter 2 strojnimi puškami. Makedonska fronta. Živahni toni ogenj na desnem bregu Vardarja in Ino od jezera D o i r a n. Prvi generalkvavtirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 10. aprila. Uradno se danes poroča : Vzhodno in italijansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Južno-vzhodno bojišče. Južno jezera Ochrida pripeljale so naše napadal-čete nekaj Francozov iz sovražnih jarkov. Namestnik generalštabnega šefa pl. H (i f e r, fini. Nadaljevanje bitke pri Arrasu. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 10. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Bitka pri Arrasu traja naprej. Po večdnevnem učinku močnih množic artiljerije in minskih metalcev napadli so Angleži včeraj dopoldne po ljutcm povišanju ognja v 20 kilometrov širok osti naše črte. V trdem boju se jim je posrečilo, Fellerjeve, želodec krepeče, lagodno odvajalne rabarbarske krogljice z zn. vdrete v naše postojanke na od A r r a s a vodečih cestah; predroti niso zamogli. V trdnem vzdržanju proti premoči imeli sta dve naših divizij izdatne izgube. — Južno-vzhod-no od Y p e r n a vsilile so napadalne čete do preko tretje angleške črte in so se vrnile z okroglo 50 vjetimi, 7 strojnimi puškami in minskimi metalci. — Armada nemškega prestolonaslednika. En francoski napad pri Laf-f a u x u se je razbil v našem ognju. Ob A i s n e iu pri Reims u je bilo od opoldne sem bo-jevno delovanje artiljerije jako živahno: V zapadni C h a m p a g n i na obeh straneh od Fresnesa vjeli smo pri poizvedovalnih sunkih 36 Francozov. Vzhodno bojišče. Pri zmernemu ognju in neznatnemu delovanju v sprednjem polju je položaj nespremenjen. Prvi generalk vartirmojster Ludendorf. giht reyma isias Toplice (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt zastonj. nobene pravice. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. Drugi obdolženec, zdravnik in član izraolitske kultne občine dr. Leon S i 1 b e r m a n n bil je le zaradi kaznive nevarnosti na o mesecev zapora in 2000 K denarne globe obsojen. - Lepa sestra ..Rdečega križa". Maribor, 7. aprila. Lansko leto, pa tudi letos se je v Mariboru, v okrajih. Maribor, Slov. Bistrica, Ormož, Ljutomer, Radgona in na Spodnjem Štajerskem opazovalo izredno lepo sestro ,. Rdečega križa', ki je tudi prav ponosno nastopala. Polagoma paje prišlo na" dan, da je bila navihana sleparka in sicer 29 letna natakarica Frančiška S i-m o n i č, ki je že 18-krat predkaznovana, večinoma zaradi tatvine ali goljufije. Hodila je k posestnicam, ki imajo kakšnega svojca na bojišču, se predstavila kot sestra „Rdečega križa" in jim izvabila živila ter denar. Tudi je izvršila celo vrsto tatvin. Sodnija jo je obsodila na dve leti težke ječe. Vojna na morju. , Angleški torpedni čoln potopljen. K.-B. Haag, 5. aprila. Poveljni čoln (angleške) tiotilje torpednih čolnov od Dovera, ..Fury", bilje dne 28. marca, 5 morskih milj sevemo-zapadno od Kap Grisneza, tor-pediran in potopljen. V aprilu nadaljnih 134.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 6. aprila. Od dne 30. j marca objavljenih uspehov podmorskih čolnov j se je po do danes d'j&lih poročilih nadalje še i skupno 134.000 tovornih prostornih ton od | naših podmorskih čolnov potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. \ Plen podmorskih čolnov v Srednjem morju. W.-B. Beri in, 9. aprila. V Srednjem'; morju se je potopilo 11 parnikov in 13 ladij j na jadre z 38.224 tonami, med njimi: dne ! 23. marca grški pamik „Artemis" (1500 ton), j italijanska jademica „Noli" (1569 ton) in nor- \ veški parnik „Bellatrix" (2568 ton); dne 25. j marca oboroženi angleški parnik ..Queen Eu- ; genie" (4335 ton), iz Amerike z blagom v Carachi; dne 26. marca oboroženi angleški parnik „Ledbury" (3046 ton), z žitom od Carachi v Italijo: dne 27. marca neka k angleški Tigris-flotilji spadajoča ladja od 200 ton na poti iz Anglije v Mesopotamijo s pro-vijantom; dne 31. marca neki neznani oboroženi naloženi parnik od 4000 ton; dne 3. aprila oboroženi francoski pamik „Ernest Simon" (5555 ton) od Marseille v Port Said in oboroženi francoski parnik „Sanit Simon" (3419 ton) od Biserte v Hnelvo; dne 4. aprila v Jonskem morju naloženi grški pamik „Wa-silefs Constantinos" (9272 ton). Potopljeni pamiki so bili večinoma z žveplom naloženi. šef admiralnega štaba mornarice. rjavijo Ks?peS4o. Ivojnc cene: 6 škalijic Iran ko 4 K 40 b. Lekarnar E. V. Feller, RElsa-lrg:šl.24l (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pisem. Il-a. Izpred sodišča. Judovski sleparji. K r a k o v a, 5. aprila. Pred tukajšnjo vojno 8odnijo se je dokončala razprava zoper advokata in predsednika izraelitične kultno občine v Neusandecu, dr. K o e r b e 1 u, zaradi izdajanja in potrjenja ponarejenih rabiner-skih spričeval. Šlo se je namreč zato, da je ta dr. Koerbel s svojimi pomočniki mladim judovskim bogatašem proti plačilu delal spričevala, češ da so rabinerski kandidati; ti so namreč kot duhovniški pripravljenci vojaščine prosti. Dr. Koerbela se je spoznalo krivim v 32 slučajih, v katerih je bil izdal rabinat-ska spričevala osebam, ki nanja niso imela Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in krarnareki sejmi; sejmi zaznamovani z 7.vczdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 14. aprna: "Dobje*, okr. 3Lozje; Brežice (svinjski sejem). Dne 15. aprila : Rein, okr. graška okolica. Dne 16. aprila: Št. Janž pri Spod. Dravogradu*, okr. Slovenji Gradec ; Fiirsten-feld; Spielfeld**, okr. Lipnica; Stainz**; WeifJkirchen, okr. Judenburg; Ilz**, okr. Fur-stenfeld ; St. Stefan**, okr. Kirchbach. Dne 17. aprila: Kapele**, okr. Brežice : Radgona*; Ormož (svinjski sejem). Dne 18. aprila: Imeno (svinjski sejem), okr. Kozje; Ptuj (svinjski sejem). Dne 19. aprila: Breg pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 20. aprila: St Ilj pod Turjakom**, okr. Slov. Gradec; Rogatec (svinjski sejem) ; Gradec (za klavno živino). Dne 21. aprila : Brežice (svinjski sejem). Dne 22. aprila : St. Peter, okr. ObervvOlz. Dne 23. aprila : Frohnleiten ; Ivnica** ; Fladnitz,P.Passail*, okr. "Weiz; St. Ruprecht**, okr. Weiz ; Worth**, okr. Hartberg; Pollau**; Waldbach, okr. Vorau; Št. Jur ob Pesnici**, okr. Maribor; Spodnje Hoče**, okr. Maribor; Gnas** : okr. Feldbach; Hainersdorf, okr. Furstenfeld; Kraubath, okr. Leoben; St. Georgen a. d. Stiefing, okr. Wildon ; St. Ge-orgen**, okr. Murau; Niedenvolz**, okr. Oberwolz. Dne 24. aprila: Kirchplatz, Fernitz*. okr. Graška okolica; Zdoles*, okr. Brežice; Sockau**, okr. Knittolfeld ; St. Juri ob juž. žel.