Ameriška Domovina /» m/» e r i e/% mi— ho m« e -'an in tpmrr ^ A?y - 11 2. National and International Cireolation CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. SEPTEMBER 30, 1969 iLOVCNIAN MORNING NCWSPAJN^ ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH Rdeči se umaknili iz okolice mesta Saigona Vojaški viri so včeraj poročali, da so se velike enote bdečih umaknile iz okolice Saigona proti meji Kambodže. Kaj je temu vzrok, ni jasno. SAIGON, J. Viet. — Vojaški obveščevalni viri trdijo, da so velike rdeče enote, vietkong-in severnovietnamske, u-^aknile iz okolice Saigona pro-^ kambodžanski meji. Za seboj So Pustile le manjše partizan-£ke oddelke, ki naj nadaljujejo s streljanjem na mestno okolico ^ vojaške postojanke na tem Področju. Nihče ne ve, zakaj so Se rdeči pravzaprav umaknili. Nekateri trdijo, da so rdeči neiuara doživeli precejšnje iz-Sube od obsežnih ameriških bombnih napadov na njihova taborišča. Težki bombniki B-52 So ponovno odvrgli na nje veli-ko količine bomb. Nobenih zna-k°v ni, da bi se rdeči umaknili v zvezi z ameriškimi pozivi po ^anjšanju vojskovanja. Vse-ak°r je število napadov na raz-110 Postojanke na tem področju P^tekli teden padlo na 67% na £kupno 39 od 116 teden preje in 9 v prvem tednu septembra. Rdeči umik velikih enot kaže, va trenutno rdeči nimajo v na-CrtU nobenih večjih vojaških na-Padov v okolici Saigona. Poro-v 0 ujetnikov in zaseženi voja- I dokumenti pri rdečih govore Pripravah za jesensko ofenzi-’ toda znakov na samem tere- II Za to ni veliko. Področje, od °der naj tjj se rdeče divizije ^aknile, varuje ameriška 82. adalska divizija, ki bo do sre- decembra zapustila Vietnam okviru napovedanega umika .000 ameriških vojakov do 15. ecembra 1969. Novi grobovi Mary Mavec V nedeljo je umrla v Castle Nursing Home v Millersburgu, Ohio, po dolgi bolezni 87 let stara Mary Mavec, roj. Kodre, vdova po 1. 1927 umrlem možu Antonu, mati Antona, ki je našel smrt 1. 1942 v letalski nesreči, Mary Bavetz, Anne Manning in Franka, znanega gradbenika in trgovca z nepremičninami, 11-krat stara mati in pramati. Rojena je bila v Vipavi v Sloveniji, kjer je zapustila sestro Ivano in brata Viktorja. V ZDA jc prišla pred 62 let. Bila je članica ADZ št. 27. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Križa ob 9.30, nato na pokopališče. Družina priporoča namestq vencev darove za Mary Mavec Opportunity School, Euclid, O. To šolo je zgradila rodbina v čast in spomin Mrs. Mary Mavec. Namenjena je duševno zaostalim otrokom. ^ Sovjetski zvezi bodo Ustanovili borze dela v ^SKVA, Rus. — Cma lisa . kapitalističnem gospodarstvu P " J dela « b0 nazoren dokaz, da v ka- Vse gospodarstvu ni v redu, česar tudi nihče ne _P°treba po borzah dela. Borze 30 ] Cističnem tak ^0rnunisti so trdili, da kaj stv^a v njihovem gospodar-ka U ne more. Pa se je po-‘et t °’ se motij° tudi v Sov-1 zvezi, kjer so najdalje zada pri more bi- Sen. Godell bi rad končal vietnamsko vojno I. 1970 WASHINGTON, D.C. — Republikanski senator Godell iz New Yorka bi rad končal vojno v Vietnamu že 1. 1970. Seveda mu nihče ne bo ugovarjal, toda vprašanje je, ali je njegova pot prava. Godell namreč predlaga, naj Kongres izglasuje zakon, ki naj prepoveduje po 1. 1970 vsak izdatek za vojskovanje v Vietnamu. Že na prvi pogled se lahko čuti, da v Kongresu ne bo večine za tak zakon, kajti preveč pomislekov se bo pokazalo že takrat, ko bo predlog prišel pred Fulbrightov senatni odbor za zunanjo politiko. Fulbright o-sebno je seveda za debato, ni pa še rekel, kakšno stališče bo zastopal. Eno posledico bo obravnavanje Godellovega predloga imelo gotovo: komunisti v Vietnamu bodo postali še bolj samozavestni, kot so že. Saj je Godellova ideja voda na njihov mlin. Ni jim treba drugega kot čakati na 1. 1971. Na to je opozoril predsednik Nixon na tiskovni konferenci, ko je predlog zavrnil kot škodljiv naporu za naglo in sprejemljivo končanje vojne. ^---------------------- Kdo bo sestavil novo vlado Zah. Nemcijel Krščanski demokrati in soci aiisti snubijo liberalne demokrate za sodelovanje pri sestavi nove vlade. BONN, Z. Nem. — Volivna burja je mimo in vodniki političnih strank iščejo najboljše možnosti za svoje politično delovanje v bodočem parlamentu. Krščanski demokrati bodo imeli v njem 242 poslancev, 3 mani kot v dosedanjem in 7 premalo do absolutne večine. Socialni demokrati, ki so bili doslej v “veliki koaliciji” s krščanskimi demokrati v vladi, so svoje sile v zveznem parlamentu okrepili z 22 novimi poslanci. Imeli jih bodo skupno 224, kar pa je še vedno 25 premalo do absolutne večine. Svobodni (liberalni) demokrati so pri volitvah doživeli hud poraz, saj so izgubili kar 19 poslancev in jih obdržali le 30, pa so vendar ostali jeziček na tehtnici. Obe stranki se trudita, da bi jih pridobili za “malo koalicijo” v novem parlamentu, ki naj bi izvolila novega kanclerja- Svobodni demokrati so v preteklem marcu potegnili s socialnimi demokrati in jim tako o-mogočili izvolitev njihovega člana Gustava H e i n e m a nna za predsednika republike. Njihov vodnik prav nič ne skriva svoje naklonjenosti za socialiste. Če bo po njegovem, bodo svobodni demokrati pristali na socialistično ponudbo. Ta more biti u-činkovita le, če bo v stranki obveljala disciplina. Če le 7 svobodnih demokratov potegne s krščanskimi demokrati, imajo ti večino v pailamentu. KrZrSir.,'ARMADA UMAKNILA tožbo PROTI "ZELENIM BERET AM” TOKIO, Jap. — Viri blizu japonskega zunanjega ministrstva trdijo, da ne bo dolgo, ko bodo Združene države in rdeča Kitajska obnovile svoje razgovore, ki so jih vodile dolgo v poljskem glavnem mestu Varšavi. Obnova teh razgovorov je bila napovedana za letošnji februar. Ko so ZDA dale kitajskemu diplomatu, ki je pobegnil iz Holandije, politično zatočišče, je Peiping, ki je obnovo razgovorov predložil, te nenadno odpovedal. Kje se bodo taki razgovori obnovili, je negotovo. Ko je pred leti do njih prišlo, je bila Varšava v prijateljskih odnosih s Peipingom, sedaj drži trdno z Moskvo, kar seveda Peipingu ni všeč. Tako ni izključeno, da bo Peiping predložil za razgovore Bukarešto, ki je v dobrih odnosih tako s Pepingom kot z Wa-shingtonom. Erlander odstopil STOCKHOLM, Šved. — Predsednik švedske vlade Tage Erlander se je po 23 letih naveličal te svoje službe in je objavil, da gre v pokoj. Jutri bodo volili njegovega naslednika. Po vsem sodeč to to mesto pripadlo 42 let staremu Olofu Palmetu, prosvetnemu ministru, ki je v zadnjih letih kazal očitno pripadnost rdeči strani v vietnamski vojni. Olofu Palmetu je Amerika dobro znana, ker je eno leto študiral na Kenyon College v Ohiu in dosegel tam 1. 