WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LIV - MAREC - ŠT. 3 ISSN 0350-9281 (tiskana izd.) ISSN 2536-4162 (spletna izd.) XXX Materam, ženam in dekletom iskrene čestitke ob dnevu žena Prizidava OŠ Tabor Logatec kljub zimskim razmeram polnem teku Janez Ovsec, Od jezika srca prejemnik letošnjega do pevskih februarskega mojstrstev LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 priznanja Mizar Robert Bečaj, regijski podjetniški uspeh leta 1 2 LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 IZ VSEBINE UVODNIK IZ OBČINSKE HIŠE Prizidava OŠ Tabor Logatec kljub zimskim razmeram v polnem teku......................................................................... str. 4 Svetniki prvo letošnjo sejo namenili mandatnim zadevam............ str. 4 Krajevne skupnosti z uporabo platforme Logatec supermesto korak bližje k digitalizaciji participativnega proračuna............... str. 6 Koranti v Logatcu odganjali zlobo in prinesli dobro letino........... str. 7 AKTUALNO Po solidni letini je tudi vstop v novo sezono lažji........................str. 11 Do kdaj še Naklo, Tabor in Krpan namesto Dolnji in Gornji Logatec?.....................................................................str. 13 Načrti in izzivi Višje strokovne šole Postojna za leto 2023.........str. 12 V SREDIŠČU Slovenski kulturni praznik počastili z občinsko proslavo..............str. 15 J. Ovsec: Politika bi ob spoštovanju človeka bolje razumela umetnost.................................................................str. 16 KULTURA Prost - iz prostosti v prostost ....................................................str. 18 Od jezika srca prek poglobljene vere do pevskih mojstrstev........str. 19 Od bogoslužnih do koncertnih sporočil................................... str. 20 Anino tkanje poezije in čipk................................................... str. 20 POSLOVNE STRANI Robert Bečaj, regijski podjetniški uspeh leta ............................ str. 23 ŠPORT Prvih pol stoletja Twirling kluba logaških mažoret..................... str. 24 Logaški planinci usposobljeni za varno pot v gore.................... str. 25 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 0350-9281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi Grafično oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 2. 3. 2023 Naklada: 4.850 izvodov Naslovnica: Janez Ovsec, prejemnik februarskega priznanja 2022 Foto: Bojan Rupnik Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane, spoštovani, s proslavami in podelitvami nagrad smo po vsej naši lepi deželi na sončni strani Alp prešerno praznovali kulturni praznik. Brali smo prozo, recitirali pesmi, obiskovali muzeje in druge kulturne ustanove. Osrednji lik praznika je največji slovenski pesnik France Prešeren, saj je datum njegove smrti, 8. februar 1849, postal dan slovenske kulture, ki ga praznujemo od leta 1945. Kultura, beseda širokega pomena, zajema vse, kar človek s svojo miselnostjo, znanjem in pridnostjo ustvarja, preoblikuje. Večinoma razumemo pojem kultura kot nekaj pozitivnega, lepega, nekaj, kar nas plemeniti in polni z radostjo. V ustvarjenih dobrinah, umetniških delih lahko začutimo, vidimo, slišimo notranjost, ljubezen umetnika, njegov navdih ali razsvetljenje. S to celo paleto danosti ustvarjalca dobi izdelek čutečo "vibracijo" sporočil in uporabe. Živimo čas hitrih sprememb in množice informacij. Vse to vpliva na naše razpoloženje, zdravje. Vse nas sili v neizmerno hitrost življenja. Nimamo časa živeti, se pogovarjati. Eno od mojih razmišljanj o življenju je hitrost poslavljanja od naših najbližjih, prijateljev, ko zapustijo to zemeljsko življenje. Včasih je pokojnik ležal saj en večer, da so se ob njem zbirali svojci, prijatelji, molili zanj in se poslavljali. Danes je izpostavljen v poslovilni vežici tri ure pred pogrebom. Človek, razmisli, kaj se dogaja z nami, smo še ljudje? Smo kot roboti: ko zastarijo, jih zavržemo. Smisel življenja so vera, upanje ljubezen. Kakšno močno vero, upanje so imeli borci Igmanskega marša, da so preživeli, lačni in prezebli. Moč jim je dala skupno zapeta pesem. Zmagala je ljubezen do ljudi, domovine. Skozi kulturo, v pomenu našega praznovanja, moramo zaznati svetost življenja posameznika in povezanost med generacijami. Spoštovanje v družini, med ljudmi na ulici, v delovnem kolektivu, parlamentu. Enako velja za ljubitelje živali, bodimo dobri, odgovorni lastniki in tudi v naravi pospravimo za njim kot doma. Kaj nam bodo moderne ceste, lepe stavbe, šole, če je v naših srcih jeza, prezir, sovraštvo. Ob svečanosti, blagoslovu novih orgel v eni od naših cerkva, sem v govoru na glas razmišljal: »Kaj nam koristi doneča pesem v vsej svoji lepoti, če nam v srcih ne vžge ognja ljubezni, da se spravimo s sprtim sosedom in mu podamo roko?« Spoštovane bralke, bralci, želim, da bi se zavzeli in razpoloženje praznika kulture prenesli v svoj vsakdanjik ter sproščeno zaživeli. LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 Z dobrimi željami župan Berto Menard 3 IZ OBČINSKE HIŠE PRIZIDAVA OSNOVNE ŠOLE TABOR LOGATEC KLJUB ZIMSKIM RAZMERAM V POLNEM TEKU P renova in prizidava Osnovne šole Tabor Logatec se že od samega začetka gradnje izvaja zelo intenzivno. Trenutno se na objektu zaključujejo strojne in elektro inštalacije. V pritličju objekta je dokončan zaključni tlak, učencem in učiteljem pa omogočen prehod z razredne na predmetno stopnjo šole. V nadstropju so že izdelani talno gretje in estrihi, sledi pa polaganje finalnega poda. Z zaključevanjem vgradnje toplotne izolacije in izvedbo fasade bo objekt kmalu dobil končni zunanji videz. Sledila bo izvedba nove zunanje ureditve pred glavnim vhodom v šolo in s tem zaključek gradnje. Občinska uprava Foto: arhiv občine SVETNIKI PRVO LETOŠNJO SEJO NAMENILI MANDATNIM ZADEVAM P oleg pobud in vprašanj so svetniki v paketu podprli predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede kandidatov za delovna telesa. V okviru pobud in vprašanj svetnikov se je uvodoma oglasil Bogomir Jurca, SDS, ki ga je zanimalo vzdrževanje in servisiranje naprav AED. Župan mu je pojasnil, da je za omenjeno po pogodbi zadolžen dobavitelj. Luka Loštrek, OLL, je izpostavil vprašanje gradnje Osnovne šole Tabor Logatec in terjal pojasnilo, zakaj prihaja do zamud. »Pogrešam konkreten plan reševanja prostorske stiske na OŠ Tabor Logatec,« je dejal Loštrek. Po uvodni obrazložitvi mandatnih zadev oz. nujnosti ustanovitve delovnih teles predsednika pristojne komisije Zorana Mojškerca, SDS, so svetniki podprli predlog Florijana Masleta, ML, o glasovanju v paketu. Matevž Podjed, OLL, je v razpravi poudaril, da je treba v Nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec dati najkompetentnejše ljudi. »Takega je predlagala OLL, vendar so ga v komisiji izločili,« je dodal Podjed. Zahteval je, naj mu komisija predoči merila, po katerih se izbira kandidate. Potem ko je župan skušal umiriti napetost v občinskem svetu, češ da bo potrebno sodelovanje, so svetniki izglasovali predloge pristojne komisije. Blanka Markovič Kocen 4 Brezplačni prevoz za občane Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do Zdravstvenega doma Logatec, Upravnega centra Logatec, banke in drugih javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. Uporabnik, ki potrebuje prevoz, naj pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru se zabeležijo njegovi podatki in lokacija prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani Občine Logatec, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 IZ OBČINSKE HIŠE Postani prvi posredovalec! V ZD Logatec nadaljujemo PROJEKT PRVI POSREDOVALCI - PPO Vse, ki vas tečaj za prve posredovalce zanima, vabimo, da se prijavite na tečaj na spodnji povezavi prvi.posredovalci@zd-logatec.si S spoštovanjem! Andrea Turk Šverko IME OBJEKTA Pridružiš se mu lahko tudi ti! Datum tečaja: 3. in 4. marec 2023 Petek, od 16.00 do 21.00, in sobota, od 8.00 do 16.30 Če želimo, da bo preživelo več ljudi, ki se jim je nepričakovano ustavilo srce, moramo skrajšati čas od nastanka srčnega zastoja do pravilne prve pomoči. Zato želimo tudi na Logaškem nadaljevati zamisel vzpostavitve sistema prvih posredovalcev - PPO. Prvi posredovalec je lahko posameznik, ki praviloma nima medicinske izobrazbe in se odzove na poziv dispečerske službe zdravstva. Pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja še pred prihodom službe nujne medicinske pomoči. Vključen je v sistem tihega aktiviranja sil za zaščito in reševanje. Kot prvi posredovalci so primerni gorski in jamarski reševalci, ekipe prve pomoči, pripadniki drugih enot za zaščito in reševanje in vsi, ki jih to področje zanima in so dobro organizirani. Njihov dostopni čas do bolnika je zelo kratek. Zdravstveni dom Logatec na svojem območju ugotavlja potrebe po prvih posredovalcih, zato bodo v naslednjih mesecih v prostorih ZD Logatec organizirani 15-urni tečaji za prve posredovalce, na katere se lahko prijavite vsi, ki vas to področje zanima. Predavanjem in delavnicam iz vsebin ukrepov za ohranitev življenja pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči sledi preverjanje znanja v ustni in praktični obliki. Slušateljem, ki bodo tečaj in preverjanje znanja uspešno opravili, bo Zdravstveni dom Logatec podelil licenco prvega posredovalca, dispečerska služba zdravstva pa jih bo lahko aktivirala po sistemu tihega aktiviranja. Tako bodo lahko ukrepali na terenu še pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči. Znanje prvih posredovalcev bo treba obnavljati enkrat letno, kar bo prav tako organiziral Zdravstveni dom Logatec. NASLOV DOSTOPNOST 24/7 QUICKTRACK Gasilski dom Hotedršica Hotedršica 11, 1370 Logatec 24ur Na zunanji steni gasilskega doma Avtobusna postaja Martinj Hrib postaja pri naslovu Notranjska cesta 31, 1370 Logatec 24ur V omarici na malem avtobusnem postajališču Zdravstveni dom Logatec Notranjska cesta 2, 1370 Logatec 24ur Ob glavnem vhodu v ZD, rumen omarica Upravni center Logatec Tržaška cesta 50a, 1370 Logatec 24ur Ob glavnem vhodu v center Gasilski dom Dolenji Logatec Tržaška cesta 24, 1370 Logatec 24ur Zunaj, med garažami za intervencijska vozila GRC Zapolje IOC Zapolje III 5, 1370 Logatec 24ur Gasilski dom na Petkovcu Petkovec 37. 1373 Rovte 24ur Na zunanji steni gasilskega doma Gasilski dom Rovte Rovte 90, 1373 Rovte 24ur Na zunanji steni gasilskega doma KS Tabor Tržaška cesta 150, 1370 Logatec 24ur Na Objektu krajevne skupnosti od vhodu Podružnična OŠ Vrh sv. Treh kraljev Vrh Svetih Treh Kraljev 19, 1373 Rovte 24ur Gasilski dom Medvedje Brdo Medvedje brdo 9, 1373 Rovte 24ur Hiša Rovtarske Žibrše 3, 1373 Rovte 24ur Hiša Grčarevec 9, 1370 Logatec 24ur Stara šola Zaplana Zaplana 59 B, 1373 Rovte 24ur Na gasilskem domu Hiša pri avtobusni postaji Krvodajalska akcija v petek, 31. 3. 