SVOBODNA SLOVENIJA rrr eslovenia libre t™ Oofe«2, da smo imeli prav OB 200-LETAICI AMERIŠKE USTAVE VPLIV SLOVENSKEGA USTOLIČEVANJSKEGA OBREDA Že skoro osem let traja borba argentinskih vojaških enot proti gverilskim napadom levičarskih skupin raznih odtenkov: od razočaranih peroni-stov, preko komunistov ruskega in kitajskega kova, pa tja do trockistov in anarhistov. Ta borba zavzema včasih tak obseg, da postaja na eni strani velika ovira k notranjemu pomirjenju in h gospodarski okrepitvi, na drugi strani pa postavlja Argentino v mednarodnem svf.'tu v slabo luč in ubija zaupanje v njeno politično in gospodarsko bodočnost. Vse kaže, da je mednarodni komunizem izbral Južno Ameriko, zlasti pa Argentino za torišče sodobnih revolucionarnih podvigov. Mi, ki komunizem poznamo, vemo, da zanj ni počitka. Izbira vedno nove kraje: enkrat Grčijo, drugič Korejo, potem Vietnam, nato Angolo ali Palestino, itd. Poskuša vedno nove načine boja: včasih v odprti bojni črti, drugič spet z gverilo po velikih mestih. Ugrabijo imovitejše ljudi in za njihovo svobodo zahtevajo neverjetno visoke odškodnine; pravtako napadajo letala, proglase potnike za talce in zahtevajo prostost zaprtim pristašem. Napadajo zlasti osebnosti, ki so jim načelno nasprotne in z vso svojo jezo hočejo streti moralo policijskemu osebju in vojakom, ker so pač ti dvoji poklicni čuvarji reda, katerega oni načrtno rušijo, zavedajoč se, da samo v kaosu lahko pomagajo svojim idejam do zmage. Zato boj med enimi in drugimi ne pozna premirja. Našo javnost dan na dan pretresajo poročila o bombnih napadih in o u-inorih branilcev javnega reda, od preprostega policijskega stražnika do častnikov najvišjega čina. V sredi te borbe brez premirja, se je pred par tedni dogodilo nekaj, kar je zbudilo splošno pozornost in kar je posebej za nas in naše dogodke v domovini pred 30 leti pomembno: Papeški nuncij, to se pravi uradni papežev zastopnik pri argentinski vladi, je o-sebno prinesel papežev blagoslov argentinskim vojakom, ki v izrednih težkih okoliščinah čistijo provinco Tucuman nezaželenih domačih in mednarodnih gverilcev. Papežev zastopnik je ob oni priliki povedal besede, ki so bile namenjene bolj argentinski javnosti kakor pa vojakom, ko je dejal, da je vzrok vseh nasilij v ideologiji, ki ji je vsako nasilje dovoljeno, če le služi njenemu namenu. Ne le gverilce, tudi ideologijo uvažajo od drugod v našo deželo, ki je bila doslej krščanska. Pohvalil je vojake, ki nesebično vrše svojo patriotično dolžnost in za ceno svojega življenja branijo domovino, ki je v nevarnosti, da ji uničijo njene osnovne vrednote: vero v Boga, spoštovanje osebne svobode in pravice. Ne le vojaki, ampak tudi vsak posameznik in tudi Cerkev je dolžna dati vso oporo boju, ki brani narod, da se ne pogrezne v območje tujih idej. Če hočemo primerjati posamezne faze argentinske gverile z razmerami pri nas v letih 1941—1945, bomo našli mnogo skupnih točk. Ista mednarodna zla sila nas je pričela uničevati, podobnih sredstev se je posluževala, a dobila je v načelno jasni večini naroda odpor, ki ga noben drug narod doslej ni bil zmožen dati. Plačali smo ogromno ceno v tem boju: padel je v grob cvet našega naroda. Bili smo premagani. Ne na bojnem polju, ampak prodani za diplomatsko mizo. Kako boli tak poraz. Stari rimski rek: Gorje premagancem! se je nad nami izpolnil v najstrašnejši in najgnusnejši obliki: z genocidom naših mladih in s poplavo najpodlejših laži o naši borbi. Te so vedno orožje tistega, ki se zaveda, da je do zmage prišel na tuj račun in potom zločina. Toda, morda bolj kot to, kar nam je storil sovražnik, nas je bolelo, da nas v marsičem niso razumeli tam, kjer smo razumevanja najbolj upravičeno Petekli teden so v ZDA s fantastičnimi manifestacijami slavili dvestoletnico svoje svobode, ki jo je tem bivšim provincam Britanskega imperija prinesla slovesna Deklaracija neodvisnosti v Filadefiji leta 1776. Nepregledno bro-dovje ladjevja iz vseh prijateljskih držav je ta dan 8. t. m. defiliralo po reki Hudson ob kipu Svobode, ki odpira vstop v državo in z visoko dvignjeno plamenico razglaša vsemu svetu, da je tu svoboda doma, da tu državljani že dvesto let v največji toleranci žive med seboj v spoštovanju svoje človeške enakovrendosti in dostojanstva. „Ljudje so se rodili vsi enaki...“ naj je plemič, naj je črnec, naj je belec... ne razred, ne rasa ne vera... nihče ni privilegiran pred zakonom. Ta demokratičnost je prva resnica ameriške u-stave, in iz nje izhajajo vse druge. Tudi ta, da vsa oblast izhaja iz ljudstva in da je predsednik samo postavljen, da izvaja narodovo voljo. . . je samo njega upravitelj, ne pa tiran! Dvignjena ba-klja Svobode je grožnja tiranstvu slednje vrste, pa protest proti tiranstvu in poveličanje demokratske svobode, odrešilno znamenje, ki ga kaže ZDA in ki ga svet, najbolj tisti, ki ga tiranstvo tlači in suženjstvo ponižuje v podčloveka, upa nekoč doseči s pomočjo države, najmogočneje na tej obli, ki sedaj praznuje že dvestolestnico svojega najmočnejšega razcveta v demokratičnosti in svobodi. SLOVENCI V ZVEZI Z DEKLARACIJO Slovence dvestoletnica Filadelfijske deklaracije ne sme pustiti hladne in neprizadete. Ne samo zategadelj ker danes na svojem etnografskem ozemlju ne uživamo demokratičnosti in svobode, temveč tudi zaradi vednosti, da smo jo nekoč v davni, davni preteklosti tudi imeli v vsej polnosti in veljavnosti. To je bilo takrat, ko je narod, predstavljen v kmetu, sedel na knežjem kamnu pri Gospe sveti in podajal svojo suverenost v roke kneza; ki ga je sam izvolil in ga spoznal za vrednega, da se mu prostovoljno podredi, če je bil pozneje plemič, se je moral obleči v kmeta in se ponižati do njega, ki ga je z udarcem na lica opozoril, da sta se rodila enaka in ga on, kmet-narod, postavlja za vladarja nad seboj. In on je moral obljubiti njemu-kmetu, ki mu je dal oblast, da bo vladal pravično, pošteno in boguvšečno. . . Šele nato je postal knez. Zakaj se ob tej severnoameriških slovesnostih spominjamo tega staroslovenskega obreda? Prav zato, ker so ga tudi oni, ki so to Filadelfijsko deklaracijo pred 200 leti sestavljali, imeli vsaj malo pred očmi in se zgledovali nanj. Kako? Mlademu slovenskemu emigrantskemu profesorju dr. J. Felicijanu se je pripetilo, da je kot zgodovinar listal po stari bukvi francoskega pravnega zgodovinarja Jeana Bodina (1530—1596) De la Republique, ki je izšla leta 1576, torej ravno pred štiristo leti! Ta izvod je bil nekoč v posesti Thomasa Jeffersona, prav tistega, ki je bil predsednik komisije sestavljavcev te deklaracije 1. 1776, dve stoletji po izdaji te knjige. Tn v knjigi je bral Bodinovo poročilo o staroslovenski demokraciji in knežjem u-stoličevanjskem obredu, kakor ga je pričakovali in po njihovih navodilih ravnali. Osramočeni in z vsem sovraštvom preganjani naš vladika Gregorij Rožman svojim kristjanom ni prav nič drugega pridigal kakor papežev odposlanec v Tucumanu. Pa mu celo v Vatikanu zaprošene avdience niso upali dovoliti. Kako ga je to bolelo. Bolelo je tudi nas in nas še boli, pa zato prav gotovo nismo nič slabši katoličani. Upamo, da se danes, ko rdeči valovi udarjajo ob baziliko sv. Petra, tudi tam bolj zavedajo, za kaj smo se mi borili. Da bi naša žrtev vsaj drugim prinesla sadove. K. K. opisal Aeneas Silvie Piccolomini (1405 —1464) v svojem delu Asiae et Euro-pae elegantissima deseriptio. Ta učenjak, ki je postal nato papež Pij II., je bil svoj čas kaplan na dvoru celjskih grofov in tudi imejitelj slovenskih fa-rá ter je dobro poznal Koroško in njen knežji obred, če ne iz osebne udeležbe pri njem pa vsaj iz opisov. In zdel se mu je tako pomemben, da je zapisal: „Noben drug narod ne more postaviti nasproti podobnega primera državniškega simbolizma.