Polliihia phStfli ▼
Leto *f št. 261
Liubliand, Četrtek 7. novembra
Cena 2 Din
«L I1U 112», 1134. 11» 1124 •ddeleki UnbOuM. Pretočno« 4. r«Mn« It MM.
Mifibofi AMBmdnMrt Ml «L 14 T«tetae k «G4
«•> Koocaov« rftfia IL 1 Teleta« ta 190 SaGal prt poit 6eta amtti UaMJua ta. HX3i Pnte 6Uo 74J60) Wim Nr. 106.241
LJubljana. 6. novembra
Pač najtežji problem Maodonaldove-ga kabineta so vnanjepolitična vprašanja. Na več kot enem mestu so se v območju velikobritanskega imperija raizveselili labouristične vlade, smatrajoč upravičeno, da se bo z njenim nastopom ponudila najugodnejša prilika za uveljavljenje političnih teženj, ki se za časa konservativne vlade niso mogle realizirati
Ali ravno v vnanjepolitičnih problemih je labouratična vlada najlabilnej-ša, ker bi ji mogla parlamentarna opozicija prav tu izpodnesti tla. Ko je bil Maodonald prvikrat na vladi, je izvajal iz taikšne konstelacije konsekvence in je bil v vnanji politiki precej rezerviran. Takrat je n. pr. nacionalistični voditelj iz Egipta, pokojni Zaglul paša. prišel v London, da poskusi ugodno solucijo egiptovskega problema. Ni se mu posrečilo; Macdonald je postavil interes britskega imperija nad principe svoje stranke ter samostojnosti Egipta ni bil pripravljen začrtati tako obsežnega kroga, kakor so želeli in upali egiptovski nacijonalisti. Marsikako simpatijo si je Maodonald zapravil s tem.
V drugi eri svoje vlade je Macdonald postal radikalnejši. Egiptu je dovolil tako šiToko segajoče koncesije, da je zadel z njimi na zelo ostro kritiko svojih konservativnih nasprotnikov. Ali odnehal vendarle ni, ker smatra, da so več vredne simpatije političnih pristašev in teoretikov, nego tradicionalnih zagovornikov državnega imperijalizma. V Egiptu se je pričel nov režim z novo vlado, kar bo imelo v kratkem za posledico obnovo normalnih parlamentarnih odnošajev.
Tudi v razmerju do sovjetske vlade Je ostal zvest svojim principom in Je popustil v pogajanjih za obnovo diplomatskih odnošajev sovjetski delegaciji v toliki meri, da so nasprotniki njegove koncesije označili kot kapitulacijo. Kako se bo nadalje razvijalo razmerje do Moskve sedaj, ko je angleški parlament v načelu že odobril obnovitev stikov z Rusijo, je še negotovo. Delegaciji obeh držav, ki imata nalogo, da izdelata podrobnosti dogovora glede obnovitve nedsebojnrh diplomatskih odnošajev, bosta imeli še mnogo trdega dela in treba bo odstraniti še marsikako zapreko.
Tudi Irska skuša poraibiti priliko In doseči na račun radikalne demokratičnosti labourističnega kabineta koristi za svoje nacijonalistične težnje. Tam le interesanten primer, kako Britanci rešujejo problem nacijonalne suverenosti. Velika Britanija naglasa, da so domini-joni popolnoma suvereni, toda istočasno ne želi, da bi na pr. člani imperija sklepali mednarodne arbitražne pogodbe, zakaj v tem primeru bi se moglo in bi se moralo zgoditi, da bi internacijo-nalni razsodiščni forum reševal spore n. pr. med dominijonom in Anglijo. Irska pa je kljub temu storila ta korak in priglasila v Haagu svoj pristop k mednarodnemu razsodišču. Tudi to ie novost, s katero se stari predstavitelji velikobritanskega imperija ne morejo sprijazniti.
Naposled je prišla na vrsto Indija. Macdonald je lani na kongresu veliko-britanske labouristične konference izrekel željo, da bo v kratkem tudi Indija stopila med dominijone. Ta izjava se je smatrala za programatično, zato se je po pravici računalo, da bo labouristični voditelj kot predsednik vlade prevzel odločilno iniciativo v indskem problemu. Sedaj prihaja stvar na dnevni red in vse kaže, da ne bo dolgo, ko se la-dia uvrsti med dominijone.
Morda pa bo ravno Indija najtežavnejši problem. Zakaj tu vprašanja zorijo počasi In velika nasprotja niso le med načrti Britancev in težnjami ind-skih nacijonalistov, marveč tudi težnjami posameznih indskih strank samih. Konservativni krogi svario Macdonal-da pred prenagljenostjo. Opozarja se posebno, da znana Simonova komisija, ki je odšla v Indijo z nalogo, da na mestu prouči možnosti in potrebe, kako ustavo naj dobi ta dežela v bodoče, še ni dovršila svoje misije, ni še zaključila svojih elaboratov, pred vsem pa še ni sestavila svojega predloga. Toda mak) je verjetno, da bi se Iabouristična vlada ozirala na te in slične pomisleke. Zakaj, ne sme se prezreti, da si Simonova komisija v Indiji nikakor ni pridobila simpatij, nasprotno, da jo ie velik del politične javnosti v tej deželi naravnost bojkotiral, z ogorčenjem zavračal njene metode in zahteval pred vsem primerno sodelovanje Indijcev samih. Ako Macdonald desauira komisijo, bi bila to gesta, ki bi našla prav gotovo zelo simpatičen odziv v Indiji in na tO Iabouristična vlada gotovo računa.
Vidi se tedaj, da je Maodonald v dobi druge svoje vlade ubral precej drugačno taktiko nego pred leti. S kakim uspehom in rezultatom za stranko in državo', to pa je eno naiinteresantneiših vprašanj sodobnosti in bodočnosti
Fantastične vesti o fašističnih naklepih
Informacije uglednega berlinskega lista o fašističnih načrtih za razkosanje Jugoslavije in obvladanje Balkana
Berlin, 6. novembra, r. Eden najuglednejših nemških listov »Vossische Zeitung« objavlja na uvodnem mestu naslednje poročilo o italijanski politiki do Jugoslavije:
»Ko je general Zivkovič 6. januarja prevzel v Jugoslaviji vlado, si je pred vsem prizadeval, da uredi odnošaje z vsemi sosedi. Posebno se je potegoval za prijateljstvo Italije. Jugoslavija je stavila Italiji ponovno predloge, po katerih bi se mogla nasprotstva med obema državama prijateljsko in stalno urediti. Vselej pa je fašizem vse te predloge zavrniL Iz tega moramo torej sklepati, da fašizem noče prijateljske, za oba dela častne in sprejemljive ureditve odnošajev z Jugoslavijo.
Dobro poučeni diplomatje nezaintere-siranih držav zatrjujejo da fašizem ne zasleduje sporazuma, marveč podjarm-Ijenje Jugoslavie. Ozadje tega postopanja Italije je v konstrukciji fašizma, ki mu bo prej ali slej potreben velik zunanjepolitičen uspeh. Ta uspeh oa more pričakovati Italija samo tam. kjer ji ni treba računati na večji odpor, torel ori Jugoslavii.
Mussolini je govoril o »kritičnem« m odločilnem letu 1936. To namiga *anje dokazuje, da pripravlja fašizem proti Jugoslavii vojno, da bi na ruševinah te države zgradil svojo nadvlado nad vsem Balkanom.
Načrt za italijanski pohod je v nekaterih podrobnosti že znan. Ker italian-sko - jugoslovenska meja ni ugodna za napad, namerava Italija izvesti napad s severa, kršeč avstrijsko nevtralnost na Koroškem in Štajerskem, to je na najslabši in najmanj zavarovani fronti Jugoslavije. Z Albanijo ima Italija tajno vojaško pogodbo. V primeru volne z Jugoslavijo bo tvorila Albanija italijansko pohodno ozemlje. Albanska vojska bo prišla pod italijansko '»ovelistvo In Albanija je obvezana napovedati Jugoslaviji vojno skupno z Italijo. Zato dobi
Albaniia od sedanjega jugoslovensikega ozemlja večji del Sandžaka In Novega Pazarja, Kosovo do Skoplja in sreze Gostivar. Debar in Ohrid. Slična tajna vojaška pogodba obstoja med Italijo m Madžarsko. Kakor hitro bo Italija napovedala Jugoslaviji vojno, mora Mad."*r-ska napasti Jugoslavijo s severa z vsemi razpoložljivimi močmi ter dobi kot nagrado za to vse nekdanje madžarske pokrajine jugoslovenske države do Dra ve in Dunava.
Mussolfoi ie stopil v zvezo tud? s hrvatskem in črnogorskimi emigranti ter z maikedonslkim revolaiekmairmm odborom. Hrvatom je obljubil ustanovitev saimostoVie države, -ki 'bi ob^egafe staro Hrvatsko s Slavon^o 'm zapadtti del Bosne. Za kra'% ie določen rta^ianrslk-i prnc. Hrvatskim emVrairtom je obljubil Mus-solmi kot nagrado za eventoH:™ podporo njegove akcije povrnitev Reke, ki naj bo svobodna tatoa hrvatskemu zaledni.	,
Slovenk bi Ttenftfta amiefkthrala fn ji dovolila bržknne omei.ieno avtonomijo. DaVnaofta bi se od' zaliva Pri Obrovcu do KoiWa z o!zk%i m a som do d:?'— srt«*ra pogorja orMjuSia direktno ItaiM-ii. Krajev*™ Črna
liena v svwih predvojnih metah 'pod' vladavino mladoletnega Mihajla Petroviča Niegnjša. nečaika Haljam sike kiraijice im vnuka zadnjega črnogorskega kralja N^ole I. Macedonite bi postala samo-stoina država ali oa bi se priključila BoOga-riji, če bodo Bolgari sprejeli Mus-sol;nr'?eve pogoje, zlasti oa njegove go-ripodiatrclkie zahteve. SrMia, olbdama z vseh strani od itel^ai^kiih vazalnih držav. bi bila nato prV<l:ena. da^se brez-roigoroo -podvrže zahtevam fašfrr— »
Odgovornost za te, vsekakor precej famtaisitične vesti prepuščamo seveda »Vos>s;sohe Zcitorug«. ki jih tudi sama zakCiučuie z rezervo, da težko jutgo-toviti, ali so te informacije v splošnem in podrobnostih točne« in da jiih zato »objavita s poJsritm prdržlkom.<
Predpisi za prevzem uprave po banih
Naredba ministrskega predsednika o likvidaciji župa-nij in oblastnih samouprav ter prenosu poslov na bane
Beograd. 6. novembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič ie izdal to-le naredbo o likvidaciji župani in prenosu njihovih poslov na bansko upravo:
Zaradi enotnega izvrševanja predpisov zakona o nazivu kraljevine in o razdelitvi na upravna področja z dne 3. oktobra odrejam:
l. .
Dne 10. novembra 1929 vključno prestane poslovanje županij in njihove pristojnosti preidejo v kompetenco ban-skih uprav. Veliki župani odnosno njihovi namestniki so dolžni, da neutego-ma po prejemu tega razpisa obveste podrejena oblastva in prebivalstva o prenosu poslov s pozivom, da počenši z 11. novembrom 1929 pošiljajo svoje uradne pošiljke iz dosedanje pristojnosti v pristojnost banskih uprav.
Do 10. novembra 1929 se bo sprejemala in označevala uradna pošta še pri županijah ter se bodo reševali posli še pod vodstvom velikih županov kakor doslej. Tega dne zvečer se bodo zaključili delovodni protokoli, registri in druge pomožne knjige za protokoliranje spisov.
Od 11. novembra 1929 se bodo župa-nie imenovale »Županija v likvidaciji«.
IL
Bani, odnosno pomočniki banov morajo do 10. novembra 1929 ukreniti vse potrebno, da bodo mogli bani U. novembra prevzeti oblast v vsem jim poverjenem področju in začeti poslovati
III.
Hkrati z likvidacijo županij bo izvršena likvidacija oblastnih samouprav. Glede določitve oblastne imovine in njenega prenosa na banovine ter glede prehodne uprave veljajo predpisi z dne 23. oktobra 1929 (»Službene Novine« z dne 25. oktobra št. 250 S. N.).
IV.
Telegrafskim potom bodo ban! In veliki župani na enotnih obrazcih sporočili ministru notranjih poslov, da so izvedli to naredbo. in sicer
10.	novembra veliki župani, oziroma njihovi namestniki, da so županije prenehale poslovati in da so ravnali v vsem, kar ta razpis od njih zahteva:
11.	novembra bani. da so prevzeli oblast v poverjenem jim področju In da je banska uprava začela poslovati:
16. novembra bani, da so razrešili oblastne komisarje njihove dolžnosti in prevzeli posle dosedanjih oblastnih samouprav,
a najdelj do konca likvidacije, t. j. do 4. decembra, bani. da so izvedli likvidacijo oblasti in županij v likvidaciji
Značilna interpelacija o ubojih na Bolgarskem
Bolgarski poslanec KuKšev je v!oži! v Sobramfu ^ interpelacflo na vlado, v kateri potrjuje vse dosedanje ugotovitve o ubojih
na Bo*<* -»rsikem
— Sofija, 6. novembra. Narodni poslr-nec n agoroje-šumajskega okrožja Kulise j« vložil na predsednika vlad« v Soferanj-naslednjo interpelacijo:
Poldrugo loto sem je bik) na boigarsken ozemlju ubitih povodom sporov med ms-kedonstvujuščimi več desetin bolgarskih državljanov. Nihče izmed ubijalcev ni bil po obvestilih, ki sem jih zbral, prijet, niti kaznovan. Za mnoge slučaje, kakor se zsdi, sploh ni bila uvedena preiskava. Ti uboji se vrste drug za drugim. Cela vrsta aktov dokazuje na brezdvomen način, da je krvavi sistem razširjen daleč naokrog in da se bo nadaljeval, kakor doslej, morda v še strašnejših razmerah z vsemi skrajno »pašnimi posledicami za državne in narodne interese. Glede na vse to, mi je čast soglasno s 81. 60 poslovnika prositi ministrskega predsednika, notranjega ministra in
iniatrn pravde, naj mi odgovore oa ta
>rašanja:
1. Ali so Jim mami vsi skrčaiji ubojev, er ni bilo o nekaterih doslej ničesaT ob-avljenega v javnosti, temveč so ostali prikriti v popolna tajnosti? 2. Kakšni ukiepi •o bili podvzeti za izsleditev in kaznovanje njihovih storilcev in kakšni rezultati o bili doseženi ▼ tem pogtedlu? 3. Ali je točno, g. minister pravde, da preiskava o nekaterih ubojih niti ni bila končana, o nekaterih pa sploh ne pričeta? 4. Ali je točno, g. notranji minister, da se pripravljajo novi uboji, javno in glasno napovedani? 5. Kake ukrepe je podvzela in misli podvzeti spoštovana vlada v svrho uporabe zakonov proti povzročiteljem dbsedanjih prestopkov in kaki ukrepi se nameravajo podvzeti, da se konča skrajno odvratni sistem ubojev v posameznih pokrajinah države?.