1949 “bachelor”, prvo akademsko stopnjo. Armada je včeraj umaknila obtožbo 6 pripadnikov “zelenih beret”, ko je CIA odklonila pričanje pri razpravi proti njim “v interesu narodne varnosti”. Obtoženci so bili izpuščeni in so na poti v ZDA, kjer bodo najprej 30 dni na dopustu, nato pa bodo dodeljeni na nova mesta. WASHINGTON, D.C. — Vče- predsednika Južnega Vietnama raj je Armada ZDA priznala, da Van Thieuja. Ko so to njegovi nima možnosti nepristanske in predpostavljeni odkrili, so prišli pravične sodne razprave proti 6 do zaključka, da ga je tieba “zelenim baretam”, obtoženim!' spraviti s poti . Baje mu umora nekega dvojnega viet-j dali injekcijo, ki ga je omotila namskega agenta, ko je Osrednja obveščevalna služba — CIA odklonila sodelovanje pri preskrbi potrebnih prič, ker da bi to škodovalo ‘interesom narodne varnosti”. Ni ji ostalo drugega, kot obtožbo umakniti in obto- žence pustiti na svobodo. Ar-|Pr^Prav zani 111 timora madni tajnik Stanley R. Resor'ie bilo obtoženih 6 zelenih je v kratki izjavi pokazal očitno, Jre^ > med njimi sam njihov poda se je za to le nerad odločil, veljnik 'in uspavala, ga nato ustrelili in "■jegovo truplo obtežili ter opustili v Južno Kitajsko morje na globokem nekje pri Nha Irang, kjer je glavni stan “Zelenih beret”. Kovanja zarote za ta umor, in be- Nixon odklonil predlog za Kingov narodni park WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v začetku sprejel misel, naj bi se ustanovil v Atlanti, Ga., narodni park v spomin dr. M. L. Kinga, pa načrt končno zavrnil. Predlog za ustanovitev takega parka je stavila Mrs. M. L. King v imenu Kingove rodbine Beli hiši. Astronavti Apollo 11 na potovanju po svetu HOUSTON, Tex. — Astronavti Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin, ki so v Apollo 11 prvi dosegli Luno in stopili na njeno površino, pa se od tam srečno vrnili na Zemljo, so včeraj odšli na potovanje, tekom katerega bodo obiskali 25 držav. Ko se bodo vrnili, bodo s svojimi ženami 5. novembra prišli v Belo hišo na svečano večerjo k predsedniku ZDA. Pripomnil je vendar pri tem, da CIA “ni bila neposredno vmešana” v to reč. Obtoženci, ki bi morali čez 11 dni pred sodnike, so bili izpuščeni in so že na poti domov v Združene države. Predvidoma bodo dobili po 30 dni dopusta, nato pa bodo poslani na nova službena mesta. Resor je v svoji izjavi ugotovil: Med tem ko je nemogoče nadaljevati s tožbo, hočem poudariti, da dejanja, katerih so bili 'obtoženi, pa jim ni-ser bila dokazana, predstavljajo kršenje armadnih predpisov, odredb in načel. Armadni tajnik S. R. Resor je j bil pod pritiskom nekaterih članov Kongresa, naj obtožbo umakne, ker da je ta dejansko ie posledica spora med Armado in CIA. On se je temu odločno upiral vse oo včeraj, ko je bila obtožba nenadno umaknjena. “Zelene berete”, kot običajno imenujejo posebne oddelke iz-vežbane za boj proti gverili, so bile obtožene, da so umorile Vietnamca Thai Khac Chuyena, ki naj bi bil na eni strani delal za nje, na drugi tudi za rdeče, pri tem pa bil še posebej agent st(>Pali nji'h tl' ^)er hiih i Uradno stališče, n brezposelnosti ^ Je> jes le po pomoti, j. aJ so se v Moskvi spreobr- °jih us^anovd* v vseh MCIa rePublikah prve borze ' -etos imajo načrt spopol-kcij S^ern borz in ustanoviti nje” b “uradov za zaposlova-000 Vseh mestih z nad 100, če n rebivalcev. Propaganda ho-dars]^raVno ta socialno-gospo-ni0g v poiav borz olepšati na vse kot Ce nabi'Ue.V resnici bo tako tain r! nas: brezposelni bodo le 2aS a^ delo, ki ga bo dosti teh m stroR°vrie delavce, kajti Zvezj an^ka *udi v Sovjetski Večin ^aiivov00]^ °b*aeno z možnostjo blizu 68 Na:ivišja temperatura V Boliviji so imeli prefekti teden revolucijo LA PAZ, Bol. — Bolivija je že 144 let samostojna republika, v tem času je imela 165 revolucij, torej več kot eno na leto. Zato moramo smatrati tudi sedanjo revolucijo kot reden političen pojav, ki je omogočil spremembo režima. Značilna je morda le po tem, da so jo v javnosti že dolgo pričakovali, pa ni prišlo do nje tako hitro, kot so računali. Računi so bili precej stvarni. Režim predsednika Silesa Salinasa, ki je sedaj padel, ni prišel na oblast po navadni poti, potom volitev ali potom revolucije. Prišel je čez noč in čisto nepričakovano. Pred njim je bila oblast v rokah predsednika Barientosa. Ba-rientos je bil boljši politik kot vojak, zato je spretno plaval skozi težke krize v bolivijski domači in zunanji politiki. Najnevarnejša za njegov režim je bila kriza, zvezana z usodo dnevnika znanega kubanskega revolucionarja Che Guevare. Guevara je s svojimi partizani taboril v Andskih gorah, je bil izdan, padel je v zasedo, bil je ujet in po- tem ubit. Pustil je za seboj dnevnik, ki je prišel v roke Barientosovemu režimu. Bari-entosev notranji minister je kopijo dnevnika odstopil Castru. Vse skupaj je prišlo na dan in pokazalo, kakšne čudne razmere vladajo v Barien-tosovi administraciji. Mož se je vendarle izvil iz zadrege, ostal je na oblasti. Afera ni bila tako hitro pozabljena, živela je v Boliviji še tudi potem, ko je Barientos postal žrtev letalske nesreče. Oblast je prevzel podpredsednik Salinas, znan kot liberalen civilni politik, ki pa ni imel politične zaslombe. Barientos je hotel imeti za podpredsednika civilnega politika, ki pa ne bi smel biti močna