**, okr. Celje; Mozirje**, okr. Gornjigrad; Ormož (svinjski sejem). Štajerski kmetje in kmetice, pomagajte, da zmagamo! Najsilnejša vojska, kar jih je svet doživel, še ni končana. Boji, ki jih imamo v najkrajši dobi pričakovati, bodejo najstrašnejši, toda donesli nam bodejo zmago in mir. O tem smo prepričani. Da ta lepi, tako prisrčno zaželjeni smoter dosežemo, morajo naši hrabri vojaki še nadalje žrtvovati svoje zdrave ude, kri in življenje, moramo jim mi dragi v zaledju preskrbeti sredstva, da ostanejo zdravi in čili, da kljubujejo vsem nevarnostim in trpljenju ter uničijo sovražnikove napore. Mi kmetovalci moramo pripraviti živil njim in onim, ki izdelujejo orožje in strelivo. Naša domača zemlja mora vse te, mora vse prebivalstvo preživiti, ker se je sovražnikom žal obneslo, da so nam preprečili skoro vsaki dovoz od zunaj. In vendar niso dosegli, da bi nas izstradali. Prestali smo že 33 mesecev; nočemo tajiti, da nam ni bilo lahko in marsikatero pomanjkanje je ljudstvo voljno prenašalo. Toda trdna volja je premagala vse težkoče in preprečila nakane sovražnikov, da 4 — bi vdrli v našo lepo deželo, jo med seboj razdelili in nas zasužnili. In to je, Vi kmetje in kmetice, v prvi vrsti Vaša zasluga! Toda vojske še ni konec. V prihodnjih mesecih pride odločitev. Mi moramo, hočemo in bomo zmagali! Ohrabrite se in vztrajajte ! Ne obnemagujte v svojih zadačah! Bog bo blagoslovil Vaše delo in zahvala vse očet-njave Varn je zagotovljena ! Pridelajte živeža za vse! V prihodnjih tednih Vas zopet pričakujejo muke in skrbi. Zopet bodete obdelali njive za pomladansko setev. Porabite vsak košček zemlje, ki lahko obrodi živeža za, ljudi in živino. Prizadevajte si, da se mlade setve obnesejo. In če ste svoja zemljišča obdelali, pomagajte sosedom ! Z združenimi močmi bodete tudi najtežje dovršili. Vladna zaslomba Vam je gotova. Oblastvo, komisarji in komisije za pridelke, Kmetijska družba in Zveza kmetijskih društev Vam bodejo pomagali ali z dobrim nasvetom ali dejansko, da ne bo Vašega dela oviralo pomanjkanje semena, delavskih sil in drugih pripomočkov za obdelovanje. Imejte pogum in zaupanje ! Uspeh, obilna žetev ne izostane. Le z Vašo pomočjo so bo vojska za nas srečno končala. Pomagajte tedaj, da si pridobimo končno zmago, osrečujoči mir! Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Prezident: Attems s. r. Za tajništvo : Hansel s. r. Bolečine v mišlc-h puslc mnogi ljudje docela vnemar, ker so mnenja, da bodejo iste že same preSle. Bolečine pa "se Čez nekaj čssa zopet povrnejo in sicer so vedno hujše, čimbolj se jih zaueir.arja. V mišicah in celicah ostane pač vedno nekaj kali bolečin. Z vtiranjem in masiranjem bolečih mest s Fellcrjevim bol laj-šajočim Ilujdom iz rastlinskih esenc in. „Elsa-fluida se pa kaj takega lahko zabr3ni. Po vtiranju ne izginejo samo bolečine, temveč začne tudi kri hitreje krožiti na doličnih mestih. Kri prodre v naj-oddalnejse količke celic, uniči povzročevalce bolečin in zabrani tako zopetni nastop bolečin. Predvojne cene: 12 steklenic tega sredstva pošlje lekarnar E. V. Fejler, Slubica, Elsa-lrg šl. 241 (Hrvatska) za 6 kron poštnine prosto. — Istočasno se pa lahko naroče tudi fellcrjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice zn. „Elsa-krogljice", izborno, tek vzbujajoče želodčno zdravilo, 6 škatljic poštn.ne prosto za 4 K 40x h. — Izborno je nadalje tudi neko sredsivo zoper kurja očesa, zelo znano pod imenom Fellerjev turi-stovski obliž zn. »lilsa«, 1 karton 1 krono in 2 kroni. (-ve-) Bazno. E Hans Toplak f. 1 Umrl je mož, ki ga smemo prištevati k najboljšim naprednjakom na Spodnjem Štajerskem. Iz J u r š i n c pri Sv. Lovrencu si. gor. se namreč poroča, da je v soboto dne 7. aprila 1917 ob 3. uri zjutraj po dolgem in težkem trpljenju gospod Hans Toplak, trgovec, vinotržec, hišni posestnik, član c. k. vojnega društva in občinskega zastopa v Sv. Lovrencu slov. gor., svoje zveste oči zatisnil. Pokojnik je bil izvrstni človek in vse obžaluje, da je moral v tako mladih letih zapustiti ta svet, obžalovan od žene in hčerk, od starišev in sorodnikov, pa tudi od vseh, ki so ga poznavali in prišli z njim kedaj v dotiko. Vrli naš somišljenik Toplak pričel je svojo trgovino in svoje delo z edinim kapitalom lastne svoje moči in delavnosti. In vendar si je vstvaril lepo bodočnost, katero je seveda nemila smrt zdaj pretrgala. Bil jo značajni mož, ki svojega prepričanja nikdar ni zatajil, čeprav mu je to prepričanje vsled sovražnosti gotove politike mnogo škodovalo. Toplak je hodil svojo pot naprej kot delavni poštenjak, kot zvesto avstrijsko misleči Štajerc, kot človek brez strahu in hinavščine. Naši somišljeniki mu bodejo ohranili častni spomin. Pa tudi nasprotniki njegovega mišljenja morajo priznati, da je bil Toplak pravi mož poštene krvi. To je pričal tudi njegov pogreb, pri katerem j d č. g. župnik našel lepe besede v slovo. Izražamo tem potom težko prizadeti družini pokojnika najglobljejše sožalje. Tolaži naj se s tem, da čuti mnogo ljudi z njo in da ostane ime pokojnika pri nas ohranjeno. Tebi pa, zvesti Toplak, ki si nas v tako mladih letih zapustil, bodi štajerska žemljica lahka! Grdobije v cerkvi. Iz raznih strani se nam poroča, da se godijo v m i n o r i t s k i- cerkvi v Ptuju ob nedeljah prav grde stvari. Ženske tam sploh niso več