Težkoče pri ustavni reformi v Avstriji
Končna odločitev bo prepuščena plebiscitu - Pritisk heimwehrovcev - Dr. Schober grozi z demisijo?
Dunaj, 6. novembra, g. Posvetovanja o ustavni reformi v pododboru pri glasovanju niso dosegla potrebne dvetret-iinske večine. Nasprotstva med večino in socijalno demokratsko opozicijo se niso niti najmanj omilila. Težišče situacije preide sedaj v odbor, kjer upajo, da se bo napetost nekoliko polegla. Vlada namerava prepustiti končno odločitev glede nerešenih vprašanj reforme plebiscitu. Oni del reforme, ki vsebuje volilno reformo, hoče na vsak način odpraviti čim prej, tako da bi bile že prihodnjo pomlad omogočene nove volitve.
Neprijeten vtis je napravilo, da helm-wehrovski voditelji dnevno prihajajo v parlament, kjer jim zastopniki večinskih strank poročajo o situaciji. Kakoi se čuje, nastopajo heimwehrovci tako,
kakor da bi hoteli izsiliti rešitev po svoji volji Razen tega zahtevajo večinoma od velenemcev. naj bi se ostro odgovorilo na Henderscnove izjave v angleški spodnji zbornici, ker je interpe-lante informirala avstrijska socijalno -demokratska stranka in jim dala pobudo za interpelacijo. Šli so celo tako daleč. da zahtevajo, da je treba dr. Friderika Adlerja kot informatorja aretirati zaradi veleizdaje. Ker sta zvezni kan-celar dr. Schober in podkancelar Vau-goin, čijih simpatije za heimwehrovce so znane, odklonila te zahteve, ie nastala govorica, da Je dr. Schober zagrozil z demisijo. V zvezi s tem je dr. Schober že danes izdavil novinarjem, da je ta vest neresnična. »Der Abend«. ki je objavil vest o demisiji dr. Schobra, je bil zaplenjen.
Socijalisti demonstrirajo za pravice Sejma
Širom vse Poljske so organizirali socijalisti burne de monstracije proti vladi in Pilsudskemu
je. Nadalme socijalistične demonstrad?« so se vršile ▼ industrijskih okraiih Bijeli-cu, Domtrrovi itd. Uvodnik in drugi poli* tični članek današnjega socialističnega lista »Robotnik« sta bila zaplenjena.
Varšava, 6. novembra. AA. Prejšnio ne-deljo so bile y srezu Lodzu občinske vo litve. Volitve so bile to pot oomemtme .za to, ker gre za popolnoma delavski srez. Zanimivo je. da Je pri ten volitvah dosega vlada zmago na vsej črti. a desničarji niso prejeli niti enega mandata- Politični krogi komentirajo te volitve kot znak splošnega razpoloženja Javnosti ▼ seda^ njem spora med vlado in parlamentom.
Varšava, 6. novembra, s. Tekom včerajšnjega večera so priredili soci:a!isti po vse državi velike demonstracije, da bi demonstrirali za demokracijo sejma in sejmske-ga maršala Daszynskega.
V	Varšavi je prišlo pri teti demonstracijah do spopadov med mani širni delavskimi skupinami, pri katerih je policija aretirala več oseb. V Lvovu ie prišlo do spopadov med množico in policijo. Kakor poroča »Robotnik«, so se pojavili ob 10. zvečer celo tanki no mestnih ulicah. V Lodzu so zahtevali demonstranti imenovanje delavske in kmetske vlade. V Premyslu je policija obkolila Delavski dom in vdrla v lokale socijalistične mladinske organizaci-
Radikalni socijalisti napovedujejo odločno borbo proti Tardieujevi vladi
Plroa seja Tardieajeve vlade — Velko zanimanje za Jutrišnjo
sejo
* :
Pariz. 6 novembra s. TaTdJeujeva vlada Je imela danes prvo ministrsko sejo. Po izdanem komunikeju je vlada v triurni debati proučila notranje in zunanje politični položaj države in ugotovila, da vlada med člani vlade popolna soglasnost Na jutrišnji seji zbornice bo izvedena takojšnja razprava o interpelaciji glede notranje in zunanje politike.
Približno polovica poslancev radikalno socialistične stranke ie imela danes pod predsedstvom Daladiera sejo. na kateri je proti prejšnjim sklepom, da bo vlada presojala po njenem delu, soglasno sklenila, da bo glasovala proti Tardieujevi vladi, ker niti sestava vlade, niti njen program ne odgovarjata političnim načelom stranke. Skupina je dalje sklenila, da bo pri
Velika nesreča nemškega potniškega letala
V	Londonu je treščilo Junkerjevo letalo na zemljo in pokopalo
pod seboj osem oseb — Smrt v plamenih
glasovanja držala strogo disciplino ▼ stranki. _ J
V eBzejski palač! se bo vršila Jutri pod predsedstvom predsednika Tardaeuia seja ministrskega sveta, na kateri bo določeno končno besedilo vladne izjave, katere glavne obrise smo že objavili.
Pariz. 6. novembra d. Politični krogi nestrpno pričakujejo jutrišnje seje francoske zbornice, ki bo pokazala, da li Je Tardieu-ieva vlada dovolj močna, da bo prenesla skrbno pripravljen napad levičarjev in skrajnih desničarjev. Kakor se splošno presoja položaj vlade precej z rezervo, je vendar obče mnenje, da bo 'mela vlada potrebno večino ter da se ji bo posrečilo rešiti najvažnejša zunanje in notranje po-^ litična vprašana a.
London, 6. nov. o. Nemško potniško letalo, ki je bilo namenjeno iz Londona v Oroydou je zgorelo davi v bližini Mar-den Kenta. Od 8 oseb, ki so bile v letalu, jih je 7 zgorelo v plamenih. Letalo je imelo 4 može posadke in 4 potnike, od katerih se je rešil samo eden.
Berlin, 6. novembra, s. Letalo, ki se je davi ponesrečilo takoj po startu v Londonu, je trimotorno Junkerjevo letalo, ki ga je vodil najstarejši in najiz-kušenejši pilot, kapitan Rodzinka. On in radiotelegrafist Miklas sta bila usmr-čena, dočim je drugi pilot Ulrich odnesel težke poškodbe	^
V Guatemali bruhajo vulkani
Mextco, 6. nov. s. Prebivalce Huehuete-nanga je včeraj prestrašilo vo$o podzemeljsko bobnenje, ki mu je kmalu sledil potres in vulkanski izbruhi. Na pokrajino se je zlila teka lave. ki je vse razdejala in dohitela tudi številne begunce. Vsa vulkanska pokrajina je do dva metra visoko pokrita s pepelom. Po nepotrjenih vesteh se je pri tem smrtno ponesrečilo več sto oseb, dočim jih je na tisoče ostalo brez strehe. Kavina žetev in tudi druge letine, so popolnoma uničene Oblasti sodijo, da je škoda še večja, kakor pri izbruhu ognjenika Santa Maria.
Angleški »resfccčiomastedniik obišče Afriko
London, 6. nov. AA. Angleški prestolonaslednik bo odšel na službeno potovanje po Južni in Vzhodni Afriki Angleški kralj in kraljica 9ta odobrila prestokmaslednikovo oot. Princ bo obiskal Capetown. kieT bo gost generalnega guvernerja Južne Afrike vojvode Athlon^kega. Kasneje bo obiskal Vzhodno Afriko. Tu bo njemu na čast prirejen velik lov. Angleški prestolonaslednik bo odpotoval iz Anglije 3. januarja
Štirje ubiti potniki letala, čijih imena še niso znana, so bili Angleži. Vzroka nezgode najbrž ne bo mogoče ugotoviti, ker je letalo popolnoma razbito. Očividci nezgode pripovedujejo, da je hotelo letalo najbrž za silo pristati in ie pri tem zadelo na neravna tla. Pri tem se je razbil rezervoar za bencin, ki se je nato vnel in povzročil požar. Le dvema osebama se je posrečilo v zadnjem trenutku zlezti iz a ^arata in si tako rešiti življenje. Po neki verziji je bil med potniki tudi princ Evgen iz rodu Schaumburg-Lippe.
Ponoven padec tečajev v Newyorku
Newyork, 6. nov. o. Pri otvoritvi včerajšnje newyorške borze so pričeli tečaji vrednostnih papirjev ponovno padati. Nastala je med špekulanti velikanska panika, posebno pa med ženami, ki so jele zastavljati dragocenosti, da so dobile za borzne operacije potreben denar.
Pogreb kneza BMowa
Al tona, 6. nov. o. Tu se je vrM krasen pogreb umrlega kneza Bulowa Vlado je zastopal državni kancelar Franken-MiiMer. Državni zbor je zastopal predsednik Loebe. Na pogrebu je bilo opaziti mnogo dragocenih vencev, med njimi bivšega cesarja Viljema IL, Hindenšurga in italijanskega kralja.
Sovjetski! letalci žele leteti preko Atlantika
Newyork, 6. iKxvembra s. Sovjetski letalca, ki so pc-ed fc-rstlk&n pr.ispet!' seirtkaj z letaJom »Sovjetska knila«, so breeravno naprosili sovjetsko vlado za dovo+teeje. da bi smeli leteti preko At-tarotsfcesa oceana v Aimgffi-jo. Za ta po>!«t b« ster-taJS v 14 dneh s tiarfoour Graoeja na Novi Fiin<i-aaad£H
Senator Brouckere o Bolgariji in Jugoslaviji
Nevtralec o bolgarskih razmerah in vlogi makedonstvu-juščih ter o lepem napredku Jugoslavije
Ljubljana, 6. novembra.
Z današnjim opoldanskim zagrebškim vlakom ob 13.16 je prispel v Ljubljano v spremstvu g. dr. Topaloviča. centralnega tajnika delavskih zbornic, g. Louis de Brouckere, vseučiliški profesor sociologije in zgodovine v Bruslju, belgijski senator in član Društva narodov ter član predsedstva II. internacijonale. G. Louis de Brouckere, ki je znan naš prijatelj, potuje po Jugoslaviji, da proači naše aktualne probleme in dobi vpogled zlasti v življenje naših socijalnih ustanov. Bil je že tudi v sosednji Bolgariji, kjer je prisostvoval kongresu socialistične stranke, nakar je prišel v Jugoslavijo in se mudil v Beogradu in Zagrebu.
V LjuMjani so odličnega gosta na kolodvoru sprejeli zastopniki raznih delavskih strokovnih organizacij in Delavske zbornice z g. Uratnikom na čelu. Imenovani so g. senatorja odvedli s kolodvora v Delavsko zbornico, odtam pa zaradi slabega vremena samo na kratek sprehod po glavnih mestnih ulicah.
Popoldne ob 15. se je vršila v prostorih Delavske zbornice predkonferen-ca tajnikov in delegatov delavskih zbornic Jugoslavije, ki so prispeli v Ljubljano na jutrišnjo sejo centralnega sekretarijata delavskih zbornic.
Po končani seji se je g. senator ljubeznivo odzval prošnji ljubljanskih novinarjev in jim odgovarjal na razna vprašanja ter pojasnjeval svoje poglede na aktualne mednarodne probleme. O namenu svojega potovanja je izjavil med drugim:
»Namen mojega pota je povsem informativnega značaja. Kot odposlanec druge internacionale sem se udeležil kongresa bolgarskih socialistov ter skušal v kratkem času kar najbolj proučiti prilike v Bolgariji. Sestal sem se tam z mnogimi političnimi prijatelji in državniki ter se z njimi razgovarjal o vseh perečih vprašanjih. Posebno sem se še zanimal za izboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo ter se z velikim veseljem uveril, da prodira tudi v Bolgariji spoznanje, da bo treba poiskati za sodelovanje z Jugoslavijo novih poti. V Bolgariji je že danes mnogo uglednih ljudi, ki gledajo na to vprašanje tako, kakor je treba, in ki so globoko uverjeni, da mora priti tekom časa do prijateljstva z Jugoslavijo. Z zadoščenjem sem se uveril, da prodira želja po sporazumu in prijateljstvu z Jugoslavijo tudi v široke sloje naroda, ki si prav iskreno želi miru in reda, da pridejo iz težke finančne in gospodarske krize, s katero se danes Bolgarija bori.«
— Dovolite, g. senator, vprašanje, ali ste se sestali tudi s predstavniki makedonstvujuščih?