politična osebnost. Si-les Salinas je dobro vedel, da bo njegov režim šibek. Zato je takoj izjavil, da njegova vlada lahko postane vsak dan žrtev revolucije. Bolivijska javnost temu ni oporekala, zdelo se ji je pa dobro, da je Salinas vendarle ostal zvest svoji politični filozofiji in skušal voditi liberalno politiko. To seveda ni moglo biti prijetno vojaškim krogom. Bali so se naraščajoče Salinasove priljubljenosti. Mož bi namreč utegnil kandidirati pri predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto, in morda pritegniti celo del vojaštva na svojo stran. Napetost med njim in generali je rastla in se končala na bolivijski način z revolucijo. Javnost je novi režim pozdravila z vljudnim pomanjkanjem zanimanja. Saj je takoj spoznala, kakšen bo v načelu. Novi predsednik Ovan-do Candia je znano kot nacionalist, se v tem pogledu ne bo razlikoval od svojih prednikov. Ni pa na drugi strani sovražnik gospodarskih in socialnih reform. O tem priča že njegov kabinet, ki je sestav-jen ne samo iz oficirjev, ki niso razvpiti kot reakcionarji, ampak tudi bivših pristašev glavne bolivijske stranke Narodnega revolucionarnega gibanja in bivših članov bolivijske krščanske demokracije. Tak kabinet ni nikogar pre- senetil. Ovando Candia misli namreč kandidirati prihodnje leto za predsednika in je seveda gledal, da sestavi kabinet, ki mu bo pomagal pri predsedniških volitvah. Ker Ovando simpatizira z gospodarskimi in socialnimi reformami, se je naravno že prvi dan zameril domačim bogatašem in lastnikom tujega kapitala, kar ga je investiranega v Boliviji. Največ investicij je seveda last ameriškega kapitala Ovando je že napovedal, da bo izvedel a-grarno reformo; s tem si bo pridobil simpatije bolivijskih kočarjev, ki komaj čakajo, da bi dobili kaj zemlje. Revidiral bo tudi zakonodajo, ki se tiče industrije, zunanje trgovine in prometa. S tem bo u-daril po domačih in tujih podjetnikih. Ti ne bodo čakali prekrižanih rok, kaj bo novi režim delal. Bodo kar srečni, ako se jim ponudi prilika za novo revolucijo. Zato bo politična bodočnost Bolivije nihala prihodnje leto med predsedniškimi volitvami in možnostjo nove revolucije. v Južnem Vietnamu polk. Robert B. Rheault, 42 let stari poklicni vojak, doma v Vineyard Haven, Mass. * * * Ko je prišla vsa stvar v javnost, je povzročila dosti razburjanja, kritike in zgledovanja. Človek se čudi, kako je kaj takega mogoče. Ce je bil to res zločin, kot je trdila Armada, ko je objavila obtožbo, potem je bilo treba stvar spraviti pred sodišče in pustiti reden tok pravici. Izgovor na CIA je prelahek, da bi mogel kogarkoli zadovoljiti, najmanj pa sovražnike naše dežele doma in v tujini. Osumljenci umora v Cincinnatiju prijeti CINCINNATI, O. — Oblasti imajo v rokah sedaj štiri o-sumljence umora štirih žensk tekom ropa hranilnice v predmestju Delhi Hills preteklo sredo. R. Kassov je bil prijet nekaj ur po umoru, Carl Ingle v petek, Johnny Leigh in Wat-terson Johnson pa v nedeljo, ko je policija ustavila avto, v katerem sta se peljala “proti Kaliforniji”, v bližini Gallupa, N.M. Prva dva prijeta sta bila že obtožena četvernega umora. Od zadnjih dveh prijetih so W. Johnsona že vrnili v Cincinnati, med tem ko je J. Leigh prostovoljno vrnitev odklonil. Roparji so odnesli iz hranilnice tekom ropa le $270. Ženske so pomorili, ker naj bi ena od njih enega ali dva od roparjev spoznala. Zadnje vesti DUNAJ, Avstr. — V vodstvu Komunistične partije ČSR je prišlo do trenja, ker je Gustav Husak na seji Centralnega komiteta ostro obsodil delo A. Novotnega in njegove vlade, pa bil “mehak” do njegovega naslednika v vodstvu KP ČSR A. Dubčka. Stari, zagrizeni stalinisti pod vodstvom Bilaka skušajo zriniti z vodilnega položaja Gustava Husa-ka, ki hoče ubirati “srednjo” pot. Boj bo odločila Moskva. BONN, Z. Nem. — Vlada je “sprostila” nemško marko, da si sama na svobodnem trgu poišče nov tečaj. V nekaj urah trgovanja danes dopoldne se je njena vrednost dvignila za 5%. Pričakujejo, da se bo ustalila nekje okoli 7% nad sedanjo uradno ceno, kjer jo bodo nato stabilizirali. Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Ameriška Domovina išče raznašalca lista za okolico Newton, L o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Naumann in Tyronne Ave. Star moia biti vsaj 10 let. Kličite prosimo, za vsa pojasnila 431-0628. Zopet napad— Poznani in prijazni rojak g. Frank Žibert je bil preteklo nedeljo ob pol osmih zjutraj pri St. Clairju napaden, ko je šel na delo. Trije mladi črnci so ga z revolverjem udarili po glavi, mu vzeli novo kapo, denarnico in prav vse, kar je imel pri sebi. Dobil je tudi poškodbe po rokah. Pretekli petek je bila na 61. cesti napadena starejša rojakinja, ko je šla na delo. Odvzeta ji je bila .orbica z denarjem. — Ker v naši okolici skoro ne mine dan brez ropa in napada, priporočamo skrajno previdnost podnevi in ponoči. Prijeten obisk— G. Avgust Petrovek iz Walpole, Massachusetts, je prišel v Cleveland na krajši obisk k družini Milana Besednjaka, 962 E. 76 St. V nedeljo se je prijetno in po domače zabaval na Vinski trgatvi na SNPJ farmi, včeraj pa je obiskal urad Ameriške Domovine. Lepo pozdravlja rojake n rojakinje in pravi, da se v Clevelandu zelo dobro počuti, zato pride med nas po dvakrat 'n trikrat na leto. Hvala lepa za obisk.' Seja— Carniola Hive 493 T M. ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer sejo v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. Iz bolnice— Zmana rojakinja gdč. Manca, Preša, 1067 E. 67 St., se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, cvetje in pozdrave. Posebno se zahvaljuje dr. L. Ukmarju za vso skrb in pazljivost v bolezni. Sbdaj je doma pod zdravniško oskrbo. Diplomo je prejel— Janez Jelar, najstarejši sin Petra Jelarja in njegove žene, jlOl Glass Ave., je prejel preteklo nedeljo, 28. sept. tl., diplomo fhe Electronic Engineering Technology Instituta o uspešno opravljenem kurzu iz elektronike. Diplomant je prišel v ZDA 1949 s svojimi starši. Obenem, ko je delal v tovarni, je tudi pridno študiral. Njemu kakor .udi njegovim staršem prisrčne čestitke! Kegljali bodo— Slov. športni klub bo začel svojo letošnjo kegljaško sezono 19. oktobra v Euclid Green L,anes. Kdor želi sodelovati, naj Kliče M. Melaher, 881-2641, ali pa J. Kamin, 391-7106. Danes volifve— Danes so primarne volitve, volišča so v Clevelandu odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Izpolnimo vsi svojo državljansko dolžnost in pojdimo volit! Cas je resen, težav toliko, da ne more in ne sme nihče stati ob strani! WASHINGTON, D.C. — Nekateri člani Kongresa protestirajo proti napovedanemu atomskemu preskusu na Am-čitki na Aleutih v četrtek. Trdijo, da utegne sprožiti hud potres in obsežne poplave. — Med tem je bilo tu objavljeno, da je rdeča Kitajska včeraj preskusila vodikovo bombo z močjo treh megatonov nekje pri Lop Noru v pokrajini Singkiang. AMERIŠKA DOMOVixna, SEPTEMBER 30, 1969 Ameriška Domovina /vfv» ■ m—iioivif 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: I $16.00 na leto; $6.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« 2> Kanado in dežele izven Združenih držav: Ib $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto re plačati, ker ne more izvažati svojih deželnih pridelkov in živine v zahodno Evropo. Do sedaj se je temu upirala Francijo, sedaj se bo še bolj, dokler sama ne uredi svojih domačih gospodarskih vprašanj. Francoski kredit zaradi devalvacije ni padel v mednarodnem finančnem svetu, ki je razvrednotenje toplo pozdravil. Obenem je tudi zagotovil francosko vlado, da lahko računa na začasno posojilo, ako bi ga ji bilo treba, da prebrede finančne težave na pariškem deviznem trgu. Dokler bo francoska vlada imela zagotovilo, se ji ne bo treba bati, da bi zagazila v novo resno gospodarsko krizo. Malim krizam se seveda ne bo ognila, kot se jim ne ognejo tudi druge države. SUBSCRIPTION RATES: Dniteie States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 187 Tuesday, Sept. 30, 1969 Težave francoskega gospodarstva p 4' tmv: 1 BESEDA IZ NARODA | Kako so Slovenci “zasedli” svel Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu praznuje Ko je sedanja francoska vlada sredi globokega poletja v tehničnem pogledu izvršila razvrednotenje francoskega franka po vzornem načrtu, so se vsi oddahnili. Francija, Evropa in ves svet so pričakovali ta korak, ki ni nikogar iznenadil, akoravno je bil izvršen v času, ki ga ni nihče pričakoval. Vlada je pri tem vpoštevala tri okoliščine: kako varovati francosko gospodarstvo pred čim manjšim potresom, kako prepričati Evropsko gospodarsko skupnost, da korak ni naperjen proti njenim koristim, kako prepričati svet, da je korak mišljen resno. Da doseže vse tri cilje, je ob razvrednotenju tudi napovedala, kdaj bo končala vse operacije, ki bodo zvezane z razvrednotenjem. Do konca leta mora vlada uravnovesiti svoj proračun, naj bodo žrtve še tako hude. Do 1. aprila se mora francosko gospodarstvo prilagoditi novemu franku in spraviti v sklad domačo potrošnjo in proizvodnjo. Do 1. julija mora izginiti primanjkljaj v francoski plačilni bilanci. Vlada je priznala, da je načrt drzen, povedala, da se tega zaveda; pa zagotavlja, aa se tega ne boji. Da dobijo francoski potrošniki in proizvajalci čas, da vse to premislijo in se na novo raven francoskega gospodarstva pripravijo, je vlada sklenila, da bo začela izvajati vse glavne reforme šele po počitnicah, razen tistih seveda, ki so takoj potrebne. Tudi to taktiko je francoska javnost sprejela brez ugovora. Ko so politične počitnice minule, je vlada šla pred parlament in mu razložila vzroke za tako devalvacijo in ne drugačno, pa tudi načrt za prehod na novo gospodarsko stanje. Pridala je seznam žrtev, ki jih bo francoski narod moral prevzeti na svoja pleča, če hoče, da ima zdravo gospodarstvo. Do tega trenutka je šlo vse gladko. V tem trenutku so se začele pojavljati težave. Ne morda politične, kajti vlada je dobila v parlamentu za svojo politiko izredno veliko zaupnico, ampak gospodarske, predvsem pa socialne. Začele so se, kot so vsi pričakovali, pri delavskem razredu. Francoz je v marsičem podoben Amerikancu, zmeraj išče luknje, da bi se skoznje izmuznil obvezam in žrtvam. Lažje delajo to tisti, ki ne živijo od registriranih dohodkov, kot delavci in uslužbenci, ki so njihovi prejemki zmeraj nekje do centa natanko izračunani in zapisani. So to kmetje, obrtniki, gostinci, svobodni poklici itd. Ti imajo dalje večjo možnost, da prilagodijo svoje dohodke spremenjeni kupni moči francoskega franka. Vse to vedo dobro že davno vsi francoski delavci, zato so že poleti povedali vladi, naj nikar ne misli, da bodo ravno oni nosili vsa bremena sedanjega razvrednotenja. Zahtevajo, naj bodo bremena pravično razdeljena na vse stanove in razrede. Z načelnim stališčem francoskega delavstva se je strinjala vsa francoska javnost. Unije so zato sklenile, da bodo postopoma, toda odločno zahtevale povišanje plač in mezd in da bodo skušale doseči ta cilj s tradicionalno taktiko pogajanj. So se urezala. V tem trenutku se je namreč začel med železničarji divji štrajk, ki je skazil njihovi uniji vse račune. Železničarji so postavili svoj vrstni red zahtev in z njim tudi v glavnem prodrli. Ni izključeno, da bodo prodrli tudi z zahtevo takih novih plač, ki lahko ogrožajo vso reformo. Divji štrajki med železničarji so takoj našli goreče zagovornike med drugimi delavci in uslužbenci. Franciji grozi doba divjih štrajkov, kot jih že dolgo ni doživela. Seveda se je s tem zazibala tudi usode reforme same. Čeprav je položaj napet, pa dežela ne obupuje. Francoze še zmeraj sreča pamet, pravijo, akoravno včasih že zelo pozno. V tem je nekaj resnice, pa tudi nekaj upanja, da načrt za reforme ne bo propadel. Čisto gotovo se bo zavlekel. Roki, ki jih je postavila vlada sredi poletja, so ž|2 postali dvomljive vrednosti. Francoskemu mnenju se je priključila tudi Evropa. Računa