varne, da jiin kakšni pobalin ne napravi veliko škodo. Gotovi slabo vzgojeni in bržkone pod slabim nadzorstvom stoječi fantje imajo namreč to navado, da v Božjo službo prihajajoče ženske po obleki opljuvajo, jim obleko z iglami se-šivajo ter na ta način trgajo in da sploh delajo lumparije, ki niti v kakšnem cirkusu niso dovoljene. Dobro bi bilo, ako bi v cerkev prihajajoči verniki pazili, da enega ali dru-zega teh ničvrednežev zasačijo in pri ušesih k policiji pripeljejo. Na ta način bode tem zlobnežem pobalinsko veselje minulo, škodovati vernikom. Sicer bi pa tudi cerkveno vodstvo prosili, da naj se za to zadevo zanima in s primernimi odredbami nadaljevanje takih grdobij prepreči. Gotova mladina je danes pokvarjena in bi jo bilo dobro podučiti, da božji hram ni navadna krčma. K aretacijam v deželnem kulturnem inšpektoratu. Kakor se poroča iz Dunaja, bila sta bivši deželni kulturni inšpektor Jožef Peter in Geza K r a u s dne 3. t. m. na prosto nogo postavljena, ker je preiskava gotova. Peter se je podal k obisku svojega sina v Theresi-enstadt. Dunajsko državno pravništvo bode imelo zdaj odločiti, je-li in zaradi katerih prestopkov — gre se v splošnem le za veri-žino kupčijo — bode dvignilo obtožbo. Odlikovanje. Piše se nam: Odlikovan je bil na južnem bojišču Peter P u c h z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje zaradi junaškega postopanja pred sovražnikom. Od prostovoljnega strelskega bataljona št. 4, II. komp. Jurij Fideršek, Pragorsko ; Konrad Stoger, Sv. Urban ; Nikolaj Lah, Breg na Ptuju; Franc Mihelak, Vurmberg. Iz bojišča se nam .piše; Srčne pozdrave pošiljamo iz bojnega polja starišein in bral-cem našega časopisa. Zadnji teden smo imeli jako slabo vreme, huda snežena burja z plazovi je razsajala 3 dni neprenehoma, da je bilo groza. Vkljub slabemu vremenu stali smo kot skala proti neprijatelju. Vas pozdravljamo vsi fantje od 20. lovskega bataljona. Franc Mastnak, doma iz Lave pri Celju, unterj. Martin Mlakar, doma iz Gro-belnega pri Celju, unterj. Franc Nikola, doma iz Grobelnega pri Celju. Veliki požar pri Ormožu. Pretekli torek opoldne pogorelo jev Dobrovi pri Ormožu gospodarsko poslopje Andreja K o v a č i č do sten. Zgorelo je tudi 6 svinj ; krave in vole se je zamoglo še pravočasno rešiti. Vsled dela hitro došlih gasilnih društev od Ormoža in Hardeka ostal je požar vkljub močnemu vetru na gospodarsko poslopje omejen in tako se je zamoglo tudi stanovalno hišo rešiti. Iz Drave potegnili so v Mariboru mrliča neke okoli 70 let stare žene. Doslej ni dognano, je-li se gre za umor, samomor ali nesrečo. Iz Ormoža. Tukajšnji odvetnik dr. Guido Sernec preselil seje v Celje; dokler ne bode iz vojne službe odpuščen, vodil bode njegovo advokaturo dr. Jožef Sernec. Spomladna strela. Iz Rib ni cena jezeru na Koroškem se poroča z dne 4. aprila: Med predvčerajšno nevihto udarila je strela v stolp filijalne cerkve Sv. Marjete. Stolp je popolnoma zgorel, cerkev so rešili. Samotarjeva zapuščina. Mnogo let v neki skalnati jami v gozdu pri GroBeneggu v okraju Velikovec bivajoči samotar Ant. F e 11 n e r umrl j e pred kratkim v starosti 70 let. Z njim je pač zadnji prebivalec skalnatih jam na Koroškem umrl. Živel je od dohodkov iz pletenja košar in od milodarov. Po njegovi smrti se je razširila govoiica, da je v njegovi jami skrit zaklad. Hlapec Franc Liebnig je šel jamo preiskati in našel res posodo s 500 kron srebrnega denarja. Vzel je denar in pričel je lepo življenju Orožniki pa so ga zaprli in našli pri njen še 442 kron. Zdaj se bode moral pred sodn zaradi tatvine zagovarjati. Cesar in c. k. avstrijska kmetijska dri Naš cesar K a rl prevzel je protektorat c. k. avstrijsko kmetijsko družbo in je ti dovolil, da se ga smatra za člana druž To je prav velika čast za kmetijsko druž katere zaščitnik in zagovornik je zdaj o sam. Vsak kmetovalec mora biti ponosen to in mora pristopiti kmetijski družbi. M posameznih ljudi, ki ne znajo ločiti politil od gospodarskega dela, ter ki so namera ustanoviti posebno „vseslovensko" kmetijsl družbo, so s tem menda tudi pokopane. Ki cesar sam se je postavil na čelo c. k. k: tijske družbe! Koliko stane prekupčevanje. .,Politisi Tagebiicher" pišejo: En meterski cent p: nice se kmetovalcu od žitno-prometnega voda za 36 kron odvzame; kmet dobi toi okoli 10 kron več, nego je znašala povpr& cena v letih 1911 do 1913. Nočemo se n tančno s tem pečati, ali je ta naredbe potom določena višja cena v pravem razmei s troški proizvajanja in ako je skoraj 30' povišek pri žitnih cenah opravičen. Med žiti ceno in ceno izgotovljenih mlinsKih pridelki bila je pred nastopom žitno-prometnega a voda napetost 12 kron. V to so se delili m; trgovci, ki so žito pri kmetu nakupovali letržči, ki so je na mline oddajali, n veletržci z moko, mlinski agenti ter ti transportna podjetja. Konečno koštal je gram najboljše kakovosti v mali kupčiji do 42 vinarjev. Danes pa imamo napeto; od najmanje 33 K 42 h, torej skoraj od .li procentov. En meterski cent pšenice namreč 3 do 5% pšeničnega zdroba (6 35% moke za pecivo (31 K 50 h), 42% k: j šne moke (29 K 40 h), 14% otrobov (2 ! 52 h); 4% žita pa se izgubi in odračuna, osip i.OOI pr bil je lež 'jo i ntral 3: irajo nal- vs n Ji eni asti e za dol i Kot skupno svoto dobimo torej <>'.> K 42 Žitno-prometni zavod bode kakor vso drug gdn za javno računodajo opozorjene centrale pra ^R gotovo ogromne množine različnih vrst žil j ki jih spravlja v promet, izkazal in imeli bo ga demo torej priliko dognati, kolikokrat 33 K >terr 42 h nad proizvajalnimi troški pšenice za jjjj! mlinske pridelke se je od porabiteljov pla ječi čalo. Prepričani smo, da žitno-prometni za- jdnii vod prav gotovo ne bode izkazal procentuelno rom višjega dobička, kakor na primer centrala za f?