»Da, sestal sem se z različnimi voditelji makedonstvujuščih, posebno z onimi, ki stoje na stališču kulturne akcije. V razgovorih z njimi pa sem ugotovil, da so njihova mnenja zelo deljena in da se dele med seboj na frakcije, ki se sovražijo do smrti. Baš v razgovoru z njimi sem se uveril, kako
velikega pomena je vprašanje makedonske emigracije, ki povzroča bolgarskim krogom mnogo težkih ur. Makedonski emigranti so zaradi svoje velike sposobnosti zavzeli celo vrsto važnih mest v upravi države in v vodstvu vojske, kjer imajo tako silen vpliv, da mora z njimi računati vsaka bolgarska vlada. Interesantno pa je, da sem naletel na mnoge člane makedonskega komiteja, ki so mi na moje prigovore, da je teroristična akcija brezupna spričo neomajne volje cele Evrope, osigurati za vsako ceno mir, priznali, da so to pričeli sami uvidevati in da so vedno bolj prepričani, da se bliža akcija makedonstvujuščih neml-novnemu polomu. Izgovarjali pa so se pri tem na aktivnejši del makedonstvujuščih, ki ga danes vodi Vanče Mihaj-lov in ki ne mara čuti o nobenem iskrenem sporazumu med Jugoslavijo in Bolgarijo.«
»Ko sem izrekel željo, — je nadaljeval g. Bruckere, — da bi se sestal z Vančom Mihajlovom, so mi dejali, da je to nemogoče, ker se stalno skriva v planinah, iz katerih ga ni mogoče priklicati; namignili so mi, da se boji menda atentatorjev. Ker mi je bilo mnogo ležeče na tem, da bi ga vendar le spoznal, sem izrekel željo, da ga kljub pomanjkanja časa posetim v planinah. Odvrnili pa so mi, da to ni mogoče, ker mi ne morejo jamčiti, da ne bi naletel na kake nepredvidene nepri-like.«
—	Kaki so, g. senator, vtisi, ki jih odnašate iz Jugoslavije?
»Reči moram odkrito: najboljši; bil sem prijetno iznenaden. Žal sem imel premalo časa, da bi še natančneje proučil vašo lepo zemljo. Glavni vtis, ki sem ga dobil, pa je, da prepevata celo državo živa aktivnost in volja po napredku, ki se odraža na vseh poljih, po sebno pa še na poljedelskem. Kjerkoli sem se mudil, sem opazil pravo ameriško širokopoteznost pri gradnji velikih stavb, mostov, pest in železnic, ki je tem bolj občudovanja vredna, če se pomisli na težave, s katerimi se morajo boriti vse države, nastale na razvalinah razpadle monarhije. Vi korakate z velikimi koraki vzporedno z novim časom in globoko sem uverjen, da boste po dveh decenijih mirnega dela velika in močna država, ki bo najboljša garancija miru na Balkanu.«
—	Dovolite, gospod senator, končno še eno vprašanje. Kaj sodite o naporih naše zemlje za izboljšanje položaja delavstva in ustanavljanje socialnih institucij?
»Z nemalo radostjo sem ugotovil, da ste založili tudi na tem polju vse sile in pokazali vsega priznanja vredno aktivnost. Socialne ustanove, ki sem si jih ogledal v Beogradu, Zagrebu in danes v Ljubljani, so me naravnost za-divile in reči moram, da so presegle moje pričakovanje. Palača in ureditev zagrebškega Središnjega urada bi bili kras vsaki zapadni državi, kakor tudi vaša ljubljanska Delavska zbornica, ki jo je moči mirno vzporediti s sličnimi palačami na zapadu.«
Pogreb književnika Miličeviča
Beorgad, 6. novembra, p. Danes popoldne je bil svečan pogreb književnika in novinarja Veljka Miličeviča. Udeležili so ee ga poleg mnogoštevilnega občinstva številni predstavniki našega literarnega sveta in predstavniki raznih kulturnih in narodnih organizacij, ki eo štele pokojnega Miličeviča med svoje najresnejše sotrudnike. Na domu, pred cerkvijo in na grobu so se v daljših govorih poslovili od pokojnika zastopniki Pen - kluba, Književne zadruge in Novinarskega udruženja.
Za varnost v rudnikih
Beograd, 6. novembra, n. Ministrstvo za Sume in rudnike je izdalo okrožnico, ki se tiče vseh rudniških podjetnikov in raziskovalcev na ozemlju predvojne Srbije. Okrožnica je bila izdana na podlagi poročil komisarjev, odposlanih v svrho pregleda obratovanja raznih rudnikov, kakor tudi glede na izid raznih preiskav o nezgodnih in smrtnih slučajih, pri katerih se je ugotovilo, da veliko število rudniških pooblaščencev in raziskovalcev ne izvršuje v polni meri predpisov za zagotovitev varnosti življenja, izdanih na podlagi rudarskih zakonov.
Nore mednarodne telefonske relacije
Beograd, 6. novembra AA. Na podlagi sklepa mirmbra javnih del so ofrvorjene nov« telefonske eveee med Beogradom, Zagrebom, LjrtfbSjaJK! in Sarajevom »a eci ter Leobnom na drugi strani. Obenem je M civorjen telefonski promet med Vaftevorn t«r Braittotavo hi Prago.
Potres na Hrvatskem
Ivanec, 6. novembra, n. Danes ob 2. popoldne so tukaj začutili dva potresna sunka, trajajoča po pet sekund. Potresna eunka sta bila vertikalna in sta prišla od Juga proti vzhodu.
Velisko neurje v Šibenaku
Šibenik, 6. novembra, n. Danes opoldne se je nad mestom utrgal oblak ter je voda poplavila več ulic in vdrla v mnoge trgovine in kleti. Naliv je močno poškodoval tudi mestne ulice. Neurje je trajalo do 2. popoldne, nakar se je nebo zopet zvedrilo.
Obiski pri finančnem ministru
Beograd- 6. novembra. AA. Danes so obiskali ministra javnih del inž. Savkoviča minister financ dr. Stanko Švrljuga. predsednik beograjske občine Miloš Savčič in jnoravski ban Nestorovič.
Intervencije dr. Srkulja v Beogradu
Beograd, 6. nov. n. Danes je dospel v Beograd zagrebški mestni župan dr. Sr-kulj, ki se je nastanil v hotelu »ExceIsior<, kjer ie sprejel tudi nekaj novinarjev. Ob tej priliki je izjavil, da je i>osetil beograjsko občinsko upravo in se tamkaj zanima! za način kuluka v beograjski občini. Nadalje je izjavil, da je prišel v Beograd zaradi poslov zagrebške mestne občine, zlasti pa kot predsednik zveze mest Jugoslavije. Jutri bo posetil ministre za financ*, promet, šume in rudnike, pravdo, socialno politiko ter javna dela in pošte.
Spojitev Solina s SpKtom
Split, 6. novembra, n. Uvedena je akcija, da bi se cim prej spojil stari Solin s solit-sko obcmo. V prihodnji proračun mestne občine splitske bo vstavljena posebna vsota za ureditev ulic v Solinu, njegovo kanalizacijo in uvedbo električne razsvetljave.
Gostovanje beograjske operete
Sibenik, 6. novembra, n. Snoči ie tu pričela gostovati beograjska opereta s Szir-mayevo opereto »Aleksandra«. Predstava je zelo lepo uspela ter so bile igralcem prirejene živahne ovacije.
Sušak, 9. novembra, n. V nedeljo bo tu prvič gostovala beograjska opereta. Došlo bo 92 članov, med njimi 17 solistov, zbor, tehnično osobge in orkester
PrekrsrfcHev Karlove«?
Zagreb, 6. novembra, n. V današnjem >0b-zoruc objavlja dr. Josip Smodlaka članek, v katerem predlaga glede na 3501etnioo mesta Karlovca. naj to mesto izpremeni svoje ime, ki preveč spominja na Karla Avstrijskega, ter se prekrsti v Zrinjevac, da proslavi tako 6pomin rodbine Zrinjskih.
ItaUfamsko-fugOslovensike konvencije o mejnikih
Rim, 6. nov. AA. Italijanski ministrski svet jc potrdil načrt zakona o ratifikaciji italij*n«ko-jugoslovenske konvencije glede vzdrževanja državnih mejnikov.
Ameriška tovarna avtomobilov
Moskva, 6. novembra. Ameriška tovarna Austrin Comp. je podpisala s sovjetsko vlado pogodbo, po kateri bo zgradila v Nižnem Novgorodu tvornico avtomobilov, ki bo izdelala 140.000 voz na leto.
Mussolini žefi Madžarom lepo bodočnost
Madžarska lahko računa na prijateljstvo Italije - Gom-bos vidi v „batinanju" veliko narodno vprašanje
Budimpešta, 6. novembra, z. »Pester Lloyd« in »Budapesti Hirlap« objavljata intervju z Mussolinijem. Na vprašanje, da li meni Mussolini, da zavisi izpolnitev madžarskih aspiracij od demokratizacije države, ki bi bila izvedena pod tuiim vplivom, je odgovoril Mussolini. da more po tem težavnem problemu ponoviti samo ono. kar je že pred letom izzval v italijanskem senatu. Madžarska lahko računa v vsakem oziru na prijateljstvo Italie. Madžarski narod je vreden lepše in boljše usode, kot jo uživa danes in ki io v interesu Evrope in evropskega miru. tudi zasluži. To vprašanje pa ni v nobeni zvezi z demokratizacijo države. Madžarska mora urediti po svojem lastnem orevdarku notranje-politična nasprotstva. kar ji bo omogočilo tudi rešitev tega težkega problema.«
Budimpešta, 6. novembra s. V zunanjem odboru zgornje zbornice je nastopil zunanji minister Walko proti trditvam dela inozemskega tiska, češ da trdovratno stališče Madžarske otežkoča pariška reparaciiska
pogajanja. Madžarska dokazuje s svojim stališčem za likvidacijo težavnih vpralani. ki so nastala iz zunanjih mirovnih pogodb, odkritosrčno željo končnoveljavne ureditve. Novih reparacijskih bremen Madžarska nikakor ne more vzeti nase in politično nemogoče je, da bi se Madžarska odpovedala onim členom mirovne pogodbe, ki lahko ščiti pravice madžarskih državljanov pred takimi kršitvami, pred katerimi ji.i je hotela ščititi mirovna pogodba sama.
Budimpešta. 6. novembra. AAd. Tekom razprave o načrtu novega vojaškega kazenskega zakonika je minister domobranstva G5mbo6 očital socijalnim demokratom, da so s svojim nastopom proti uvedbi batina-nja v vojski kaj slabo koristili interesom Madžarske. Vojaški kazenski zakon potrebuje vsaka država in se ga ne more odreči, četudi bi bila še tako miroljubna. Nikakor pa ni moči soglašati s tem. kakor da pomeni predložitev novega kazenskega zakona nekake priprave vlade in države za vojna Minister je nato izjavil, da nima nič proti temu, ako nastopajo stranke drqga proti drugi, da pa morajo nasprotja prenehati, kadar gre za velika narodna vprašanja.
Angleška zbornica odobrila sporazum
z Rusijo
Macdonaldovo poročilo o ameriškem potovanju — Ostra debela o indijskem ustavnem načrtu
London, 6. novembra d. Na včerajšnji segi spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald poročal o svojem pose-tu v Zedinjenih državah in Kanadi v zvezi z razorožitvenim vprašanjem. Naglašal je, da smatrata Anglija in Amerika po svojem posebnem sporazumu pariško mirovno pogodbo kot pozitivno obveznost in da hočeta voditi svojo politiko v skladu z nameni te pogodbe.
Zunanji minister Henderson Je predlagal resolucijo, s katero zbornica odobrava obnovo diplomatskih odnošajev med Anglijo m Rusijo ter pogajanja za rešitev vseh nerešenih vprašanj med tema dvema državama. Po daljši Hendersonovi obrazložitvi
vsebine in pomena resolucije je zbornica le to odobrila s 324 glasovi proti 199 ter tako odklonila Baldwinov predlog, naj zbornica izreče obžalovanje, da vlada ni vztrajala pri prvotnih pogojih, ki sta iih postavila ministrski predsednik in zunanji minister za obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo.
Nato je zbornica razpravljala o Indijskem ustavnem problemu, o katerem je govoril imenom vlade lord Parmoor. ki je odločno zavračal očitke konservativcev, da se Je vlada prenaglila m obljubila Indijcem več, kakor so sami pričakovali, ter da s tem neizmerno škoduje živijenskim interesom Anglije.
Angleški lordi proti osamosvojitvi Indije
Indigi se ne sme priznati značaj hoče pravično in pravilno
London, 5. novembra. Na včerajšnji seji lordske zbornice je govoril lord Reading o proklamaciji indijskega podkralja, ki omenja, da bo Indija dosegla v d oglednem času značaj dominjona in izjavil, da smatra proceduro, na temelju katere bi se morala sklicati konferenca vseh interesiranih strank v Indiji, predno bi stavila vlada svoje predloge, za »elo važno. Govornik pozdravlja konferenco in upa, da bo zadovoljila indijsko javnost Kljub temu ne more soglašati s proklamacijo indijskega podkralja. Nisem proti indijskemu dominjoau, katerega smatram za ideal bodočih odnošajev % indijsko vlado, sem pa proti uporabi te besede, ki se ni pojavila doslej v nobenem dokumentu in ker bi bilo nemogoče izdati proklamacijo tega značaja brez pristanka Simonove komisije. Ko sem bil še podkralj, nisem nikdar rabil te besede, ki bi mogla škoditi ugledu in vplivu Simonove komisije. Taka izjava se lahko pripisuje odgovorni vladi in je obvezna, kar bi lahko dalo povod za nesporazumljenja v Indiji in v Angliji. Isto stališče je zavzel svo-ječasno Lloyd George. Konservativna stranka ni hotela odobriti proklamacijo glede dominjona. Dne 27. oktobra sem pisal tajniku za Indijo pismo, v katerem sem obžaloval namero angleške vlade in podkralja, da izda proklamacijo. ki bi jo smatrali v Indiji za obljubo, da bo tej deželi takoj priznan značaj dominjona.
dominifona — Delavska vlada rešiti indsjsko vprašanje
V imenu vlade je odgovoril lord Parmoor, ki je naglasi!, da ne najde v proklamaciji nikakih nejasnosti. Proklamacija je bila izdana s namenom, da se vzgoji indijsko javno mnenje, predno bo imelo popolno zagotovilo glede politične in ustavne bodočnosti indijske dežele. Iz proklamacije je jasno razvidno, da ostanejo pridržki, omenjeni v deklaraciji iz leta 1919 še nadalje v veljavi. Akoravno je dominjon zadnji eilj tega proglasa, sta vlada in podkralj jasno začrtala mejo namenom in sredstvom, s katerimi naj bi se ta eilj doeegeL O Sašu, kdaj bo Indija zrela za dominjon, ee ne bo razpravljalo, dokler ne bosta indijski osrednji odbor in ustavna komisija podali svojih poročil. Nadalje je Parmoor oporekal trditvi Readinga, da izpodkopuje proklamacija avtoriteto Simonove komisije. Vlada je prav storila, da je pustila komisiji proste roke in da je sama izdala proklamacijo, ker bi drugače smatrali, da je bila angleška vlada v dogovoru s komisijo. Nadalje je Parmoor izjavil, da je vlada izdala proklamacijo v popolnem sporazumu z indijskim podkraljem. Ker «e ima sklicati konferenca indijskih političnih predstavnikov, je vlada *prav storila, da je jasno izjavila, kaj misli z Indijo. Zaradi tega jo je objavila vlada na lastno roko. Vlada ee bo skrbno ogibala vsega, kar bi škodovalo položaju indijske ustavne komisije.