s tem, da francosko gospodarstvo še ni zdravo, da pa še nima jetike. Treba je dati času priliko, da pomaga francoskemu gospodarstvu na noge. Zato v krogih EGS spremljajo razvoj francoskega gospodarstva brez razburjanja. To se je videlo na zadnjem sestanku med Pompidou-jem in dr. Kiesingerjem v Bonnu. Nemčija je gladko pristala na francosko željo, naj se v EGS odložijo vse važne zadeve, dokler se francosko gospodarstva ne umiri. Z razumevanjem gledajo na Pariz tudi v Londonu, čeprav se jim dobro zdi, da imajo v Franciji podobne težave, kot jih imajo sami. Zato se londonska vlada ne jezi, ako so razgovori o vstopu Anglije v FGS zopet odloženi na nedoločen čas. Angleška vlada je zadovoljna, da se vsaj za kulisami vršijo potrebne tehnične priprave. Hujše so prizadete tiste države, ki so močno odvisne od trga FGS, na primer Jugoslavija. Jugoslavija ima zmeraj velik trgovski dolg napram EGS, ki ga nikakor ne mo- CLEVELAND, O. — Društvo Najsv. Imena Jezusovega pri Sv. Vidu pripravlja že nekaj časa praznovanje svoje 35-letni-ce. Takratni g. župnik msgr. Jernej Ponikvar je z majhno skupino mož in fantov leta 1934 ustanovil to za može in fante tako važno cerkveno ustanovo, ker je hotel zlasti z njo v župniji preroditi notranje življenje. Pri tem mu je pomagal najbolj g. Mihael Kolar, ki je še danes eden najbolj vnetih delavcev v župnijski Vidovski or-g a n izaciji. Petintridesetletnico bo društvo praznovalo v nedeljo, 26. okt. 1969, ob 11.45 s sv. mašo. Sv. mašo bo opravil naš duhovni vodja g. Danilo Artur Za-nutič, somaševali pa bodo bivši duhovni vodje našega društva. Po sv. maši bo v farni dvorani slovesno kosilo za vse ude in njihove družine. Vabljeni so ob tej priložnosti tudi vsi drugi župljani. Ob tej priložnosti bi radi videli v naši sredi pri sv. maši, kakor tudi pri kosilu vse tiste, ki so se iz tega ali drugega razloga izselili iz župnije sv. Vida. Vstopnice lahko dobite za banket pri naslednjih: Edward Arhar Frank Grdina Peter Jelar Michael Kolar Ulrich Lube John Milakovich Anton Oblak Louis Petelin Franc Sever Sr. Frank Zupančič 881-0280 531-1235 881-8791 881-6587 391-5344 881-0844 881-9947 391-7120 881-4982 431-9733 F. Sever Zanimivo predavanje na Osmi v New Yorku NEW YORK, N.Y. — S prihodom jeseni pride tudi na Osmo novo življenje. Fantje z Osme so že začeli z rednimi vajami, SAVA je imela svoj občni zbor in prvo predavanje, pa tudi Slovenska šola bo kmalu odprla šolska vrata na Osmi ob sobotah popoldne. Tako je tudi prišel čas predavanj SAVE in S K A S - a. SKAS in SAVA sta akademski društvi, ki sta si zadali nalogo, da prirejata mesečna predavanja poljudnega značaja za nju-jorške Slovence. Letošnjo sezono bo otvoril kolega iz Washingtona, g. Erik Kovačič. Gospoda Kovačiča poznamo, saj je imel tu že dve predavanji in nam je povedal marsikaj zanimivega o Kongresni knjižnici in o škofu Ba-ragi. Naslov predavanja letos bo KENT, O. — V nebesih pod Triglavom že stoletja gara in trpi, pa tudi vriska in poje, žilavi slovenski narod. Tujega ni nikdar hotel, toda vkljub svoji številčni majhnosti tudi svojega ni zlepa dal. “Največji čudež pri Slovencih je, da sploh še obstojajo kot narod,” je zapisal znani angleški avtor. Vsak civiliziran narod ima tudi izseljence. Tudi Slovenci so se izseljevali — nekateri začasno, drugi za vedno. Iz nebes pod Triglavom se je — mnogokrat s solzami v očeh— majhna slovenska peščica razlila po vsem §ve-tu in ga prepojila s svojo življenjsko silo. Poglejmo danes samo v nekaj nepopolnih primerih, kako so Slovenci “zasedli” svet! Ce Vam je pri tem prišla na misel vojaška “zasedba”, bo morda prav, če si najprej ogledamo to področje. Najbrž ste nekateri že vedeli, da je bil zavojevalec Mannheima Slovenec. Zapomnili ste si tudi, da imamo Slovenci kar tri generale v Ameriki, toda danes dodajmo še enega! Pri Slovenian Research Centru smo namreč pravkar vložili v arhive podatke za našega četrtega generala v Združenih državah. In kake imenitne položaje imajo ti naši imenitniki! Blagajnik vse ameriške vojske in vrhovni vojaški predstavnik Združenih držav pri Združenih narodih je bil Slovenec, častnik, ki ga po številu zvezdic presega samo še en živeči ameriški general. Graditelj največjega vojaškega radijskega omrežja na svetu je bil Slovenec, ki danes vodi univerzitetno televizijsko omrežje v Kaliforniji. Podšef ameriških vojaških zvez za vso Evropo je sin slovenskih staršev. Poveljnik ameriškega armadnega transportnega oddelka, ki je imel na skrbi tudi ureditev celotnega prometa ob pogrebu predsednika Kenne-dyja, je prav tako naše gore list. Seveda ne smemo pozabiti, da je tudi v Mehiki Slovenec postal mehiški general. Kaj pa mornarica? Veliki admiral Avstro-Ogrske je bil sin preprostih slovenskih staršev. Sin slovenskih potomcev je postal admiral na Švedskem. In siromašen slovenski fantič v Ameriki je postal Rear Admiral ameriške vojne mornarice. Slovenci so bili ali so še poveljniki največjih pomorskih oporišč na svetu: New York Naval Shipyard, Puget Sound Naval Shipyard v državi Washington in Naval Training Center, Great Lakes, Illinois. Posameznim sekcijam pa so Slovenci poveljevali tudi v Naval Station, San Diego, Mare Island Naval Shipyard in “Mark Anton Kapus”, prvi Slovenec v Ameriki”. Vedno radi ^an Francisco Naval Shipyard, slišimo o doživljajih in pusto- Povem še, da je tudi slo-iovščinah ljudi, ki so odpirali pot v nov svet. Tudi Mark Anton Kapus je bil med takimi, kar skoro zagotovi, da bo predavanje nad vse zanimivo. Dragi njujorški Slovenci! Pridite 3. oktobra ob 8h zvečer na Osmo. Obeta se nam lep in zanimiv večer. SAVANI — Glacier narodni park ima preko 250 jezer. viti plavajoči bolnišnici U. S. Repose poveljeval slovenski zdravnik-kapitan in da se ameriška bojna ladja imenuje po slovenskem mornariškem čast-niku-junaku. 