°J mast, ki je pretekli mesec na Dunaju sva H občno zborovanje obdržala, pri kateri priliki ^aj so se gospodje Schicht in tovariši na vsi! pi tege hvalili, kar nas seveda ne more prinesti "ist do druzega prepričanja. Mogočo, da znaša tudi pri žitno-prometnemu zavodu špeze in toč upravni troški le minimum, ali dejstvo ob ^eč stoji, da se cono najvažnejših življensk: sredstev, namreč mlinskih pridelkov, na poti an: skozi ta zavod zvišajo na 33 K 42 h, med snt tem ko je znašalo to zvišanje preje le 12 K je Zaslužijo torej zdaj komisijonarji i:i general komisijonarji, deželno centralo in zavod i polog toh mlini in transportni zavodi. Za u ima le zmerno zanimanja, ako zasluži „žitni 78 trgovec" X ali „komisijonar" Y boljalimanj ko^ brez truda. Koliko zasluži, pač ni brez- »ra pomembno, ako'se vsled njegovega in ostalih . jt članov zaslužka cena nekega za življenje ne- i ^ obhodno potrebnega izdelka za 100 pičen t o v poviša. Pri žitu se zdaj ravno vkljtl H njegove višje nakupno cene za skoraj 200 bil procentov več zasluži nego preje. Na tem . f dejstvu ne bode nobeno poročilo občnih zbo- 586 rovanj kaj spremenilo. To naziranje zastopa (e vsaj javni obtožitelj v tožbah zaradi navij janja cen. K veleizdajniški tožbi proti „Živnostenski| banki". Praški uradni list razglaša: Deželna! kot kazenska sodnija v Pragi je odredila zaplembo premoženja v pri c. k. deželno! brambeni divizijski sodniji na Dunaju vrseffl se kazenski stvari zoper dr. Jaroslavu Pr ei6| namestniku bančnega naddirektoija v Prag zaradi zločina veleizdaje po § 327 v. k. pi zoper Apolu R u z i c k a, bančnemu naddi-l fic-t jktorju v Pragi, dr. Ladislavu Š o u r e k, mestniku bančnega naddirektorja v Kralje- iVinogradih, Rudolfu Pilat, namestniku ;a direktorja v Pragi, in Antonu [ille, bančnemu direktorju na Smichowu, Mi zločina zoper vojno silo države po § 1 v. k. p. Plasten dobiček. V pondeljek bi se bila iwiia vršiti v Budimpešti kazenska obrav- , proti bivšemu mestnemu zdravniku dr. liju. Ta je obdolžen, da je za dobro pla- jlo izdajal napačna zdravniška izpričevala posredoval tako, da je več krepkih in jravih ljudi uteklo vojaški službi. Tako je |5al neki Jakob Grunfeld 19.000 kron, neki fip Grunfeld 10.000 K, dr. Žiga Czaks ■000 K. Na obravnavo je bilo poklicanih [prič. Zdravnikov pomočnik pri tem početju [bil advokat dr. Dick, ki se je pa ustrelil, | je prišla stvar na dan. Dr. Fi)di je bolan iži v jetniški bolnišnici in so vsled nje- tve bolezni obravnavo preložili. Ureditev prometa S strojili. Glasom minister-ultazov z dne 2. aprila 1917, drž. zak. št. 144 in mora vsak izdelovalec usnja Centrali za kože in feje na Dunaju (Haute- und Lederzentrale A.-G.) na-ido 15. aprila 1917, koliko potrebuje v enem letu •le za stroj in čresla ter kako velike so njegove za- ttem blagu. Oni izdelovalci i | potrebščino v celoti ali delom morajo o tem oddati pr meje loval i 31. maja i rajo vpošiljat lakupih brez posredo1 čresla so prejel upov. Vsak drugi pos i skorje ali čresla me i vsicega meseca p dai zadnj :i usnja cent inja centrale tekom me stnik zalog a 31. maja iditi centrali nja, ki : potom no-obve vsacega rati seznam ter o tem, seča vsled hrastove i in poznej one svoje pioduciral konca nas] daj le pokriti omenjene 10 izjavo. koliko lastnih i smre-; zadnji zaloge, ali pre-sdnjega itnikom : ]e tekom predidočega mesec: [ter jih do dneva ponudoe t. j. d( i prodal drugemu. Take pi osebam, ki imajo pravico sekati les, dopustne [napram izdelovalcem usnja in takim trgovcem, ki so l nakupom in prodajo skorje in čresla že leta 1915 i obrtovalno. Trgovci smejo svoje zaloge prodajati [centrali ter firmam, ki jih centrala v to posebej po- . Maksimalne cene za smrekovo skorjo so se zni- ! za 6 K pri J 00 kg, one za hrastovo skorjo za 4 K. [dobavne dogovore, sklenjene pred novim ukazom, veljavnost dosedanje maksimalne cene. Prodaja bombažastega blaga in perilnih tvo je dovolilo, prodaji odda-bombažastega »tanju z dne 2. mega bombaža-a katere je bila prodajni pogoji posameznim, nepo-največ 20 metrov, i prodajne cene ■ presegati cen idaji, predno je 1916. 3. O teh ;ki, v katere se c. k. trgovinsko dmetov. C. kr. trgo Isesme do 2. maja 1917 ,v nadrobn [nadaljnili 5«/0 pod zaporo dejaneg ji perilnih predmeto/ in sicer po bra 1916 To vodilo ne obsega i tlaga in onih perilnih predmetov, ejena prisilna ponudba. V ostalem & 1. Prodajati se sme samo porabnikom v množinah do ni . pol tucata pri perilu. 2. Nadrob popuščene množine ne smejo nikak( e posestnik dosegel v nadrobni pi veljavo ukaz z dne 31. avgusta lajah se morajo voditi posebni zap 1 kontrolnim organom, ki jih postavi stvo, vsak čas dovoliti vpogled. Znani češki pesnik — dezerter. Glasom »rotil vojaških oblastij je, kakor poroča Bcer" rezervni tel d v. kad. asp. Rudolf Jeder, rojen leta 1890 v Kralj. Gradcu, češki pesnik, od infanterijskega regi- nta št. 18, k sovražniku ušel. Izjavilo se [je za dezerterja. Odložitev vpoklicov. Kakor smo že poro-ili so bili pri zadnjih naborih za sposobne puani čmovojniki letnikov 1891 do vštevši i vpoklicani v;.\ IG. april, črnovojniki let-Eot 1877 do vštevši 1872 pa za 2. maja. |radi zakasnitve pomladanskih poljskih del [je potrebna delna izprememba termina Rpoklicov. Z ozirom nato je bilo odrejeno [■morajo odriniti k vojakom za službo z fem za spospbne spoznani črnovojniki kov 1891, 1890, 1889, 1888 in 1887 dne [aprila 1917, črnovojniki rojeni v letih |6 do vštevši 1872, pa šele 14. maja 1917. določbo ostanejo v veljavi. Kdor si že ob prej določenem terminu, bodisi i prepozno izvedel za ta odlok, bodisi je vsled oprostitve službe brez posla, ostane že s tem dnevom v aktivni izbi, če izrecno izrazi to željo. Glede prezenta-istražno službo ali službo brez orožja kla-Sranih črnovojnikov letnikov 1891 do 1887, ki so samostojni kmetovalci, [bodo izdale posebne odredbe. Iz bojnega polja dobili smo za velikonočne Vike celo vrsto žalibog prepozno došlih pozdravov junaških naših vojakov. Zaradi pomanjkanja prostora nam seveda ni mogoče, objaviti vsa ta voščila. Zahvaljujemo se v imenu v domovini ostalih somišljenikov