Pogajanja za sestavo čsl. vlade
Praga, 6. nov. h. M ki is trski predsednik Udržal se je danes pogajal z zastopnikom narodnih socijalistov dr. Frankejem. Dr. Franke j« na vprašanje glede stališča stranke sporočil, (f& so glavni strankini organi že odločili naj se zastopniki stranke udeležijo pogajanj glede sestave nove vlade im nove parlamentarne večine in to na oni prdlagi, ki jo je objavilo strankino časo pisje. Zastopniki stranke se bodo zaradi tega v prihodnjih dneh sestali z Udržalom glede meritornega razmotrivanj« novega vladnega programa.
Na seji stalnega odbora je zastopnik socijalnih demokratov poslanec Tomašek protestiral proti seji tega odbora, češ da ga stranka smatra sedaj kot nepristojnega za nadaljnje odločitve.
Zastopniki odbora koaliranih osmih strank, so imeli danes konferenco, na kateri so se v glavnem bavili s stališčem slovaške ljudske stranke. Zastopnik te stranke je iziavil, da bo prišel na sejo tudi poslanec Hlinka osebno, ki pa je nato brzojavno sporočil, da je bil zadržan in da bo prispel šele jutri v Prago.
Rnmuns&i delavci za Francijo
Pariz, 6. ooveirtbra. s. Po vesfti, ki io je prevzeta »Humamite« iz rmimnskcsa lista »CuvesitiiU, je Rtsmranšjia pedlpčBafe s Francijo pogodbo, po kateri }« prvmeila obveznost, da bo postala v Francijo 10.000 jnrdnustiriMo^ delavcev, k? bedo večinoma zaiposAemii v težka imfoistrtM.
Smrt bivšega francoskega vojnega ministra
Pariz, 6. nov. AA. Bivši vojni minister Lrfevre je preminul v 60. letu življenja. Imel je posebne zasluge za modernizacijo francoskega poljskega topništva.
Hmelfski trg
Žatec, 6. novembra, h. Ob nespremenjenih cenah m nespremenjeni tendenci na trsu, je bti dosežen promet 120 stota*.
Pred odhodom poslanika Sebe
Beograd, 6. novembra, n. Danes ob 10. dopoldne je kralj sprejel v poslovilni avdi-jenci češkoslovaškega poslanika Jana Šebo, ki je bil izvoljen, kakor znano, pri zadnjih volitvah na Češkoslovaškem za poslanca ter zapušča 6vo;e mesto v Beogradu. Poslovilna avdijenca je bila, kakor je gosp. Sel« izjavil novinarjem, zelo prisrčna in je trajala 40 minut
Nocoj se je vršila v Češkem domu poslovilna večerja na čast poslaniku Šebi. ki so jo priredili Cehoslovaki iz Jugoslavije in so se je udeležili člani češkoslovaške kolonije v Beogradu, deputacije posameznih društev iz naših krajev, med njimi deputacije Slovakov iz Stare Paaave in Bačkega Petrovega 6ela.
Gosp Šeba odpotuje iz Beograda v torek, 12. t. m.
Zakon o pravoslavni cerkvi
Beograd, 6. novembra, p. Danes opoldne se je vršila v kabinetu ministrstva pravde konferenca, na kateri je bilo de-finitivno stilizirano besedilo zakona C pravoslavni cerkvi. Konferenci so prisostvovali minister pravde dr. Srškič. prosvetni minister Maksimovid in člani arhijerejskega sabora s škofom Dosi-tejem na čelu.
Volitev newyorškega župana
Newyork, 6. novembra. AA. Dosedanji newyorški župan Walker ie bil ponovno izvoljen z večino 400.000 glasov.
Požar velike palače v Budimpešti
Budimpešta. 6. novembra- s. Na Rtagu kralja Karla v sredBšča mesta, je nastal d©i»es dopo!-dhc, najbrž zaiad« neprevtdoo&tž delavcev, veillt požar v stanovanjski pa$a£f, v kateri je bil prej kfab Tiszove stradke. V kraitkem času je zgorela stireiba. Šele po v&čimncm priiz-a *dcv<anju sc je aosrečžlo aasiloean agenti pogasiti
Akademiki!
Samo med dvema kandidatskima listama imate izbiro pri letošnjih volitvah v Svet slušateljev. Pred seboj imate »Slovensko listo« in »Listo jugoslo-venske omladine«. Druga lista predstavlja vse narodne akademike, predstavlja manifestacijo nacijonalne in državne misli. Njen delovni program ste brali v včerajšnjem »Jutru«. »Slovenska lista« še ni objavila nikakega programa, a jasno je. da je njeno ime samo firma, ker računajo, da bodo na ta način privabili več akademikov, kakor pa bi jih, če bi prišli na dan s pravo barvo.
Slušateljem ljubljanske univerze zato odločitev ne bo težko. Brez obotavljanja bodo vsi volili
listo jugoslovanske omladine.
TOVARISn
Kolke za indeks, s katerimi boste volili, dobite od danes naprej v ^Jadranu* fn »Triglavu* ter pri vratarju Akademskega kolegfja.
Zastopstvo nase univerze pri kralju
Beograd, 6. novembra, r. V Beogradu se mudi deputacija ljubljanske univerze, ki jo tvorijo: rektor dr. Dolenee, dekan filozofske fakultete dr. Cankar in dekan teološke fakultete dr. Lukman, da posredujejo pri me-rodajnih činiteljih v zadevah ljubljanske univerze. Včeraj je bila deputacija sprejeta v avdijenei od Nj. VeL kralja, kateremu je izročila adreso ljubljanskega univerzitetnega sveta, sestavljeno povodom kraljeve odobritve. da se sme ljubljanska univerza imenovati »Univerza kralja Aleksandra I.<
Rektor dr. Dolenc je po prečitanju ndrese izročil kralju tudii spomenico, iadano ob desetletnici obstoja ljubljanske univerze.
Kralj se je v razgovoru z zastopniki ljubljanske univerze živahno zanimal za delo pri izdelavi zakona o univerzah, kakor tudi o razmerah akademske mladine. Ob koncu je izrazil 6voje zadovoljstvo nad uspehi ljubljanske univerze.
VeL župan dr. Vodopivec upokojen
Beograd, 6. nov. A A. Z ukazom Nj- VeL kralja sta bik na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih poslov upokojena veliki župan beograjske oblasti Gjorgje Matic in veliki župan ljubljanske oblasti dr. FTan Vodopivec.
Pogreb očeta ministra Demetroviča
Zagreb, 6. nov. n. Danes se ie vršil pogreb šumarskega nadzornika v p. Jurja Demetroviča, očeta ministra trgovine in industrije Jurja Demetroviča. Pogreba so se udeležili poleg sina, ministra trgovine, ban dr. Šilovič, upravnik policije dr. Be-dekovič, mnogi višji državni uradniki in mnogoštevilno občinstvo.
Zakon o prisilni poravnavi
Beograd, 6. nov. n. Vrhovni zakonodajni svet je odobril načrte konkurznega zakona, zakona o prisilni poravnavi izven konkurza ter zakona o oživotvorenju obeh prejšnjin zakonov. Po zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza ne morejo zahtevati prisilne poravnave oni. ki so že bili v konkurzu ali v prisilnem postopku in niso minula tri leta od njegovega zaključka, dalje oni, ki imajo šele dve leti odprto trgovino, in oni. ki ne nudijo nad 50% poravnalne kvote.
Pomen slovenskega krožka na Duna ju
Jugoslovenrka kolonija na Dunaju je sicer precej številna, vendar pa o kaki enotni organizaciji, ki je nujno potrebna, m govora, tako da je »Slovenski krožekc edini, ki v tujem velemestu uspešno deluje. Sicer imajo tudi Hrvati svoje društvo »Prosveta«, ki pa kaže popolno mrtvilo, še boli pa »Udruženje Srba, Hrvata i Slove-naca«, ki baje nima niti za odbor potrebnih članov.
Kakor je posneti iz poročila predsednika na zadnjem sestanku »Slovenskega krož-ka* se število članov bliža že tri sto, kar je več ali mani posledica vsekakor umestnega apela predsednikovega v slovenskih časopisih na našo javnost, predvsem na akademsko omladino, ki prihaja na Dunaj študirat. Krožek ima svoje prostore v restavraciji znanega hotela »Fuchs« na Ma-riahilferstr. v XV. okraju, ki so tudi za dunaiske razmere prav čedni. Tu se zbira članstvo vsako nedeljo zvečer in pravo slovensko animirano veselje zaživi ob veseli pesmi in dobri volji, katera je vedno v zalogi pri razposajenih akademikih.
Krožek ima poleg teh prostorov manjšo sobo za knjižnico, pevske vaje in pa za nedeljsko šolo, ki pomeni višek vsega delovanja. da se ohrani našemu jeziku mnoge. ki bi se sicer v milijonskem mestu izgubili. Otroci stalno na Dunaju živečih staršev, posebno če ie eden od njiju Nemec. znaio pač le malo slovenski, zato pa se Je že lani poučevalo, vendar v manjšem obsegu kakor letos, ko s ponosom krožek lahko beleži uspeh, da ima redne štiri tečaje za slovenski jezik. In sicer dva v nedeljo, dva Pa v sredo popoldne v češki šoli. Do sedaj je za tečaje priglašenih že nad 50 oseb. kar pomeni vsekakor lepo število. Vendar odbor s svojim agilnim in inicijative polnim predsednikom ne vidi še v tem svoiega cilja, ampak hoče zbrati okoli te slovenske kulturne matice vseh onih 1500 Slovencev, ki so bili koncem pro-šlega leta iavljeni na magistratu in za katere nihče ne ve. kie so, kaj so, katere poklice izvršujejo. Vsekakor ie to težka naloga, posebno ker, na žalost, mnogi kažejo naravnost neverjetno Indolenco napram delu, ki ga vrši »Slovenski krožek«. Vendar pa ie upati, da bo mogoče odborrf njegovo težko nalogo izvršiti zadovoljivo do konca, za kar mu bo domovina lahko odkritosrčno hvaležna.
Naši Kraji in ljudje
Jabflej zaslužnega šolnika
Te dml praznuje 70-letnico rojstva zastavni šolnik naroda g. Martin Zdotšek, nad-očitelj v pokoju na Polzeli Kakor je bil skromen v vsem življenju, tako skromno in tiho proslavlja svojo 70-letnico. Samo štiri službena mesta govore in še danes pričajo o njegovem nesebičnem delu. Leskovec, Haidina. Šmihel nad Mozirjem in Orla vas, v vseh krajih se med preprostim narodom s spoštovanjem in Ifiubeznijo imenuje njegovo ime. Leskovec in Hajdina se spominjata »fanta s fare«, a Šmihel ta Orla vas
moža — resnega — vnetega za dobrobit kmeta. Z zaslužnim tovarišem Praprotni-kom te Mozirja sta si delila izvenšolski delokrog. Martin hrib — Franc dolino in grič. Se danes pričajo šmihelski sadovnjaki o nesebični ljubezni' slavljenca do 'e-pega sadnega drevja In čebelice, vzor njegove marljivosti, kako jih goji, 15ubi in neguje, so mu edino vese'je še danesl Mnogo. mnogo sadjarjev In čebelarjem v vrstah preprostega naroda priča o njegovem intenzivnem izivenšolskem delovanju. Šola v šmihelu. ki se je zidala pod njegovim vodstvom — mjegov ponos, — razširitev šole v Or'i vasi — njegovo veselje — vse je zapustil; samo spomini na to delo so ostali.
Jubilant se Je redil ▼ rojstni župniji Slomška in Kocena na Ponikvi dne 7. novembra 1859. Učiteljišče je obiskoval v Mariboru in ga dovršil 1. 1880. Svojo prvo službo ie nastopil 1. novembra 1880. pri Sv. Andražu v Leskovcu v Halozah, kjer je služil 2 'eti: potem se je preselil v HaJ-dino Pri Ptuju. Tu je služil 3 leta Nato je prosil za službo na enorazrednici v Smi-he'u visoko nad Mozirjem. Na tem mestu je služil kot enorazredničar 12 ta pol leta. Tu se ie tudi poročil s hčerko iz ugledne hiše Adametove iz Griž. V Šmihelu Je pozida! novo prostorno šolsko poslopje ter se z vso vnemo posvetil sadjarstvu, vrtnarstvu in čebeloreji: vmes pa Je kot učitelj planine, tudi zvesto služil Nimrodu. Tu }e doživljal marsikaj bridkega, prebil pa tudi vesele trenutke, zlasti v svojem srečnem zakonu, iz katerega se Je rodilo četvero otrok Dva ie posvetil učiteljskemu stanu. Najstarejši Mirko Je sedaj ugleden šolski upravitelj v sosednjem Letušu, hči Angela pa mu ie.. žal, v cvetoči ta zorni mladosti po petletnem učiteljevanju umrla Drugi sin Alfonz je oblastni ekonom v Kranju, še živeča hčerka Marica pa je spTejeta v zavetišče sv. Vincencije v Mengšu.