2e: zadnjič pa'ste čitali, da so tudi pri gradnji ameriških atomskih podmornic odločilno sodelovali Slovenci. Kaj pa druga področja? So Slovenci “zasedli” svet tudi brez generalskih, admiralskih in častniških uniform? Morda ste imeli v mislih kaj posebnega, skoraj malo “eksotičnega”? Poglejmo! Na Aljaski najdemo slovenskega pustolovca, pa tudi slovenskega geofizika, ki tam raziskuje za vlado Združenih držav. Na Labradorju je za vso Kanado vodil poskusno električno napeljavo visokofrekvenčnega toka slovenski znanstvenik, njegov slovenski rojak pa je vodil labradorrke vzgojne televizijske programe. Slovenski geolog je raziskoval za ameriško vlado na Havajskih otokih, na Marshall otočju in na Parry Island. Slovenska raziskovalka, jezikoslovka in pisateljica je preživela osem let med Laponci, južno-ameriškimi Indijanci, polineškimi in melaneškimi otočani, Japonci, Korejci, Kitajci, prvotnimi Avstralci, Indijci in Arabci in o vsem napisala nele poročila za vodilne svetovne liste, ampak tudi dolgo vrsto knjig, ki so izšle v nemščini, angleščini, francoščini in celo v finščini. Slovenska antropologinja raziskuje južno-ameriške Indijance, slovenski sociolog pa je več mesecev preživel med Eskimi. Slovenska petrografka je pomagala pri analizah za izgradnjo St. Lawrence prekopa in graditelji Sueškega prekopa so se opirali tudi na zapiske slovenskega strokovnjaka. Siamske pragozdove je raziskoval slovenski inženir in propadajoče zanzibarske gozdove je rešil slovenski strokovnjak. Se-verno-ameriškim pa tudi južnoameriškim Indijancem so Slovenci napisali abecedo, slovarje in knjige v več indijanskih narečjih, Bolgarom pa stenografijo. V argentinskih ekspedicijah na Antartiko in Himalajo, pa tudi v argentinskih olimpijskih moštvih najdete zavedne kranjske Janeze. Slovenski rodoljub v Braziliji je načeljeval kolonizacijski družbi, ki je zgradila nad tritisoč kilometrov cest in par-celirala tudi velik del ozemlja, kjer stoji današnje velemesto Sau Paulo. Tu se ulice imenujejo po slovenskih rekah Rua Sava, Rua Drava, Rua Savinha, itd., kakor se seveda tudi okraji, mesteca, parki in unice v Združenih državah marsikje imenujejo po Slovencih ali po raznih slovenskih krajih doma. Slovenci so gradili mostove na Finskem, predore in stolpnice v Švici, nebotičnike v Ameriki in Palestini, palače na Dunaju in v Washingtonu, železnice v Avstriji in Turčiji, pa tudi jezove in elektrarne v Afriki in Aziji. “Nepremagljivi” gorski vrh v Argentini so, prvi preplezali slovenski planinci in odtlej je znan pod imenom Campanile Esloveno ali Slovenski zvonik. So se Slovenci uveljavili še kje drugje? Morda želite vedeti, kje izven Slovenije so postali škofi ali generalni vikarji? Naštejmo samo nekaj držav: Avstrija, Italija, Madžarska, Švica, Egipt, Ekvador, Michigan, South Dakota, Minnesota, Pennsylvania, Palestina in Kitajska. Pape-zav delegat pri UNESCO je bil Slovenec, pa tudi organizator nedavne evropske škofijske konference v Churu v Švici je bil slovenski rektor in generalni vikar. Kaj pa Slovenci v politiki? Samo v Ameriki imamo poleg bivšega zveznega senatorja kar tri zvezne kongresnike, državne zakonodajce pa tudi v državah Ohio, Pennsylvania, Michigan, Minnesota, Colorado in Wyoming. Slovenci so postali župani številnih mest, med katerimi so tudi Cleveland, Indianapolis, La Salle, Aspen, Frederick, Ely, Zuerich in druga. Slovenec je eden izmed treh komisarjev ameriške civilne službe in ima “pod sabo” nad dva milijona in pol ameriških državnih uslužbencev. Slovenski šef pisarne ameriškega trgovskega ministrstva je vodil ameriško trgovsko odposlanstvo v skandinavske države in Pakistan, medtem ko je bil avstralski Slovenec član podobne avstralske misije, ki je obiskala več držav v obeh Amerikah. Pa tudi v amerisKi vladni znanstveni fondaciji in v komisiji za atomsko energijo sta Slovenca postala ravnatelja važnih oddelkov. Vodilni ameriški strokovnjak za ribogojstvo in ribolov, ki ima položaj nadzornika v ameriškem notranjem ministrstvu, mi piše, da je ponosen na svoje slovensko pokolenje. Tudi v Braziliji imamo Slovenci dva slovenska kongresnika, v Kanadi pa je član ministrskega sveta in vodja enega najvažnejših statističnih vladnih uradov zopet slovenske gore list. Zal nam danes ne dopušča prostor, da bi naštevali tudi vse slovenske vzgojitelje, svetovalce in diplomate avstrijskih in nemških cesarjev, ruskih carjev, francoskih, belgijskih in švedskih kraljev in ameriških, mehiških in afriških predsednikov. Tudi vrsto drugih področij moramo prihraniti za pozneje. Ker se ravno v tem času toliko piše o vesoljskih programih, si danes za slovo oglejmo samo še to področje! Tudi tukaj so se lepo uveljavili naši ljudje. Slovenec pri NASA se ponaša z dvemi važnimi izumi, ki sta tudi patentirana. Slovensko inženirsko podjetje pomaga graditi vesoljske rakete. Pri simulacijskih poskusih v breztežnem prostoru je .sodeloval mlad slovenski zdravnik. Na vesoljskem oddelku slovitega Massachusetts Institute of Technology ima važen položaj naš slovenski vesoljski strokovnjak. Tudi poveljnik ameriške helikoptrske reševalne ekipe, ki je potegnila astronavte iz morja, je pristen Slovenec. In ne pozabimo, da se krater na luni imenuje po slovenskem učenjaku, da se tudi na zemljevidih vesoljstva blesti slovensko ime. Ali zdaj vidite, kako je majhna slovenska peščica s svojim razumom, pridnostjo in iznajdljivostjo “zasedla” svet? Ze iz skromnih drobcev sledi, da so Slovenci po svetu dosegli mnogo več, kot bi si doslej upali sanjati tudi najdrznejši med nami. Ali še koga peče narodnostni manjvrednostni kompleks? Imena, življenjepise, slike in prepričljivo dokumentacijsko gradivo o znamenitih in izredr 22. septembra, zjutraj je ^astal dih p0 siovenshi naselbi-* v Torontu. Na ušesa je uda-*ja strašna novica: g. Stane ^nšek z Oakwood Ave. se je Ržini Pickeringa smrtno po-esreeil„ Vračal se je s Holiday ‘ttdens. Z njim v avtomobilu a bila njegov sin Jimmy in ^adi Blago Cekuta. Oba sta esrečo preživela s težkimi po-sk°dbami. Rokojni Stane Brunšek je bil °n|r sedanj e slovenske skupiti v Torontu. V Kanado