vsem vojakom za poslane pozdrave in tipamo, da bodemo vsi skupaj prihodnjo Veliko noč v mirnem času veselo in srečno praznovali! Vodja v slovensko-klerikalne stranke, znani dr. Ivan Šušteršič, kije bil vsled ustanovitve „Ilirske banke" od dela svojih lastnih strankarjev hudo napaden, je — kakor poroča to »Slovenec" — svoje mesto kot predsednik te banke odložil in tudi iz upravnega sveta banke izstopil. — S terA se pa- po našem mnenju general slovenskih klerikalcev še ni opral. Skrajni čas bi bil, da bi pojasnil vse one nečedne stvari, ki mu jih je graška „Tagespost" očitala in ki dišijo ne samo po korupciji, marveč tudi po izrabljanju uradne sile v lastne koristi. Dr. Šušteršič je zaupnik krone, kot glavar dežele Kranjske. Čudimo se torej, da ni že davno izvajal posledice iz omenjenih napadov. Kajti vojna vendar ne more biti izgovor za stvari, ki se tičejo osebnega poštenj a deželnega glavarja. Splošna avstrijska živinska vnovčevalnica (Allgcmeine osterreichische Viehvenvertungs-gesellschaft) se bode od poljedelskega mini-sterstva spremenila v popolnoma splošno-koristno podjetje. Iz čistega dobička družbe je po dotiranju rezervnega sklada le obre-seovanje kapitala do najvišjo enega procenta nad bančno obrestno mero dovoljeno; vsi preostanke pa je izročiti vladi. V pravila se sprejme dodatek, ki naglasa preskrbo prebivalstva s cenim mesom Jin mastjo. Akcijski kapital se pod udeležbo poljedelskega ministerstve zviša, nadzorovalna pravica vlade pa razširja. Lanski čisti dobiček, ki se po odtegnenju davkov od 4'/s na 1VS milijona kron zmanjša, in vsled zvišanja akcijskega kapitala dohajajoči zneski se bodo porabili v svrho uresničenja modernih klalnih in hladilnih naprav ter sejma plemske in rabne živine na Dunaju. — Vse to jo prav lepo. Doslej je vladalo med potrpežljivim prebivalstvom mnenje, da imajo gotove „centrale" edino ta namen, nabasati nenasitne žepe požrešnih vojnih vampirjev z denarjem. Velike lumpe se pri nas doslej ni obešalo. V resnici patrijotično prebivalstvo bode torej izredno zadovoljno, ako se tudi v tem oziru položaj^ temeljito spremeni. Seveda take stvari ne smejo ostati na papirju . . . Boj z ogrskimi roparji. „Grazer Tagblattu" se piše iz Kecskemeta: Zdaj se je vendar posrečilo, vjeti zloglasne roparje, ki so bili prava groza ogrske nižje doline. Ropali in morili so mesece sem, zlasti na pustah. Ponoči napadli so mirne prebivalce majerij in so jih izropali. Večkrat se je pripetilo, da se je lastnik branil in da. je bil potem edno-stavno umorjen. V Jnsz-Karajenu vdrli so roparji v hišo poštarja in odnesli železno blagajno z nad 120.000 K na pred hišo stoječi voz. Ker so konje preveč podili, so te pred vasjo moči zapustile. V bližini nahajalo seje neko posestvo. Roparji so šli tja,, vzeli konje iz hleva in jih vsvoj voz vpregli. Posestniku, ki sejo vsled ropota zbudil, predrli so oči, da nebi videl, v kateri smeri se peljejo. V Kiskunfelegyhaza vdrli so roparji v neki mlin, pretepli mlinarico, dokler se ni nezavestna na tla zgrudila, in odpeljali potem cele vozove moke. Pred par tedni prodal jo neki posestnik osem svinj za svojega svaka v Kecskemetu in je temu denar izročil. Neki vohun roparjev je o temu izvedel. Ponoči so vlomili roparji pri posestniku. Moral je pred njimi na kolena pasti in vodja roparjev zahteval je od njega denar. Posestnik je izjavil, da je denar svojemu svaku izročil in da ima doma k večjem 100 kron. Začetkoma roparji tega niso hoteli verjeti. Ko pa so se prepričali, da je bil kmet resnico govoril, dal je prvi ropar kmetu tistih 100 kron, ki mu jih je bil ta že izročil, nazaj in mu plačal poleg tega še 8 kron za neko razbito šipo. Pretekli teden prišel je neki orožnik iz Kecskemeta na službeni poti v Kis-Koros in je videl na kolodvora nekega ciganskega vojaka, ki se mu je takoj sumljiv zdel. Zavpil je nad njim: „Kaj delaš tu? Tudi ti spadaš k roparski tolpi! Pojdi takoj zmano!" Cigan seje prestrašil, se pričel tresti in je dejal: „Jaz nisem ropar; ali ako mi gospod orožnik obljubi, da ne bodem preveč kaznovan, ker sem ušel iz moje garnizije, hočem izdati bivališče roparjev". Potem sta se peljala obadva v Kecskemet. Tam je orožnik celo stvar naznanil in si izprosil 30 huzarjev. Zvečer so šli proti bivališču roparjev, ki se je nahajalo na neki pusti blizo Kecskemeta. Ob jutranji zori prišli so roparji domov. Ko so se podali v hišo, so jo huzarji obkolili. Razvil se je vroči boj. Huzarji so obstreljevali hišo, ker se roparji niso hoteli vdati. Po težki borbi, pri kateri so bili trije roparji ustreljeni, zamoglo se je celo tolpo premagati. Roparji so cigani in ciganke ter štejejo nad 70 članov. Petersburški sodnijski arhivi. Biležimo s primerno rezervo stockholmsko poročilo, da je bila tretji dan revolucije užgana v Peters-burgu palača višjega in deželnega sodišča, ki je popolnoma zgorela in so bili uničeni tudi vsi akti. Uničenje teh dokumentov utegne imeti velike posledice. Baje je zgorelo menic in zadolžnic ter vsakovrstnih dokaznih dokumentov za več kakor 200 milijonov rabljev. Arhiv višjega sodišča je pravna podlaga za vse v zadnjih 20 letih izvršene premembe v zemljiških stvareh. S temi dokumenti vred so zgoreli tudi originali mnogih oporok, zaradi katerih tečejo pravde, za skupno najmanj pol milijarde rabljev. — Končno je zgorelo baje neznano koliko, a ogromno mnogo vrednostnih papirjev, ker je na Ruskem bil običaj, da so sodišča pri njih deponirani gotovi denar izročila v shrambo državni banki, vrednostne papirje pa posebnemu uradu, ki je bil nastanjen v sodni palači. Samomor ogrskega magnata. V Temešvaru se je usmrtil eden najvišjih ogrskih aristo-kratov, član magnatske zbornice knez Evgen Odascalchi. Začetkom vojne je prišel kot ritinojster zopet v armado, je potem prevzel organizacijo kmetijskih del na južnem Ogrskem in končno je bil imenovan za zapoved-nika več eraričnih tovarn, med njimi ene konzervne tovarne. Dne 3. aprila