O veliki noči 189®. se je preselil na novo ustanovljeno enorazrednico v Orlo vas pri Gomilskem. Tu ie služboval polnih 19 let Razširil je šolo v dvorazrednico. uredil ta napravil vzoren šolski vrt V zasluženi pokol je stopil L 1918.
Blagemu možu dela. ljubitelju narave — še mnoga mnoga leta!
Poset pokopališč o Vseh svetih
Od »Društva skrb za mladino« prirejeno
Štetje obiskovalcev pokopališč je dalo zanimiv rezultat Predvsem je ugotoviti veliko nmevanje prirejenega štetja od strani občinstva.
Štetje je trajalo od 8. ure zjutraj do večera. Dokler ni pritisnila masa med drugo in četrto uro popoldne, je bil redek oni, ki ne bi bil oddal svojega obolusa. Ob največjem navalu pa je bilo takih približno tretjina
Rezultat je naslednji: Pri Sv. Križu je b'lo oddanih 11.502 komadov raznih novcev, torej se je tudi toliko oseb udeležilo štetja. Z vozili se je tja pripeljalo okoli 3000 lj>>di in onih pešcev, ki so šli mimo nabiralnikov praznib rok, je bilo okoli 7600. Celokupen obisk pri Sv Križu, precej natančno ugotovljen, je znašal torej okoli 22.000 06eb.
'Pri Sv. Krištofu je bilo okoli 400 obiskovalcev.
Na obeh pokopališčih je bilo oddanih nov-č^nic po 100 Din 1 komad, po 10 Din 82 ko-n.adov, po 2 Din 1359, po 1 Din 2939. po 50 para 5227, po 10 para 3420, po 5 1175.
V Inozemskih novcih Je btio oddanih 28
komadov.	_ _ , .
Na Viču Je bilo približno 2000, ▼ Drarljoii
pa okoli 800 obiskovalcev.
»Društvo skrb za mladino« je doseglo ■ svojim štetjem vsekakor lep uspeh, iaku-pilo bo znatno podprlo društveni namen, sezidati na dalmatinski obali okrevališče za bolno in ubogo našo deca
Pogreb rajhenburških žrtev Mirka Vodlaka in Rudolfa Arzenška
LJubljana 6. novembra
Snočl so pripeljali v zapečatenem vagonu v dvojni krsti drugo, v Ljubljani stanu-ločo žrtev strahovite železniške katastrofe v Rajhenfourgu, vlakovodjo Mirka Vojaka Krsto s truplom je prevzel takoj Mestni pogrebni zavod, ki je že zjutraj okrog 8. oskrbel, da je bil posebni vagon postavljen na tračnice med glavnim kolodvorom ta sosednjim poslopjem. Tu je ležal na mrtvaškem odru mož. ki ie v svoji težki službi žrtvoval življenje na tako grozen način. Okrog vagona, drapiranega v črno, so se že zgodai pričele zbirati množice ljudstva ki so prihajale počastit spomin nesrečnega pokojnika. Prihajali so zastopniki raznih organizacij z venci, njegovi prijatelji ta znanci in vsi ki čutijo z rodbino Mirka Vodlaka.
Popoldne ob 15.30 se 1e vršil pogreb na pokopališče pri Sv. Križu. Okrog glavnega kolodvora se je jela zbirati ob tem času ogromna množica ljudstva, ne samo železničarjev ta njihovih rodbin, marveč tudi ljudje iz vseh slojev mestnega prebivalstva. Po blagoslovu krste in opravljenih molitvah duhovnikov je spregovoril v pocast pokojniku direktor liublianske železniške direkcije inž. Kneževič, nakar so zapeli pevci pevskega društva »Sloga« žalostin-ko »Človek, glej . . .« Takoj nato so prenesli krsto v voz ta se je razvil ogromen žalni spTevod, ki je krenil po Masarvkovi in dalje po Miklošičevi cesti ter naprej po Tavčarjevi in Komenskega ulici oroti pokopališču. Po vsej žalostni poti je igrala žalostinke železničarska godba »Sloga«. Spredaj v sprevodu so nosili železničarji prapor Ujedinjenega saveza železničarjev, nakar ie sledil ogromen venec iste organizacije. nato venec vlakospremnega osobia ter številni venci drugih železničarskih organizacij iz Ljubljane. Maribora in Zagreba Za pevci in dolgo vrsto železničarjev so peliali črni vranci krsto z zemskimi ostanki pokojnika z mnogobro.inimi venci sorodnikov m prijateljev. Ob vozu s krsto je korakala častna straža železničarjev. Za sorodniki in rodbino nesrečnega Mirka Vodlaka so stopali v sprevodu zastopniki železniške direkcije, veliko število uradni-štva in drugih železniških nastavi iencev. javni nameščenci, zastopniki raznih organizacij in dalje v ostali povorki ogromno ljubljanskega občinstva.
Nad svežim grobom je spregovoril Mirku Vodlaku v počast in spomin predsednik Ujedinjenega saveza železničariev higosia-vije vlakovodja g. Blaž Korošec. Poslovil se. je od njega v ganljivih besedah, ob katerih ni ostalo suho nobeno oko. Med tem. ko so padale na krsto sveže grude prsti, so odpeli pevci v zadnje slovo žalostinko »Vigred«.
*
Maribor, 6. novembra
Danes popoldne se je vršil pogreb tragično preminulega strojevodje Rudolfa Arzenška iz kapelice starega pokopališča na pobreško pokopališče. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo občinstva, zlasti stanovskih tovarišev in železničarjev. Korporativno je bil zastopan SK Železničar. katerega član je bil pokojnik. Krsto so dvignili klubovi tovariši in jo ponesli na mrtvaški voz. Na črno prevlečeni blazinici je član kluba nosil vsa številna odlikovanja, ki jih ie prejel Arzenšek pri raznih tekmovanjih. V žalnem sprevodu so nosili tudi več krasnih vencev, ki so jih poklonile razne organizacije. Na krsto so položili vence tudi »Herkules« in Težko atletski savez iz Zagreba ter SK Železničar. Pred kapelico na starem pokopališču mu je zapelo pevsko društvo »Frohsinn« v srce segajočo žalostinko »Vigred se povrne«. Delavsko godbeno društvo pa turobno »Blagor mu«. V žalnem sprevodu je svirala železničarska godba »Drava«, nad pogrebom pa je ves čas krožilo letalo mariborske tvornice »Zlatorog« z žalnim trakom.
Pri odprem grobu se je od dragega pokojnika poslovil v imenu SK Železničarja g. Milan Mozetič; govorili so tudi še nekateri stanovski tovariši.
Pokojni Rudolf Arzenšek ie bil znan kot eden najboljših strojevodij ljubljanske železniške direkcije. Bil je iskren tovariš in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Naj v miru počiva!
Za novo šolo v Kranja
Kranj 6. novembra
Vprašanje zgradbe novega šolskega poslopja za deško ta dekliško šolo dobiva ▼ poslednjem času po zaslugi merodaljnih faktoniev vedno bolj konkretne oblike. Upati je. da bo to kmalu tudi definitivno rešeno vprašanje, kje bo nova šola stala in v kakem obsegu. Najtežje pa bo finančno vprašanje ta od te rešitve je odvisen tudi čas, kdaj se bo pričelo z gradnjo.
Oblastni šolski odbor Je za včera/i dopoldne sklical informativen ogled zemljišč, ki prihajaSo v poštev. Ogleda kateremu Je predsedoval podpredsednik oblastnega šolskega odbora, prosvetni šef dr. Lončar, so se udeležili inž. Otahal od oblastne tehnične uprave, nadzornik za šolske vrtove g Škulj iz Ljubljane, sreski načelnft g. Josip Znidarčič. sreski prosvetni referent g. Rus. mestni župan g. Ciril Pire ter člani občinske uprave in krajnega šolskega od-
Komislja si Je ogledala obsežno zemljišče lekarnarja Savnika poleg Narodnega doma. Ta prostor, ki bi bil natjbolj prikladen. pa ne bo mogel priti v poštev. ker ga lastnik noče prodati v celem obsegu, kar bi bilo nujno potrebna Drugo zemljišče. ki prihaia v poštev. ie cerkvena last. leži na severni strani pokopališča do jezerske oblastne ceste. Ugotovilo se Je, da je tudi ta prostor primeren. Kot osnovna misel za gradnjo novega poslopja je bil odobren parviljonski sistem. Sezidalo naj bi se veliko enotno osnovnošolsko poslopje, ampak posamezni objekti za deško in dekliško osnovno šolo. eventualno za dekliško meščansko šolo. za telovadnico ta ev. stanovanjska hiša za šolske upravitelje. Ta sistem se je odobril zaradi tega ker so v tem delu kokrskega predmestja same lične majhne stanovanjske vile in hfšice. Ko bo rešeno vprašanje nakupa zemljišča, se bo pristopilo k definitivneimi gradbenemu načrtu Kako bo rešeno finančno vprašanje, je še negotovo. Pričakovati pa Je vendar, da se bo že spomladi 1931. pričelo z gradnjo, ki se bo vršila postopoma.
Ogled- ie traaal ves dopoldan, nakar se Je o vsem sestavil na občini zapisnik. Člani komisije so si ogledali tudi sedanje staro šolsko poslopje in ugotovili, da ne odgovarja več vsem zahtevam.
Po požarni katastrofi v Kočevski Reki
Kočevje, 5. novembra
Kočevska Reka žrtev velfeinskega po-žara. ki je upepelil 9. maja t L o/krog osemdeset hiš z gospodarskimi poslopji vred. se je čez poletje malo popravila Z denarjem ta podporami, ki so Jih prejeli Rečani od strani 1/jubb'anske samouprave. velikega župana ter od raznih ve-letrgovcev in industrijalcev, zlasti pa s podporami bogatih kočevskih Američanov, ki so to pot res pokazali, da Jim je rojstna pokrajina čez vse mila so začeli zidati ta popravljati, kar se Je pač dalo. Marsikateri si je postavil na razvalinah prejšnjega doma nov domek, ne sicer tako prostran ta udoben kakor prej. ali vseeno — domek.
Mnogo ie rešil« tudi dobra lettna. ker b!
sicer ljudje obupali. Na vasi se Je skozi vse poletje videla mravljična pridnost do-gorelcev. pa tudi onih srečnežev. Id Jim ie vseohiemaloči ogenj prizanese! ta so sedaj izkazali resnično sočutje s sosedi.
Ifrtum/
Sreie £?«#•&© t
0
Pri izvrševanju Vašega poklica
ste zadržani grgratt Rasto-pite torej od časa do časa eno
(Danilovih
I postilo
v ustah. S tem razkužite ustno in žrelno duplino In uničile povzročitelje bolezni.

Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Naš gospod župnik. Izven. Petek, 8.: Zaprto.
Sobota, 9.: Življenje Je lepo. Izven.
LJUBLJANSKA OPRRA. Začetek ob pol 20. Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: Evgenij Onjegin. E. Sobota, 9.: Prodana nevesta. Proslava 25-letnice umetniškega udejetvovanja g. Leopolda Kovača. Gostuje Marij Šimenc, pevka ga. Nožinička in kapelnik Balat-ka. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 7: Piskrovez. C. Kuponi. Petek, 8.: Zaprto.
Sobota, 9.: ob 20. Koncert Brandl - tria. Izven.
CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 2o. Četrtek, 7.: Koncert Brandl • tria.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 8.: Koncert Brandl - tria.
Baudoum de Courtenay f *
Iz Varšave prihaja vest, da je dne 3. t m. preminul v starosti 84 let profesor on-dotne univerze, znani slavist Jan lgnacy Niecislaw Baudouin de Courtenay. Odličnemu poljskemu jezikoslovcu dolgujemo posebno pieteto Slovenci, saj je bil pokojnik dober poznavalec našega jezika in si je e svojim raziskavanjem naših dialektov, predvsem rezijanskega pridobil nepozabnih zaslug za zgodovino slovenskega jezika.
J. L N. Baudouin de Courtenay se je ro-diil 13. marca 1845 v Radziminu. Študiral je v Varšavi in pozneje v Nemčiji in Italiji. Do L 1875. je bil docent v Petrogradu, potem nekaj let profesor v Kazani. Dorpatu, Krakovem in slednjič zopet v Petrogradu vse do 1. 1914, ko ga je carisitična vlada odstavila in zaprla zaradi zahteve, da naj se prizna neruskim narodom najš rša avtonomija. Od 1. 1918. je poučeval slovansko jezikoslovje v Varšavi. Kolik ugled je užival na Poljskem, pričuje to, da so ga 1. 1923. kandidirale narodne manjšine v poljskem sejmu za prezidenta republike.
»Slov. bijografski leksikon« označuje ta-ko-le pokojnikove znanstvene zasluge (iz peresa prof. Nahtigala): »V spisih, ki jih je objavil v sedmih jezikih (tudi slovenskem), se bavi zlasti s problemi fonetike, vzroki jezikovnih izprememb, psihičnimi
stranmi Jezikovnih dejstev, otroškimi govori, razvojnimi tendencami in podobnim. Med Slovenci je bival večkrat se slovenščine dodobra naučil, posvečal od L 1872. mnogo dela slovenskim narečjem, zbral bogato slov. dialektološko gradivo ▼ natančni transkripciji, postavil o rezijskih govorih svojevrstno hipotezo.« — Razprave o naših narečjih, dobro znane našim slavi i stom. so izšle v posebnih knjigah in t rožnih zbornikih v ruskem jeziku, razpravo >Der Dialekt von Cirkno« pa je objavil Ja gidev »Arhiv fur 6lav. PMlologie«. V slovenskem jeziku je spisal »Nekatere opazke ruskega profesorja« (»Soča« in v ponatisu) ter dva podlistka v »Slov. Narodne
Uglednemu znanstvenika ohranimo tndi Slovenci hvaležen spomin.