je ^lsel iz koroških taborišč pred , eR in sicer s prvo skupino " 0venskih fantov. Bil pa ni sa-v 0 Pionir, bil je tudi svoje-s^Sten kulturni delavec. Poznali 0 ga kot izvrstnega deklama-cjr'*a in recitatorja. Ljubil je ^rarnatsko udejstvovanje. Kdo e’ koliko težkih in zahtevnih ZADNJE PISMO Dragi Stane! Naj Ti danes napišem še zadnje pismo. Pismo prijatelju veselih in žalostnih dni. Pismo prijatelju, ki zdaj leži negiben na zadnjem ležišču. Lep ponedeljkov večer je danes, lep kot je bil včerajšnji, ko so se Tvoje veke zaprle za vedno. Prve krizanteme pod oknom diše v sobo in zdi se mi, da so prav danes zacvetele v vsej polnosti. Rumene in rdeče izstopajo iz teme, kot bi hotele, da jih utrgam in odnesem s seboj, ko Te še zadnjič obiščem. Skoraj četrt stoletja sva bila prijatelja. Tudi takrat in morda še posebno takrat, ko nisva bila v vsem enakih misli in pogledov. Saj je ravno v tem veličina prijateljstva. Nikoli nisi pozabil tistih dni, ko si v mali sobi taboriščnega teatra v Špitalu prihajal iskat tople besede in miru. Sredi revščine, sredi razrvanosti in negotovosti si razgrinjal svo-m i.ciiircvi»m je načrte, nehote potožil nad °g je igral v Torontu ih kolikty, (krivico, ki so Ti jo delali neka- I ®er je režiral. Dobro literaturo ^Poznal kot malokdo med na-0A je izredni ljubitelj in y eab°vatelj pesnika Prešerna. . tanetu Brunšku je bil glo-^ buh, ki ga ni vsakdo razu-jv ln le malokdo je vedel zanj. l50Ztl.erri zapisati, da je bil po Rb nemirni iskalec lepote. f,^6!50!0 je iskal, videl in tudi Plir ^am’ kier smo v 0 hiimo: v drevesu, v obla- V cvetju, v snegu . .. Narava za^o . nudila neizrčpnih lepot, in . le naravo tudi tako ljubil lofe6 Ve^n° lovil njene bisere v je kgrafsko kamero. V naravi se s]anknan° srečal tudi z božjo post^ °’ §a j® odpeljala v ono- C. živlienie- p0v Jn našel je lepoto v pri-je ^. ^bkvu in pesništvu. Kako Sel ^IVal> ko je bral globoko mi-r0^i]1 1° je spočel umetnik in jo koj^. v lopi izrazni obliki. Po-Veij, ^Inne je negoval lepoto Pos0(f ln občudoval lepoto 2ar ,e’ kier je bila shranjena. ves tkanja iste lepote je bil i!>?uan dramatskemu udej- gre Mar ni privlačnost kako^ '"ern’ ie Igralski oder Ho Raglod skozi okno v real-Hotoljenje? odru je užival vž° 'Zraza, mimike, kretnje Zajg^ianja. Tudi oder je ljubil hi®1 lePote. v ^ovo oko je videlo lepoto je ok° a'3ljajcči umetnosti. Imel ki rek]j Za ^eP° sliko in lep kip, Rir^i !' ^ resnici je njegov pro-lapoto ^skajoč lepoto našel ljaj0x- *ari1’ kamor jo je upodab-Rer Umet;nlk položil. 1° je ^ kil iskalec lepote, za-vse n Pokojni Stane odklanjal ki eP°> krivično, opravljivo, Proti rj16 V ^ivljonju prišlo na-Potg . °^ga in vijugasta so bila begg legovih 57 let. Mnogo hu-^pot 6 sreeal na njih ta iskalec ker jg9 iskanja ni odstopil PQTq Ver°val v nesmrtno LE-Sta,' ^'lap S]° brunšek je bil zvest pris°Venske skupnosti. Prvi ^arjj0^pVa^ sv°j dar za cerkev Sel naj,- 0rnagaj, ko je bila mi kje ,^° komaj spočeta. Nazad bin, je bn Kot vodnik skavtske mla r(M>23 ______________. (188)" General Maintenance Man For Factory Good Starting SSalary. Full Company Benefits. INMONT CHRP. 2211 N. Elston Ave. AR 6-2171 Chicago, Illinois An Equal Opportunity Emoloyer (189) CABINET MAKER Experienced Cabinet Maker To Work On Display Steady Inside Work Inside Union Scale Call KARL HETZEL 927-4090 3100 S. Homan Chicago, 111. 60623 r" <188) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY & MEAT MARKET Doing $260,000 per year in sales. In center of town. Est. since 1932. 9706 Franklin Ave. Franklin Pk., 111. 455-2650 aft. 7 PM. _______________________ (188) BARBER SHOP— * For sale by Owner. Three chairs. 6139 Northwest Hgwy. 792-2141 ______________________(188) LIQUOR-TAVERN-Pkg. Comb, well est. air-cond., color TV, ice machine Good fam. trade. Illness forces sale. 334-6061 (189) Skokoma je sedel v sedlu in jahal na okop k Svarunu, ki se ga je tiščala Ljubinica. “Pozdravljen, Svarune! Tunjuš se zahvaljuje za obed in ti še enkrat svetuje: Udarite na Ante in ugonobite izdajalce!” Svarun je strmel vanj. “Prijatelj, ne hodi, dan se nagiba. Ostani, gradišče je tvoj dom, v domu postelj za počitek in hrane zadosti.” “Moj dom je širna ravan, moja postelj sedlo, moja hrana boj!” Ozrl se je na Ljubinico, ki se je še tesneje stisnila k očetu. “Ne hodi, ti pravim! Poglej, dva jezdeca, Bojan in Velegost! Ne hodi, počakaj, da čujemo, kakšne novice oznanita.” “Novice, ki jih prineseta ta dva, so Tunjušu stare povesti. Ponavljam: Ne slušaj njih blebetanja, izderite meče in kaznujte izdajalce, če vam je milo svobodno sonce. Cerkon, naprej!” Tako je ogovoril konja; ta je zarezgetal in zdirjal iz gradišča. “Kaj mu je, kaj mu je, Ljubinica? Si ga ti razžalila? Govori, otrok! Naš gost je bil — in gosta razžaliti! Bogovi se razsrdijo.” “Oče, nisem ga žalila. Postregla sem mu, rekla sem, da osta- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP HOUSEKEEPERS Short Hours Available Work While Your Children Are In School Good Pay Excellent Working Conditions Apply In person Or Call 8:00 A.M. To 4:00 P M. HOLIDAY INN 1000 Busse Road ELK GROVE, ILL. 437-6010 (187) SECRETARY -TYPIST No Shorthand Required Full Benefits INMONT CORPORATION 2211 North Elston Avenue Tel.: AR 6-2171 Chicago, 111. An Equal Opportunity Employer (189) Sfezio-Secrefary Young Lady — Pleasant Personality — Interesting Work — Liberal Benefits Mrs. Connor Museum of Science & Industry MU 4-1414 Chicago, Illinois (188) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Travel thruout U.S. Care for 3 yr. old girl. Reside in Oak Park home. Airfare, meals,-expenses plus salary included. Days after 4 PM. ST 2-6719 Eves. 848-7595 _________________ (187) PRACTICAL NURSE — Live In N. sub. home. Care for eld. gentleman. Own rm. & bath. Top salary. Call Days 8:30-10 AM 234-9506, Eves. 7-9 PM. (188) Male & FEMALE HELP DISHWASHERS — Male-Female Days 7 to 4 or Eves. 4 to 1. Banquet houseman; hours flexible. Bus boys “Club 71” and Kitchen steward. Apply Chef EXECUTIVE HOUSE 71 E. Wacker Drive (190 REAL ESTATE FOR SALE DES PLAINES — Golf Mill-— 4 bdrm. duplex, fin. den, sep. din. rm., 20x11 fam. rm. Kitch., bit-ins, 3 baths, pvt. fenced yard. Assume 5'/4% mtg. Mid 30’s. Owner. 