je prišla z ozirom na razne pritožbe in obdolžitve posebna komisija preiskat poslovanje tovarn. Knez Odascalchi se je preiskavi umaknil s tem, da se je ustrelil. — O knezu Odescal-chiju poročajo, da je bil šele 42 let star in poročen s hčerjo finančnega ministra grofa Lonyaja. Od vojne uprave je imel naročil za 40 milijonov kron. 0 njegovem poslovanju poročajo veliki listi, kakor je že običajno : nič prav nočejo z barvo na dan. Eni pravijo, da se je knez zašpekuliral, drugi pravijo, da je zakvartal velikanske svote. Dejstvo je le, daje prišla 18 članov broječa vojaška komisija preiskat knezovo poslovanje in da se je knez še med zaslišanjem in predno je bila preiskava končana, ustrelil. Koliko sme imeti obleke ena oseba v Nemčiji ? Da se omeji uporaba gornje in spodnje obleke, perila in čevljev, je izdala nemška državna določevalnica obleke novo naredbo, ki je stopila dne 3. aprila v veljavo in ki določa za moškega: 1 obleko za delavnik, 1 za nedeljo, 1 svršnik ali ogrtač, dve delavski haljini, dva telovnika, dvoje delavskih hlač, 1 par zimskih rokavic, 6 robcev, 3 gornje in 3 spodnje srajce, 2 ponočni srajci, 3 spodnje hlače, 4 pare nogavic. Za ž e n s k o : 2 obleki za delavnik, 1 obleko za nedeljo, 1 snknjo, 2 bluzi, 1 svršnik, 1 ogrtač, 1 jutranjo jopo, 3 predpasnike, 1 par zimskih rokavic, 6 robcev, 4 srajce, 3 nočne srajce, 4 hlače, 3 spodnje jope, 4 pare nogavic. Poleg tega za o b a spola : po 3 pare čevljev, 1 par domačih čevljev ali copat, 3 prevleke za pod-zglavja, 2 rjuhi, 1 volneno ali prešivano odejo, 3 obrisalke, 2 kuhinjski krpi ali krpi za posodo, 3 krpo za prah in milo. Za nakup obleke in perila se bodo izdajale nakaznice; predno pa jo kdo dobi, bo moral podati točen izkaz, koliko ima v resnici obleke, perila in čevljev. Ako ima tega blaga toliko, kolikor navedeno, nima pravice do izkaznice. Kdor .bi podal neresničen izkaz, zapade kazni. „Stroga" kazen. Peter Roseggcr pri- — 6 poveduje v svojem ..Heimgartners Tagebuch" : Sedel sem na ljubki klopi med grmičjem. Dva gospoda v živahnem pogovora prišla sta mimo, brez da bi me opazila. ,:No", dejal je eden, ..razprava je bila kratka. Komaj pol ure je trajala. Gospodje so hitri, saj je bilo vse gotovo". — „Inkakoje. ir.jšlo ?" - ..10.000 kron so mi odvzeli". — „Ej presneto!" — Drugi pravi potiham: ,,-------90.000 kron pa sem bil pri tisti kupčiji zaslužil". In že sta bila odšla . . . Za Rdeči polumesec. Dvorni svetnik Edu-ard princ zu Lichtenstein izročil je Fdečemu polumeseou 1000 funtov kot uspeh v Avstriji za Rdeči polumesec vprizorjene zbirce. Ustreljeni kaplan. V ogrski občini Širok komitata Heves bil je rimsko-katoliški kaplan Nikolaj N agy ustreljen. Bržkone so ga umorili tatovi divjačine. Amerika v yojni. Kakor smo že v zadnji številki poročali, izjavil se ' je predsednik Združenih držav Severne Amerike za vojno proti Nemčiji. Tudi postavni zastopi Amerike so z veliko večino to sprejeli. Dobili so takoj primerni odgovor. Avstro-Ogrska kot zvesta zaveznica Nemčije je samoumevno takoj pretrgala diplomatske zveze z Ameriko, tako, da stoji danes istotako v vojnem razmerju z Ameriko. Ednako je izkazala svojo zavezniško dolžnost Bolgarija. Tako stoji torej Severna Amerika z nami in našimi zavezniki v vojni. Čuti se to vojno razmerje v splošnem seveda prav malo. Izključeno je, da bi zamogla Amerika vsled podmorskih čolnov pripeljati na evro-pejska bojišča svoje armade, ki jih danes poleg tega še nima. Pokradla je naše in naših zaveznikov v Ameriki se nahajajoče barke nadleguje izseljevalce, druzega pa ne more storiti. Krinka je raz amerikanskega obličja, iztrgana in — to je prav. Zdaj vemo, pri čem da smo in kako se imamo ravnati! Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 11. aprila. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Neki c. in k. letalec sestrelil je nad Galacom neko rusko Nieuport-letalo v zračnem boju. — Fronta nadvojvode J o-z e f a. V pokrajini B e k a s a bili so sovražni sunki zavrnjeni. Od naše strani živahno pa-truljsko delovanje. — Fronta princa Leopolda. Rusko artiljerijsko delovanje se je mestoma povišalo. Italijansko bojišče. Sovražno artiljerijsko delovanje ob p rim or ski fr o n-t i je bilo včeraj v splošnem živahnejše in je trajalo na posameznih krajih tudi ponoči. V pokrajini doline Etsche in Garda -jezera nadaljujejo Italijani svoj uničevalni ogenj proti našim vasem. «$&, J užno-vzhodno bojišče. Naši albanski oddelki napadli so s polnim uspehom italijanske prednje straže severno od T e-p elini. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 11. aprila (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Prostorno omejena bojevna delovanja severno od S e a r p e, pri Givencliy G o h e 11 e, F a r b u s u in K ;i m poinn niso položaja spremenila. Na obeh straneh ceste A r r a s - C a m b r a i vpo-rabili so včeraj po ljutem ognju Angleži močne sile v široki fronti za novi napad; bili so z velikimi izgubami zavrnjeni. Od danes zjutraj so se vneli tam in med B u 11 e-c o u r t o m ter Queantom nadaljni boji. Mod cesto Baupaume-Combrai in O i s e vršili so se le manjši boji pred našimi črtami. S t. Q u e n t i n bil je, kakor v prejšnih dneh, z granatami in šrapneli obstreljevan; istotako L a F e r e. — Armada nemškega prestolonaslednika. Od Vailly doReimsa postaja artiljerijska bitka vsaki dan ljutejša. Neki francoski napad proti našimi jarki južno-zapadno od B e r r y - au-Bac bilje s hitrim protisunkom preprečen. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Ob A a, Diini, Stochodu, Zloti Lipi in Dnjestru mnogokrat živahno artiljerijsko delovanje Rusov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Novi uspehi podmorskih čolnov. • "W.