Nori eseji Thomasa Manna. Izšla je nora
esejistična knjiga enega največjih sodobnih nemških pisateljev Thomasa Manna »Die Forderung des Tages.«
Artobiografija Leva Trockega. V Fischer-jevi založbi v Berlinu izide ta me9ec nova knjiga izgnanega boljševiškega diktatorja Leva Trockega »Moje življenje. Poizkus av-
i tobiografije«. Knjiga bo štela okrog 600 strani velikega formata. Začenja se 9 po-glavjom »Rodbina in šola«,opisuje prve politične nastope in ves poznejši razvoj in se zaključuje s pregnanstvom. Spis bo izšel ta mesec tudi v francoščini in angleščini, kar pričuje, da je Lev Trockij kot star poslovni praktik dobro organiziral vnovčenje svojega spisa
Navdu§eoje občinstva je <tose«io svoj "vrhunec pni včerrajšnsfi docela razprodani premafteal velef&ma
Žena brez sramu
Pretresljiva zgodba o ženi, katero ie ubila ljubezen — kristabio-čista, angeMta! Vsd so jo obsojati, vsi zajvoig-H — njo najplemeniteiso
od! vseh!
Greta Garbo in {f ehn Gilbert
sta si v tem edinstvenem vetefStrrau proborala nove lavorike slave.
i
fVe&fcrtAtc d eafaoi vstopni« n dcraSnfl«
predstav« ob 4, K6„ VA. in 9. ari TeldomttCoo naročene vstopnic« <k>Mte v ea«Teiro(h4 na lerv«*.
TeJefon 2124.
Kdor ie bil zavarovan. Je dobil od firme tudi zavarovalnino. Ven-uai so še nekateri. ki so zelo na slabem in se jim bo nesreča še leta in leta poznala Ti so bre? bogatih sorodnikov v Ameriki in malo ali pa čisto nič zavarovani, kljub temu pa bodo čez zimo vsi pod streha
Poredni gobani
Zadnje čase dobivamo ▼ redakciji pogoste obiske deželanov. ki nam prinašajo na ogled različne abnormalitete vseh vrst pridelkov. Komaj se je poleglo začudenje
Ljubljančanov, ki so si ogledovali v našem oglasnem oddelku repa podobno ženski roki že je izstavljena prav tam nova redkost: dvema krepkima Jurjema, ki sta s korenom skupaj zraščena, rase razkorače-no iz obeh klobukov tretji goban. Naši gobarji, ki si sicer nikakor niso na Jasnem, kaj je vzrok tea muhasti razposajenosti pn gobah, pa so v tem edini, da so užitne tudi te gobe. čeprav so tako nenavadnih oblik ta voščijo srečnemu najditelju g. Kovaču. ki jih Je našel v dvorski hosti pri Št Vidu. kar najboljši tek. Pričakujemo, da nas obišče s kako slično posebnostjo še kdo drugL _
Ne mučite svofe dece z ribam ofjem,
(temveč fi daiite
JemaSt laMko diajete v vseh stoča®, kadar je potrefano dati r€bje olje. Dobiva se v vseh lekairnah._
K smrti Draga Schwaba
Naš naročnik iz Št Pavla pri Preboldu nam piše:	l rl
Te dni sem se mudil po opravkih t Ljubljani. kjer sem slišal o tragični smrti mojega rojaka ta prijatelja Draga Schwaba naravnost gorostasne govorice: ne vem, ali jih širijo ljudje iz neumnosti ta klepe-tavosti ali pa celo iz zlobnosti, smatram pa za svojo dolžnost da kot udeleženec onega žalostnega lova pojasnim, kako se Je zgodila nesreča
Pokojni Schvvab Je bil šentpavelski rojak ta je vedno rad prihajal v svoj rojstni kraj. kjer je imel mnogo prijateljev ta znancev. Zato smo ga povabili v svojo sredo tudi. ko ie tukajšnje lovsko društvo 20. oktobra priredilo lov v Magdaleni pri Št Pavlu. Prebrakirali smo že prvi hrib in se preselili na drugega. Tam je Schvvab v svojo nesrečo zapustil svoje stojišče ta se približal sosednjemu lovcu, s katerim se Je začel razgovarjati o hmeljski kupčiji, ki je bila takrat še v osprediju vseh razgovorov v Savinjski dolini.
Sredi tega razgovora Je počil komaj kakih trideset korakov za Schwabom strel in naš gost je omahnil na tla. zadet v hrbet Nesrečni strelec je bil domačin iz Latkove vasi in član šentpavelskega lovskega društva. Dasi grozne nesreče ni zakrivil namenoma. je bil in Je še vendar zaradi nje ves obupan.
G Schvvab Je dobfl takoj zdravniško pomoč in je ostal v Št Pavlu do srede zju-trali. nakar so ga prepeljali v ljubljansko I >x>nišče. Tam so naslednji dan konstati-rali zastruplienje krvi. ki ie še isti dan popoldne toliko prehitro končalo mlado, še mnogo obetajoče življenje in iztrgalo mladega moža njegovi rodbini in njegovim prijateljem. Vse Šentpaveljane je smrt nam vsem ljubega Draga globoko pretresla in vsi žaluiemo za njim, zlasti pa obžalujemo tragično naključje, da ga je nesreča dohitela ravno v njegovem rojstnem kraju, na katerega je bil tako zelo navezan.
COLOMBO CEYLON ČAJ
ena od teb kakovosti Vam bo totPTO ugajala.
S steklenico po glavi
Zagorje. 6. novembra
V	zagorski dolini se je zopet zgodil tragičen primer krvavega fantovskega obračunavanja
V	Hočevarievo gostilno Je prišel poravnat neki račun delavec U. Ta čas ie sedel v gostilni zasebnik P. Med obema gostoma Je vladalo zadnje čase nesoglasje ta ie seveda tudi zdaj kmalu nastal prepir.
Da bi preprečili spopad, so gostilničar-levi posegli vmes. Ga Hočevarjeva ie prosila oba naj odideta ker ne želi. da hi prišlo do kravala v njenem lokalu. U. ie gospodinjo res uboga in je odišel domov.
Njegovemu neprljatelju pa to ni bilo všeč. Hotel Je oditi za njim. Kar pa je go-stilničarka preprečila s tem, da ie zaklenila vrata misleč, da se bo razjarjeni mladenič pomiriL Ta pa je ušel skozi zadnja vrata
Ponovno srečanje obeh nasprotnikov je bilo precej usodno. U. ie imel pri sebi steklenico piva ta Je udaril v obrambi z njo napadalca Po glavi Ta se je, od udarca omamljen, zgrudil, U. pa je stekel proti domu.
Ranjenca Je našel Tattferjev Boris, ki Je tekel na dom zagorskega zdravnika g. dr. Gruma Ta le nudil sredi noči poškodovancu prvo pomoč in odredil njegov prevoz ▼ bolnica Rana je precej nevarna
Odo! ohrani zobe zdrave in jamči za sveže dišeč duh!
Divjanje pijancev
Dole pri Sv. Križu. 6. novembra!
V	litijskem okraju so komaj položili v grob pridnega mladeniča 32-letnega Bene-galija iz Šmartna ki Je padel kot nedolžna žrtev krvavega spopada fantov, doznava-mo pa zopet o divjanju pobesnelega pijanca ki si je izbral za svoji žrtvi isto-tako povsem nedolžni osebi v Novakovi gostilni na Dolah, ta sicer gostilničarjevo sestro ta žena
V	Novakovi gostilni ie sedelo več pivcev. Proti večeru so se pričeli med seboj zbadati. Od žaljivk do pretepa pa je le korak.
Novakov natakar Bostič Je hotel postaviti razgrete duhove pod kap. To pa je močno ujezilo nekega starejšega možaka Nahujskal je znanega pretepača Poldeta Močilarja. Ta je izvlekel nož. Najprej je navalil na Bostiča, ki je hotel razvdoiiti vročekrvneže. Ta je zbežal iz gostilniške sobe. Po stari pretepaški navadi, da se morajo vršiti krvavi obračuni le v temi in brez prič. je zbil Polde svetiljko s stropa.
»Pri nas se ne boste klali,« je skočila tedaj v sobo Novakova 29-letna sestra in odprla vrata da bi svetloba iz veže razdvojila fantovsko kopica V tistem trenutku pa je že zakričalo dekle: »Joi. zaklal me Je!« Videvši. da so zabodli njeno svakinja je priskočila Novakova žena z lučjo v roki v sobo. hoteč nesrečnico oteti z bojišča, Močilar pa je navalil tudi na mjo.
Zbil Ji ie luč iz roke in z ostrim rezilom jo ie zadel v zapestje. Nož se ie zadri do kosti
Obe Novakovi sta močno ranjeni. Go-stilničarjeva soproga je izgubila iz rane ▼ zapestju mnogo krvi in Je smatrati njeno poškodbo za težko. Še boli pa je ranjena njena svakinja Dobila je več ran. najhujša je ona v ramo, ker so načeta pljuča.
Naravnost čudežno Pa je izšel iz nesreče Bostič. Eden izmed pretepačev ga Je sunil z nožem v trebuh. Udarec je šel od leve strani do desne. Resnično čudno pa je ta d« mu Je napadalec prereza! hlače in svitice kakor s škarjami, med tem ko mu Je prizadejal na telesu le malenkostno prasko. Samo za las je manjkala pa bi preparal Bostiču trebuh. Pijanci so tudi x gostilnški sobi razdejali vso opremo Žalosten dogodek ie zbudil v vsd okolici veliko zgražanje nad pretepaško družbo, katero zasledujejo orožniH
OTROŠKE NOGAVICE
'ilGOrv^?^
Najboljše, nartrajnejse, zato 13	najcenejše!
Spominjajte se slepih!
Domače vesti
*	Vojaška vest. Zrakoplovni poročnik
Janko Šalamun, doslej na službi v pilotski šoli, je imenovan za šefa brzojavne tn telefonske sekcije pomožne čete 2. zrako. plovnega polka.
*	Zakonik o sodnem kazenskem posti* panju. »Uradni list Dravske banovine« objavlja v 109. številki zakonik o sodnem, kazenskem postopanju za našo kraljevino, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« 23. februarja letos.	,
*	Vojaški ntuzej ▼ Beograda. Kakor po-ročajov iz Beograda, se bo v bližnjem času pričelo tamkaj z gradbo vojaškega muzeja in panteona ter intendantske akademije. Vsa projektirana poslopja bodo zgrajena v istem stilu. -Okoli novih poslopij, ki se bodo zgradila v gornjem mestu, sc bo uredil poseben park.
*	»Les Nouvelles Yougoslaves«, beograjski list, ki je začel izhajati po 6. januarju v svrho informacije vnanje Javnosti o novecn stanju in delovanju vlade generala Živkcrviča, javl;a v svo l zadnji številki, da bo izdajal odslej dvakrat na teden ter da bo prinašal dve mesečni prHogi, posvečeni literarnemu, znanstvenemu in umetniškemu delovanju v naši državi.
*	Otvoritev brzojava in tehfona pri poŠti Šmarje - Sap. Dne 1. L m. ie bila pri pošti Šmare-Sap otvorjena brzojavna postaja in telefonska centrala.
*	Društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo bo imelo v soboto 16. t m. v stranski sobi restavracije »Slon« v Liubliaii ob 20. Izredni dbčni zbor z naslednjim sporedom: poročilo odbora, sprememba pnvii, slučajnosti; predavanje g. dr. G. Rodoscheggga o historičnih zanimivostih iz zobnega zdra vilstva v Ljubljani. Prosimo za številno udeležbo. Pred občnim zborom bo ob 18. istotam predavanje zastopnika nekj nei» Sce tovarne za izdelovan e najnovejših porcelanastih zobnih nadomestil.
*	Prhnorci, JugosIovenL Izšla le 17 številka »Primorskega Glasa«, ki je skoro iz-kručno posvečena znanemu pii!:sk©mu procesu in tragični smrti mučenika Vlauimir-ja Gortana. List je naprodaj po vseh večjih trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Priporočamo vsem, da si omislijo ti, številko lista in da se nanj spioh stalno naročijo, kajti to je edini iist, ki vsakoga. lahko redno In objektivno obvešča o usodi rojakov onstran meja. Naročila je poslati na naslov Založbe Jug, L ubliana, Se-lenburgova ulica 7/IiL Naročnina znaša 15 Din za tri mesece.
*	Na ilirski razstavi smo videli, kakega pomena je, da se spravljajo spomini na velike čase. Take čase smo preživeli tudi mi med vojno in po vojni. Koliko zanimivega se je že izgubilo! Proglasi, letaki, fotografije, pisma, časopisi itd., bodo zanimali čez sto M zanamce. Treba bj bilo vse to spravljati, zbirati, čuvati. Morali bi imeti nekak poseben vojni muzej, kakor ga imajo Ceni, da bi v njem zbrali vse spomnie na svetovne vojne. Nekaj takih slik in spominov prinaša letos Vodnikova kn iga o svetovni vojni, ki bo posebno naši mladini pokazala velike čase v pravi luči. To bj najlepši spomin vsake slovenske hiše ob proglasitvi Jugoslavije.
*	Iz članka »Hrvatsko trgovsko društvo »Merkur« v Sloveniji je izpadla ena vrsta ter pokvarila dva stavka, ki se pravilno glasita takole: G. Levnaič je očrtal položaš privatnih nameščencev v zvezi s socijalnim zavarovanjem m povdarjal potrebo enotnega delovanja vseh privatnih nameščencev. Onim, ki ovirajo enotno izvajanje zavarovanja privatnih nameščencev po stari paroli »svoji a svojim« Je opomnil govornik, da je tudi on pristaš tega gesla, katero pa v tem primeru tako tolmači, naj odločajo delodajalci v svojih društvih, nameščenci pa v svoj.h. ker so interesi oben popolnoma raz ični.