“ Sto let po papeževi smrti prepisuje Bodin v svojo knjigo Pijev opis ustoličenja ter ga komentira: „Koroška vojvodska, ceremonija nima nič podobnega, na vsem svetu.“ In dvesto ■ let za njim jo je dobil v roke Th. Jefferson, kot predsednik komisije, ki naj sestavi sedaj prvo ustavo novi republiki. Zato je prebiral pravne knjige o republikah. In sicer prav vestno in pazljivo. Tako vestno, da je dve strani ob spodnjem robu šifriral s svojo začetnico „J“, da bi ju z lahkoto našel, če bi ju potreboval. Na eni tako zaznamovani strani je bil opis tirana, na drugi pa — potek ustoličenja na Gosposvetskem, polju. Demokratična _ predaja oblasti iz rok volilca, direktno od naroda! GOVOR SENATORJA F. LAUSCHETA To odkritje izpred desetletja (1967) je pomembno zato, ker so tudi ameriški zgodovinarji vzeli'Tfot dokaz, da je to ustoličenje imelo vpliv na sestavo te deklaracije. Razumljivo, da je predsednik NO dr. Krek takoj razglasil to odkritje kot važno 'za Slovenijo v celoti, pa za ameriške Slovence še posebej. In senator slovenskega rodu Frank Lausche je tedaj — 28. novembra 1967 — spregovoril v ameriškem senatu tele besede, ki bi bile vredne, da so vsekane v granitno ploščo in vdelajo na vidnem mestu ameriške prestolnice: „Slovenci, Thomas Jefferson in Deklaracija o neodvisnosti: . . .v tej kopiji iz knjige Jeana Bodina o Republiki je Thomas Jefferson z začetnico svojega priimka zaznamoval dve strani: na eni je bila Bodinova karakterizacija tirana, ki je bila zelo podobna oni v osnutku za Deklaracijo o neodvisnosti. Druga šifrirana stran pa govori o ustoličenju koroškega vojvoda po slovenskem običaju, ki je tako morda mnogo doprineslo k utemeljevanju naše velike države. . . . . .ta navada je bila še vedno v veljavi v času ameriške revolucije kar priča, da je socialna pogodba resnično obstajala vsaj še pri Slovencih. . . . . . Slovenci so verovali, da oblast vladanja izhaja iz ljudstva, ki naj bi bil vladan, ne pa iz tistih, ki naj bi ga vladali. Oni so hoteli, da naj njihovi vladarji bodo ljudje iz ljudstva, vsega ljudstva. Oni so hoteli, da bi bile resnične kvalitete tistih, ki vladajo, sposobnost in skrb za občo blaginjo. Oni so verovali, da imajo njihovi voditelji slovesno dolžnost biti svojemu ljudstvu pravični. Tn tudi mi Amerikanci verujemo v prav ista načela tudi sedaj, kakor je veroval Thomas Jefferson v času revolucije...“ Tako je govoril senator F. Lausche v senatu in tako je bil govor zabeležen v parlamentarnih listih. To je bilo 1. 1967. Dve leti pozneje — novembra 1969 — pa je v The Catholic Historial Re-view zgodovinar harvardske 'univerze Grane Briten potrdil, da je podan dokaz, da je slovensko ustoličevanje koroških knezov imelo vpliv 'na sestavo Filadelfijske deklaracije. To je prav tiste Deklaracije, ki je dala Združenim državam svobodo, neodvisnost in demokratično ustavni red pred 200 leti in ki jo danes Amerikanci in z njimi vse prijateljske države s takimi slavnostmi slave. In naj 'bi Slovenci, zlasti amerikan-ski' Slovenci na to ne bili ponosni? td La cruda realidad Con motivo de la reciente reunión del comunismo europeo y coincidiendo con un aparente cambio de posiciones de los comunistas en Italia, Francia y otros países, se ha escrito y hablado mucho de los comunismos nacionales, la evolución y la democratización del comunismo. Pero la realidad es otra. La realidad demuestra, que una vez que jos regímenes comunistas llegan al poder proceden siempre de la misma manera: se mantienen mediante el terrorismo y eliminando las libertades elementales. Y cuando un país comunista quiere manifestarse en forma independiente, interviene la “hermandad socialista” para reencauzar a los díscolos “desviacionistas” (Budapest 1956, Praga 1968). Stegún la crónica periodística, en Berlín se marcó el énfasis en la “independencia e igualdad” de todos los partidos comunistas. Es la teoría del “camino propio”, del “socialismo con los colores franceses”, es la aparente realidad del “sistema yugoslavo”, del “programa Berlinguer”. .. Hasta el mismo Brezhnev, el creador de la “doctrina” que engendrara la intervención del Pacto de Varsovia en Checoslovaquia en 1968, sorprendió a todos con su “internacionalización proletaria”, dejando de lado la antigua “fraternidad” que implicaba la existencia del “hermano mayor” moscovita. En resumen, nada nuevo bajo el sol comunista. Una vieja estrategia renovada con fines electoralistas; una estratagema de exportación de un supuesto “nuevo rostro”, que ya fuera denunciado hace 40 años por los pontífices romanos. Por ello parecen apresuradas las esperanzas y los pronósticos de una “gran evolución’'’ de la doctrina comunista. Por los frutos se reconocen los árboles. Hasta la fecha los frutos apreciados han sido amargos y muy poco variables. Brali s m o Tisoč let V buenosaireški nemški list Argentinisches Tageblatt je 2. julija t. 1. napisal dr. Roland Nitsche naslednji članek o proslavah tisočletnice Koroške. Kakor vemo, se jih slovenski Korošci ne udeležujejo, ker smatrajo začetek Koroške še par stoletij nazaj, ko so bili nje vladarji še Slovenci. Poročilo je prišlo z Dunaja in ga podajamo v doslovnem prevodu in v celoti: „V dneh 26. in 27. junija t. 1. je praznovala Korolšlka tisočletnico svoje ustanovitve, ko se je ločila od Bavarske in ustanovila svoje lastno vojvodstvo. Udeležba zveznega predsednika in kanclerja ter mnogih inozemskih gostov je označevala pomen teh dni. Toda odsotnost gostov iz sosednje Jugoslavije je dokazovala, kako južno od koroških mej mislijo o teh svečanostih. Nedvomno mislijo tam na vsemogoče ponemčevanje te prvotno slovenske pokrajine. Karantanija, ki se je za varstvo proti razbojniškim napadom Obrov obrnila po zaščito na bavarske vojvode, in je tako neizbežno poklicala usodo tistih, ki so se nato morali zaščitniku — podrediti. Vojaške postojanke, tokovi koloniziranja in graditev samostanov ter privilegiji za bavarsko gospodo so ponemčili to slovensko pokrajino, ki je nekoč svoje naseljevalce potisnila prav na Semmering, na kar spominja tam še mnogo krajevnih imen. Za sodelovanje pri teh jubilejnih proslavah nima torej Jugoslavija nobenega povoda. Koroška leži na točki, kjer se srečavajo Germani, Romani in ISlovani, torej na narodnostno zelo občutljivem prostoru. Pokrajina, znana že iz mlajše kamene dobe in pozneje naseljena s Kelti in kultivirana, kakor se vidi iz izkopanin na Magdalenski gori, je bila znana zaradi svoje železne rude že v starodavnosti. Nato je kot taka bila naseljena z Rimljani. V VIII. stol. pa je prišlo slovansko naseljevanje, ki je brez trajnega uspeha sililo proti severu, severnoslovanskim tokovom naproti. če se zato sme pričakovati od avstrijskih Slovanov udeležba pri jubilejnih slovesnostih, je vprašanje. Intenzivnim naporom Kreyskega je končno skoraj uspelo vzpostaviti enotnost vseh treh strank (avstrijskih) v pogledu na način, kako zavarovati manjšino v smislu državne pogodbe. Toda niti koroške deželne organizacije teh strank niti koroški Slovenci niso zadovoljni s tem. Kar prvi imenujejo preveliko popuščanje za majhno manjšino, to drugi smatrajo za napad na njih narodnost. Da bi se Dunaju posrečilo narodnostno gibanje na jugu države zavreti, ne moremo reči. Toliko manj, ker vsebujejo posameznosti zahtevanih naredb, ki naj bi se jeseni izpolnile, še mnogo snovi za konflikte. Tako je razumljivo, da kljub tisoč- Koroške letnemu slavju kronanja prvega koroškega vojvoda na zgodovinski vojvodski stol na Gosposvetskem polju v koroški kotlini, ni prišlo do pravega slovesnega razpoloženja. Res, da so za jubilej skovali posebne srebrne novce za sto šilingov in so mnogi oficielni govorniki govorili lepe besede o varstvu manjšine in o izpolnitvi državne pogodbe, a to se je vršilo na drugačni ravnini, kakor pa gre vsakodnevna majhna vojska med obema jezikovnima skupinama. V kakšno dimenzijo pa se ta lahko razvije, se ni samo pokazalo 1. 