-B. Berlin, 11. aprila. Razven doslej v aprilu poročanih uspehov podmorskih čolnov se je zopet v kanalu, v Atlantskem oceanu, in Severnem morju potopilo: 16 par-nikov, 7 ladij na jadre in 2 ribiški ladji, s skupno 53.000 brnttoregister-tonami, in sicer m. dr. angleška parnika ..Stanley" (3987 ton) in „Clenogle" (8200 ton), italijanski parnik ,.Avanguardia" (2703 ton), z rudo v Cardiff. . K dne 6. t. objavljenemu poročilu je še poročati: Med potopljenimi ladjami nahajali 80 se oboroženi angleški parnik „Ardeuwen" (3798 ton) s 5000 tonami sladkorja, „Canni-zan" (6113 ton), en osebni parnik tipa „Me-gantie" (14878 ton), nadalje 26 parnikov in 2'' ladij na jadre vseh narodnosti. Revolucija na Ruskem: Na Ruskem imajo zdaj najmanje štiri vlade. Nikdo ne ve, kdo je najmočnejši in kdo je pravzaprav vladar v tej velikanski državi. Angleži trdijo, da hoče sedanja revolucijska vlada nadaljevati vojno do skrajnosti. Ali tega ne morejo povedati, je-li ima ta od Angležev podkupljena vlada tudi moč, svoje cilje doseči. Na drugi strani se zopet čuje, da hoče ruska stranka delavcev na vsak način konec vojne in da predlaga neposredna mirovna, pogajanja. Ne ve se, kdo ima prav, — vsekakor pa nam Rusija ni več tako nevarna, kakor nam je bila začetkom svetovne vojne, ker takrat je nastopala složno in enotno in združevala vse svoje moči v bojnem po-željenju. Angle/.i in njih krvoločni zavezniki so vprizorili revolucijo na Ruskem, da bi odpravili carja Nikolaja, ki se je vojne naveličal in ki je hotel posebni mir skleniti. Zdaj pa se je ta revolucija proti Angležem obrnila, ker je rusko ljudstvo že davno naveličano te vojne, ki jo pelje za tujo dobičke. To rusko ljudstvo hoče mir in je upati, da bode dobila napram imperatorskim ali pa« ; tičnim možem tisto moč, ki mu zasia I mir. Tako stoji stvar in — gotovo je, j nimamo nobene škode od ruske revolt Iz vojne. Prinašamo , sliko ^oddelka strojnih pušk. Vojaki imajo krinke zoper plinski napad na obrazih. Čitajte in razširjajte »Štajerca!" 11 Ali si že tr naročil? Ako ne, stoi to takoj! Uredništvo in npravni.štvo nahsjataj v P to in, gledališko poslooje štev. 1 Loterijske številke.] Gradec, 11. aprila 1917: 84, 8, 11,1 Trst, 4. aprila 1917: 77, 71, 30, Srbenje, kraste, izpuhi Ud. so bolezni, proti kata go sredsiev ponuja, kot najzanesljivejše sredstvo pa! RATOI.-mazilo od Paratol-Werke v Budimpešti VI—201 Škodljivo deluje mrčes v kuhinji, kleli, vrtu vino( in hlevu. Zato moramo korenito iztrebiti stenice, bolhe,] ščurke, žoharje, molje in druge mrčesi, kajti muhe s I po nesnagi in potem po jedilih, razširjajo bolezni, zoharji, uši nadlegujejo človeka in živali. Vso lo mrčes 3 kuhinji, hlevu in vrtu pokončuje takoj in sigurno FclW mrčesni prašek »Etsa«, ki nadkriljuje vsa druga sredstfl česom. Predvojne cene: 5 velikih pušfc 5 kron, 1 datek I krono pošilja edino pristno lekarnar S. V. Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). Stare, zlomljene in nerabne isi kupuje po ugodnih cenah ali ji pa tudi izmenjava Hans Spru-Schina, mehanik v Ptuju, Fiirborgasse 3. Prodajalka mešane stroke, vešča slov. in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi mesto. Naslov pove uprava tega lista. 139 Pridni vifl za ptujsko ki se razume noma in sani na vinogradi] ter katerega I nima več kofl se sprejme, i na Mihael Jan Gradec, Annd Rafijj in vse vrste se dobi pri Hai Maribor, Hau Srbenje, kraste, izpuhi so bolezni, ki se morajo z največjo previdnostjo zdrail lutno zanesljivo sredstvo TO Jk Vt /^ Ti domače mazilo. Ne umaže, je brez duha, se zamere torej i rabiti. Velika posoda K 3'—, dvojno velika posodil l>,. —.. 4-*-±i prašek varuje občutljivo kotni Oboje se dobi proti naprej-plačilti svote ali pora PARATOL-WERKE, Budimpešta Vl-20. .:.,,:, Maschinengewehr-Abteilung ken in Stellung. _ '•' Pridni viničarl za ptujsko okolico, ki razume popolna \ mostojno vinogradništvo, družina pa: več kot 4 osebe, se sprejme. — Ponoj Michael Jammernegg. Gradec, Annenst .n slavi iguri : da. ucije Meč od domovine na bojišču, 27 let star, v svrho ženitve, zanimivo korespondenco v, pico ali vdovo brez otrok. Zeli'se sliko, se na zahtevo vme. Pod ,,6ltickliche Zu- kunft Nr. 1224" na upravo tega lista, us 155 Mlad uradnik v stalni državni službi z bom na pokojnino, želi v svrho priženitve Smetijsko posestvo znanja z pridno deklico, [mlado vdovo, katera je tudi nekoliko ga jezika vešča. Samo resne ponudbe [sliko, katera se vrne, naj se vpošljejo na Robert Bartl i.rud.uradnik vVareš-VVerku (Bosna). Izjava. Jaz podpisana preklicem besede, la sem po nedolžnem tatvine ob-ilžifa Johana in Marijo Krajnc, »sestnika v Pačevniku št. 66 pri lelju. Helena Ojsteršek Rifengozd pri Laškem. ila Krajnc, Marija Razburšek, Johan Lepuš, priče. 160 51, rim se c hval iOlvBM du, uši, rr m oiji, u / sl.lllOV c rje v pnj vii proti] Iier sS re 'n diskretno prodati,. naj se obrne na idelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, iag niC3r naj zahteva v svrho ogleda ter informacije okoli BZplaČni obisk našega strokovnega uradnika. e p< itd i vili. Ko\ i čez la K 5-3 o. — etju od i Zveza kmetijskih zadrug Štajerskem, Gradec, Bis- ikplatz 3, je zdaj v položaju, [dajati svojim članom od zalog v Jgenbergu in Leobnu pri mali jldaji od 100 kg naprej, tekom »krajšega časa in dokler traja za-ga, sledeče-: 1. Na fosforskih gnojilih: To= Saževamoka, moka iz kosti; pakuje se tudi še kostna moka-Jerfosfat; [2. Na gnojilih iz dušika: moka rogov, žvepleno=kisli amo-fjak; 13. Na kalijevih gnojilih kajnit. Zveza prosi vse člane, da na- aiijo takoj svojo potrebo na umet-gnojilih in sicer, ako mogoče, toni kmetijske podružnice, reiff-penovke ali kmetijske zadruge, ki |»irajo naročila in nam jih skupno (pošljejo. 