2023, bo v IC Zapolje - dvorana nad bazenom potekala krvodajalska akcija. Prijave zbirajo pet dni prej na 051 671 147 ali 051 389 270 ali 030 716 796. Kri rešuje življenja! Vljudno vabljeni LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 5 IZ OBČINSKE HIŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI Z UPORABO PLATFORME LOGATEC SUPERMESTO KORAK BLIŽJE DIGITALIZACIJI PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA Krajevne skupnosti imajo v občini Logatec pomembno vlogo pri zbiranju pobud in predlogov občanov ter soodločanju pri izbiri in spremljanju izvedbe občinskih projektov. Prebivalke in prebivalci krajevnih skupnosti imajo namreč v okviru participativnega proračuna možnost odločati tudi o porabi in razporejanju dela javnih sredstev za projekte, do katerih se predhodno opredelijo in ki jih želijo v svojem lokalnem okolju skupaj tudi uresničiti. Prav zato je ena ključnih nalog krajevnih skupnosti spodbujanje aktivne udelež- be občanov pri občinskih projektih, saj ti lahko na občino naslavljajo predloge o prioritetah in izboljšavah ter o njih tudi glasujejo. Z nadgradnjo tehnične opreme za dostop do platforme Logatec Supermesto je bil tako narejen prvi korak v smeri digitalizacije poslovanja krajevnih skupnosti, naslednji pa bo usmerjen še v prilagoditve in razvoj novih funkcionalnosti. Občina Logatec pri projektu razvojno tesno sodeluje z družbo T-2, ki ima bogate izkušnje na področju digitalizacije poslovnih procesov ter z enostavnim in preglednim upravljanjem odnosov s strankami, kar v slovenskem prostoru dokazuje s številnimi referenčnimi primeri dobrih praks. Prednosti, ki jih bodo omogočale novo razvite funkcionalnosti platforme Logatec Supermesto, bodo olajšale vrsto komunikacijskih in informacijskih procesov v občini. Prebivalci bodo preko aplikacije na enostaven način podali in kategorizirali svoje predloge, mnenja in pobude ter jih po želji podkrepili še s podatki o svoji lokaciji ter slikovnim gradivom, predstavniki krajevnih skupnosti pa bodo imeli takojšen in celovit vpogled v zbrane podatke, kar jim bo prihranilo čas in odprlo priložnost za čimprejšnje ukrepanje. Glavni cilj uvedbe novega pristopa, ki temelji na digitalizaciji, večji dostopnosti in dvosmerni komunikaciji z občani, je izvedba strateško načrtovane modernizacije delovanja občine in njenih krajevnih skupnosti v smeri širše in aktivnejše vključenosti občanov v procese odločanja, večje transparentnosti delovanja občine in občinskih služb, boljše odzivnosti občinske uprave na aktualno problematiko in proaktivnosti pri njenem reševanju. WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LIV - 2. MAREC 2023- ŠT. 3 URADNE OBJAVE ŠT. 3 Občinska uprava ISSN 2536-4162 (spletna izd.) O bčina Logatec je z letošnjim letom vsem osmim krajevnim skupnostim znotraj občine zagotovila tehnično opremo za dostop do platforme Logatec Supermesto, da bi pri zbiranju predlogov in pobud glede uresničevanja skupnih občinskih projektov njihovim predstavnikom omogočila lažjo dvosmerno komunikacijo z občani. S sodobno digitalno platformo Logatec Supermesto, ki jo Občina Logatec razvija v partnerstvu z družbo T-2, želi z vsemi prebivalci vzpostaviti bistveno hitrejšo in enostavnejšo komunikacijo, v prihodnje pa z nadaljnjim razvojem digitalizacije nasloviti še druge procese modernizacije pri upravljanju občine. Nov pristop k sodelovanju krajevnih skupnosti z Občino Logatec je tudi prvi korak k uvedbi celovitega in modernega sistema za upravljanje s participativnim proračunom občine ter vzpostavitvi širšega obsega sodelovanja med občani, krajevnimi skupnostmi in občinsko upravo, kar bo občane spodbudilo k večji vključenosti v odločanje o izvedbi želenih občinskih projektov. so objavljene na spletni strani Občine Logatec – www.logatec.si – Logaške novice in hkrati dostopne preko QR kode: Naslovi – vsebine uradnih objav: 1. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje in višine stroškov živil v vrtcih občine Logatec (str.2), 2. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Stanovanjska soseska v Dovcah (str. 3), 3. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Soseska na Potoški cesti (str.5), 4. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov za kmetijo Demšar (str.7), 5. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Tabor GL-150 (str. 10), 6. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Tabor GL-150 (str. 12), 7. Lokalni letni program športa v občini Logatec za leto 2023 (str. 13). Zainteresirane osebe lahko uradni del Logaških novic v fizični obliki prevzamejo v glavni pisarni Občine Logatec (1. nadstropje Upravnega centra Logatec) po predhodnem dogovoru: tel.: 01 7590 614 ali e-pošta: obcina.logatec@logatec.si. 6 LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 IZ OBČINSKE HIŠE V DNEVNEM CENTRU ZA STAREJŠE V LOGATCU SPET VESELO IN DRUŽABNO T radicionalni dan odprtih vrat dnevnega centra za starejše v Logatcu, ki poteka vsako tretjo sredo v mesecu, se je tudi v januarju odvijal v veselem in družabnem vzdušju. Zbrala se nas je kar številčna druščina. Nekateri stari znanci in prijatelji so se po daljšem času srečali in razveselili drug drugega. Marsikaj se je bilo treba pogovoriti. Kofetkanje in čajčkanje smo podkrepili še z orehovo dobroto. V svoji kuhinji smo si kar sami spekli hišne orehove rolice in si jih še tople z veseljem privoščili. Kot se za pravo druženje spodobi, ni manjkala niti glasba. Na harmoniki nam je igral prijatelj Vojko, ki smo ga vedno zelo veseli, saj nam s svojo dobrodušnostjo in veselimi vižami polepša marsikateri dan. Tudi tokrat so nekatere zasrbele pete in smo zaplesali. Ob dnevu odprtih vrat našega centra so nas obiskali tudi predstavniki Centra za krepitev zdravja in Univerze za tretje življenjsko obdobje. Dogovorili smo se za sodelovanje in izvedbo nekaterih delavnic v našem centru. Tako bodo naši uporabniki imeli na izbiro še pestrejši nabor aktivnosti. Naša vrata pa so tudi sicer odprta vsak dan med tednom za vsakogar, ki bi se nam rad pridružil že prej. Naš slogan je namreč: V družbi je dan lepši! Sabina Eržen Korošec Foto: arhiv centra KORANTI V LOGATCU ODGANJALI ZLOBO IN PRINESLI DOBRO LETINO K ot veleva tradicija, so na debeli petek v Logatec prihrumeli kurenti, ki se uradno imenujejo Koranti 311 Ptuj, se zaustavili pred dolnjelogaško cerkvijo, občinskim upravnim centrom in obisk v našem mestu zaključili v domu starejših. Pred upravnim centrom jih je željno pričakala množica otrok iz logaških vrtcev – nekateri so jih opazovali nekoliko plašno, z varne razdalje, drugi pa so se jim pogumno približali in otipavali njihove mogočne kostume. Glasno skupino kurentov je pred upravnim centrom pozdravil tudi župan Berto Menard: »Vsi smo si želeli zime, zdaj pa smo se je že naveličali, zato smo veseli kurentov, ki jo bodo pregnali in prinesli pomlad. Ta nam daje veselje, zato: dobrodošli v Logatcu!« Kot je dejal eden izmed kurentov, z veseljem ohranjajo tradicijo obiskov v naši občini in prinašajo vse lepo in dobro. »Letos prinašamo dobro letino in LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 odganjamo zlobo, ki je je v Sloveniji kar nekaj,« je še dodal in že je hrupna skupina odzvončkljala proti domu starejših. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen 7 IZ OBČINSKE HIŠE OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU LOGATCA V LETU 2022 V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17, v nadaljevanju Pravilnik); v nadaljevanju Pravilnik vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode za leto 2022. Obvestilo je sestavljeno na podlagi poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnih vodovodnih sistemih Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze – Jakovica, Grčarevec in Vrh Sv. Treh Kraljev za leto 2022. Notranji nadzor in spremljanje stanja glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih opravlja NLZOH - Center za okolje in zdravje, lokacija Ljubljana. Notranji nadzor je vzpostavljen gleda na interni Pravilnik o notranjem nadzoru pitne vode – HACCP. Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. VODOVODNI SISTEM LOGATEC Vodovodni sistem Logatec se s pitno vodo oskrbuje iz več vodnih virov (vodni viri Cuntova Grapa, Kobalova Grapa, Petkova Grapa). Iz sistema se oskrbuje 10.893 uporabnikov. V letu 2022 je bilo distribuirano 841.938 m3 vode. V sistemu prevladuje podzemni tip vode. Na sistemu, ki se napaja iz zajetja Cuntova Grapa, se opravlja preventivni postopek dezinfekcije pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaClO). Na delu vodovodnega sistema, ki se napaja iz vrtin Brana in Petkova Grapa pa se opravlja dezinfekcija pitne vode z UV presvetljevanjem. Voda iz vrtin Brana in Petkova Grapa napaja tudi oskrbovano območje Grčarevec in Laze-Jakovica. V letu 2022 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnem sistemu Logatec za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 30 vzorcev pitne vode. Rezultati so pokazali, da sta bila 2 vzorca neskladna z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. V neskladnih vzorcih pitne vode so bile ugotovljene koliformne bakterije. Vzrok neskladja je bilo hišno vodovodno omrežje, uporabnika smo obvestili in mu posredovali navodila za spiranje hišnega vodovodnega omrežja. Uspešnost ukrepov je bila potrjena s ponovnim mikrobiološkim vzorčenjem. Za fizikalno-kemijska preskušanja so bili na mestih vzorčenja pri uporabnikih odvzeti 4 vzorci pitne vode, vsi so bili skladni s Pravilnikom. Dva vzorca sta bila preskušana tudi na stranske produkte dezinfekcije (trihalometani, bromat in klorat). 8 VODOVODNI SISTEM ROVTE Vodovodni sistem Rovte se napaja iz enega vodnega vira (vrtina Zajele). Iz sistema se oskrbuje 928 uporabnikov. V letu 2022 pa je bilo distribuirano 85.601 m3 vode. Voda je podzemnega izvora. Na vodovodnem sistemu se izvaja dezinfekcija pitne vode z UV presvetljevanjem. V letu 2022 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 10 vzorcev pitne vode. Vsi so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta 2 vzorca pitne vode, ki sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno-kemijskim zahtevam Pravilnika. VODOVODNI SISTEM HOTEDRŠICA Sistem se s pitno vodo oskrbuje iz dveh vodnih virov (vrtina Hotedršica 1 in Hotedršica 2). Iz sistema se oskrbuje 730 uporabnikov. V letu 2022 pa je bilo distribuirano 48.129 m3 vode. Na sistemu se opravlja preventivno kloriranje pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaClO), drugih postopkov priprave ni. V letu 2022 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 10 vzorcev pitne vode. Vsi so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta 2 vzorca pitne vode. Pri enem vzorčenju smo preskušali vzorec pitne vode na prisotnost stranskih produktov dezinfekcije. Vzorca sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno-kemijskim zahtevam Pravilnika. VODOVODNI SISTEM MEDVEDJE BRDO Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira (vrtina Medvedje Brdo). Iz sistema se oskrbuje 296 uporabnikov. V letu 2022 pa je bilo distribuirano 13.644 m3 vode. Voda je podzemnega izvora. Na sistemu se izvaja postopek dezinfekcije pitne vode z UV presvetljevanjem. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2022 odvzetih skupaj 9 vzorcev pitne vode. Vsi so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta 2 vzorca pitne vode, ki sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala zahtevam Pravilnika. VODOVODNI SISTEM LAZE – JAKOVICA Vodovodni sistem Laze-Jakovica se od leta 2020 napaja iz vrtin Brana in Petkova Grapa, ki napajata tudi del vodovodnega sistema Logatec. Iz sistema se oskrbujejo 404 uporabniki. V letu LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 IZ OBČINSKE HIŠE 2022 pa je bilo distribuirano 42.537 m3 vode. Na vodovodnem sistemu se izvaja dezinfekcija pitne vode z UV presvetljevanjem. V letu 2022 sta bila za fizikalno-kemijska preskušanja odvzeta 2 vzorca pitne vode, ki sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala zahtevam Pravilnika. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih skupaj 25 vzorcev pitne vode. Od tega jih je bilo 11 neskladnih z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. V vseh neustreznih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. Zaradi intenzivnih padavin in povišane motnosti v septembru, je bila mikrobiološka kakovost pitne vode na celotni liniji Grčarevec-Jakovica-Laze neskladna s Pravilnikom. Tako so bile pri 3 vzorcih potrjene tudi fekalne bakterije (Escherichia coli). Ob ugotovljeni neskladnosti pitne vode smo skladno s priporočili obvestili uporabnike o preventivnem ukrepu prekuhavanja pitne vode v prehranske namene, izvedli preventivno dezinfekcijo pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaClO) in ponovili vzorčenje. Zaradi opaznega trenda nihanja mikrobiološke kakovosti pitne vode se je na vodovodnem sistemu v decembru 2022 uvedla stalna dezinfekcija pitne vode (dodatna higienska bariera pri Kalcah) z natrijevim hipokloritom (NaClO). VODOVODNI SISTEM GRČAREVEC Vodovodni sistem Grčarevec se od leta 2020 napaja iz vrtin Brana in Petkova Grapa, ki napajata tudi del vodovodnega sistema Logatec. Iz sistema se oskrbuje 245 uporabnikov. V letu 2022 pa je bilo distribuirano 16.621 m3 vode. Na vodovodnem sistemu se izvaja dezinfekcija pitne vode z UV presvetljevanjem. V letu 2022 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj 10 vzorcev pitne vode, med katerimi so bili trije neskladni z mi- krobiološkimi zahtevami Pravilnika. V neskladnih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij v nizkem številu. Skladno s priporočilom smo izvedli spiranje in dezinfekcijo javnega vodovodnega sistema. Uspešnost ukrepa je bila potrjena s ponovnim mikrobiološkim vzorčenjem. Dinamika nihanja mikrobiološke kakovosti pitne vode je najbolj opazna v poletnem obdobju (visoke zunanje temperature, manjša poraba vode, dolžina primarnega cevovoda). Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta 2 vzorca pitne vode. Rezultati so pokazali, da je voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno-kemijskim zahtevam Pravilnika. Zaradi opaznega trenda nihanja mikrobiološke kakovosti pitne vode se je na vodovodnem sistemu v decembru 2022 uvedla stalna dezinfekcija pitne vode (dodatna higienska bariera pri Kalcah) z natrijevim hipokloritom (NaClO). VODOVODNI SISTEM VRH SV. TREH KRALJEV Oskrba vodovodnega sistema s pitno vodo poteka iz enega vodnega vira (vrtina Vrh Sv. Treh Kraljev). Iz sistema se oskrbuje 50 uporabnikov. V letu 2022 pa je bilo distribuirano 1.869 m3 vode. Na sistemu se opravlja oksidacija s kalijevim permanganatom (KMnO4), filtracija pitne vode in dezinfekcija z natrijevim hipokloritom (NaClO). V letu 2022 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj 5 vzorcev pitne vode. Rezultati so pokazali, da so bili vsi vzorci pitne vode skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Za fizikalno-kemijska preskušanja so bili odvzeti 3 vzorci pitne vode. Rezultati preskušanj so pokazali, da so bili vsi skladni z zahtevami Pravilnika. Komunalno podjetje Logatec d. o. o. Graf 1: Prikaz skladnosti odvzetih vzorcev na vodovodnem sistemu Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze – Jakovica, Grčarevec, Vrh Sv. Treh Kraljev s Pravilnikom LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 9 AKTUALNO VRTEC SE PREDSTAVI M iklavžev vrtec je zasebni katoliški vrtec s koncesijo, vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnega programa na področju predšolske vzgoje. Ustanovitelj vrtca je Župnija Dolnji Logatec, direktor in poslovodni organ je g. Janez Kompare. Poleg ciljev in predlaganih vsebin, ki jih ponuja kurikulum za vsa področja otrokovega razvoja, dajemo poudarek na oblikovanje temeljnih krščanskih vrednot, otroka vodimo k odkrivanju, spoznavanju in občudovanju sveta, v katerem živi. Poslovalni čas vrtca je usklajen s potrebami staršev, odprti smo od 05:30 do 16:30. dobavljamo iz kuhinje Doma Marije in Marte. V vrtcu imamo pet oddelkov z vpisanimi 88 otroki (dva oddelka prvega starostnega obdobja 1 do 3 let in tri oddelke drugega starostnega obdobja 3 do 6 let, oz. do odhoda v šolo). V vrtcu je zaposlenih deset strokovnih delavk (diplomirane vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojiteljic), spremljevalec otroka s posebnimi potrebami, računovodja, čistilka in pomočnica direktorja – strokovna vodja vrtca. Hrano Pri izvajanju nadstandardnih dejavnosti se otroci udeležijo plavalnega tečaja, taborjenja, obiskov kmetije, izletov v neznano itd. Povezovanje z drugimi ustanovami in okoljem je pomemben del razvoja in vizije vrtca. Imamo povezovanje na lokalni, regijski in državni ravni. Dr. Ljiljana Gomerčić, pomočnica direktorja - strokovna vodja vrtca Spoštovani starši, dragi otroci, vabimo vas k vpisu otrok v Miklavžev vrtec za vrtčevsko leto 2023/2024. Vpis otrok bo potekal do 31. marca, 2023 oz. do zapolnitve mest. Vlogo za vpis lahko pošljete po pošti, e-pošti ali pa se osebno zglasite pri vodji vrtca. Hkrati pa vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v četrtek, 7.3.2023, od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 16.00 v prostorih Miklavževega vrtca (Šolska pot 1, Logatec). www.miklavzev-vrtec.si Odgovorili bomo na vaša vprašanja in vam predstavili potek dneva v vrtcu. Otroci boste lahko spoznali nove prijatelje, se igrali in ustvarjali. Na dan odprtih vrat ste vabljeni vsi, še posebej tisti, ki ste vpisali otroka v naš vrtec ali pa si to želite. Za lažjo organizacijo vas prosimo, da svojo udeležbo na dnevu odprtih vrat sporočite na telefonsko številko: 01 7509-440, ali e-naslov: miklavzev.vrtec@guest.arnes.si ali miklavz1994@ gmail.com V pričakovanju, da se vidimo, vas lepo pozdravljamo. Pomočnica direktorja – strokovna vodja dr. Ljiljana Gomerčić in vzgojiteljice Miklavževega vrtca Poleg rednega vzgojno-izobraževalnega programa v vrtcu izvajamo tudi nadstandardne in obogatitvene dejavnosti. Slednje se izvajajo v okviru posameznega dne otrokovega bivanja v vrtcu v obliki delavnic v prostorih vrtca in izven stavbe in igrišča vrtca v obliki obiskov predstav, knjižnic, muzejev, prireditev. VABILO K VPISU OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024 Spoštovani starši, vabimo vas k vpisu otrok v Vrtec Kurirček Logatec za šolsko leto 2023/2024. Izpolnjeno vlogo za vpis pošljite v vrtec najpozneje do 31. 3. 2023. Obrazec za vpis otrok je na voljo na spletni strani vrtca. V primeru, da bo prijav več, kot je prostih mest, bo o sprejemu otrok odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Vrtec Kurirček Logatec BRIGITA ČESNIK, ravnateljica VRTEC KURIRČEK LOGATEC Notranjska c. 7a,1370 Logatec, (01) 759 04 04 brigita.cesnik@vrtec-logatec.si, www.vrtec-logatec.si ERASMUS + NA OŠ TABOR LOGATEC O snovna šola Tabor Logatec v letošnjem šolskem letu sodeluje v programu Erasmus+. Izbrali smo 30 učencev 2. triade, ki jih bomo odpeljali na izmenjavo na otok Lastovo na Hrvaško. Učenci bodo spoznali naravno in kulturno dediščino tega otoka ter izpopolnili znanje plavanja. Sodelovali bomo s hrvaško šolo z Lastova, z njihovimi učenci in učitelji ter z njimi sklepali prav posebna prijateljstva. Do sedaj smo že imeli nekaj srečanj, kjer smo se med seboj spoznali in odkrivali življenje na otoku Lastovo ter izdelovali voščilnice in pisali lepe želje učencem njihove šole. Čaka nas še kar nekaj dejavnosti, ki jih skrbno načrtuje tim učiteljev Erasmus+ na naši šoli. Rezka Drmota in tim učiteljev Erasmus+ na OŠ Tabor Logatec Foto: Arhiv OŠ Tabor 10 AKTUALNO PO SOLIDNI LETINI JE TUDI VSTOP V NOVO SEZONO LAŽJI V prvi polovici februarja smo se pri Turku v Hotedršici na občnem zboru zbrali člani čebelarskega društva (ČD) Logatec. Ob standardnih točkah dnevnega reda smo imeli tudi volitve, kjer smo dosedanjemu predsedniku Janezu Nagodetu potrdili še en mandat. Lanska čebelarska letina je bila solidna, če ne bi v juliju pritisnila vročina in suša, ki sta onemogočili medenje hoje, pa bi lahko bila odlična. Društvo je bilo lani zelo aktivno, saj je izvedlo dve predavanji, strokovno ekskurzijo, občinsko ocenjevanje medu, sodelovalo je z donacijo medu ob tradicionalnem slovenskem zajtrku, družabni del pa smo nadgradili s piknikom. Na Osnovni šoli Tabor Logatec deluje čebelarski krožek, oskrbujemo tudi čebelnjak na upravnem centru. Pomemben korak naprej je društvo naredi- Občni zbor – dan za pregled preteklega dela in načrte. Novo vodstvo društva: nekaj starih, nekaj novih Predsednik ČD Logatec ostaja Janez Nagode, podpredsednik pa Andrej Šemrov, tajniško delo bo po novem opravljal Janez Leskovec. V upravnemu odboru se je Gregorju Rupniku, Mihi Špehu in Marjanu Papežu pridružil Marjan Markelj. Delo društva v nadzornem odboru bodo nadzorovali Bojan Leskovec, Jure Hrovatin in Anton Teršar mlajši. lo pri izboljšanju izkoriščanja čebeljih paš. Za društvene potrebe smo vzpostavili štiri tehtnice za spremljanje medenja (Laze, Martinj Hrib, Gorenji Logatec in Kalce), sodelovali smo pri ponovni vzpostavitvi državne opazovalne postaje na Hrušici, za več reda pri dovozu na pašo čebel od drugod pa je pomemben sprejet pašni red lani avgusta. Letos bomo nadaljevali z utečenimi dejavnostmi, mogoče razširili mrežo lokalnih tehtnic za spremljanje medenja, izziv pa ostaja vzpostavitev društvenega čebelnjaka. Besedilo in foto: Marjan Papež NOVO LETO, NOVA ZNANJA V januarju čebelarji že pogledujemo proti pročeljem panjev in na podlagi videnega sklepamo, kaj se v njih dogaja. To pa je tudi bolj kot ne pri čebelah vse, zato se ta čas izobražujemo. Tako je v začetku meseca Čebelarsko društvo Logatec organiziralo predavanje o smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Predavala je Ana Janžekovič iz Javne svetovalne službe za čebelarstvo. Najprej je podala nekaj informacij predvsem za začetnike o registraciji čebelnjaka, potem pa je predstavila obvezne in priporočene evidence, ki omogočajo sledljivost čebeljih pridelkov od pridelave do porabe. Besedilo in foto: Marjan Papež Čebelarji tokrat o vsem, kar prispeva k boljši kakovosti in sledljivosti čebeljih pridelkov, ko zapustijo panj. LOGAŠKE NOVICE – DECEMBER 2022 – ŠT. 12 11 AKTUALNO NAČRTI IN IZZIVI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE POSTOJNA ZA LETO 2023 V SŠ Postojna je akreditirana za izvajanje treh študijskih programov. Deležnikov, ki smo vpeti v delovanje šole, je veliko, najpomembnejši od vseh v tem procesu so študenti, ki k nam vstopijo, študirajo in diplomirajo. Odgovorni za razvoj znanja študentov so v prvi vrsti naši predavatelji, nato posamezniki iz podjetij, ki študentom nudijo mentorstvo in znanje v 20-tedenskem praktičnem izobraževanju, in študenti sami. V akcijskem razvojnem načrtovanju smo si za letošnje leto zadali več nalog. Ključna je ta, da za vse zainteresirane - inženirje, magistre, doktorante s področja gozdarstva - oktobra 2023 zaženemo nov študijski program za izpopolnjevanje Projektant/ projektantka spravila lesa z gozdarsko žičnico. Slovensko gozdarstvo potrebuje nov inženirski zagon in s tem večjo urejenost področja projektiranja spravila lesa z gozdarsko žičnico, saj le tako lahko v bodoče dosežemo najprej nujno potrebno varnost 12 in s tem zmanjšanje vseh vrst nezgod, nato pa tudi pozitivne učinke gozdno-gojitvenega načrtovanja in ugodne ekonomske rezultate. Več o programu, ki smo ga pripravili skupaj s slovenskimi strokovnjaki s področja gozdarskih žičnic in Centra za poklicno izobraževanje, najdete na naši spletni strani – pod zavihkom projekti: https://www. vspo.si/projektant-ka-spravila-lesa-z-gozdarsko-zicnico. Kot vodja programskih področij bi si v prihodnosti želel, da podjetja in njihova vodstva