1972 pri divjanju „domovini zvestih“' proti dvojezičnim krajevnim tablam, še pred par dnevi je bil neki spomenik, postavljen v spomin nekega južnokoraškega junaka proti Jugoslaviji, razstreljen. Policijska raziskavanja še niso dognala, ali gre za slovenske teroriste ali za provokacije „domovini zvestih“. Tik pred jubilejnimi svečanostmi je bilo nekim mladim Slovencem dokazano, da so z brizgalkami napisali na zidove parole proti vladnim naredbam. Če k te-mudodamo še v deželi običajne gostilniške prepire in napad na slovensko hranilnico, potem smo jubilejno razpoloženje precej“ točno opisali. Dunaj iskreno obžaluje, da slovenske stranke vse doslej odrekajo konstruktivno sodelovanje v reševanju deželnih problemov in se omejujejo na neko neplodno opozicijo. Zadržanje nemško govorečega občinstva pa na drugi strani dela težave Slovencem, da bi pokazali dobro voljo pri manjšinskem vprašanju. Vlada Kreyskega, ki je iz Beograda ostro napadano jezikovno vprašanje s Koroškega razširila na vso državo, da bi mu odvzela slednji dis-kriminalni videz, bo morala še mnogo ovir odstraniti, preden bo zavladal med obema jezikovnima skupinama na Koroškem meščanski mir.“ Nov val preganjanja Na vrsti časnikarji in pisatelji V tržaškem „Novem listu“ smo brali : „Obtožena sovražne propagande sta bila aretirana v Italiji in prijavljena sodišču časnikar Viktor Blažič in sodnik Franc Miklavčič. Obtožena sta kaznivega dejanja sovražne propagande po členu 118 !kaz^hskega zakonika. Blažič je časnikar pri ljubljanskemu Delu, svoj čas je pisal v revijo Prostor in čas.“ V Delu z dne 12. junija pa je zapisano: „Izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je razpravljal o uvozu knjig in publikacij iz zamejstva ter sprejel stališče, da je nesprejemljivo uvažati in prodajati (Nad. na 2. str.) LIBANONSKI PROBLEM MAJHNA DRŽAVA — VELIK PROBLEM Ena nevarnejših točk, ki bi mogla povzročiti svetovne zapletljaje, je mala državica Libanon, ki ima dobrih deset tisoč kvadratnih kilometrov površine in blizu tri milijone prebivalcev. Le’ži na vzhodnem robu Sredozemskega morja, med Turčijo na severu, Sirijo na vzhodu in Izraelom na jugu. Med drugo svetovno vojno, leta 1941 je ta dotlej francoska kolonija dobila samostojnost. Zaradi svoje lege in zaradi dobre gospodarske politike, je ta dežela, ki nima kaj prida naravnih gospodarskih možnosti, postala središče premnogih svetovnih gibanj: političnih in gospodarskih in tudi sedež mednarodnih organizacij za ilegalno trgovanje vseh vrst. Prebivalstvo je arabsko. Po veri je deloma mohamedansko, deloma krščansko. Ko so Arabci začeli vojno proti Izraelu, ko je ta dobil pravico ustanoviti v Palestini samostojno judovsko državo, je v Libanon pribežalo veliko arabskih beguncev iz Izraela, kar je povzročalo dvojno težavo: ogromne stroške vzdrževanja teh ljudi, kar je državo pripeljalo v gospodarsko krizo in pa naselitev ljudi, ki so hoteli imeti Libanon za izhodišče svojih napadov proti osovraženemu Izraelu, ki jih je pregnal iz njihovih domov. Zato vedni spori z Izraelom in neprestani notranji boji. Del prebivalstva je bil za to, da se Libanon izloči iz bojev proti Izraelu, drugi del pa nasprotno. Predsednik Chamoun je celo leta 1958, ko se je ustanovila začasna republika R.A.U., za- prosil za intervencijo Združene države Amerike, ki so s svojimi četami prišle napravit red v razburkano deželo. Vrstili so se nato predsedniki, eni prijazni zahodu, drugi pa Arabcem, kar je privedlo do sedanje krvave državljanske vojne, v kateri se na življenje in smrt bijeta dve skupini: ena arabska, podpirana po mednarodnem komunizmu, druga pa njej nasprotna, ki ji pravijo, „krščanska“, čeprav je oznaka te skupine vse prej kakor pa verska. Glavno mesto dežele Beirut z blizu 900.000 prebivalci, ki je bilo v mirnih letih ena najbolj privlačnih točk svetovnega turizma, je danes bojišče, kjer že par let življenje nikogar ni varno in se spreminja v kup razvalin. Kdor pozna arabski svet, ve, kako zna sovražiti in s kakšno fanatično trdoglavostjo gre za svojim ciljem. In kdor pozna judovstvo in njegovo dva tisočletno staro borbo, da bi obnovili Davidovo kraljestvo, ta ve, da sedaj, ko imajo svojo željo vsaj deloma izpolnjeno, tega za nobeno ceno ne bodo izpustili iz rok. Doslej so vsi poskusi, da bi bojujoči se stranki vsaj pristali 1 na premirje, kljub obljubam ostali brezuspešni. Arabska skupina se čuti močno, ker jo podpirata rdeči in mohamedanski svet, dočim demokratični zahod nudi vsaj moralno oporo tkzv. krščanski skupini in Izraelu. Bodočnost bo pokazala kakšen bo konec in kdaj. Težave južnoameriške demokracije PERU, URUGVAJ, IN ŠE IN ŠE Pretekli teden se je perujski vladi posrečilo, da je zadušila poizkus državnega udara. Pripravil ga je šef vojalšlke akademije general Carlos Bob-bio Centurión. Vendar je večinski del oboroženih sil podprl predsednika generala Moralesa Bermúdeza in zelo hitro ponovno vzpostavil red v državi. Ta poizkus državnega udara ni prvi od nastopa vojaške vlade v Peruju; sam sedanji predsednik je lanskega avgusta strmoglavil Velasca Al varada. Tedaj je bil vzrok prehudo nagnjenje na levo, ki ga je bilo opaziti v perujski vladi. Sistem samoupravljanja, ki so ga skušali upeljati, pa je državo pripeljal v tako gospodarsko krizo, da je bila sedanja vlada primorana pod-vzeti stroge in neprivlačne ukrepe. Nezadovoljstvo med ljudstvom na vladno politiko je skušal izkoristiti general Bobbio, pa mu seveda ni uspelo. Ostaja pa vsekakor vprašanje, kdaj se bo v Perú vrnila demokracija, in seveda, če bodo v tem primeru politične stranke zmožne rešiti težke probleme države. Isti problem zadeva Urugvaj, kjer prav te' dni Državni svet voli novega predsednika potem, ko so vojaki strmoglavili izvoljenega Bordaberryja, ki pa je vladal brez parlamenta z vojaško podporo. Kaj bo po izvolitvi novega predsednika, in kam se bo obrnil Uru gvaj, to je še neznanka. Tudi v tej državi se je demokracija izkazala nezmožna rešiti težke socialne in gospodarske probleme. Če tako gledamo zemljevid južne Amerike, vidimo, da v večini držav (Argentina, Brazil, Perú, Čile, Urugvaj, Bolivija, Paragvaj...) vladajo generali, ali vsaj civilisti z vojaško zaslombo. Y vseh teh državah so oborožene sile posegle v ustavno življenje zaradi hudih političnih in gospodarskih kriz, in (vsaj v tistem trenutku) s privoljenjem ljudstva. In, treba je priznati, se to privoljenje največkrat spremeni v pasivno prenašanje režima, če le ni preveč nesposoben. Kako v takem položaju pripeljati te države (in te narode) nazaj v demokratične sisteme, je težji problem, kot pa rešiti gospodarske in socialne krize. In zaenkrat niti te še niso rešene. SOVJETI so pretekli teden poslali v vesolje dva kozmonavta, ki sta sklopila raketo Sojuz z vsemirsko postajo Saljut-5. Na tej postaji sedaj izvajata razne fizične in biološke poizkuse. Medtem pa ameriška ladja Viking I išče primerni kraj za pristanek na Marsu . Fraza je najhujša sovražnica resničnemu spoznanju. Prof. Karel Ozvald Lepa poteza Mednarodni teden 'jf:. it ZDA so z vetom preprečile, da bi Angola postala članica Organizacije združenih narodov. Kot razlog je ameriški predstavnik omenil navzočnost kubanskih čet, ki še vedno niso zapustile Angole. V ITALIJI je bilo v prvih mesecih letošnjega leta za 13 odstotkov več razporok, kot lani ob tem času. Največji porast so zabeležili v južni Italiji. NOVI ŠPANSKI PREMIER Suarez Gonzalez je sestavil vlado, katere povprečna starost se suče okoli 50 let. Je to v zadnjih letih najmlajša vlada, ki ji pa opazovalci ne vidijo lahke bodočnosti. Kralj Janez Karel ji je dal nalogo, naj čimprej reši težke politične’ in socialne probleme, pri tem pa naj pazi, da ne pretrga s frankistično tradicijo niti oslabi položaja monarhije. V TRADICIONALNEM Madison Square Garden se je pričela konvencija demokratske stranke, ki potrdi Jimmy Carterja kot demokratskega kandidata za predsednika ZDA. Na otvoritveni slovesnosti je bivši astronavt in sedanji politik John Glenn izjavil, da je ameriški narod „naveličan plavanja v brezsmerju.