*	Lep pogreb Janeza Benegalija. V torek popoldne so po izvršeni obdukciji položili k večnemu počitku nesrečno žrtev fantovskega spopada, Janeza Benegalijo. Pogreba na pokopališče v Šmartnu pri Litiji se je udeležila velika množica ljudi, posebno številni so bili njegovi prijatelji in znanci, ki so položil na njegovo krsto lep venec. Njegovo zadnje počivališče je bilo vse okrašeno z jesenskimi cvetlicami. Ko so zabobnele na Janezovo krsto kepe prsti, se je obupen plač iztrgal domačim In znancem iz prsi, saj je bfl Janez vzgle den in priden fant. Lahko mu naj bo do-movaje sredi vsesvetnih cvetlic!
*	Velik britanski aeroplan v Zemunu. Nad Beogradom je predvčerajšnjim letel ogromni angleški avion »Haviland«, ki ima tri motorie s 420 konjskimi silami. Aeroplan je 28 metrov širok; prostora ima za 20 potnfkov. Kakor znano žele Angleži, da s tem avionom upostavijo zračno zvezo cned AnglPo in Indijo. Ta zveza gre preko naše države. Pri Nišn se je aeroplanu pokvaril motor, zaradi česar se ie moral vrniti v Zemun, kjer je bil motor popravljen. 2e naslednjega dne je avion nadalj*-ral svojo pot
*	Banjaluka dobi dva spomenika. V Ba-njaluki se je pričela energična akcija za zbiranje prispevkov za postavitev dveh spomenikov. En spomenik naj bi se postavil kralju Tomislavu, drugi pa nacijonalnemu delavcu Ivanu Jukiču, rodom iz Banjaluke, ki je spisal prvo zgodovino in zemljepis Bosne. Knjiga se je tiskala v Gajevi tiskarni v dobi ilirskega pokreta. Jukič je v Bosni dvignil ustanek proti Turkom; bil pa je vjet in v Carigradu obglavljen. V Banjaluki nosi ena ulica njegovo ime. Nabiralna akcija ugodno uspeva.
*	Naši v Ameriki. Kakor poročajo iz Du-rant City v Zedinjanih državah, se je tamkaj smrtno ponesrečila rojakinja Terezija Komidarjeva, mati sedmih otrok. Hotela je eakuriti peč. Ker pa so bila drva vlažna, jih Je polila s petrolejem. Plamen je hipoma švignil kvišku in obje1 nesrečno ženo. Navzoča je bila le njena 161etna hčerka, ki pa ni mogla odvrniti nesreče in se je tudi sama nevarno opekla. Mati je kmalu potem izdihnila v groznih bolečinah. Zgorela je
tudi hiša s pohištvom vred Ponesrečenka je bila rodom iz okolice Rakeka. Zapušča dva gina in pet hčerk. — V Jenny Lind (država Arkansas) je umrl rojak Fran Cerar, rodom iz Moravč na Gorenjskem. V Jenny Lind je prišel pred 27 leti. Žena mu je lansko leto umrla. Siromak je trpel več let na revmatizmu. — V Brackenridge je preminul v starpfcti 47 let Anton Škof, rodom iz Ba dovice pri Metliki, v Lakeside - bolnici v Clevelandu pa Anton Novak iz Jesenic na Gorenjskem, kjer zapušča ženo in petero otrok.
*	Državoznanstvo. Dodatek k lej knjigi dr. Fr. Ogrina stane s poštnino 2.50 Din in ne 20.50 Din, kakor ie bilo včeraj tiskano po pomoti.
*	Preiskave v oddelku za vodo in živila v Iflgljenskem zavodu v Ljubljani. Higiien-ski zavod v Ljubljani spr^jama odslej v oddelku za preiskavo vode in živil tudi vse privatne preiskave živil (mleka, masti, moke. olja, sira, mesnih izdelkov, medu, kruha, sladkorja sadnih sokov, vina. limonad, brezalkoholnih pi.ač. octa, slaščic itd.) po cenovniku, odobrenem od ministrstva narodnega zdravja, na kar se interesenti opozarjajo.
*	Francoski Heraldičai Institut, ki spada med znanstvena društva, nam po svojem oficiijelnem glasilu »Le Blason« sporoča, da izda v kratkem oficijelno abirko vseh svetovnih grbov pod naslovom »Armorial general univereel et officiek, v kateri bodo brezplačno objavljeni vsi grbi plemiških rodbin. Da bo publikacija čim popolnejša, prosi institut vse, ki bi hoteli Imeti v publikaciji svoj grb, da pošljejo točen in obširen opis istega na naslov »Institut Herald-d;que de France« 27 Ouai de Bourbon, Pariš ter razločno označijo svoje ime in naslov. Dotični naj pošljejo zavodu tudi kratko genealogijo z navedbo dežele ali predela svojega porekla.
Danes zaninfrifora* ob 4., K6, in 9.
Madge BeHamy
Žena z raijlkipšiirra nogami v veseloigri
Sladka mala
Kino Ideal
zunaj sezoi Čevlje, odvz«! feoal nož ter
pas in ga pustil ležati. Neznani potepuh je zatem neznano kam izginil in ga orožniki ie niso mogli izslediti.
* Smrtna obsodba ▼ Negotina Pred sodiščem v Negotina, so predvčerajšnji n sedeli na zatožni klopi seljaki Adam Brza kovič. Peter Ružanovič a Stanko Brza-kovič. Obtoženi so bili, da so meseca julija lanskega leta umorili in oropai: občinskega predstojnika Stajka Cuberoviča. Sodišče Je Adama Brzakoviča oosodilo n» smrt, njegova soobtoženca pa &ta bila od obtožbe oproščena.
ta potreb&Sne najeenej« ▼ drogwijali M«C, LJUBLJANA
kahc	maribor CENIK GRATIS! I
*	Otrok se v nevihti ponesrečil. Oh veliki nevihti, ki je prošlo nedeljo divjala v okolici Sinja se je smrtno ponesrečil triletni sinček posestnika Gujana. Ob sedmih zvečer je zapustil domačo hišo Ker je razsajal moča', vinar, se otrok ni mogel orientirati. V ponedeljrk zjutraj so fctroka našli mrtvega v bližini hiše.
*	Najdba pisalnega stroja »Mlgnon«. Pred dnevi je bit najden med železniške progo in vasio Studerifec pri D. M. v Polju na neki njivi pisalni stroj znamke »Mig-non«. Stroj ie še dobro ohranjen, brez tipk, z valjarjem št 294.934. Stroj je pritr jen na bukovi deski z dvema viakoma, ki sta prevlečena s hrastovino. Najdeni stroj se naha'a na orožniški postaji v Vevčah.
*	Strahovita smrt beograjskega akrobata. Beograjski akrobat Vlajko Petrovič je prošlo nedel o prišel v Martonoš pri Su-botici, da priredi predstavo Z velikimi pl; kati je naznanil svoj prihod. Prve njegove produkcije so prav dobro uspele. Po srečilo se mu, da je zaustavil dva avtomobila. Popoldne je prišla na vrsto glavna točka njegovega programa: fakirske pr«,-dukcije. Petrovič je svoje produkcije izvajal na trgu pri cerkvi pred mnogoštevilnim občinstvom. Dal se je zakopati v jamo. Nagrnili so nanj prsti v premeru 20 cei4. timetrov. Tako zakopan bi moral ostati 80 minut. Medtem so čez uegov »grob. vozili avtomobili. Ko je poteklo 80 minut, so ga začeli odkopavati, čemur je občinstvo sledilo z velikim zaniman em, pa tudi s strahom. In res je bil Petrovič odkopan mrtev. Krsta ie bila krvava, dokaz, da se je nesrečni fakir pod zemljo obupno boril s smrtjo. Dogodek so takoj 'avili policiji.
ZNIŽUJEMO CENE NAŠIM SPREJEMNIM APARATOM!
Vprašajte pri Vašem radio trgovcu!
PHILIPS.
*	Mali vzroki -- velike posledice. To se
pripeti tudi pri zoben, katerih odpornost se zmanjša, ako se škodljivi zobni kamen ustali in pokaže svoj kvarni vpiiv. K sreči se temu zlu da pomagati s skrbno nego ust. V našo obrambo nas podpira skozi 40 let poznana in izkušena zobna kremi. Kalodont, ki se Je po skušnjah izkazala kot učulkovito sredstvo proti zobnemu kamnu.
*	O. & K. Vagoneti. Oglas v včerajšnji številki »Jutra« je izšel brez naslova zastopnika, ki je tvrdka Orensteu & Kopel, d. d. v Zagrebu, Samostanska ulica 2/II, in ne Fran Stupica, kakor bi se dalo iz tehnične uvrstitve tea dveh oz>asov sklepati.
ITO — zobna pasta najboljša f
*	Tovarna Josip Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo ▼ najlepšo izvršitev.
*	Prošnja. Katero izmed usmiljenih src bi hotelo sprejeti začasnj ali stalno v oskrbo dekletce šestin mesecev? Dete živi na domu v skrajni bedi in poman'k» nju. Poasnila daje radevolie predstojm štvo okrajnega sodišča v Škotji Loki.
*	Sokolsko gledališče ▼ Radovljici ponovi v nedeljo 10. t ra. on pol šlirih popoldne še enkrat in zadnjič igrokaz »Razbojniki«, ki je že dvakrat do zadn ega kotička napolnil dvorano.	1410
*	Trgovci! Ali ste že naročili orglice za Miklavža? Zahtevajte naš cenik! Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva.	1405
*	Tovariši borci Iz vojne! Vabimo vas, da pridete v velikem S+cvilu na naš občni zbor, ki bo v Ljubljani 24. t m. v salonu tovariša Rozmana (pri Jerneju). Sv. Petra cesta 85, ob 9. dopoldne. Vsa* bivši vojak Ima dostop in lahk Izreče svoje želje.
1401
*	Na mesto venca umrlemu Antonu Vovku, občinskemu odborniku, članu zdraviliškega, pravnega, finančnega :n ubož-nega odseka ter odbor.iiku kralnega Soškega sveta na Bledu, ie darovala jbčlna Bled 500 Din Podpornema društvu slepih. Iskrena hvala!
u— Akademiki! Ker se roli v SSLU » indeksi, opozarjamo one kolege, ki imaio indekse kjerkoli deponirane, da jih pravočasno dvignejo.
u— Jadranaši! JNAD »Jadran« bo sodeloval po sklepu članskega sestanka od 4. tm. na listi jugoslovenske omladine (lista B). Udeležba pri volitvah za Jadranaše je obvezna. Odbor vabi tudi v je simpatizerje »Jadrana«, da oddajo svoj glas listi B Za odbor predsednik Franio Om.adič in tajnik I. Rajko Razpotnik.
u— Šentjakobski gledališki oder ponovi v nedeljo 10. tm. duhovito in zabavno komedijo »Igra s smrtjo«. Pri premieri in le-prizi je komedija dosegla popoln usteh. Predprodaja vstopnic od danes dalje v trgovini Peter Sterk nasl. Miloš Karničnlic, Stari trg.
u— Predavanje o spremembi socialne zakonodaje za privatne nameščence bosta imela generalni tanik delavskih zbornic g. dr. Živko Topalovič in Josip Petejan danes ob 20. v restavraciji hotela »L!oyd«.
u— Iz gledališča. Drevi se ponovi v drami »Naš gospod župnik -., ki le bil doslej vedno deležen polnega glediliščj. Vstopnice pri dnevni blagajni v o„eri in zvečer pred predstavo. — V petek se bo pel v
škodb na glavi In životu ter na ibeb rokah. Ker je Zelnik izgubU pred prepeljavo v bolnico že mnogo krvi, je njegovo stanje izredno kritično.
u— Plesa šola Ljubljanskega Sokola se prične 9. ti m. v mali dvorani Narodnega doma, vhod z Bleiweisove ceste. Vabimo svoje članstvo, jwijatel e in znance k udeležbi. Eventuelne reklamacije vabil v oA-borovl sobi pri tajniku.
o— Plesna vaja JNAD »Jadrana« bo danes v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Opozarjamo še enkrat, da se začne pouk za začetnic« in začetnike točno ob pol 8., za ostale točno ob 8.
u— Za oslepele vojake v volni !e izročil naši upravi g Fran K r a p e s. kava,-nar v »Zvezdi«, namesto venca na grob g viš. sod. svetnika dr. Pavla S k a b e r-neta znesek 200 Din. Iskrena hvala'
n— Plesna vaja družabnega od«eka ZPNJ bo drevi v veliki dvorani hotela Union ob 20. Dvorana o o zakurjena. 1403 u— Portugalka, najboljša, se toči v restavraciji .lotela Štrukelj.	1412 u— Sokol Moste vam na Martinov večer s plesom ter drugim sporedom, ki bo v soboto 9. t m. v Sokolskem domu. Isti

Jutri I	Velefljremrfl-esra ! Jutrt J
Stric Tomova koča
Po davnem fctotoensfcem ramami.
*	Volnene nogavice, phtenlne in rokavice po nizkih cenah pri tvrdkl Karel Prelog. Ljubljana.	249
*	Proti prenašanju nalezljivih bolezni
ust in grla uporabljajte okusne pastile ANACOTI	45
Pristni
kraški teran (Tomaj)
na drobno in debelo
Delikatcsa A. ŠCURK
__ Dunajska 12	13869
I!
Jutri!	Največja tjuidislka diraraa
Stric Tonnora koča
Naotvečfa Krnska senzacija sveda.