prepoznajo bistvo poslovnega sekretarja, da v svojih zaposlenih prepoznajo potencial in ga podprejo med dveletnim študijem v Postojni. Študijski program Poslovnega sekretarja je odličen, poklic pa je zaradi priložnosti in nenehnih sprememb v delovanju podjetij vedno bolj pomemben in tudi drugačen, kot je bil. Navkljub spremembam, ki smo jim priča, je prav trajnost študijskih dosežkov poslovnih sekretarjev pomembna in nepogrešljiva pri delu v večini poslovnih funk- LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 cij v gospodarskem in javnem sektorju. Poslovnega sekretarja vidim kot vodjo poslovnih in tudi tehničnih projektov, saj mu je pridobljeno in osvojeno znanje po tem študijskem programu pisano na kožo. Tržno komuniciranje s partnerji v domačem in v tujih jezikih – angleškem, italijanskem in/ali nemškem, po izbiri tudi španskem jeziku, koordiniranje projektnih aktivnosti, poročanje vodstvu in kupcem proizvoda, ekonomska ocena in kalkulacije, organizacija poslovnega dogodka, digitalno poslovanje in grafični dizajn, vse to so kompetence poslovnih sekretarjev. Naš diplomant lahko vse osvojeno znanje unovči v iskanju zaposlitve in svoji karierni priložnosti. Dobrodošli in oglejte si naš virtualni sprehod po šoli prek QR kode. Mag. Slavko Božič, vodja programskih področij VSŠ Postojna AKTUALNO DO KDAJ ŠE NAKLO, TABOR IN KRPAN NAMESTO DOLNJI IN GORNJI LOGATEC? L ogatec ima dolgo zgodovino. Prvi znan zapis krajevnega imena Logatec (če odmislimo rimski termin Longaticum za celotno logaško planoto), podoben današnjemu, je Logach na dokumentu vodstva kartuzijanskega reda, ki l. 1265 potrdi kartuziji v Bistri njene posestne meje. Skozi zgodovino sta obstajala zaselka Gor(e)nji Logatec, ki je bil še dolgo po prihodu železnice pomembnejši, in Dol(e)nji Logatec, ko se je začel bolj razvijati zaradi bližine železniške postaje. Uradni list SRS je 19. novembra 1973 objavil, da so se naselja Dolnji in Gornji Logatec, Blekova vas, Brod-Logatec, Čevica, Gorenja vas pod Režišami in Martinj Hrib združila v novo samostojno naselje z enotnim imenom Logatec in s tem prenehajo obstajati kot samostojna naselja. Vendar še dandanes občani redno uporabljajo naselbinski imeni, ki ju izgovarjajo kot Gornji Logatec (in ne Gorenji!) in Dolnji Logatec (in ne Dolenji!) za največja dela mesta Logatec. Zato je nerazumljivo, da sta ta toponima v uradnih nazivih popolnoma degradirala. Avtobusna postaja Dol. Logatec, 2023. Foto: Gvido Komar Avtobusna postaja Gor. Logatec, 2023. Foto: Zala Čuk imeni! Tudi katastrski občini sta Dolenji in Gorenji Logatec in ne Naklo ter Tabor. Po »logiki« KS Naklo in KS Tabor bi tudi v Rovtah npr. bila KS Kovk, ki bi obsegala naselje Rovte, (…). Pa sta tam pamet in tradicija prevladali. Tudi šola v G. Logatcu se je po političnem poimenovanju po Kardelju žal preimenovala v OŠ Tabor in ne v OŠ Gor(e)nji Logatec kot nekoč! In nekdanji Sokolski dom v G. Logatcu je Kulturni dom Tabor … Avtobusna postaja pri "Krpanu" l. 1961. Vir: Zbirka starih razglednic Knjižnice Logatec (DL 172) Le kje in kdaj je zrasel umotvor, da se krajevna skupnost v D. Logatcu poimenuje Naklo, v G. Logatcu pa Tabor?! In čemu?? Naklo kot naselje nima nobene omembe v zgodovinskih uradnih dokumentih, prav tako ne Tabor. Gor(e)nji Logatec je omenjen v urbarju iz l. 1496 kot »Oberndorff in v urbarju l. 1515: »Supp in der Obern Lohatsch«. Dol(e)nji Logatec pa npr. v urbarju iz l. 1527 kot »suppa Unter Lochatsch«. Torej kot županiji Logaškega gospostva. Skozi zgodovino sta omenjena še s pripadajočimi vasmi (npr. Cerkovska vas, Gorenja vas, Blekova vas, Brod, Čevica, Martinj hrib) mdr. v Jožefinskem katastru (1784-1790), Franciscejskem katastru (1823-1869), Logaškem okrajnem glavarstvu (1889), Krajevnem leksikonu Dravske banovine (1937), Krajevni imenik LRS (1951) in Krajevni leksikon Slovenije (1968). A nikjer in nikoli nista omenjena Naklo in Tabor kot vasi oz. naselbinski Problem je tudi pri avtobusih. Če rečeš vozniku-kondukterju (če ne gre za domačine) za vozovnico »Dolnji Logatec«, te čudno gleda in reče: »Krpan!«. Če pa rečeš »Logatec«, ti nekateri računajo vozovnico do Gornjega Logatca, saj imajo v sistemu (medkrajevnih linij) zabeleženi postaji: Krpan in Logatec. Krpan = D. Logatec, Logatec = G. Logatec?! Nedavno so me tujci, intelektualci z Notranjske, ob obisku Knjižnice Logatec spraševali, kateri del Logatca je Krpan! Komedija zmešnjav. Postajališča pri nekdanjem gostišču Krpan pa ni že 15 let! V resnici pa je na avtobusnih postajah v D. in G. Logatcu korektno na veliko napisano: DOL. LOGATEC in GOR. LOGATEC. Ukrepati bi bilo treba pri avtobusnih podjetjih, da tudi oni postajališči v svojih shemah medkrajevnih linij preimenujejo v Dolnji Logatec in Gornji Logatec. Pa v razmislek tudi občinskim svetnikom glede preimenovanja KS Naklo v KS Dolnji Logatec in KS Tabor v KS Gornji Logatec. Tradicijo držita le gasilski društvi in župniji. Dajmo veljavo Dolnjemu in Gornjemu Logatcu! Domoljubje se ne začne na vrhu Triglava, temveč na domačem pragu. Ne besede, dejanja! Gvido Komar LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 13 AKTUALNO 13. JANUAR 1945 – DAN, KI GA PRI SV. ANI NAD LOŽEM NE BODO POZABILI T istega zimskega jutra so domobranci v vasici Sv. Ana nad Ložem napadli speče partizane, borce 1. in 3. čete Notranjskega odreda. 16 borcev je umrlo tistega jutra, ustreljen je bil tudi domačin Janez Žnidaršič, dva so ustrelili kasneje, 13 pa so jih odpeljali v zapore, med njimi sta bila tudi dvojčka Bojan in Mitja Tollazzi iz Logatca. Združenje borcev Cerknica, KO Loška dolina, je tudi letos, 13. januarja, pri spomeniku nad vasjo organiziralo spominsko slovesnost. Njihov predsednik Zvonko Vidovič je na kratko obudil spomine na leto 1945 in zaključil z mislijo: »Naša prihodnost sta lahko le mir in svoboda za vse!« Na slovesnosti so nastopili mladi z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, Ljudske pevke iz Loške doline ter trije harmonikarji. Slovesnosti so se poleg gostiteljice udeležili člani drugih borčevskih organizacij, tudi s Hrvaške in iz Italije, seveda tudi člani ZB NOB Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec ENERGETSKA UČINKOVITOST V GOSPODINJSTVU - KUHANJE V naših gospodinjstvih večino obrokov kuhamo. Smo se kdaj opazovali, ali se pri kuhanju vedemo energetsko varčno? Če že skrbite, da s čim manj energije skuhate vse potrebno, vam čestitamo. Prav vsem pa ponujamo nekaj nasvetov, kako biti energetsko učinkoviti v svoji kuhinji. Energetsko varčno obnašanje • Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je plošča še nekaj časa vroča. Iz enakega razloga tudi električno pečico izklopimo približno 5-10 minut pred koncem peke. • Velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer posode. Posoda naj bo približno enake velikosti kot je grelna površina, tako lahko prihranimo tudi do 50 % toplote. • Vodo zavrimo v pokriti posodi in jo kuhajmo s pokrito pokrovko, če vrsta jedi to dopušča. Pri odkriti posodi se izgubi vsaj dve tretjini energije. • Kuhajmo v primerni količini vode. • Izbirajmo kuhalno posodo iz dobro toplotno prevodnih materialov, kjer se toplota enakomerno porazdeli. • Pri kuhanju lahko uporabljamo ekonom lonce za hitro kuho. Z uporabo le-teh prihranimo do 50 % časa in do 30 % energije. • Odtalimo zamrznjeno hrano, preden jo kuhamo. • Pri starejših pečicah redno preverjajmo, če vrata dobro tesnijo. 14 • Vrat pečice ne odpirajmo po nepotrebnem, saj s tem znižujemo temperaturo v njej. • Uporaba ventilatorja v pečici omogoča peko tudi pri temperaturi, ki je od 20°C do 40°C nižja, kot pri peki brez ventilatorja. • Če je le mogoče, pecimo več jedi hkrati. • Jedi raje pogrevajmo na kuhalnih ploščah kot v klasičnih pečicah. • Za opekanje manjših količin kruhkov uporabimo opekač, s čimer porabimo 3-krat manj elektrike kot pri uporabi pečice. Na kaj smo pozorni pri nakupu štedilnika? • Ko se odločimo za zamenjavo štedilnika, izberemo plinskega ali takšnega s steklo-keramičnimi indukcijskimi ploščami. Dosti manj učinkovite so avtomatske in steklo-keramične hitre plošče. Še bolj neekonomične pa so navadne električne plošče, katerih izkoristek je komaj 50-odstoten. • Ko se odločimo za nakup nove pečice, izberemo takšno, ki ima dobro izolirano steno in večplastno steklo na vratih. GOLEA - Ustvarjamo obnovljivo prihodnost! LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 V SREDIŠČU SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK POČASTILI Z OBČINSKO PROSLAVO Občani in prijatelji iz sosednjih krajev so 2. februarja 2023 napolnili veliko športno dvorano Logatec. Slavnostni govornik je bil župan Berto Menard. Izpostavil je pomen velikih slovenskih kulturnikov, ki so zaslužni za to, da imamo danes svojo državo in na to moramo biti ponosni. Župan je poudaril, da je letošnji nagrajenec veliko dal logaški, notranjski in širši kulturi, ter srčno upa, da bo svoje zanje prenesel na mlajše generacije. Čestital je vsem, ki so s svojim delom na različnih kulturnih področjih zaznamovali podobo Logatca, vsem občankam in občanom pa zaželel lep kulturni praznik in jih pozval, naj bo vsak dan, tako ali drugače, kulture poln dan. V Sloveniji ima kultura poseben zgodovinski in družbeni pomen. Smo edini evropski narod, ki ima uzakonjen dan kulture kot državni praznik. Temu primerno je tudi Občina Logatec s tradicionalno občinsko slovesnostjo počastila spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, s februarskimi priznanji za leto 2022 pa nagradila posameznike za izjemne dosežke oziroma za življenjsko delo na področju kulture. Najvišje priznanje je letos prejel Janez Ovsec. Februarsko priznanje za življenjsko delo na področju kulture je iz rok župana Menarda prejel dolgoletni kulturni ustvarjalec in organizator kulturnih dogodkov Janez Ovsec. Predlagalo ga je Društvo likovnikov Logatec. Umetnik Janez Ovsec sicer prihaja iz Loške doline, a že vrsto let živi in deluje v Logatcu. Spominja se, da je kot otrok skupaj z očetom, ki je bil ljubiteljski slikar, risal na platno, kasneje pa se je bolj kot slikanju posvetil petju in tako prepeva že polnih 40 let. Začel je med šolanjem v akademskem pevskem zboru, zatem je prepeval v Primorskem zboru, ustanovil je mešani pevski zbor v Loški dolini, njegov glas pa še vedno polni Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec. LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 15 V SREDIŠČU K ustvarjanju na likovnem področju se je vrnil pred dobrim desetletjem. Najbližja tehnika mu je akvarel, najljubši motiv pa pokrajina. Njegova dela so bila razstavljena tako na domačih kot tujih razstavah, 20 samostojnih ter mnogo skupinskih. Za svoj umetniški doprinos je prejel številna visoka priznanja. Je predsednik Društva likovnikov Logatec in član nekaterih drugih likovnih društev. Janez Ovsec je ne samo kot priznan ustvarjalec, temveč tudi kot organizator likovnih dogodkov in promotor likovne umetnosti naredil izjemno veliko za likovno kulturo Logatca in le-tega umestil na zemljevid pomembnih likovnih dogodkov. Nagrajenec se je zahvalil občini in vsem navzočim za priznanje ter opisal svojo življenjsko in umetniško pot. Zaveda se, da v življenju pride čas, ko svoje znanje in izkušnje podelimo z drugimi ter s svojim udejstvovanjem naredimo čim več dobrega. To je danes tudi njegovo poslanstvo. Kulturno prireditev so poleg Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec, v katerem prepeva Ovsec, popestrili tudi mladi virtuozi Glasbene šole Logatec, župan s kulturnim nagovorom