161 mmiaj no ludbel rasse f Wectiseifeitiger VorschuBkasse - Verein in reg. Gen. m. b. Haftung. JEinladung zu dor Sonntag, den 22. April 1917 um 10 Uhr vormittags hn Gasthause Linauschegg, Win-dischfeistritz stattfindenden satzungsmaBigen Vollversammluiig. Tagesordnung geni. §§ 88, 74 und 49 der Satzungen. Windischfeistritz, 4. April 1917: Der Einberuier: 161 Heinrich Schiestl. j na v nedeljo, dne 22. aprila 1917 ob 10. uri dopoldne v gostilni Linauschegg, Slov. Bistrica v zmislu pravil vršeče se občno zborovanje. Dnevni rod v zmislu >;§ 88, 7 I in 49 pravil. Slbv. Bistrica, 4. aprila 1017. Sklicatelj: Heinrich Schiestl. Radi obrta želim kupiti ali v najem vzeti malo posestvo s hišnim stanovanjem 2—3 orala zemlje v smeri proti urbanski fari ali pa blizu Ptuja. Ponudbe pod „Malo posestvo 38" na upravo tega lista. Inzerati a- v imajo vsled velike raz- J širjenosti najboljši uspeh. J Sprejemajo se: v Ptuju pri upravi lista; v Ce| pri gosp. Fritz Rasen; s i u. End. Gaisser. \ >Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. lnzerati v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. Ženitna ponudba. Vdova s li odrašenimi otroki in lepim posestvom na deželi, v bližini Ptuja, želi se poro-riti /- vdovcem, ki ima najmanje 1500 kron gotovega premoženja. Naslov pove uprava tega lista. 157 ilno-lsajriii) društvo y Slov. Bistrici vpis. zadr. z omej. j. Žalostno je! čutiti se slabotnega, trpečega, nervoznega in viditi opešanje svoje delavske mo£i. Napačna hrana, napačni način življenja, žalost, skrb in drugi duševni vplivi povzročijo v krvi zmanjšanje vsebine redilnih snovi in tako pride do motenja toka krvi, do glavobola, pomanjkanja teka, zapiranja, težav želodca in črevesja in do mnogih drugih bolezni. Živci so trudni! Pomanjkanje spanja, utrujenost, duševno opešanje, raztresenost pomanjkanje misli, bolečine v udih prihajajo in nas ropajo zmožnosti, izpolniti polno svoj prostor. Nove sile — novo življenje daje naše rcdilno sredstvo, osveži kri, dviguje izmenjavo snovi in prinaša nov pogum za Pošljemo vsakemu, ki zato piše, gratis-knjigo nekega zdravnika. V naši knjigi, ki obsega pomembna pojasnila, kažemo rabo in učinek tisočkrat priznanega in od najboljših zdravnikov zapisanega sredstva. Izvedeli bodete iz knjige mnogo važnega 1 154 Pišite torej takoj na £xp8d. dur Operu-flpotlieke Budapest VI.. Ant. 473. Les pravega kostanja kupuje Alex. Rosenberg, Gradec, Annenstr. 22. r " 91 / '»i / L,*\ Gloria / VV'"?' vojni usnjati čevlji. ft Derby-žnorasti čevlji iz do-^2»^^ brega boxcalf-zgornjega usnja s ti? ~\ Črnim lesenim podplatom, najboljši f'i -^k izdelek trajen, eleganten, ko-•3!^^ moden. 152 Za otroke Za ženske Za gospode vel. 25-34 vel. 35—40 vel. 41—45 K 2350 K 29*50 K 3250 V zalogi v vseh ve Številko velikosti ali ljatev po po Jak. Kbnig, 1 ikostih. Pri naročilu omeniti je natančno lolgost noge. Izmenjava dovoljena. Razpoši-vzetju potom zaloge čevelj „ Gloria" )unaj 111/251, Bliitengasse 9. Na živcih slabotni Ifudje. Skoro nobene bolezni ni, ki bi zmanjšala bolj življensko veselje in življensko moč, pa tudi skoro nobene, za katero je tako sigurno pomoč in zdravljenje pripravljeno, kakor pri slabosti živcev. Zdravljenje pa se more le pridobiti, ako se uči razumeti bolezen v svojem bivstvu. Neznanje je krivo, da se ravno na tem polju premnogo mazaštva pojavlja in dosega navidezne uspehe namesto zmage. \ Pravilno ravnanje gl de živčne bolezni z vsemi svojimi različnimi bolezenskimi oblikami je naloga, o kateri govori že 50 let sem praktični, izkušeni prijatelj človeštva v zanimivi razpravi na poljudni način. Zahtevajte to podučno razpravo, ne stane nobenega vinarja, in Vam bo pokazala, kako se zamore zopet resnično življensko veselje 153 vživati. Pišite takoj karto. — Naslov: E. Pasternack, Berlin S. O. Mlchaelkirchplatzšn., Abt 473. 7355�7 0166 44 67 904210 Razširjajte »Štajerca!" Zahtevajte ga po vseh gostilnah, kavarnah, brivnieah in trgovinah. Agitirajte za nove naročnike! Pošiljajte vojakom na fronto „Štajerca!" Zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo na Zel;o moj glavni katalog z okroglo 4000 podobami o urah, zlatem, %J srebrnem, godbenem, brivnem blagu. Xf Violine za šolarje in koncerte po K 12, 14, 16, 22, 80, 40, in višje. Dobre bar- AjW, monike po K 8, 10, 12, 14, 16 22, 30, f\\) 40, 60 in višje. Izmenjava dovoljena aii denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Harms Konrad, c. in k. dvorni liferant BrUx št. 1740 (Češko). 62 Vdova krepka in zdrava, ki se razume na vsa kmetijska dela, želi priti kot gospodinja na večji majerski dvor ali h večjemu posestniku. Naslov _________ pove uprava tega lista. 124 Avtomatični lovilec za podgane K 5*80, za miši K 4-—, vlovi brez nadzorstva 1^» do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke ,,Rapid", ti-(soče ščurkov v eni noči a K 3*70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo!zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin.) Export-haus Tintner, Wlen, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 100 litrov domače pija osvežujoče, slastne in žejo gaseče si 1 sam napravi z majhnimi stroški. V ■ ananas, jabolenik, grenadinec, malin; škatni hruševec, poprovi metovec, čevec, prvenčevec, višnicvec.Neuspeh" Ta domača pijača se lahko pije poleti pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja. Sestav" tančnim navodilom stanejo K 12— franko po povzetji^ nomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd., T ljivo vrodnosti, ker to delavca evoži in no opijani iflf delazmožnost nič ne trpi. Jan. Grollch, Engel-Drogerie Brno 636, M» s kolikor mogoče mnogimi delavskimi Ijudm se išče za čimprejSi vstop. Razven visoke „štantnine" (Staudgeld) in dnevne plače mnogo zemljišča za njive in vrt za zelenjavo ter mleko od dveh krav. Richard Ogrisek, Maribor, Langergasse. 122 Iščem čevljarske pomočnike s hrano in dobrim plačilom; sprejmem tud vajenca, ki se je že nekaj časa učil. Johan Prusch, čevljarski mojster, Slov. 6radec. 136 4—5 oseb se sprejme za kmetijska dela, — Vprašanja na upravo tega lista. 143 plemenske svinje do eno leto stare, lepega plemena. Ponudbe prosim v mojo trgovino Leopold Slawitsch V _____________ Ptuju._________ «4 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepeaaje krvi proti slabosti in bledicnosti (Bleichsucht) itd.; st«Woni