824-3300 [nem pri tebi do smrti, samo pri tebi.” Svarun jo je pogledal s široko razprtimi očmi. “Mar je zahteval... govori, otrok!” “Ne vem, nisem razumela Čuden je bil njegov govor.” Oče in hči sta molčala. Na srce so jima padale težke slutnje. Vtem sta prišla resnično Bojan in Velegost. Z lic jima je sevala bridkost. “Govorita, brata, kakšno poslanstvo!” “Žalost, žalost velika, Svarune! Pot zaman. Med brati divja boj, lomijo se kopja, sekire frče, črede davijo voleje, ker ni pastirjev. Izbruhnila je vojska, kakor ognjen vihar divja od Dom-brovice do Črnega morja. Samo naše gradišče še miruje. Ali na obod naše zadruge že pljuskajo valovi, krik hrumi, narod je zbegan.” Sramota, sramota! Bratje zoper brate, kri zoper kri! — Morana, zatisni mi oči, da ne vidim!” Starec se je zvil na travi v klobko, zaril prste skozi dolgo brado in ječal, da se je stresalo upognjeno telo. Ljubinica je dvignila starčevo glavo v svoje naročje, poljubljala njegovo čelo in gladila z mehko dlanjo bele očetove kodre. Velegost in Bojan sta pokleknila k starosti in z modrimi besedami tolažila grenko bridkost v njegovi duši. Tedaj pa je doli v soteski zagledal truden potnik Tunjušev vihrajoči plašč, ki je plahutal za bežečim konjem. Zona je iz-preletela potnika, kri se mu je strdila v žilah. Padel je v visoko travo in se po trebuhu plazil v gosto grmovje. “Bogovi, bogovi!” je šepetal. “Pet jagnjet, debelih in mastnih tebi, Svetovit, če me prikriješ. Pet — usliši me in odvrni Morano!” Tunjuš je vihral sklonjen na konjskem vratu, kakor bi ga tirali vedomci, in potnika ni opazil. Od srda so mu zakrvavele oči, zaripelo lice. Škripajoč z zobmi je ponavljal prisego, katero je bil prisegel na zlato krsto Atilovo in na njegovo naj-iepšo ženo Kerko tedaj, ko se mu je izmaličil napad na Epa-frodita radi Slovenov Radovana in Iztoka. “Teče, že teče kri! Pa mora še v večjih potokih —tudi zaradi nje!” “Kakor hudič — krščanski,” je zašepetal potnik, ko se je drevil mimo njega Hun. Oddahnil se je in zlezel iz grma ter naglo ubral pot proti gradišču. Prihajal je potnik Radovan iz Bizanca, da bi izročil pozdrave očetu Svarunu od sina Iztoka. DRUGO POGLAVJE Nad Bizancem je noč. Zvezde na gosto, nebo blizu. S forov so odšli zadnji igralci. Hladen mir povsod. Le iz tabern ob Zlatem rogu blizu Kampa še doni krik in petje, strune in bobenčki. Toda Kamp je daleč, ob Zlatem rogu je pusto. Patricijev po zlatih palačah ne moti hrup pijanih vojakov in proletarcev. Vsa okna spe. V carski palači pa bedi veliko okno. Železni Upravda ne pozna pokoja. Sam, brez tajnika, je zakopan v grmade aktov in zapisnikov. Od vseh koncev cesarstva se stekajo pergamentni svaljki in z njimi dežujejo milijoni v prazno blagajpo, odkar je vdahnila božja Modrost veliki despojni duhovito misel: svila — monopol! Upravda je pričel najprvo razgrinjati zapisnike o bizantinskih trgovcih. Vse večje m odličnejše je poznal osebno ali vsaj po imenu. Zgražal se je, ko je bral vrednostne številke. Da je toliko bogastva samo v Bizancu vtkanega in zapredenega v svilo, se mu še sanjalo ni. Trgovci, o katerih je sodil, da so berači, reveži ki so hodili peš in ob vojski tarnali da niti davka ne zmorejo, ti hinavci so morali izro- čiti kvestorjem ogromno bogastvo v državno blagajno. Justini j anu je bilo lice vedro, iz oči mu je sijala radost. Kadar koli je očaran obstal pri velikih številkah vselej se je ozrl skozi okno na stavbo kupole Hagije Sofije in zamrmral zahvalo Bogu, da je po njegovi ženi, veliki despojni, tako poskrbel za dragoceno stavbo. Hipoma pa se zmrači despotu lice. Pred njim je bil majhen zapisnik, ki je nosil naslov; Trgovec Epafrodit. Nobene številke, nič o svili, nič bogastva. Suha izjava kvestorjeva: “Epafrodit opustil trgovino s svilo. Vse preiskano, vse prazno. Statve so razdejane, niti zapredka niti krpice svile ni več pri njem.” Epafrodit, najbogatejši, po vsem carstvu hvaljeni bogataš, najuglednejši trgovec s svilo ni dal ničesar, ni izročil carski blagajni niti kosmiča. Ni mogoče, tu tiči prevara; Grk me je osleparil. Justinijan je pogledal še enkrat na pergament. Morda se je‘ zmotil. To bo drug trgovec istega imena. Ne, ne moti se; jasno je naslovljeno: posestnik vile, lastnik pristanišča, v prečni ulici od Osrednje ceste. On je, znani Epafrodit! Spodaj je opazka. Pisana je z drobno pisavo. Justi- GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 .....=-----^ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 MODERNO MESTO — Slika kaže Marksovo cesto v bolgarskem pristanišču Varna ob Črnem morju. njan se je moral nagniti k svetilniku, da je mogel prebrati. “Epafroditova izjava”, je naslovil kvestor opazko. “Ce bi imel cele gore svile, bi je nikdar krpice ne prodal vsemogočnemu despotu—” Upravda je grozno namrščil obrvi. “Njemu Epafrodit ni prodajal doslej, ne prodaja v bodoče.” Despot je krčevito stisnil pergament in izrekel glasno: ‘Imaš prav, dobro si povedal, ne boš prodajal, zakaj despot ti — vza' me. Upravda ti vzame, predrz* než!” Nato je bral dalje. ‘‘D6®' potu zvesti hlapec — o tem Pri' čaj o caričin prstan, despot°v pergament in še kaj drugega> kar je moja last—, Epatrod'1 despotu samo poklanja in je si-6' čen, če doseže z revnim darom* da za trenutek obsije žarek radosti lice največjega despot3 vseh vekov.” (Dalje prihodnjič) K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit« izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO .. DRŽAVA CODE CE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. ) Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO POKLICNI IGRALEC! — Seveda je Dino poklicni igrali’ toda ne golfa. Na sliki ga vidimo v prizoru novega fil^ia ’‘Letališče’'.