“ V RIMU so se začela pogajanja za sestavo nove italijanske vlade. Demokristjani in komunisti iščejo skupne točke, medtem ko Giulio Andreotti išče ministre za novo vlado. IZRAEL je pred Varnostnim svetom Združenih narodov predstavil obtožbo, da je bil ugandski predsednik Amin povezan s teroristi, ki so pretekli teden ugrabili v Atenah letalo s pretežno judovskimi potniki in ga odpeljali v Entebbe. PORTUGALSKA VLADA je strogo omejila udeležbo delavcev (sindikatov) pri vodstvu podjetij. Od marksistične prevlade v prvih mesecih po aprilski revoluciji so namreč bili partijski hujskači pravi gospodarji podjetij. Nov odlok je seveda naletel na Tiud odpor komunističnih sindikatov, a časi so se spremenili... Hrvatski Glas je glasilo HSS (hrvaške kmečke stranke) in izhaja v Kanadi. Redno prinaša uvodne članke predsednika HSS dr. Krnjeviča, ki obravnava najrazličnejše probleme, predvsem seveda tiste, ki so v zvezi s Hrvati. V številki z dne 9. junija pa je dr. Krnjevič posvetil svoj uvodni članek Slovencem v zvezi s hudim potresom, ki je zadel Slovence ob italijanski meji. Ko opisuje, koliko je bilo materialne škode in koliko žrtev, nadaljuje dr. Krnjevič: „Ni dovolj, da mi Hrvati izrečemo le sožalje nad nesrečo, ki je zadela slovenski narod. Mi moramo to dokazati tudi z dejanjem in kolikor le moremo sodelovati kjerkoli Slovenci v svetu nabirajo pomoč za žrtve potresa. .Naj nihče ne misli, da taka pomoč ne more biti koristna žrtvam. Saj se spomnimo podobnih nesreč, ko so pred par leti zadele v Dinar planini na eni strani dalmatinske Hrvate in na drugi strani hrvaške vasi v Hercegovini. Naše kanadske in alnerigke organizacije bo zbrale lepo vsoto, in kar je bilo prav tako važno, da jim je to tudi uspelo razdeliti med najbolj prizadete, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Končno i pa moramo tudi priznati, da nas Hrvate trajno veže posebno prijateljstvo s Slovenci na slovenski za-padni meji proti Italiji. Saj smo Hrvati iz hrvaškega dela Istre in slovenskega Primorja vedno in to še v času Avstrije najtesneje sodelovali v boju za naše narodne in človeške pravice proti italijanskemu imperializmu in to tudi uspešno. Uspeli bi tudi ob koncu zadnje svetovne vojne v tem, da bi Trst z okolico in Stara Gorica bili danes sestavni del Slovenije, ako nas ne bi pred zmagovitim demokratskim za-padnim svetom osramotili Tito, Kardelj in Bakarič s svojimi partizani, ko so nastopali kot predstraža sovjetske komunistične Rusije.“ Ko navaja dr. Krnjevič nekaj primerov iz zgodovine, zaključi svoj u-vodni članek: „V tem duhu prijateljstva in odkritosrčnega sodelovanja tudi sedaj pomagajmo Slovencem ob meji Italije.“ Mladina v Sovjetski zvezi Na zvezni konferenci o vzgoji mladine je zelo „kritično“ ocenil mladino v Sovjetski zvezi kandidat za člana politbiroja Centralne konference komunistične partije SZ in prvi tajnik Centralnega odbora komunistične partije Belorusije Pjotr Mašerov. Izjavil je, da je treba močno okrepiti politično delo med mladino, ker je ideološki boj med silami socializma in kapitalizma vedno bolj zapleten in je nevarnost, da mladina zaide v še večjem številu na stran-pota. Mašerov je dejal, da je mladina v Sovjetski zvezi premalo ideološko vzgojena, zato večina mladine ne razume, da je razredna konfrontacija dveh sistemov že globalna in da to zahteva od mladine v Sovjetski zvezi idejno trdnost in politično zrelost. V Sovjetski zvezi pa je vedno več huliganov, pijancev, tatov družbene lastnine in lenuhov, ki izostajajo z dela. To je mogoče opaziti povsod, a koliko jih je, „ki so skriti in globoko zamaskirani.“ Po besedah Mašerova del mladine podlega malomeščanski miselnosti, poleg tega pa kaže še „individualizem in egoizem, ovaduštvo in priliznjenost, neiskrenost in karierizem.“ Seveda Mašerov ni povedal, da je bila partija prva, ki je vzgajala otroke v ovaduštvu in neiskrenosti. Kolikokrat so se komunisti „hvalili“ z otroki, ki so ovajali svoje starše in jih dolžili raznih postopkov. Torej sedaj žanjejo, kar so leta sejali. Vsi „grehi“, katere prti jo mladini v Sovjetski zvezi, so v glavnem le posledice skoraj šestdesetletne komunistične „napredne“ vzgoje v šolah in delavnicah. NOV VAL PREGANJANJA (INad. s 1. str.) knjige, katerih avtorji so emigranti, in tudi ne knjige, ki jih v inozemstvu oziroma zamejstvu tiskajo pisci, ki živijo v SFRJ. Ti imajo namreč v naši državi vse demokratične možnosti, da ponudijo svoja dela našim založbam in jih pri njih tudi tiskajo.“ Znano je, da je Sovjetska zveza prepovedala svojim državljanom tiskati knjige v inozemstvu. Kdor se pregreši, kot npr. Solženicin in drugi, pride pred sodišče, nato v zapor, v Sibirijo in v umobolnico. Ali čaka slična usoda tudi tiste redke slovenske pisatelje in publiciste, ki so tiskali ali želijo tiskati svoja dela v inozemstvu? Med posebne zanimivosti, ki osvetljujejo obdobje let 1944—46 predvsem glede vračanja domobrancev, spadajo dokumenti, ki so objavljeni v novem Zborniku Svobodne Slovenije. V glavnem so iz arhiva britanskega ministrstva, pa tudi drugi. Iz teh dokumentov je razvidna neizmerna delavnost dr. Mihe Kreka v pošiljanju informacij, intervencij, pojasnjevanj in tako dalje, ki jih je pisal in pošiljal na najrazličnejše vplivne osebnosti in odločujoče ustanove tiste dobe: glavnemu stanu Zavezniške komisije, Vrhovnemu poveljniku Zavezniških sil Haroldu Alexandru, Zavezniškim političnim in vojaškim oblastem, državnemu tajništvu v Vatikan, vplivnim kardinalom, itd. Nič manj niso zanimivi odgovori, ki jih je prejemal od ustanov in visokih osebnosti političnega, javnega in vojaškega življenja. Med temi omenimo npr. sedanjega papeža Pavla VI., ki je odgovarjal dr. Kreku v imenu Vatikanskega državnega tajništva kot J. B. Mon- S10VENI3A Štiriindvajset strani Zbornika vsebujejo prevodi in fotokopije originalov teh dokumentov. Spoznal sem „rdečo svoliod©44 V letošnji drugi številki Mladinske vezi, lista slovenske mladine v Argentini, je mladi Matjaž Jerman opisal svoje vtise, ko se je kot šport-nik-smučar mudil za železno zaveso. Lepe misli z veseljem ponatiskujemo, ker predstavljajo čutenje tistega dela mladine, rojenega že v tujini, ki ni osebno doživel tragičnih časov slovenske zgodovine. Ob pol sedmih je vlak Dunaj-Praga odpeljal iz postaje Franca Jožefa na Dunaju in po sneženi pokrajini drvel proti češkoslovaški. Sedeli smo v kupeju in vsi nekam tiho gledali ven, kako noč zmaguje nad dnevom in spreminja belo progo v črno temo. Premišljeval sem, kako bo na Češkoslovaškem, saj vlada tam isti režim kot v Sloveniji in zaradi katerega so morali starši od doma, zapustiti vse in z velikim trudom nam graditi nov dom v svetu. Spomnil sem se, kako je pred par dnevi oče gledal Karavanke in Julijske Alpe iz avstrijske strani. Ko smo dospeli na vrh Dobrača sem se zavedal, kakšna je krivica, da vsi tisti, kateri so branili dom pred okupatorjema in komunizmom, morajo od daleč gledati dom, medtem, ko so drugi, ki živijo pod varstvom laži, varanja in poboja, lepo doma. In, kar je najhuje, še vedno lažejo na vse mogoče načine. Premišljeval sem o svobodi v Slo- V.,.: veniji, o kateri veliko naših rojakov, ki se vrnejo, trdijo, da je velika! Svoboda! Kako lepa beseda, in vendar, koliko je treba trpeti zaradi nje in koliko žrtev zahteva. Začeli so se pregledi na vlaku. Bližali smo se meji, Zadnja postaja v Avstriji in že je potegnil vlak čez Češkoslovaško mejo. Ena beseda mi je zvenela v ušesih: SVOBODA, čudno naključje! Stojimo na prvi češki postaji. Vojaki že stražijo vlak. Ne sme se izstopiti. SVOBODA. Da, tam nekaj piše in ravno ta beseda izstopa. ZAHVALJUJEMO SE SOVJETSKI ARMADI ZA “SVOBODO” ČEŠKOSLOVAŠKE. Pogledam kvišku in ogromna rdeča razsvetljena zvezda moreče bulji v noč. Povsod so rdeči napisi. Sovjetski vojaki stražijo vlak. Da, zares sem pred novo, zame nepoznano „rdečo SVOBODO.