in povezovalec ter recitator Ambrož Kvartič. Dejan Šraml Foto: Bojan Rupnik JANEZ OVSEC: POLITIKA BI OB SPOŠTOVANJU ČLOVEKA BOLJE RAZUMELA UMETNOST J anez Ovsec, letošnji prejemnik februarskega priznanja za življenjsko delo, je v logaški javnosti prepoznavna oseba. Pokončen, preudaren, mož številnih talentov … Zna biti hudo resen, še zlasti, kadar si na glavo povezne značilen klobuk, velikokrat pa se njegovim domislicam tudi iz srca nasmejimo. Dedec in pol, bi lahko rekli, tehnično izobražen, umetnik po duši. Takšen se nam razkriva tudi v pogovoru, ki je nastal kmalu po podelitvi februarskega priznanja. Mladost ste preživeli v Loški dolini, čudovitem, nekoliko odmaknjenem kotičku Notranjske. Kako vas je dolina umetniško zaznamovala? Moja mladost v Loški dolini je bila podobna mladosti drugih vrstnikov. Dopoldne šola, popoldne domača naloga in pomoč staršem pri hiši. Moram pa povedati, da sem se z risanjem oziroma slikanjem srečal že v zgodnji mladosti, ko se je oče preizkušal v ljubiteljskem slikarstvu. Povečini je slikal prizore kmečkih opravil in vedute domačih krajev, jaz pa sem ga pri tem opazoval in ga po svoje poskušal oponašati. Občasno se je pri nas doma oglasil tudi akademski slikar Lojze Perko in sta z očetom razglabljala svoje, vedno je tudi kaj skiciral. Ob neki priložnosti je v tehniki oglja narisal celo mojo sestro, imela je temnejše oči, drugi pa smo bili zanj nekako neizraziti modeli. Preko očeta sem se pozneje srečeval tudi z drugimi slikarskimi zanesenjaki domačega kraja in likovna umetnost mi je nehote postala nekoliko bližja kot vrstnikom. Tudi sam sem pri sebi sem že zgodaj prepoznal nekaj smisla (zdaj se reče talenta) in sem venomer kaj risal. Vsekakor mi je šlo to v osnovni šoli dobro od rok in sem ob koncu le-te razmišljal, da bi šel na srednjo šolo za oblikovanje. No, veselila me je tudi tehnika in realnost življenja me usmerila na srednjo šolo za strojništvo v Ljubljano. Ob likovnem ustvarjanju vas je prevzela tudi govorjena beseda … Razmeroma zgodaj sem se znašel med mladimi recitatorji. Če se prav spomnim, sem bil k temu povabljen že na razredni stopnji in sem se tako po smernicah in spodbudah učiteljic slovenščine 16 večinoma učil pesmi na pamet in jih ob priložnostih proslav, tudi Prešernovega dneva, recitiral. V srednji šoli, ko sem prebival v dijaškem domu, sem se vključil v dramsko skupino, domski radio in likovno skupino, zanimala me je tudi fotografija. Ob dobrih mentorjih, Ajdi Kalan za govorjeno besedo, Mili Kačičevi za dramsko igro in recitiranje, sem te veščine še nadgrajeval. Na likovnem področju sem se bolj držal dleta in kiparjenja pod Brdarjevim mentorstvom. Likovna dela so bila razstavljana na meddomskih srečanjih in razstavah. Po končani srednji šoli sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo UL in živel živahno in polnokrvno študentsko življenje v študentskem naselju pod Rožnikom v Ljubljani. Nekdanjih srednješolskih aktivnosti nisem mogel kaj prida uresničevati, sem se pa na povabilo primorskih prijateljev vključil v Akademski moški zbor Vinko Vodopivec. To mi je polno napolnilo prosti čas študenta, ki je sicer sproti in uspešno napredoval tudi pri študiju. Tako sem se tudi v nadaljnjih letih bolj posvetil prepevanju v pevskih zborih, tako v rodni Loški dolini kot tudi takoj ob preselitvi v Logatec. LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 V SREDIŠČU Katera motivika in katera slikarska tehnika sta vas pritegnili? Na likovnem področju sem potem zaradi posvečanja poklicnim izzivom in družini vrsto let »pavziral«. Seveda me je lepa umetnost še vedno zelo zanimala in sem ji sledil ter jo spoznaval preko obiskov razstav in galerij. Nenadoma (ko sem bil že blizu 45 let) je vzklila odločitev, da je dovolj samo gledanja, ampak se je tega treba tudi zares lotiti. Najprej sem poskušal svoje znanje nadgraditi na priložnostnih likovnih tečajih, ki pa se zaradi premajhnega števila zainteresiranih niso nadaljevali. Moje napredovanje je bilo nekako prepuščeno sprotnemu navdihu. Zakaj ste se pozneje zapisali akvarelu? Po naključju sem se pred dobrimi petnajstimi leti pridružil tečaju akvarela v organizaciji JSKD Vrhnika Druženje akvarelistov, ki od takrat do danes poteka pod mentorstvom Petra Lazarevića. Prepoznal sem, da mi ta tehnika res leži. V nekem trenutku sem se pridružil Društvu likovnikov Logatec, kamor smo pristopili praktično vsi člani akvarelistov. Akvarelu kljub spogledovanju z drugimi tehnikami slikanja stajam zvest. Dovolj veščemu slikarju omogoča slikanje v akvarelu velik izziv, zadoščenje in zadovoljstvo, kako obvladovati prelivajoče barvno dogajanje, kako ustvariti učinke odseva, svežine, toplote pa tudi hladne sence. Vse to je mogoče najbolje izraziti s pokrajinskimi, še najbolje z vodnimi motivi potokov, jezer in morja. Seveda sta arhitektura in figuralika tudi svojstven izziv, ki mu več časa posvečam v zadnjem obdobju. Kje danes najraje poiščete motive za slikanje? Če je le možno (predvsem v času od pomladi do jeseni), rad rišem Plain Air, to je v naravi na prostem, ko imam najprej možnost raziskati okolico in razne kraje in na koncu izbrati motiv ter ga realizirati. Tako sem preko številnih likovnih kolonij in extemporov že dodobra prekrižaril različne kraje Slovenije in bistveno bolje spoznal, v kako lepi deželi živimo. Vse to mi je še naprej velik izziv. Kot predsednik Društva likovnikov Logatec imate širši pogled na likovno ustvarjanje v Logatcu in tudi zunaj njegovih meja. Kako vidite razvoj likovne umetnosti v tem prostoru? Kultura kot taka je hrana, ki je nujno potrebna vsakemu človeku. Slednjemu ne zadostuje, da je sit in oblečen, mora biti tudi duhovno napolnjen. Ljudje različno zadovoljujemo te potrebe, večina ob poslušanju dobre glasbe in govorjeni ter pisani besedi. Vizualna umetnost, kamor spada likovno ustvarjanje, je na videz odmaknjena od dnevnih dejavnosti. Vsakodnevno smo prevzeti od televizijskih prikazov in gledanja v pametne telefone. To je za nas v glavnem moteče ... Vendar prav vsak človek zase ve, kaj je lepo in kako ga določeno likovno delo nagovarja. Samo likovno ustvarjanje je najprej odvisno od talentov, ki jih imajo ljudje, in teh je povsod razmeroma malo, in pogojev za ustvarjanje. Za Logatec lahko rečem, da ima aktivno likovno društvo, ki razpolaga z manjšo galerijo in tudi prostori za ustvarjanje. Zaenkrat imamo kar bogato razstavljanje na različnih lokacijah. Vsekakor pa manjka prava galerija, ki jih ima veliko primerljivih slovenskih mest in krajev. Upamo lahko, da bo tako zelo pričakovan in tudi potreben nov Narodni dom to ponudil. Galerija ne bi smela biti samo en privesek ampak konkretno mesto izkazovanja lepega in vrednega umetnosti. Kaj bi se politika lahko ali morala učiti iz umetnosti? Človek kot tak se uči od malega. Če ima prave pogoje v družini in v širši družbi, se bo lahko veliko naučil za uravnoteženo sobivanje. Za umetnost pravimo, da je nadgradnja kulture, bolje, kulturnega izražanja. Za politiko pravimo, da bi morala biti v službi človeka, da bi se med seboj pošteno dogovarjali in dogovorili za uspešno sobivanje ter blagostanje naroda. Srčnost in poštenost angažiranja na obeh področjih prinašata lepe občutke v naše vsakdanje bivanje. V resnici bi se ob poštenem delu in ravnanju lahko veliko naučili drug od drugega. Politika bi se predvsem morala naučiti spoštovati človeka, preko človeka pa bi bolje razumela kulturo in tudi umetnost. Kjer se politika bori le za svoje parcialne interese, je običajno zelo malo prostora za kulturo, še maj pa za umetnost. Le s svojo aktivno prisotnostjo lahko ustvarjamo potrebna ravnotežja. Predvsem bi nas to moralo delati veliko in le tako bodo prišli tudi pravi rezultati. Bodimo pri tem vztrajni. Ob sebi moramo misliti tudi na svoje potomce. Blanka Markovič Kocen Foto: Bojan Rupnik, osebni arhiv J. O. Kje se počutite bolj doma: v umetnosti ali inženirstvu? Kot rečeno, sem se po končanem študiju z veseljem posvetil izzivom na inženirskem področju, v nadaljevanju pa so me kmalu prevzele vloge voditeljstva v kombinaciji s stroko. To mi je bil velik izziv. Veliko dela z ljudmi, organizacijo, poznavanje stroke in drugih veščin me je pililo in mi je še vedno pri srcu. V tem se počutim nekako doma. Posvečanje aktivnostim na področju kulture, predvsem slikanju, pa mi postaja vedno večji izziv, ki se mu bom lahko polno posveti ob upokojitvi, ki me kmalu čaka. LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 17 KULTURA PROST – IZ PROSTOSTI V PROSTOST Č arobnosti Žigonovih večerov so se sklenile v Narodnem domu prav na večer 20. obletnice smrti pesnika, dobrotnika in fotografa Andreja Žigona – Aleluja! Po uvodni Bariosovi skladbi Miloščina za Božje usmiljenje, ki jo je prefinjeno interpretiral Mario Kurtjak, je bibliotekarka Urška Orešnik nanizala dogodke, ki so se zvrstili skozi leto 2022 – posvečeno Andreju Žigonu. Vse se je začelo januarja, ko je Matic Valič interpretiral poezijo iz zbirke Zeleni oblaki. Na svetovni dan poezije je bil literarni večer, naslovljen »Pesmi piše mnogo mladih in lepih ljudi« v izvedbi Literarnega društva Zeleni oblaki, posvečen pa Andrejevemu Krtu v sedlu. Junija je bila na ogled uprizoritev pesnikovega Regratovega venca po scenariju Primoža Godine in v izvedbi Novega odra. Po predstavi je bila na ogled razstava likovnih del Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) pod mentorstvom Darje Rupnik; Žigonovo poezijo je izrazila likovna govorica. Konec minulega leta je UTŽO izdala tudi koledar z izborom pesnikovih slik in verzov. Od pomladi do jeseni je bil v sodelovanju z JSKD Logatec in logaško glasbeno šolo razpisan natečaj za skladbe na Žigonovo poezijo. Žal pa nobena od 32 dospelih skladb ni dosegala skladateljsko-tehničnih standardov. Novembra pa je bila v gosteh zaključna prireditev Mladinskega literarnega natečaja logaške JSKD z odprtjem razstave Medgeneracijske delavnice ilustracij JSKD na temo pesnikove poezije. Potem ko je Urška povabila k pogovornemu omizju Anjo in Andreja Korenča, je Mario namenil poslušalstvu Rodrigovo skladbo En los Tirgales. Nato je v troje stekla beseda o najbolj poglavitnem delu, posvečenem Žigonovemu letu. Namreč, oktobra je izšla je monografija Prost, ki govori o pomembnem Andrejevem pesniškem in fotografskem delu. Glavno uredniško delo je opravila Branka Novak, sodelovala pa sta tudi Anja Sedej Korenč in Andrej Korenč. Predstavitev knjige je pospremila tudi razstava risb Vida Sarka na Žigonovo poezijo. Ta januarski večer pa je bil namenjen svojevrstni retrospektivi fotografskega gradiva, ki zajema kakih 13000 posnetkov, od katerih je Andrej Korenč z veliko truda in preudarnosti odbral 150 fotografij za monografijo, ki jo je pospremilo tudi troje eminentnih recenzij. Ob Korenčevih komentarjih in spremni glasbi Mariove kitare so se zvrstile Žigonove upodobitve malega človeka v prostoru in času z doma in s potov. S pesnikovim instinktom ter s tenkočutnim razumevanjem in sočutjem, žal, brez pravega reda, je Žigon odstiral prihajanja in odhajanja z vmesnimi tudi vznesenimi radostmi, žalostmi, upanji… Vse od poetične simbolike do pretresljive stvarnosti. Večer se je iztekel s sklepnimi akordi odličnega Maria iz Bajdove Ludwike. Tako se je sklenilo Žigonovo leto. Na široko je razgrnilo prenekatera ustvarjalna iskanja. Da bi se jih še naprej nabiralo kar največ, kakovostnih. Kajpak! Marcel Štefančič Besedne razmisleke so hvaležnemu poslušalstvu namenili (od leve) Anja, Andrej in Urška. (Foto: Gvido Komar) 18 LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 KULTURA OD JEZIKA SRCA PREK POGLOBLJENE VERE DO PEVSKIH MOJSTRSTEV Bernarda Inzko Fink in njen brat Marko sta razvnela nadvse pozornostno poslušalstvo (Foto: Primož Sark). V okviru Nikolajevih srečanj se je na zadnji januarski četrtek v nagneteni Jožefovi dvorani razgrnil bogato pisan pogovorno-glasbeni večer, ki sta ga oblikovala glasbenika svetovnega slovesa mezzosopranistka Bernarda Inzko Fink in njen brat baritonist Marko Fink ob sodelovanju instrumentalnega kvarteta Fir in dueta Fed Horses. Skupina Fed Horses je uvodne takte večera posvetila pretresljivi begunski baladi, glasbena gosta – Bernarda Inzko Fink in Marko Fink – pa sta živahno prepletala svoje zanimivo kramljanje, ki je zaobjelo povojni eksodus staršev v Argentino. Nadaljnje družinsko okolje na tujem pa se je moralo vživljati v povsem novo, sila odmaknjeno okolje, ki pa je omogočalo svobodno, povsem sproščeno življenje.in tudi domoljubno vzgojo. Tam je španščina postajala jezik védenja, slovenščina pa jezik srca. Iz rodbinske tradicije je izhajalo pri obeh cenjenih gostih že zgodnje mladostniško prepoznavanje slovenske glasbene kulture, temelječe na ljudski pesmi, ki je obema spričo dragocenih darov utirjala pot k poklicni glasbi, dasiravno so šle sprva njune opredelitve proti drugačnim poklicnim odločitvam. Za rahel oddih obeh pritegljivo zgovornih gostov je Kvartet Fir, ki ga umetniško vodi Marjan Grdadolnik, interpretiral kar zahteven Liber Tango v priredbi njihovega umetniškega vodje. Med navdušenim poslušalstvom sta bila posebej vidno ganjena gosta, saj sta svojo mladost izživljala prav ob ritmih argentinskega tanga. In naprej sta gostujoča virtuoza obujala spomine na študij glasbe -solopetja, na razpiranje novih horizontov, ki so spodbujali darovi- te, skorajda presežno poustvarjalne glasbene razsežnosti. Bernardi je pel vse bolj lirični mezzosopran, Marku pa barviti dramatični bariton. Na izredne pevske registre je postala pozorna ameriška in evropska strokovna javnost z vse pogostejšimi vabili. Oba pevca sta v Evropi zaslovela s pronicljivo interpretacijo opernih del, akoravno so se obema iz njunega čutenja še posebej pretakali zvoki samospevov z impresivno odkrivajočimi se umetniškimi izzivi. Od Salzburga, ki je Marka za več let povabil na tamkajšnje operne in koncertne deske, pa ni bilo daleč do Slovenije, ki se je z osamosvojitvijo še toliko bolj odprla svetovnim dogajanjem. Medtem ko se je Bernarda udomačila pri koroških Slovencih, je Marka pritegnila slovenska metropola – domača Ljubljana. In kot se za pevce spodobi, sta mezzosopran in bariton – v duetu tedaj – navdušila hvaležno poslušalstvo s dvospevi, ki jih je za glas in kvartet Fir priredil Marjan Grdadolnik. Velja pa navesti – med mnogimi humanističnimi domisleki – posebno poslanico, ki jo je Marko Fink v svojem imenu in v imenu svoje sestre Bernarde Inzko Fink sporočil hvaležnemu avditoriju: »Glejte, pevci z glasbo morejo razgibati srca, a ne brez duhovne poglobitve, brez te ni kaj povedati.« Pravzaprav je celotna pripoved virtuoznih gostov tega večera izzvenela v nenehnih pritrjevanjih, da je glasba – kot vsaka umetnost – iz ene same milosti Božje. Marcel Štefančič LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 19 KULTURA OD BOGOSLUŽNIH DO KONCERTNIH SPOROČIL M ešana pevska skupina Anima, ki jo že 12. leto vztrajno in prizadevno vodi Boštjan Verdinek, se praviloma in najpogosteje oglaša s kora farne cerkve pri nedeljskih jutranjih bogoslužjih. Vendar se njeni zvoki oglašajo tudi na koncertnih in revijskih (občinskih in dekanijskih) odrih po Logaškem pa tudi drugod po slovenskem svetu. In za soboto, 21. januarja, je komorna mešana pevska skupina, ki bi ji lahko rekli tudi oktet Anima (namreč le osmero pevcev prepeva, ko ne bi to pot manjkala ena od altistk), vabila na Koncert cerkvenih ljudskih pesmi. Vendar pesmi, upoštevajoč skladatelje, ki so mojstrsko ustvarili skladbe s ponujenega koncertnega sporeda, ne zvenijo ravno najbolj po ljudsko. Res pa je, da so odbrane nabožne skladbe lahko primerne tudi za ljudsko bogoslužno prepevanje. In zvrstile so se: Riharjeva Bog, pred Tvojim veličastvom pa Sattnerjeva V molitvi zdaj združeni pa Mavova Marija, stvarjenja si dika zares, dalje dvoje skladb ob orgelski spremljavi Nataše Gornjak: Mihelčičeva Dan že zapira oči ter Vodopivčeva Kaj delaš tukaj v cerkvi temni; istega skladatelja se je oglasila brez spremljave še O, kam, Gospod, gre Tvoja pot. In treba je reči, da so se pevci trudili dopadljivo prepeti pretežno stare ali starejše skladbe, za katere bi bilo škoda, kot pravijo pevci sami, da bi šle v pozabo. Ker pa sega Anima tudi po skladbah zunaj nabožnega repertoarja, je dodala še Kernjakovo Rož, Podjuna, Zila, Fleišmanov Triglav in Foersterjev Večerni ave v zanimivi Močnikovi priredbi ter dvoje koroških: So še rož'ce u hart'ln' žavovale v Leskovarjevi priredbi ter Pojdem u rute v Kramolčevi priredbi s prijetnim solom Nataše Simonišek. Ko jim je šla pesem z dna duše Ob sklepnem aplavzu je vodja Območne izpostave JSKD Tanja Pina Škufca podelila Gallusova priznanja: bronasta priznanja za najmanj desetletno zvestobo prepevanju Urošu Celarcu, Jožetu Mačku in Mariji Verdinek, srebrno priznanje za najmanj 20-letno prepevanje Stanetu Panjanu, Nataši Gornjak in Nataši Simonišek, zlato priznanje pa je prejela za najmanj 30-letno prepevanje Lucija Pivk. Pogumno še naprej z dna duše, dragi pevci – z uspešnim in petju predanim zborovodjem Boštjanom! Marcel Štefančič Foto: Ema Verdinek ANINO TKANJE POEZIJE IN ČIPK P rav na večer zadnjega januarskega dne je Ana Balantič, idrijska pesnica, pisateljica, klekljarica slik, fotografinja in še kaj predstavila svoj razsežni ustvarjalni opus ob izdaji svoje zadnje knjige poezije, proze in naklekljanih podob Mavrica Z literarnega omizja (od leve): Branka Novak, Ana Balantič, Bojana Levinger in Vanda Lavrič. (foto: Vladimir Kržišnik) 20 v temi. Literarni večer je pripravilo Literarno društvo Zeleni oblaki v prostorih UTŽO. V uvodnem pozdravnem sporočilu je Vanda Lavrič s svojo bistro in prodorno besedo nanizala literarne stvaritve, ki jih je Ana izdala od leta 2005 (od leta potem, ko je brusila svoj poetično-prozni izraz v Zelenimi oblaki) po vrsti: Modra srebrina, prvenec poezije 2005, druga zbirka pesmi Globina praznine, še tretja zbirka pesmi Slana vitica življenja pa avtiobiografski roman Moja poletja, meščanske zgodbe Odrezana sreča, dalje Poezije v slikah ter pričevanja Ranjena kotlina in vse do Mavrice v temi. Anino pesniško izpoved so poleg avtorice odkrivale članice Zelenih oblakov Branka Novak, Bojana Levinger in Vanda Lavrič. Z zborovodjem Zdravkom Novakom je prispevala prijazen glasbeni pečat Vokalna skupina Taborke. Večer je pozornemu poslušalstvu izrisal pronicljive besedne upodobitve Ane Balantič, prejemnice prenekaterih priznanj in nagrad za svoje odmevno literarno delo. Ani pa še veliko ustvarjalnega duha! Marcel Štefančič LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE NAPOVEDNIK DOGODKOV V KNJIŽNICI LOGATEC MAREC, APRIL 2023 MAREC PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE ZELENI OBLAKI ANDREJA ŽIGONA OB DNEVU MLADOSTI NA RAKEKU LETA 1972 Po prireditvi »3. Žigonov večer: Zaključek Žigonovega leta 2022« na pesnikov rojstni dan, 9. januarja letos, je gospod Franci (Frenk) Albreht z Rakeka podaril Knjižnici Logatec Žigonove rokopise ter originalno izdajo njegove prve pesniške zbirke Zeleni oblaki. Knjiga ima na naslovni strani posvetilo: Frenku v spomin. Andrej. Rakek, 27. V. 72 Gospod Franci Frenk Albreht je bil takrat predsednik »mladine« (krajevne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije) na Rakeku. Takrat sta bila Rakek in Logatec povezana, kar se tiče kulturno-glasbenih prireditev (za mladino), pa tudi prometno, saj je bila železniška povezava med krajema v poznih urah. Franci Albreht je povabil Andreja Žigona, da bi predstavil pesniško zbirko na Rakeku. To je bila prva (znana), če že ne edina predstavitev te pesniške zbirke. Vprašanje je, če je bila še kje kakšna. Predstavitev je bila na soboto, 27. maja 1972, v sobi mladinskega kluba v nekdanji gostilni »Mlakar« (stara stavba poleg »Avtostila«). Žigonovo recitiranje je ob prižganih svečah na kitari spremljal Frenk Musec, član logaških »Mustangov«, ki so bili »domači« tudi med rakovško mladino. Torek, 7. 3. 2023, ob 19.00 Alenka Gorza: Drugačna Turčija Velika dvorana Narodnega doma Logatec, vhod skozi knjižnico Ponedeljek, 13. 3. 2023, ob 19.00 Aljaž Plankl: Ustvarimo gozdni vrt Dvorana Stare šole Hotedršica Petek, 17. 3. 2023, ob 19.00 Andrej Voje: Multimedijska projekcija pod morjem okoli sveta Velika dvorana Narodnega doma Logatec, vhod skozi knjižnico Torek, 21. 3. 2023, ob 19.00 Svetovni dan poezije z Literarnim društvom Zeleni oblaki: Zarjin svet prepleta besed, literarni večer z najmlajšo članico društva, Zarjo Razložnik Prešernova dvorana Narodnega doma Logatec Četrtek, 30. 3. 2023, ob 19.00 Potopis: Popotniško zorenje Viljema Gogale Prešernova dvorana Narodnega doma Logatec APRIL Torek, 4. 4. 2023, ob 19.00 Simon Prosen: Slovenija, čarobna dežela /ob svetovnem dnevu etnologije Velika dvorana Narodnega doma Logatec, vhod skozi knjižnico Četrtek, 6. 4. 2023, ob 17.00 Otroška predstava ob Andersenovem dnevu: Lutke Velenje: Peter Nos Velika dvorana Narodnega doma Logatec, vhod skozi knjižnico Sreda, 12. 4. 2023, ob 18.00 Ob bližajočem se Dnevu Zemlje: Z vezenjem polepšajmo in popravimo oblačila (»upcycling« oblačil) – Urška Orešnik/Vešča.si Obvezne prijave na prireditve@knjiznicalogatec.si Petek, 21. 4. 2023, ob 19.30 Noč knjige: Bralna čajanka s Knjižno desetko čitalnica Knjižnice Logatec Torek, 25. 4. 2023, ob 19.00 Jerneja Jošar: Vrtnarimo sonaravno in brez stresa Velika dvorana Narodnega doma Logatec, vhod skozi knjižnico Monografijo »Prost« o pesniškem in fotografskem delu Andreja Žigona« lahko kupite Knjižnici Logatec. Za več informacij o prireditvah obiščite našo spletno stran www.knjiznicalogatec.si, ali Facebook stran Knjižnice Logatec. Gvido Komar LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 Vse prireditve so brezplačne. 21 OSEBNOSTI PODOBAR JERNEJ JEREB (1838–1929) O bičajno Jerneja Jereba obravnavamo kot metliškega podobarja, a rojen je bil 22. avgusta 1838 na Vrhu Svetih Treh Kraljev, ki je danes v logaški občini, v njegovem času pa je sodil v tedanjo žirovsko občino. Po sredini stoletja je odšel v uk k Juriju Tavčarju v Idrijo. Pri njem naj bi ostal dolgih trinajst let, torej vse do okoli 1864. Glede na to, da se je že 1858. podpisoval kot kipar v Idriji – »Bildhauer in Idria« (npr. datirana risba za Dragatuš, 11. 7. 1858) – se je najverjetneje osamosvojil kar nekaj let prej. Potem se je za nekaj mesecev zaposlil v Kamniku pri mojstru Matiji Ozbiču, nato pa odšel v Kranj, a spet le za kratek čas, saj so naročila v glavnem prihajala iz Bele krajine. Ko je še živel v Kranju, je naredil véliki oltar za župnijsko cerkev sv. Petra v Črnomlju, za katerega je načrt oskrbel suhorski župnik Janez Škofic. Umetnostni in kulturni zgodovinar ter teolog Viktor Steska je v Zborniku za umetnostno zgodovino leta 1943 v svoji predstavitvi podobarja Jereba v zvezi s tem oltarjem zapustil zanimiv zapis: »Ko ga je vozil na dveh vozeh v Črnomelj skozi Toplice in Črmošnjice, se je v Vrčičah voz prevrnil in bi kmalu Jereba ubil. Pogodba se je glasila, da dobi za ta oltar 700 gold. In od vsake podružnice vedro vina. Vina pa ni dobil. Zato je imel od tega oltarja škodo.