“ Pridejo carinarji v kupe, toda, ker smo uradni povabljenci, nismo imeli težav. Po večkratni preiskavi smo se od- peljali proti „zlati Pragi.“ Čaka nas bivši češkoslovaški konzul v Argentini in nas pelje v hotel Internacional (tam, najboljši, tukaj, srednje kategorije). Najbolj so nam padle v oči številne zastave in zvezde in napisi v skoraj vsaki hiši. Vse rdeče! Evropsko IX. Juniorsko prvenstvo se je vršilo v Liberecu, blizu poljske meje. Iz Prage smo se skupaj s Fran cozi in Švicarji odpeljali v starem avtobusu. Tako revnih in zanemarjenih polj in tovarn še’ nisem videl. Tovarne enostavno razpadajo, polja so slabo obdelana, s starimi stroji. Ljudje so naredili name zelo žalosten vtis. Skoraj vsi so brez idealov in iniciativ. Oblačen in mrzel dan je bil, ko smo za argentinsko zastavo vkorakali na glavni trg v Liberecu. Ponosni smo stopali za zastavo države, ki nas je z odprtimi rokami sprejela, ko so naši starši zapustili vse, dom, družino, prijatelje, študije, ker niso mogli živeti brez Boga, v laži in brez svobode. Ponosni smo stopali, ker smo se zavedali. da če športno vse damo iz sebe in če dostojno zastopamo Argentino, ji s tem dokažemo, da tudi mi hočemo pripomoči k njeni rasti in ji pokazati hvaležnost za svobodno življenje. Čehi so nas sprejeli po stari navadi : ponudili so nam kruha in soli in podarili krasen šop rož. Pozdravni govori so bili v češčini, ruščini in angleščini. Ko sem gledal na ogromno rdečo zvezdo, sem ji očital, koliko so trpeli Slovenci, tisti, ki so namesto nje gledali — križ. In očital sem ji tudi nešteto smrti, katerih ima na vesti, med temi tudi pokola dvanajstisočih in še veliko več slovenskih ljudi. Toda prišel bo dan, ko se bo ta zvezda sesula v prah in bomo vsi Slovenci korakali za svobodno zastavo, kot smo mi korakali pred svobodno argentinsko. Odšli smo iz Prage in, ko smo prispeli do meje, spet preiskave. Na meji sta bili zgrajeni dve veliki žični o-graji (električni) z alarmom. Veliko vojakov in ob meji ožgana trava. Zaradi tega ni možnosti rešitve za nobenega človeka. Čudno je, kajne? Zakaj ne pustijo ljudem mirno po svetu; če je tam „blažena svoboda“, bi se ljudje z veseljem vrnili. Če bi odprli meje, bi bi vsi ljudje pobegnili iz raja, onkraj železne zavese pa bi ostali samo mogočni partijci, ki se jim seveda dobro godi. Matjaž Kakšne „demokratične“ možnosti i-majo pisatelji, živeči v domovini, da tam tiskajo svoja dela, je razvidno tudi iz tega, da so celo Edvardu Kocbeku odpovedali tiskanje že najavljene knjige pri Mohorjevi dražbi v Celju. Slišimo, da to ni osamljen primer. Ker smo že pri celjski Mohorjevi dražbi, naj omenimo, da je javnost radovedna, kako je sestavljen novi odbor. Družina je sicer poročala, da je bil izvoljen, ni pa prinesla imena novih odbornikov. Kako gledajo v Ljubljani na pisatelje in pisce, ki žive izven Jugoslavije, je zgoraj jasno povedano. Vsi so zanje „emigranti“, če niso partijci ali vsaj na trenutni partijski liniji. Tako so zanje „emigranti“ Boris Pahor in Alojz Rebula, ki ne smeta več tiskati knjig v Sloveniji; potem uredniki goričkega Katoliškega glasa, ki jim je zabranjen vstop v matično domovino. Emigrant torej za partijce ni več le, kdor je emigriral, to je, se je izselil iz domovine, temveč preprosto Slovenec, ki živi izven Jugoslavije, a ni na partijski liniji. Svoboda besede in izmenjave mnenj postaja v Sloveniji zmeraj bolj problematična. Preganjanju Cerkve se pridružuje še preganjanje kulturnih ustvarjalcev. čas bo pokazal, kam vse to pelje. KG Buenos Aires, 15. julija 1976 LJUBLJANA — Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je pripravil koncert dveh nagrajencev društva za najzaslužnejše izvajanje slovenske glasbe. To sta violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj. Ob otvoritvi 15. junija je bila odprta še razstava akademskega slikarja Darka Slavca, ki je razstavil nekaj del iz let 1974-5. LJUBLJANA — Cankarjeva založba je izdala novo, razširjeno izdajo Leksikona v 20.000 izvodih. Prva izdaja, ki je bila prirejena po Brokhauso-vem Ljudskem leksikonu — v 40.000 izvodih je že pošla —. Ta nova izdaja je bila razširjena in dopolnjena z novimi podatki, dosegljivimi do 30. novembra 1975, ko je bila redakcija zaključena. RADGONA — Radgonska občina ne šteje več med „nerazvite“ slovenske občine. Pa to dejstvo Radgončane ne veseli preveč, ker pravijo, da je matematično ugotavljanje „nerazvitosti“ verjetno bolj škodljivo kot koristno. Ugotavljajo namreč, da sta v vseh merilih razvita le dva kraja — Radgona in Radenci, osem ostalih pa je še 'globoko zaostalih. Zato se boje, da bodo nova merila za kredite povzročila nov zaostanek. ŽALEC — Kriza v industriji jute vedno bolj trka na žalski Jutex. Ta kriza je v zahodni Evropi že dejansko uiničila to industrijo, ki sedaj ne more več konkurirati z Bangladešom, največjim pridelovalcem jute in sedaj tudi predelovalcem, zaradi cenene delovne sile. V Žalcu sedaj premišljujejo, kam bi se preusmerili. Toda potrebovali bi še družbeno pomoč, ker jim stroji za izdelke iz jute ne služijo za kakšno drugo proizvodnjo. NOVO MESTO — V Novem mestu, Šentjerneju, Straži, Dolenjskih toplicah, Trebnjem, Metliki in Črnomlju je 25. junija odmevala pesem 38 oktetov, med njimi sta bila dva iz zamejstva in sicer „Obirski ženski oktet“ ter „So-vodenjski oktet“. Skupni nastop vseh skupin pa je bil v soboto 26. junija v Šentjerneju, kjer se je zbralo več tisoč poslušalcev. PIRAN — Na slovenski obali niso težave samo s parkirnimi prostori za avtomobile, temveč je zelo pereče vprašanje parkiranja čolnov. Privezi so v vseh obalnih mestih zasedeni, načrti o novih pa ostajajo le na papirjih. PREBOLD — Na 9. zboru jamarjev in raziskovalcev Krasa, ki je bil od 8. do 10. junija so izbrali novo vodstvo Jamarske zveze Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen biolog Boris Šket. Na zborni so jamarji pokazali lepe jamske fotografije, v poročilu pa povedali, Razni opazovalci so posvetili posebno pozornost letnemu zboru argentinske vojske, ko se večje število najvišjih oficirjev zbere na dan vojske na tradicionalno „tovariško pojedino“. Ob tej priliki je imel napovedan poseben govor predsednik države general Videla. Njegova izvajanja so opazovalci podrobno analizirali in se ustavili posebej pri točki, ko vodja vojaške jun-te govori o edinosti med oboroženimi silami. Ta je eden najbolj kočljivih problemov sedanjega argentinskega stanja. Ves uspeh sedanje vlade, njenih gospodarskih in socialnih naporov, njenih sindikalnih in političnih načrtov odvi-si od tega, ali bodo oborožene sile trdno stale , in soglasno podpirale sedanjo vlado in njene predstavnike. Neštetokrat, že takoj po državnem udaru 