« Leta 1871 se je Jereb poročil ter se še istega leta naselil v Metliki, kjer je odprl tudi podobarsko delavnico. Le-to je za njim prevzel in do smrti 1951 vodil sin Vincenc. Pri hiši se je reklo »Pri Piltaverjevih« (nem. der Bildhauer – kipar). V tej delavnici se je poleg njegovih treh sinov Jerneja, Rafaela in Vincenca izučilo več podobarjev, poleg Josipa (Jožefa) Čeferina (†1871) vsaj še slikar in risar Ludovik Grilc (†1910), ki je prav tako prišel iz Idrije. Gotovo pa je najbolj znan Jerebov učenec Metličan Alojz Gangl (†1935), kasneje akademsko šolan kipar, mdr. avtor prvega reprezentativnega figuralnega javnega spomenika, postavljenega v čast kakšnemu Slovencu, spomenika pesniku Valentinu Vodniku v Ljubljani (1889). Leta 1926 je Jereb odšel k hčerki Justini v 22 Edini ohranjen Jerebov portret (fotografijo) hrani Arhiv Belokranjskega muzeja v Metliki. Dalmacijo, umrl je 22. februarja 1929 na Hvaru, kjer je tudi pokopan. Ohranjenih je več Jerebovih načrtov za oltarje, ki jih odlikuje precizna risba, navadno s svinčnikom ali tušem. Običajno so akvarelirani, več je tudi signiranih. Nekaj je tudi slik in risb z različno posvetno motiviko. Pri risbah se vidi, da je imel mojster hitro in zanesljivo potezo, slogovno pa ta dela segajo vse od baročnih in rokokojskih do nazarenskih. Vse hrani Belokranjski muzej v Metliki. Podobarjevo zapuščino je muzeju leta 1962 podarila Jerebova hči Justina, poročena Japelj. Jereb je delal večinoma za mesta in kraje v Beli krajini, na Kočevskem in Dolenjskem ter na sosednjem Hrvaškem. Za eno njegovih najpomembnejših del šteje ikonostas, ki ga je naredil za leta 1903 zgrajeno grškokatoliško cerkev sv. Cirila in Metoda v Metliki. Simona Kermavnar POSLOVNE STRANI MIZAR ROBERT BEČAJ, REGIJSKI PODJETNIŠKI USPEH LETA R egionalna primorsko-notranjska radijska programska mreža Radio 94 je 14. januarja v Jamskem dvorcu v Postojni uspešno izpeljala prireditev Ona&On – dejanje leta 2022. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Tudi letos so podelili tudi priznanje za podjetniški uspeh leta primorsko-notranjske regije. Slednje je pristalo v rokah logaškega obrtnika Roberta Bečaja iz družinskega podjetja Mizarstvo Bečaj. Robertu Bečaju je prestižno regijsko priznanje izročil predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec Bogdan Oblak in ob tem dejal, da »… smo ponosni na to, da imamo med člani zbornice tako dobre podjetnike in podjetja, teh pa v Logatcu ni malo.« Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je ob zaključku akcije Ona&On – dejanje leta dejala: »Naj bodo nocojšnji nominiranci v ponos in svetel zgled, kakšna skupnost moramo biti.« Priznanje za gospodarski regijski uspeh je tokrat prejelo podjetje Proplace iz Podskrajnika pri Cerknici, ki se ukvarja s proizvodnjo elektronskih komponent. Priznanje Ona 2022 pa je po izboru poslušalcev Radia 94 osvojila zborovodkinja Cerkvenega mešanega pevskega zbora Zvon iz Ilirske Bistrice Damjana Kinkela. Mizarstvo Bečaj je družinsko podjetje, ki je začelo delovati leta 1990. Ustanovitelj podjetja Robert Bečaj st. je s svojim znanjem zastavil samostojno dejavnost in se na začetku ukvarjal z lesnimi polizdelki, ki jih je podjetje ponujalo večjim slovenskim in tujim podjetjem. Leta 2009 je svoje znanje in podjetje predal sinu Ro- bertu Bečaju ml., ki je dejavnost s svojo vizijo, idejami in željami razvijal in širil na trenutno glavno dejavnost – izdelavo notranjega pohištva po meri najvišjega kakovostnega razreda. Ob sodelovanju s priznanimi slovenskimi in tujimi podjetji, arhitekti in drugimi strokovnjaki s področja lesarstva svojim strankam in kupcem zagotavljajo najvišjo kakovost pri izpolnjevanju želja in ciljev. Podjetje svojo prodajo zajema na slovenskem trgu, izdelke pa kot dolgoletni partner izvažajo tudi na Nizozemsko in Avstrijo. Dejan Šraml Foto: Valter Leban AKTUALNE NOVICE Subvencija za lesne pelete Decembra 2023 je bil sprejet zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki je med drugim določil pridobitev subvencij za nakup lesnih peletov. Upravičenci do subvencij za nakup le-teh so fizične osebe, ki razpolagajo z vgrajeno kurilno napravo za običajne potrebe oskrbe s toplotno energijo svojega gospodinjstva in pri tem kot gorivo uporabljajo lesne pelete. Dodatni pogoj za pridobitev subvencije je še, da je bil nakup peletov za ogrevanje v lastnem gospodinjstvu opravljen v obdobju od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2022. Upravičenec je za eno vgrajeno kurilno napravo upravičen do subvencije za nakup največ pet ton peletov. Subvencija bo znašala 100 evrov za eno tono peletov. Vlogo bodo upravičenci lahko oddali pri Borzenovem centru za podpore prek spletne aplikacije ali v fizični obliki. Trenutno pridobitev subvencij še ni mogoča, a je center za podpore na svoji spletni strani na tej povezavi že objavil seznam prilog, ki jih mora vsebovati vloga za subvencijo. Več informacij na www.borzen.si. Subvencije za hitrejši vstop mladih na trg dela Delodajalci lahko pridobijo mesečno subvencijo v višini 300 do 490 evrov za zaposlitev brezposelnih mladih do 25. leta starosti. Delovno razmerje je treba skleniti za nedoločen čas ter zagotoviti tudi mentorstvo in usposabljanje ali izobraževanje za novozaposlenega in mentorja. Namen povabila je predvsem spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju mladih za nedoločen čas, kar dolgoročno krepi njihovo odpornost na nihanja v gospodarstvu ob nastopu kriz. Z zagotavljanjem pridobivanja zlasti digitalnih veščin spodbujamo tudi pridobivanje kompetenc tako pri mladih kot njihovih mentorjih. Več na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje. Dejan Šraml Dejan Šraml LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 23 ŠPORT PRVIH POL STOLETJA TWIRLING KLUBA LOGAŠKIH MAŽORET T wirling klub logaških mažoret je v januarju s predstavo Levji kralj v športni dvorani v Zapolju zaznamoval častitljivih pol stoletja delovanja. V naslednjo polovico stopajo s še večjo zavzetostjo in pogumom. Predsednica Nives Varga vztrajnost in stabilnost kluba pripisuje ljubezni do twirling in mažoretne dejavnosti, zadovoljstvu, veselju ob pogledu na članice v vseh teh letih, ko izpeljejo odlično prireditev, nastop. »Seveda ne gre pozabiti na pomen podpore staršev, posameznikov in podjetij, ki prepoznajo dobro delo kluba in ga podpirajo,« dodaja Vargova. Največ pa po njenem mnenju šteje entuziazem, saj klub ni pridobitna dejavnost in ga Nives vodi prostovoljno. »Moje plačilo so srčni nasmehi, potrditve staršev, članic, trenerjev, da delamo dobro,« je povedala. V sezoni 2022/2023 ima klub 54 članic in žal nobenega člana, ki pa se jih v prihodnosti nadejajo. V tujini so namreč twirlerji zelo uspešni. Med ključnimi uspehi v 50-letnem delovanju kluba sogovornica našteva pogumen prevzem takrat mažoretne palice Vere Tratnik, leta 1976. »Vera je odgovorna, da dejavnost v Logatcu ni zamrla, temveč se je razvijala. Postavila je dobre temelje, na katerih gradimo nasledniki,« poudari sogovornica. Ključnega pomena je bil prihod twirling športa v Slovenijo leta 1999 in prvi seminar, ki je bil izveden prav v Logatcu, in seveda odlični rezultati na mednarodnih tekmovanjih. »Še nadaljnjih 50 let bomo vztrajali, bili pogumni, obdani z ljubeznijo, razvijali bomo dejavnost, se trudili na prepoznavnosti … In kot vse v življenju je vsako leto nov izziv,« pravi Nives Varga. Blanka Markovič Kocen Foto: Uroš Gutnik Najvidnejši uspehi Twirling kluba logaških mažoret Evropski pokal in Grand Prix World baton twirling federatino, Wurzburg, Nemčija 2014 - Tina Gorkič, 2. mesto, v kategoriji SOLO B ODRASLI Svetovno prvenstvo WBTF, Notingham, Anglija 2014 - Skupina Rubikova kocka, odlično 8. mesto International cup, Abbotsford, Kanada 2015 - Sara Pečkaj, 1. mesto, v kategoriji SOLO A ADULT - Tajda Buh & Sara Pečkaj, 1. mesto, v kategoriji ARTISTIC PAIR A ADULT Evropski pokal, Vandespace, Francija 2016 Kristina Ilić, 3 mesto, v kategoriji SOLO A ADULT Dutch Open, Nizozemska, 2019 - Julia Modic, 2. mesto, v kategoriji SOLO B JUNIOR 1 - Brina Gasser Nežič, 3. mesto, v kategoriji SOLO B JUNIOR 1 - Ana Uršič & Julia Modic, 1. mesto v kategoriji ARTISTIC PAIR B JUNIOR 24 LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 ŠPORT LOGAŠKI PLANINCI USPOSOBLJENI ZA VARNO POT V GORE N a prvo druženje po hribih smo se logaški planinci odpravili na že tradicionalni Novoletni pohod na Bevkov Vrh (1051m). Skupina desetih planincev smo ga pričeli v naselju Sovodenj s strmim vzponom, ki je kmalu popustil in nas po kolovozu pripeljal do male vasice Lanišče. Na križišču smo zavili na položnejšo panoramsko pot, s katere so ob lepem vremenu širni razgledi. Domače društvo je pri opuščeni kmetiji tik pod vrhom, kjer je bilo zbranih veliko pohodnikov, ponujalo tudi okrepčila. Zaradi meglenega vremena smo se odločili, da se po daljši poti, mimo sirarne Na Ravan, odpravimo nazaj v dolino v smeri Nove Oselice. Del poti navzdol v Sovodenj smo prehodili po označeni poti, kjer je potekala Rapalska meja in zaključili prijeten dan v bližnjem gostišču. Po dveh letih korone se je 16 članov PD Logatec udeležilo tradicionalnega pohoda po poti slovenskega tolarja. Z avtomobili smo se odpeljali do Ljubljane, na Dolgi Most, kjer smo se pridružili planincem PD Škofja Loka in nadaljevali z avtobusom do Osredkar pri Podsredi. Tam nas je pozdravila predsednica PD Brežice in pobudnik postavitve spomenika slovenskemu tolarju Ivko Godler. Po kratkem nagovoru se je okrog sto pohodnikov napotilo proti Velikemu Vrhu. Domačini so pripravili tudi postajo s toplimi napitki in prigrizki. Nadaljevali smo po grebenu do vrha, kjer stoji spomenik edini slovenski valuti – tolarju. Tu smo zapeli slovensko himno. Pot nas je vodila proti izhodišču, čez Pusti Vrh s čudovitimi razgledi na Kozje, Veternik, Boč, Donačko Goro. 28. in 29. januarja smo uspešno izvedli naš prvi tečaj v zimskih razmerah. Vodil ga je mednarodni gorski vodnik Matej Jeram, ki ima veliko izkušenj s tovrstnimi tečaji in usposabljanji. Tečaj je potekal v pravih zimskih razmerah na Zelenici. Zjutraj smo se zbrali na Ljubelju, od koder se nas je šest tečajnikov in vodnik podalo proti Koči na Zelenici, imenovani tudi Gorniški učni center. Po kavici smo se odpravili na teren, kjer smo spoznali pravilno (primerno) zimsko opremo (cepine, dereze, lavinski trojček, kako se obleči pozimi). Spoznali smo uporabo žolne (naprave za iskanje zasutega v plazu), delali prerez snežne odeje, ki nam pove stopnjo nevarnosti za snežni plaz. Ko nas je že pošteno zazeblo, smo odšli v kočo, nato pa po zasluženi malici poslušali še teme iz prve pomoči, izmenjali izkušnje ter tako lažje dočakali dobro večerjo v do zadnjega kotička polni koči. Naslednji dan po zajtrku je sledila tura na vrh Ljubelščice, kjer smo lahko pridobljeno znanje prenesli še v prakso, čeprav razmere niso bile ravno idealne (beri: velika količina puhastega snega, udiralo se je do zadnjice). Razgled z vrha pa je bil fantastičen. Ob vračanju smo pred kosilom še enkrat ponovili izkopavanje zasutega pod plazom, sondiranje in uporabo žolne. Denis, naš sošolec na tečaju, pa je prikazal tudi sprožitev nahrbtnika z zračno blazino. Tečaj smo zaključili z okusnim kosilom in analizo. Osebju koče na Zelenici pohvala za gostoljubje, prijaznost in okusno hrano, kljub veliki gneči smo bili izvrstno postreženi. Lepo povabljeni v našo družbo! Avtorji zapiskov: J. Rus, J. Rudolf, T. Korenč Zbrala in uredila: Ljubica Pivk Foto: T. Korenč LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 25 ŠPORT Zogodovina košarke na Logaškem: REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA MLADINKE V MURSKI SOBOTI IN UVRSTITEV V I. REPUBLIŠKO LIGO L eta 1970 je Anton Gosar spremljal mladinke na mladinsko republiško prvenstvo v Mursko Soboto. Turnir je potekal 10. in 11. 10. 1970. Na njem je sodelovalo sedem ekip ( Ježica, ŽKK Maribor, Maribor 66, Murska Sobota, Ilirija, Olimpija in Logatec). Zmagala je ekipa Murska Sobota pred Mariborom 66. Ekipa KK Logatec je zasedla šesto mesto pred Ljubljansko Olimpijo, ki so jo premagale v podaljšku z rezultatom 39 : 37. Na turnirju so igrale: Veronika Zupančič, Vera Vrhovec, Angela Šivic, Boža Brenčič, Meta Urbančič (kapetan), Boža Brus, Nedi Černe, Marina Pečenik, trener Ciril Zupančič in predsednik kluba Anton Gosar. (Vir : arhiv KZS, Nedi Černe-Kranjc, Tone Gosar) V košarkarski sezoni 1971 je ekipa igrala v I. republiški ligi. V ekipi so tekmovale: Boža Brenčič, Minka Musec, Dragica Urbančič, Bernarda Jereb, Meta Urbančič, Barbara Slabe, Nedi Černe, Vera Mihevc, Marija Maček, Milojka Kolar, Jana Istenič, Vlasta Mugerli, Ivanka Korenč in Angela Šivic iz Borovnice. Tekme so potekale z naslednjimi košarkarskimi klubi: Jesenice, Konus - Slovenske Konjice, Ježica, Olimpija, Slovan, Litija, Murska Sobota, Maribor 66, ŽKK Maribor, Kroj – Škofja Loka in Ilirija. Treningi in tekme so se odvijale v Grajskem parku v Gornjem Logatcu. Zaradi neizkušenosti so kar nekaj tekem izgubile v zadnjih minutah igre. V prvi sezoni igranja so premagale ekipo Konus -Sl. Konjice - 56 : 36 in sezono končale na 12. mestu. (Vir: arhiv KZS) Tekma mladink pod vodstvom Bogdana Comina, leto 1965/1966 – prva generacija, z leve: Polona Jernejčič, Minka Musec, Nedi Černe, Mugerli Vlasta, pod košem Irena Podkrajškova (Dimnikarjeva), Slavka Oblak, Jana Verbic, Milojka Kolar. Zaradi pomanjkanja občinskih sredstev je ekipa prenehala obstajati. Dekleta so se razkropila in večletni trud trenerjev (Ciril Zupančič) in pedagogov ŠŠD Mladost (Bogdan Comino, Janez Podjed je šel praktično v nič. Jože Nagode - Krištof Foto: arhiv kluba Prihodnjič: zapisnikarji – časomerilci 26 Logatčanke v temno rdečih majicah z belimi črtami leto 1968 - 1969, z leve proti desni v zadnji vrsti stojijo: Boža Brenčič, Vera Vrhovec – Lovrečeva, Romana Jurjevčič, Marina Musec – Pečenikova, Marija Maček, Mojca Šantel, Meta Urbančič, Veronika Župančič, Jana Arhar. Zadaj z desne stoji Janez Podjed – vodja ekipe. LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 VAŠA POŠTA OBISKALI SMO NAJSTAREJŠO OBČANKO LOGATCA G ospa Pavla Sartori je 24. januarja 2023 dočakala 104. rojstni dan. Po podatkih Društva upokojencev Logatec je najstarejša občanka v Logatcu. Članica društva upokojencev Logatec je že zavidljivih 37 let. Tako kot včasih je še vedno klena, optimistična in dobrovoljna. Vsakič, ko jo predstavniki Društva upokojencev obiščemo na njenem domu, se malo pošali. Skupaj se od srca nasmejimo njenim komentarjem. Letos nam je med drugim vsem zaželela, da bi dočakali njeno starost. Živi doma v hiši, zanjo skrbi sin, in je prav zadovoljna, bistrega duha, dobrega spomina. Je zdrava, samo vsake toliko ji malo ponagaja sladkor– ampak to ni nič takega, pravi. V kratkem času, ko smo bili pri njej na obisku, smo se nalezli njenega optimizma, zadovoljstva in prepričanja, da bo vse v redu. Iz srca ji želimo vse dobro, veliko prijetnih trenutkov in da se ob letu osorej spet srečamo. Besedilo in foto: Milena Šemerl, DU Logatec LOVSKA DRUŽINA LOGATEC - NAJMLAJŠI IN LOVSTVO V erba docent, exempla trahunt. - "Besede učijo, zgledi vlečejo." Je res, da bi narava sama vse najbolje uravnavala? To ni res. Res bi bilo le takrat, če ne bi bilo več človeka. Ta je naravo zlorabil in pohabil, odločilno pa bo nanjo vplival tudi v prihodnje, dokler bo na Zemlji s svojimi potrebami. Pa vendar lahko postanejo lovci vsi tisti, ki so pripravljeni organizirano delati v lovski organizaciji v korist narave in divjadi, ki so se pripravljeni izobraževati, se marsičemu odpovedati ter deliti dobro in slabo s svojimi lovskimi tovariši … (Edo Krašna, Niko Tičar, Marjan Fortin, Janez Černač: LOVITI JE NARAVNO, Ljubljana, 2004) Naši medsebojni odnosi, izobraževanje, spodbujanje, klima, v kateri živimo in delamo, vse to, kar vidimo in srečujemo vsak dan, je bistvenega pomena v življenju, ozaveščanje mladih pa je naša dolžnost. Lovci moramo s svojim zgledom za to poskrbeti. Na namig vzgojiteljice Katarine Urbas in mojo osebno pobudo sem s kot skromno gesto sklenil podariti nekaj sončničnih semen za zimsko krmljenje ptic. Eno dobrih del človeka v sožitju z naravo. Hvala starešini Vinku Vidmarju in gospodarju Ingu Kuratu, ki sta mi to omogočila. Ob predaji hrane za zimsko krmljenje ptic v VVZ Kurirček, Gornji Logatec, skupinica »metuljčki« LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 Miro Vučić Foto: Anja Trček 27 VAŠA POŠTA / ZAHVALE SNEŽNA ZABAVA J anuarja nas je v Hotedršici zelo razveselil sneg. Najbolj šolarje, seveda. Zadnji teden pred zimskimi počitnicami so izkoristili za gibanje na snegu na hribčku za šolo. Najprej je Športno društvo Hotedršica s teptalnikom za sneg poskrbelo za ureditev tekaške proge in sankališča ob šoli. Vsi učenci Podružnične šole Hotedršica so se v dopoldanskem času pod vodstvom učiteljice Milojke Rupnik podali na tekaške smuči. Spoznali so potrebno opremo za tek na smučeh, primerno ravnanje z njo ter se podali na progo. Nekateri prvič, nekateri pa že zelo samozavestno. Na sankališču so uporabili svoje lopatke in bobe in v parih ali sami brzeli po beli strmini. Uživali so v naravi, na svežem zraku, pri druženju s prijatelji. Še sonce se je odločilo, da nam bo pogrelo športne dni. Da je zima letos res super, smo se strinjali učenci in učiteljice. Učiteljice POŠ Hotedršica in Barbara Požarnik Vavken Foto: Andreja Rovšek in Milojka Rupn Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA FRANČIŠKA MILAVEC ZAHVALA (24. 11. 1940 – 10. 1. 2023) Ob izgubi naše drage IVANKE PAVLIN Ob slovesu naše drage mame, stare mame in prababice se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za vse izraze sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Jeleni Debeljak, patronažnim sestram in sestram CSD – pomoč na domu. Hvala Gorazdu in Mihi Bošnjaku za organizacijo pogreba, pevcem in trobentaču, cvetličarni Karmen in g. župniku za poslovilni obred. Hvala g. Borisu Teglju za poslovilne besede. (23. 01. 1932 – 15. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za vsa izrečena sožalja in tople besede ter darovano cvetje in sveče. Hvala župniku, pevcem, trobentaču, cvetličarni in g. Bošnjaku za organiziranje pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vsi njeni 28 LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 ZAHVALE Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel tudi, če umre. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je… Kogar im ZAHVALA ZAHVALA ALOJZIJ MOLK Poslovil se je mož, oče in dedek (18. 12. 1937 - 7. 12. 2022) ANTON KLAVŽAR Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in pomoč, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Logatec in UKC Ljubljana ter Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se g. župniku Simonu Onušiču, g. župniku Jožetu Čuku in g .patru Ivanu Platovnjaku za opravljeno sv. mašo in pogreb ter cerkvenim pevcem. Iskrena hvala domačemu gasilskemu društvu za številno spremstvo, GZ Logatec ter predsednici Mojci Cempre za poslovilni govor. Hvala Pihalnemu orkestru Logatec in g. Albreht Robiju za zaigrane skladbe ob slovesu ter Obrtni zbornici Logatec. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v času bolezni. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih slovesa in hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. VsiPoslovil njegovi se je mo ANTON K Žalujoči vsi njegovi Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. A prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v času bolezni. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih slovesa in hvala vsem, ki ste ZAHVALAboste ohranili v lepem spominu. JOŽE TURK ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata Iz Rovtarskih Žibrš JANEZA RUSA (1962 – 2023) Ob nenadni izgubi našega očeta, ata, sina in brata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z njim prehodili njegovo prekratko življenjsko pot. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani pri organizaciji pogreba. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in domačim pevcem za petje. Hvala ZŠAM in OOZ Logatec za poklon in spremstvo na pokopališču. Hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga z nami pospremili na zadnji poti. se zahvaljujemo dr. Katarini Turk in osebju ZD Logatec, reševalcema Marku Petkovšku in Tomažu Modrijanu. Zahvaljujemo se urgentnemu bloku ZD Vrhnika, ZŠAM Logatec, pevcem za krasno petje, župniku Janezu Komparetu za poslovilni obred, Gorazdu Bošnjaku za zadnjo pot in igrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo skupaj pospremili Janeza Rusa na zadnjo pot. Vsi njeg Žalujoči vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 1 29 ZAHVALE Zapel je zvon še zadnjič tebi v slovo. Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. Počivaj v mehki zemljici, naj na grobu ti svetijo svečke in krasi naj ga cvetje. ZAHVALA ZAHVALA V 83. letu je nepričakovano sklenil svojo življenjsko pot dragi mož, oče, dedi, tast JULIJANA TOMŠE (20. 2. 1929 – 30. 12. 2022) ANDREJ LUKANČIČ iz Logatca. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gre gospodu Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba, gospodu župniku za opravljen obred, cvetličarni Karmen za žalno cvetje, reševalni ekipi Zdravstvenega doma Logatec za požrtvovalno delo. Hvala tudi pevcem in trobentaču za odigrano tišino. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku. Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala ZD Logatec in patronažni službi. Hvala g. Gorazdu in Mihi Bošnjaku za organizacijo in izpeljavo njenega pogreba. Hvala tudi g. župniku Janezu Komparetu za sveto mašo. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Hči Nevenka z družino OPRAVIČILO V februarski številki Logaških novic je bila zahvala za pok. Andreja Lukančiča objavljena z napačno zapisanim imenom pokojnika. Prizadetim se iskreno opravičujemo. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Uredništvo ZAHVALA MARIJA RUPNIK OBVESTILO (27. 5. 1934 – 2. 12. 2022) V izogib nenamernim napakam pri objavah zahval vas obveščamo, da le-te sprejemamo izključno po elektronski pošti na naslov blanka.markovic-kocen@logatec.si ali osebno v sprejemni pisarni, kjer bo uslužbenka občinske uprave računalniško zapisala želeno besedilo, ki ga boste potrdili s podpisom, in poskenirala fotografijo. Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in darove za obnovo cerkve Sv. Barbare na Ravniku. Hvala zdravstvenem osebju ZD Logatec, še posebej dr. Andreji Turk Šverko in patronažni sestri Aleksandri za nesebično pomoč. Iskrena zahvala g. župniku Draganu Adamu za poslovilno mašo, g. Gorazdu in g. Mihi Bošnjaku za organizacijo pogreba, pevcem za zapete pesmi in ge. Barbari Zelenec za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Uredništvo 30 LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 Žalujoči otroci: Mojca, Andra, Jože, Anka, Srečko in Tina z družinami. LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3 31 32 LOGAŠKE NOVICE – MAREC – ŠT. 3