24. marca, so v javnost prišle razne govorice o nesoglasju med posameznimi rodovi oboroženih sil, ali pa ‘med nekaterimi visokimi oficirji. Doslej se je vse to izkazalo za neutemeljeno. Zatrdilo edinosti vojaških krogov in poziv na enotno podporo vsemu, kar vlada stori, s strani samega predsednika, pa kaže, da general Videla dobro ve, da je celoten uspeh odvisen od te edinosti. Zaenkrat jo lahko še zaznamo, in upajmo, da bo ta edinost obstajala še dolgo časa. Da potrdi namen vlade, v smislu da se pospeši razvoj vseh, zlasti pa najbolj oddaljenih in zaostalih predelov države, je predsednik Videla ta teden odšel na večdnevno potovanje po Patagoniji. Obiskal je vsa glavna me- da so v zadnjih dveh letih izdelali kataster in register 4425 najrazličnejših podzemskih jam v Sloveniji. KRANJ — Na sejah kranjske občinske skupščine od 15. junija dalje ne bodo potrebovali več pepelnikov. Delegati so namreč sprejeli predlog izvršnega sveta o prepovedi kajenja . LJUBLJANA — Ljubljanska Emona bo v afriški republiki Mali zgradila pet supermarketov (tako piše ljubljansko Delo, ker je laže napisati supermarket kot samopostrežna veletrgovina). Vrednost del bo okoli 4,1 milijona dolarjev, Emona bo prispevala 3,5 milijona. Načrte bo izdelala projektan-ska pisarna Emone, a opremo bodo dobavila podjetja Trimo iz Trebnjega, LTH, Slovenija-les in Alprem iz Kamnika. PIRAN — Splošna plovba iz Pirana je 15. junija na Japonskem prevzela novo ladjo, ki jo je zgradilo podjetje Fujinagato. Je to prva iz serije petih ladij. Dali so ji ime Velenje; dolga je 147 metrov, široka pa 23 metrov, na krovu ima kar 49 avtomatiziranih dvigal, hitrost je 16 vozlov na uro. KONČNO ENAKOPRAVNOST — Po novih republiških in zveznih predpisih morejo državljani dobiti kredit za nakup — čevljev. Tako so sedaj, pravijo humoristi, končno le izenačili pešce z avtomobilisti. KOPER — Citroën je sporočil sre di meseca maja koprskemu Cimosu, da bo ustavil dobavo vseh delov tistih vozil, ki prinašajo izgubo koprski tovarni. To so Arni 8, spaček in GS. Zaradi tega je nastal alarmanten položaj, kajti brez delov bi morali ustaviti proizvodnjo okrog 24. maja. V Cimosu so načrtovali zaradi višje carine najprej 80 milijonov izgube, potem pa so jim dovolili zvišati cene za 10 odstotkov in s še nekaterimi omilitvami glede carine so znižali izgubo na 50 milijonov. Francoskemu koperantu pa izgube niso šle v račun in je ustavil dobavo delov. MARIBOR — Mariborsko avtobusno podjetje bo letos s 56 avtobusi po „planu“ prevozilo 3.132.000 kilometrov, potnikov pa 23.205.000. Vozni park se je letos znižal za dva avtobusa. — SLOVENSKA BISTRICA — V tej občini so s posebnim odlokom določili 831 kmetij, za katere velja posebna u-reditev dedovanja, s katero skušajo zavreti drobljenje kmečke--zemlje. Največ kmetij je s pohorskega območja. LJUBLJANA — V torek 15. junija je Društvo slovenskih likovnih umet- sta na tem najjužnejšem predelu države, govoril z njih prebivalci, prinesel mnogo rešitev krajevnim problemom in preučil položaj za poznejšo širšo akcijo na tem področju. Medtem pa je gospodarski minister nadaljeval svoje razgovore z raznimi gospodarskimi in finančnimi krogi v Evropi. Uspehi so baje lepi, tako z vidika posojil, kot bodočih evropskih investicij v državi. Zlasti pa skuša minister obnoviti ugled, ki ga je Argentina nekoč uživala v Evropi, tako v finančnem oziru, kot na polju izvoza in gospodarske izmenjave, pa ga je krepko zapravila za časa peronistične vlade. Na domačem polju je vlada izdala nov zakon o stanovanjskih najemninah. Z njim skuša popraviti nered na tem polju, ki ga je napravila 33-lestna veljava starega stanovanjskega zakona. Gotovo bodo, vsaj v začetku, razni nižji in nižje srednji sloji zelo trpeli; vlada pa upa, da se bo počasi tudi to uredilo. Kar se tiče gverile, jo varnostni organi krepko tolčejo. Zabeležiti je treba, da so v Cordobi odkrili podzemsko tiskarno trockistične gverilske organizacije, ki je bila največja te vrste, kar so jih doslej poznali. Preteklega 9. julija je vsa država slavila novo obletnico neodvisnosti. Praznik, ki je mirno potekal, je bil lepa prilika za obnovitev optimizma v bodočnost, v spominu na tisto preteklost, ki tedaj za narod prav tako ni bila rožnata. ..up- nikov imelo izredni občni zbor, na ka-terem so udeleženci potrdili nov statut. Ta statut, ki je prilagojen novemu zakonu o društvih, uvaja kot novost možnost članstva rojakom v zamejstvu, in pa umetnikom drugih narodnosti, ki ustvarjajo v Sloveniji. Izrednega zbora se- je od 308 formalno vpisanih u-metnikov udeležilo kar 27. Najbrž so 'se že vnaprej odločili za — delegat-stvo, ki je sedaj v modi... Umrli so od 18. do 23. junija: LJUBLJANA: Jože Toni, 76, up.; Anton Krašovec, up.; Alojz Klančnik, šofer; Marija Malič, 92, up.; Ciril Lazar, kor. borec. Marija Baznik; Anton Miklič, 85; Iva Detoni r. Bezlaj, pošt. kontr. v p.; Albin Križnik (Rožna dolina); Milena Pahor r. Trobec; Anton Lampič, up. Maistrov borec; Ivan Sattler, up,; Ludvik .Pavšič; Dragotin Dolžan, mehanik; Janez Meglič DJ, redovni sobrat; Vera Soklič-Fede r. Cec-coni; Judita dr. Levstek-Velikonja; Julijana Mira Di Batista r. Jenko; Ado Deisinger, ekonomist v p.; Boris Juvan, dipl. pravnik; Angelca Kovačič r. Bauimgartner: Vida Ančik r. Picek, 85; Vlasta Kovačec r. Mis, 80; Milan Kokoravec, up.; Nace Florjančič, v. bančni inšp. v p.; Terezija Glaesener, 95. RAZNI KRAJI: Jerica Kržan, Mali vrh pri Brežicah; Polonca Šenčur r. Šuštar, Logatec. Jožefa Miklavec r. Mo že, Dane pri Sežani; Franc Primožič, (Krvinov ata), gostilničar v p., Slap pri Tržiču; Anica Snoj r. Smrekar, Stožice; Edvard Čehovin, up., 83, Prestranek; Franci Dolničar, up., Trbovlje; Lucija Vendramin r. Kuralt, Kranj; Urška Suhadolnik, Borovnica; Marija Bratkovič r. Ožbot, Miren; Franc Bezeljak, Idrija. Toni Malenšek, ravnatelj Doma slepih v p„ Škofja Loka; Miha Mikec, up. Sadinja vas; Janez Rozman, žel. up., 80, Šentlovrenc; Justina Pečnik r. Levstik, Bizeljsko; Gabrijela Eržen, Zapuže; Minka Drofenik r. Cimperman, Ponikva pri Gro-beljnem; Alojz Janežič, 80, pos. biv. trgovec, Polica pri Grosupljem: Regina Trampuš, ptt, up., Sora pri Medvodah; Alojz Širca, up., Nova Gorica. Stane.. Tušar, Kostanjevica na Krki; Vinko Štraus, Blejska Dobrava; Marija For-te r. Klembas, Zagorje; Ivo Harmel, Cerknica; Aleš Lenassi, gozd. tehnik, Komen: Janez Dolinšek, Mengeš; Dominik Tršan, up., Stepanja vas; Ivan Kovačič, trg. v p., Kamnik; Fabian Rojc, Nova vas. Zdenka in Ivan Cian 1tragično preminila), Celje; Janez Cankar (Mejakov ata), Setnica pri Polhovem Gradcu: Marjeta Šetina, Domžale; Joža Turk, 81, kov. m. v p., Zagorje; Marija Jaklič, pos. Rašica pri Vel. Laščah. Letošnji novomašniki v Sloveniji Poleg starosti v oklepaju, je naveden kraj, kjer bo nova maša. Bajec Pavel (25), Col. Bostner Jakob (28), salezijanec, Pilštanj na Kozjanskem; Celec Viljem (27), Zagorje ob Savi; Gerčar Janez (25), Brdo pri Lukovici; Gjolaj Nosh (28), salezijanec, Krševo-Titograd; Golob Feliks (27) , salezijanec, Nova Štifta pri Gornjem gradu; Gradišek Tone (26), Stranje; Horvat Mirko (26), minorit, Sv. Urban v Slov. Goricah; Hribernik Jože (30), Šmarje pri Jelšah; Ipavec Maks (25), Cerklje na Gorenjskem. I-vanc. France (34), Velike Lašče; Jak-setič Vladimir (25), Moravče; Kavčič Franc (25), Črni vrh nad Idrijo; Lojze Kepic (24), Cerklje na Gorenjskem; Kociper (AvguStin (28), Odranci; Koštric Ciril (28), salezijanec, Beltinci; Kovač p. Edi (26), frančiškan, Maribor; Kranjc Niko (25), Sv. Peter na Kronski gori; Lapajne Vinko (25), Vojsko nad Idrijo. Lipar Anton (29), salezijanec, Voglje pri Kranju; Lukner Ferdinand (28) , Šmartno ob Paki; Magdič Ignac (25), črenšovci; Marič Ciril (26), salezijanec, Odranci; Marinko Anton (31) Ljubljana; Marucelj p. Marijan (27), kapucin, Stepanja vas; Markežič Marijan (25), Pregara; Milharčič Lojze (25), Matenja vas; Mrvar Jože (26), Žužemberk. Nemanič Jože (25), Metlika; Nežic Stanislav (25), Beltinci; Novak Franc (26), Videm-Dobrepolje; Paljk Vinko (24), Velike Žablje; Pevec p. Felicijan (26), frančiškan, Kočevje; Pirš Andrej (25), Dol pri Ljubljani; Povirk Franc (33), Dolsko; Pustoslemšek p. Viljem (32), frančiškan, Šmartno ob Dreti; Selan Ivan (25), Ljubljana. Simončič Mirko (27), salezijanec, Boštanj ob Savi; Smrekar Janez (25), Kamna gorica; Štampar ■Tanko (26), križnik, Grabe; Štolcar U-roš-Klemen (27), Bled; Štrukelj Tone (24), Domžale; Tretjak p. Janez (31), frančiškan, Št. Ilj pod Turjakom; Virant Miroslav (26), Sodražica; Vračko Franc p. Damijan (26), frančiškan, Sv. Trojica v Slov. goricah; Zajlt Franc (29), salezijanec, Šentrupert nad Laškim. Zaletel Janez (28), salezijanec, Šentvid pri Stični; Žnidar Janez (34), minorit, Makole. Iz življenja in dogajanja v Argentini Stran 3 SLOVENCI V Osebne novice Krst. Krščen je bil v nedeljo 11. julija ■ v San Martinu, Herman Pavel Ziherl, sin Jožeta in Bernarde roj. O-peka. Botrovala sta Alojzij Opeka in Beatriz Zulema Riccitelli. Krstil je dušni pastir v San Martinu g. France Bergant. čestitamo! BUENOS AIRES Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza S DO in SiFZ, naši mladinski organizaciji, sta tudi v letošnjem letu polni načrtov, dela in življenja. Mesec za mesecem prirejata v Slovenski hiši mladinsko mašo, osrednji sestanek in številne seje. Po krajih pa vzgojne se-Stanke in športne tekme. Vadijo pa se tudi v petju, kar bo pokazal letošnji pevsko-glasbeni festival, ki bo 21. avgusta, in v igranju iger. 4. julija je bila tako spet mladinska sv. maša. Cerkev Marije Pomagaj se je kar napolnila. Msgr. Anton Ore-har jim je, kot navadno v letošnjem letu, govoril o pripravi na življenje, na zakon, o odgovornosti. Po maši je že kar „po redu‘‘ mladinski zajtrk, katerega je ob sodelovanju kuhinje organizirala mladina iz Morona. Osrednja točka julijskega sestanka, katerega se je udeležilo nad 100 deklet in fantov, pa je bilo nazorno predavanje inž. Jožeta Žaklja. Govoril je o potrebi človečnosti. Sestanek Zveze slovenskih mater in žena Zveza slovenskih mater in žena je imela v sredo 7. julija poučen razgovor z gospo Miro Eckerjevo o najnovejših raziskovanjih o prehrani. Naslov predavanja je bil: Naš vsakdanji kruh naj bo črni kruh — zakaj ? Ogromno število znanstvenikov vidi v moderni prehrani vzroke raznim sodobnim boleznim kot so srčne napake, rak različnih vrst, krčne žile, debelost in še druge. Za očuvanje pred takimi obolenji priporočajo, da se človeštvo vrne na primitivno hrano, kot so jo uživali naši pradedje. Hrana naj vsebuje veliko zelenjave, sadja in neprečiščena zrnja kot so žito, koruza, ječmen in riž. Ob koncu razgovora se je razvila živahna debata in gospej Miri se Zveza prisrčno zahvaljuje za njen trud. V sredo 4. avgusta bo imel v Slovenski hiišS ob 17 predavanje g. Miloš (Sitare o temi: Problem generacij med nami in narodna zavest. RAMOS M E JI A Predavanje v “Slogi” KREDITNA ZADRUGA SLOGA je pričela z vrsto gospodarsko prosvetnih predavanj. Prvo tako predavanje je imel v začetku junija Milan Magister javni knjigovodja. Podal je izčrpen pregled davčhih obveznosti tako za podjetja kot za privatnike. V razgovoru, ki je sledil je odgovarjal na vprašanje mnogih poslušalcev, kajti te obveznosti danes vsakega zadenejo in zahtevajo veliko tozadevnega znanja. Drugo predavanje je imel 3. julija Adolf Škrjanec. Orisal je poslušalcem vse predpise in obveznosti, ki jih mora spolniti vsak samostojen trgovec, obrtnik ali podjetnik v Argentini, da ima pravico do poslovanja. Novo gospodarsko vodstvo v državi stremi za čim bolj strogim izpolnjevanjem zakonskih predpisov, zato je veliko poslušalcev želelo v razgovoru dobiti še podrobnejša pojasnila, zlasti o plačevanju socialnih dajatev in o pokojninskih zadevah. Predavanja se vrše mesečno v zadružnih prostorih v Ramos Mejia in so objavljena v naših časopisih. Obilen o-bisk in živahno sodelovanje pri teh prvih dveh predavanjih sta pokazala, da je pravilna -zamisel Sloge, da se s pomočjo predavanj širi obzorje naših ljudi tudi v poslovnih gospodarskih zadevah. Očetovska proslava V soboto 26. junija se je mladina Slomškovega doma spomnila svojih o-četov in starih očetov. To leto sta proslavo pripravili slovenska šola in mladinski organizaciji skupaj in se je njihovemu vabilu odzvalo zelo lepo število mladih in starih očetov. Najprej je predstavnica deklet povedala nekaj zelo občutenih misli o vlogi očeta v družini, dekle in fant pa pozdravila očete z recitacijo. Nato so se zvrstili otroci iz vseh razredov Slomškove (šole ter posamič ali skupno na svoj način izrazili svoje občudovanje in zahvalo očetu. Vse pa je povezovala slovenska pesem, ki je tako navdušila očete, da so tudi poprijeli in tako ob petju in dobri postrežbi prebili lep in vesel večer. Članski sestanek V nedeljo 27. junija je odbor Slomškovega doma povabil svoje člane na informativni sestanek. Najprej je predsednik Vester poročal na splošno o u-pravi Doma, nato pa se je razpravljalo o Medsebojni pomoči in predvsem o poslovanju konzumne zadruge, ki se lepo razvija. Da bi povečala svoj obratni kapital pa prosi člane za posojila. Potrebo so uvideli že mnogi^ člani, drugi pa so obljubili svojo pomoč. Da je konzumna zadruga dobra stvar, pove tudi njeno geslo: Kupuj v zadrugi in s tem koristiš sebi in Domu. Gostovanje V nedeljo 4. julija pa so igralci iz 'Pristave ponovili v Domu igro “Trije ARGENTINI vaški svetniki”. Nabito polna dvorana in galerija je dokaz, kako si naši ljudje želijo iger. Režiserji, kar korajžno!.]. SAN JUSTO Tri uspele prireditve V nedeljo, 11. julija, so bile v Našem domu kar tri uspele prireditve. Pri lepo obiskani maši v sanjuški stolnici, ki jo je to pot daroval msgr. Anton Orehar, je ubrano prepeval mladinski zbor deklet in fantov, skoraj 40 po številu, ki ga iže par let uspeišno vodi Andrej Selan. Po maši pa sta bila v Našem domu dva sestanka. Sestanek staršev šole „Fr. Balantiča“ je privabil domalega vse starše naših, šolarjev in tudi precej drugih. Vodil ga je predsednik šolskega odbora Pavle Malovrh. Osrednja točka je bila predavanje msgr. Antona Oreharja o temi: „Verska vzgoja v družini danes in tukaj.“ Predavatelj je z živimi primeri, z dogodki iz življenja in ugotovitvami strokovnjakov opisal čas in kraj, v katerem živimo in v katerem ,ie najvažnejše delo: vzgoja mladine. Le solidna, pravočasna, stalna in celotna vzgoja bo poroštvo, da bo mladi rod z božjo pomočjo kos nevarnostim, v katerih se nahajamo. Le intenzivno delo očetov, ki naj ju vodi polno razumevanje in velika ljubezen in katerim naj stojijo ob strani Cerkev in šola ter mladinske organizacije, bo lahko obrodilo sad: versko in vsestransko vzgojenega dekleta in fanta. Po predavanju, ki je močno odjeknilo, se je razvila debata, v katero so kljub pozni dopoldanski uri še nekateri posegli. Svoje misli sta o življenju naših otrok podala tudi voditeljica šole gdč. Angelca Klanšek in dušni pastir dr. Alojzij Starc. Istočasno, ko so starejši prisostvovali zanimivemu razpravljanju o verski vzgoji danes in tukaj, pa so mladi: dekleta in fantje v gornji mali dvorani imeli sestanek, na katerem sta jim arh. Jure Vombergar in njegova gospa Marjeta govorila in odgovarjala na številna vprašanja o temi: Trije za zakon: On, ona, Kristus. Živahna debata in lepa udeležba sta pričali, da so letošnja mladinska vprašanja o pripravi na zakon potrebna, posrečena, h katerim se bo, pod drugim vidikom seveda, potrebno še ponovno povračati. Ob ¡štirih popoldne pa je bila v Našem domu tradicionalna lovska veselica. Privabila je številne rojake tako iz San Justa kot od drugod. SLOVENSKA VAS Cankarjev večer V nedeljo 4. julija sta v Hladnikovem domu v Slovenski vasi obe mladinski organizaciji — Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija — priredili v spomin stoletnice rojstva Cankarjev večer za vse vašSane. 'Večer je odprl predsednik 9FZ (Slovenske vasi Bogo Rozina, ki je v uvodnih besedah povedal namen tega večera: „Letos mineva stoletnica rojstva velikega slovenskega pisatelja I-vana Cankarja. Njegov duh ¡živi med nami v njegovih delih, s katerimi se je uvrstil v zgodovino svetovne književnosti kot eden največjih umetnikov naše besede.“ Zaključil je svojo uvodno besedo z željo, naj „bo ta večer, ki sta ga mladinski organizaciji pripravili in za katerega smo naprosili Tineta Debeljaka ml. za sodelovanje, naša skromna počastitev Cankarjeve veličine in zahvala za njegovo zapuščino.“ Zatem smo prebrali pozdrave pisatelja Karla Mauserja k Cankarjevemu večeru, ki jih je poslal ob priliki prvega predavanja te vrste, katero je imel dr. Tine Debeljak na kulturnem večeru Slovenske kulturne akcije. Sledilo je predavanje Tineta Debeljaka ml., ki nam je prikazal Cankarjevo življenjsko pot in njegovo pomembnost, predvsem v moderni in tudi nasploh v vsej slovenski književnosti. Predavanje so ponazarjale skioptične slike in branje raznih odlomkov Cankarjevih del in sodb o Cankarju. Recitirali ali brali so jih člani obeh mladinskih organizacij. Predavanje je bilo po sodbi vaščanov povsem gibčno, zanimivo, privlačno. Verjetno smo kar pogrešali zadnje čase te vrste predavanj, kjer se važni pojmi podajajo z jasnim a obenem privlačnim tonom. Tudi kočljive točke Cankarjevega življenja in njegovega političnega opredeljevanja je predavatelj jasno in stvarno predočil publiki, ki ga je pozorno poslušala. Po svetu TROPSKE BOLEZNI MUČIJO MILIJARDO LJUDI. Kakor je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, u mre za tropskimi boleznimi letno nekaj milijonov ljudi, ena milijarda ljudi pa jih ima. Samo za malarijo boleha nad 300 milijonov oseb; posebno bolezen, ki jo prenašajo polžki in ki napada jetra in notranje organe ima v A-friki 150 milijonov ljudi. Gobavcev je na svetu nad 11 milijonov; slepoto, ki jo povzročajo razne muhe, ima 200 milijonov, precej je tudi spalne bolezni, ki jo prenaša muha cece. SZO bi potrebovala za boj proti tem boleznim do konca leta 1980 vsaj 20 milijonov do larjev letno, da bi uspešno zatirala te bolezni. Čimprej naročite jubilejni Zbornik Svobodne Slovenije s tem, da plačate 1.400,— pesov v gotovini ali pa v obrokih tako, da boste plačali zadnji znesek ob! prejemu knjige. OBVESTILA PETEK, 16. julija: V Slovenski hiši ob 20 seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije. Koncert Gallusa in Slovenskih mladenk v dvorani Fundación Nueva Acrópolis ob 20. SOBOTA, 17. julija: Študijski dan za srednješolce iz tečaja ravnatelja Marka Bajuka; v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slomškovem domu ob 20.30 Čaj-koncert. Vabita SDO in SFZ Ramos Mejia. Koncert slov. vokalne skupine Karantanije ob 18. uri v Teatro de la Rivera. NEDELJA, 18. julija: V Slovenskem domu v San Martinu mladinski dan. Celodnevna prireditev s tekmami, sv. mašo in družabno prireditvijo. V Slomškovem domu družinska nedelja. Po sv. maši predavanje msgr. A. Oreharja o temi: „Verska vzgoja v družini danes in tukaj.“ Opoldne bo na razpolago asado po predhodni prijavi. V Našem domu v San Justo po slov. maši sestanek Zveze mater in žena iz San Justa. Predavala bo ga. Lina Matičičev». SREDA, 21. julija: Liga Žena in mati v San Martinu bo imela svoj redni sestanek ob 18.S0. Govorila bo ga. Lina Matičičeva o zdravju v drdžini. Vabljena tudi dekleta. SOBOTA, 24. julija: Zimski večer SDO in SFZ v veliki dvorani Slovenske hiše. V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 prireditev SLOGE z žrebanjem. Po prireditvi bo na razpolago domača večerja. NEDELJA, 25. julija: V Slovenski vasi obletnica blagoslovitve Hladnikovega doma. SOBOTA, 31. julija: V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 mladinski asado. Slovenska vas — del Slovenije v svetu — 24. OBLETNICA DRUŠTVA IN BLAGOSLOVITVE HLADNIKOVEGA DOMA v nedeljo, 25. julija Ob 9.30 maša-za žive in umrle člane Ob 16.00 Slavnostna akademija: Pevski zbor, šolska mladina, mladi harmonikarji in folklorni nastop mladinskih organizacij. Slavnostni govornik: g. Marijan Loboda Spominske besede ob 70-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča Ob 18.30 družabni del Sodeluje: SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ORKESTER Vabi Društvo Slovenska vas vsako nedeljo od 19.05 do 19.30 ure na radio “Antártida” SREDA, 4. avgusta: V Slovenski hiši ob 17 sestanek Zveze slov. mater in žena. Predaval bo g. Miloš Sltare. SOBOTA, 7. avgusta: V Slomškovem domu ob 20. uri igra „Jurčki“, v priredbi SDO Ramos Mejia. Nedelja, 8. avgusta: V Slomškovem domu ob 17. uri igra „.Jurčki“, v priredbi SDO Ramos Mejia. V Carapachayu mladinski dan. SOBOTA, 14. avgusta: Koncert Buenosaireškega slovenskega okteta v dvorani Slovenske hiše. V Slovenski vasi v Hladnikovem domu ob 20. uri pevsko glasbeni festival. NEDELJA, 15. avgusta: V San Martinu obletnica slovenske maSe-žegnanje s slovensno mašo in kosilom ter sprejem mladine med člane Doma. SOBOTA, 21. avgusta: V Slovenski hiši festival mladinskih pevskih zborov, ki ga organizirata SDO in SFZ. DRUŠTVENI OGLASNIK Pisarna in knjižnica ZS sta odprti vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 20. ure. Seja upravnega sveta ZS bo 16. julija ob 20. uri v Slovenski hiši. Slovenska vokalna skupina Karantanija bo nastopila v Teatro de la Ri-vera, Pedro de Mendoza 1821 v soboto, 17. julija, ob 18. uri. Slovenski dom v San Martinu DRUGE KOLINE z domačimi krvavicami in pečenicami bodo v soboto, 24. julija pred prireditvijo in po prireditvi -SLOGE Začetek ob 19 Od 17 dalje bo nekaj klobas na razpolago za dom. LUK/ RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERT'E 3230 a 1 cuadra Municipalidad EZEIZA C. SPEGAZZINI SAN JUSTO AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Saenz) ZAMORA Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo. Po športnem svetu V MANILI je na Medconskem šahovskem turnirju zmagal brazilski velemojster Enrique Costa Mecking s 13 točkami pred Čehom Vlastimilom Hor-tom in Levom Polugajevskim (SZ), ki sta zbrala po 12% točk. Ti trije so se uvrstili v končni turnir s še tremi prvimi, ki bodo zmagali na drugem medconskem turnirju v Bielu v Švici; zmagovalec tega turnirja pa se bo pomeril s sedanjim svetovnim prvakom Ana-tolijem Karpovim za naslov. Za temi je bil četrti Vital Ceskovsky (SZ) z 12 točkami, peto in šesto mesto pa si delita Ljubomir Ljubojevič (Jug.) in Zoltan Robli (Madž.) z 11% točkami, sedmo, osmo in deveto mesto so osvojili: Ljubomir Kavalek (ZDA), Oscar Panno (Arg.) in Jurij Balašev (SZ) z 10% točkami; drugi argentinski velemojster Miguel A. Quinteros pa je bil 14. z 9 točkami. Pomerilo se je na tem turnirju 20 igralcev. NA KOLESARSKI dirki „po Italiji“, ki se je končala 13. junija, je zmagal italijanski veteran Felice Gimondi. Prav na zadnji poletapi na čas si je Gimondi pridobil odločilno prednost pred prej vodečim Belgijcem De Muynckom, ki se je v končnem vrstnem redu moral zadovoljiti z drugim mestom. NAJDALJŠO ROKOMETNO TEKMO so odigrali na Prulah v Ljubljani, pomerilo se je po 35 igralcev