I
Jutri! FSltm, k! ho ostail ▼ najšlepžean spornemu sleJi«nnein»ii gledafou }e
Stric Tomova koča
Jnutr« preirnijera v Kanu Ideal
h (Jnbliane
ki je uvedla preiskavo. Zanimivo ie, da je pokojni Petrovič isto točko z lepim uspehom izvršil poprej v Stari Kaniži in v Senti, kjer je ostal pod zeml o Po 50 minut
*	Pobegel zasledovanec. Te dni je pobegnil iz javne bolnice v Murski Soboti 24 letni Karel Horvat, o čemer smo že kratko poročali. Horvat bi se moral tx> ozdravljenju zagovarjati zaradi zločina nevarne grožn"e. Pri pobegu iz bolnice je odnesel bolniški plašč, srajco, spodnje hlače in opanke v skupni vrednosti 206 Din. Zli-kovec, ki je zelo nevaren in brezdvomno oborožen, zaradi česar je potrebna pri aretaciji previdnost, tudi rad simulira blaznost. Horvat je doma iz Bratoncev in K srednje postave, temnopolt, velikih črnih las ter podolgastega obraza
•	Nevaren potepin. V Podpeči In okolici se je te dni pojavil okrog 27 leten moški doke postave, slabo oblečen in očividno vdan pijači. Neznanec se je oglašal pri raznih posestnikih. k'er je sklepal poznanstva najraje s posli. Na kaj je pri tem rn. čunal, se je kmalu pokazalo. Naslednje dni že je neznani capin vlomil skozi streho v hišo posestnika Franceta Petelina na Je. zeru ter mu odnesel razno obleko, perilo, blago za obleke, nekaj moke. uro budilko in malo vsoto gotovine. Istega dne se je oglasil pri hlapcu Jožetu Trebušaku, ga odvedei v Vrbinčevo gostilno, k!er ga ]*. s pijačo popolnoma omamil, nato pa mu
idealna britvica Iz srebrnega 'ekla, ki stvori britje tudi pri mjjaSji bradi pravim užitkom.
S
Preprodajalci naj se obrnejo »a: Gustav Husssr & ste, Wien VII., Rlclitergasse 10
Z ljubljanske univerze. Univerzitetni profesor inženjer Igo P e h a n i bo ime! na tehnični fakulteti svoje nastopno predavanje o pojmu, potiii in ciljih znanstvenega obratovanja v rudarstvu. Predavano bo v rudarskem paviljonu na Mirju v soboto 9. t m. ob 11.
25 letni jubilej umetniškega dela Prihodnjo soboto 9. t m. bo praznoval * Leopold Kovač, tenor ljubljanske opere, 25 letni jubilej svojega umetniškega dela. Za proslavo si je izbral Smetanovo »Prodano nevesto«, v kateri bo pel svojo naj-posrečenejšo partijo »Vaška«. Marinko b» Pela primadona zagrebške opere ga. Noži-ni§eva. Janka g. Šimenc. Kecala pa g. Križaj. Opero bo dirigiral g. Balatka, ki prispe v Ljubljano nalašč za to predstavo iz svojega novega službenega mesta v Brnu. Po slavnostni predstavi bo v restavraciji »Slon« komerz, h kateremu so vabljeni vsi ;ub!lantovi čestilci in prijatelji
Violinski koncert francoskega violinskega vituoza. V petek 8. tm. ob 20. bo v Filharmonični dvorani koncert priznanega violinskega umetnika Roberta Soetensa. Virtuoz je eden na boljših sodoonih francoskih violinistov, bivši profesor konsei-vatorija v Liegu v Belgiji. Na programu bo imel klasično in moderno, predvsem francosko glasbo. Koncert bo uvedlo predavanje prof. Veya s tukajšnje univerze. Sedeži: 20, 15, 12 in 10 Din, stojišča 5 Din Predprodaja v Matični knjigarni
Oblačilnica za Slovenijo
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7.
Vam mi«d.T naftrgodnejSo iprilSko za nakup blaga za jesenske in z:ins)ke ofoleke, suknje Jn perilo. — Državni uradniki s Do-edfo&ttvStjo Tearftimacftje ddbijo ugodne pfliaejline pogoije.
Moderni šali
po najnižjih cenah pri J. Hofler, Miklošičeva 14
operi »Evgenij Onjegin« s Primožičem v naslovni vlogi, v soboto bo »Prodana nevesta« (25Ietni jubilej tenoristu Kovača). — Prva mladinska igra v !eco5nii sezoni bo v nedeljo ob 15., in sicer bo premijera 1'ubke mladinske igre »Janezek Nosan-ček«
u— Zaradi koncerta v pete& se preloži vaja Orkestralnega društva na danes ob 8. zvečer. Vsi in točno!
u— Dvorska knjižnica Borštnikov trg 44 izposojuje vsakomur, kdor se zadestno legitimira, najnove ša dela s'ovenske, srb-sko-hrvatske in nemške književnosti.
u— Namesto venca pokojni gospe Dani Koblar-Golieevi je darovalo celokupnv tehniško osobje drame Društvu slepih znesek 212 Din.
u— Tramvajski voz zadel v konja. Delavec Albert R. je imel predvčerajšnjim okrog poldneva opravka na dvorišču Ša-rabonove veletrgovine. k.teT ie naloži! na enovprežni voziček razno blago. Ko je hotel pozneje zavoziti skozi vežo na Zaloško cesto, se je pripetila pred hišo huda nesreča. Komaj je stopil konj na tračnice cestne železnice, je pridrvel iz mesta » smeri proti Vodmatu tramvajski voz, ki je zadel naravnost v vpreženega konia In gs podrl na tla. Konj si je pri padcu zlomi! nogo in ga ie takoj prevzel koniski mesar, ki ga je odgnal na klavnico. Pri karambo-lu se je dokaj poškodoval tudi voz, na tramvajskem vozu pa je počila šipa. Last-nfca kon a in voza trgovka Angela Mar-slovčeva iz Wolfove ulice trpi okrog 4000 Din škode. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni popolnoma pojasnjeno.
u— Dotična dama. Glede na notico pod tem naslovom od 1. t m. izjavlja upravi-teljstvo lice!ske osnovne šole. da v notici omenjene deklice niso učenke Kceiske osnovne šole.
u— Okraden gostilničar. Iz stanovanja gostflničaria Franceta Vodnika na Ježici so zmanjkali te dni različno posteljno perilo, ženski plašč, dežnik, usnlata ročna torbica z nekaj gotovine, več naglavnih rut, kompletna ženska obleka in dvoje kril v skupni vrednosti 1000 Din. Kakor se domneva, je Izvršil to tatvino neki bivši nla-Dec, ki 'e nezn'ano kam pobegnil.
u— Težka nesreča pri delu. V sp.ršno bolnico so snočl prepeljali težko ponesrečenega 61-letnega delava Franceta Zelnika, usiužbenega v papirnici v Goričanah pri Medvodah. Zelnik popoidne Čistil na ozkotirni progi tovarne železniške tračnice, pri čemer pa nI pazil na to. da prihaja za njegovim nrbtom več vagonov. Že starejšega moža so vaicon« vrgli po tleh tako nesrečno, da !e os:ai z nogami pod vozovi, ki so nru odrezal: desno nogo. Poleg tega je nesrečnik dobil več po-
dan odpadejo plesne vaje, ki bodo v ponedeljek	1407 u— Ciril Metodovi SentpeTskl podružnici v Ljubljani prirede v nejrfio 10 tm. r restavracij Glavni kolodvoi Martinov večer. Godba, petje, prosta zabava. Vstopnine ni. 1408 u— Plesne vaje ASK »Primorje«. Pri-če tek v nedeljo 10. t m., v bel' dvorani »Unlona« od 15. do 19.30. Vabljeno vse članstvo. Pismene reklamacije na; Košir Fedor. Vegova 6. 1414 u— Plesna vaia SO Preporoda Jutn v areni Narodnega doma o*> pol 8. 1413 n— Ljubomlr Djinovski ob priliki rrmm slave sv. Dimitrije ne bo sprejemal posc-tov zaradi bolezni v rodbini. 1406 u— Siguren, uglajen nastoo doma b ▼ družbi. Govori? bo o tem prof. O. Šest s praktičnim demonstracijam in sodelov*. niem občinstva v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi ce»ti. — Vnanja poli-tura v besedi hi kretnji je potrebni vsakemu kulturnemu človeku v vsakdanjem občevanju, le žal, da je prepogosto po-grešamo. Vrvež in nagMca življenja nas podita neusmiljeno naprej za vsako cenc in tako se zgodi, da radi. pozabimo na svojega sočloveka, kateremu dolgujeaio spričo človeškega dostojanstva vendar vsaj malo več pozornosti. Odlikuje naj nas uglajen obče val m ton po trgovinah, uradih, gostilnah, na ulici, ro Šolah in doma. Vabimo na!širše kroge, da se udeleže koristnih izvajanj, ki se bodo vršila več zaporednih ponedeljkov ob pol 19. Vstop prost. Prispevek za kurjavo 3 Din. Prvi večer v ponedeljek U. t ra. TKD Atena.
1402
lz Celja
e— »Piskrovez« v Cellu. Mar?borsk» Narodno gledališče je uprizorilo v ponedeljek 4. tm. v celjskem gledališču Lehat^ jevo opereto »Piskrovefc«. ki je muzikalno prav dobro, vsebinsko pa precej šibka. Režija gosp. Harastoviča ie bila po-siečena, tempo in skupna igra deloma primerna, scenarija pa površna, tako da se je videlo za kulise Igralsko in pevsko s» se odlikovali gdč Udovičeva (Suzi) ter gg. Ivelja (Janko) in Blaž (Miloš). Dobro figuro Žida Pfefferkorna je Dostavil gosp. Harastovič. Gdč. Fratnikova (Mici) in Starčeva (kot Babuška in Giza) ter gg. Rasberger (Glopler), P. Kovič (kot Plaček in narednik) in Tovornik (kot Vojteh, an-stokrat in Knoperl) so igrali povoljno. Ostale uloge so bile deloma v pravih rokah. Deklica in deček, ki sta igrala v predigri ulogi Suzi in Janka, sta pokazala mno» go talenta. Zbor je bil preokoren. Občinstvo, ki ie zopet naiKilnilo gledališče do zadnjega kotička, ni štedilo z aplavzi. Ope-
n(t ta t n^olucui sspch. sv kar m za* t{na tudi kapel niku gosp. Herzogu, ki je ;««stno naštodiral glasbene in pevske točke. — P. R.
o— Epidemija ftriatinke t Celja hi
okofld. V zadnjih tednih se k škrlatinka, ki se ▼ naših krajih nikdar ne more popoi-aoma za troti. ®opet razširila * venementno sfio po Celju, njegovi okolici in no Savinjski ter sosednjih dolina«. Infekdski oddelek celjske javne bolnice je prenapolnjen ta mora ležati po več otrok v eni posteljL Število za škrlatinko obolelih otrok in tudi odraslih, ki so bili sprejeti v bolniško oskrbo, bo vsak čas doseglo število 100. Novih bohrfkor ne bodo mogli reC sprelo-mati
H Celjske bolnice. V celjski Javni bolnici ao omrli; 69-letni Oset Roman dninar iz št JarJa ob južni železnici. 21-letna Marija PeillKeva. žena kurjača iz Gaberia in 3-letna Emilija Kovačeva, rudarjeva Siči iz Zabukcrvce. Rudar ima v celjski bolnici vso svojo družino, ki je obolela za škrlatin-ko, ta sicer leže na bolnici postelji žena t®r 2 otroka, tretja hčejka Emilija pa je že včeraj podlegla za vratni bolezni.
o— V razbeljen cink le stopit Pred dnevi ae ta pripetih. v cel.ski cinkarni huda nesreča. Dva delavca, od teh eden je bil SMetn! Jortj Vr«iovšek z Brega pri Celin, ste nosfla cinkove plošče t kotel, kjer se etnk topi. Ko sta se nahajala s težko cinkovo ploščo na aiostičku nad kot-Jom, Je bi] Vrhovšefr po nesrečnem naključja prisil en, s{opttl z desno nogo do kolena v »reli cink. Vrela kovina mu je oigala vso nogo do kolena in popolnoma sežgala' obleko ta čevlje. Todl oko ima po-Skodovano.
Iz Maribora
a— Samomor ali nesreča mlade kmetice.
V	noči od torka na sredo je bil mariborski rešilni oddelek pozvan v Ranče na Pohorju. Tamkal je komaj 26-letna Terezija Napastova zavžila osminko litra bencina in Je kmalu podlegla poškodbam. Ko je prišel rešilni oddelek, ie bila nesrečnica že mrtva. Po izpovedbi moža je primešala v čašo bencina še razne snovi. Kaj je Na-pastovo pognalo v obup, da je šla prostovoljno v smrt ali pa se ji je pripetila morda nesreča po neprevidnosti. Se ni pojasnjeno.
a— Ogenj na Felberjevem otoku. V torek ie na strehi prenočevališča delavcev na Felberjevem otoku zapel rdeči petelin. Čim so delavci opazili gost dim, so se nrno spravili na reševalna dela. Ogenj so res kmalu pogasili in tako preprečili, da se ni razširil na tik stoječo sosednjo kabino. Skoda bi bila lahko zelo velika, ker so vse provizorične stavbe seveda lesene, podstrešja pa napolnjena s senom in slamo.
a— Iz gledališča. Danes se vprizori za B-abonma Leharieva melodiozna opereta »Piskrovez«. V soboto 9. t m. pa bo koncert Brandl-tria.
a— Rodbinska tragedija ▼ Studencih pri Mariboru, kjer so našli pretekli teden mrtvega Ivana Kamer: a, še vedno ni pojasnjena. Zvedeniška komisija je mnenja, da samomor ni izključen, verjetno pa je, da tre za umor. Treba bo samo ugotoviti, ce je bil pokojni Karner levičar, kaiti rana na vratu je bila zadana z desne proti levi strani. Preiskava je v teku in policija zaslišuje štev?!ne priče. ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE SO KARL MAYEVI SPISI nalboij kmaitJročasnft. Miti so do zdaj 3 »veokl "Do 13 D1:« v Cfirlitovi tiskarni v Mariboru.
Iz Kranja
r— Identiteta ženskega trupla. Pred dobrim tednom so našli v Tepimovem goadu pri Stranišču mrtvo starejšo žensko. Kranjski orožniki so trtrplo fotografirali in vršili poizvedbe. Dne 2. t m. je spoznal starko po fotografiji njen zet Jenko iz DraveLj. Piše se Baibnik Ivana, stara 61 let m je poeestaiTca v Dravljah. Bila je slaboumna. Kakor se je ugotovilo, je pred enim mesecem odšla od svoje hčerke in se napotila nezraanokam. Namenjena je bila k svoji sestri v Žabnico. Starka je bila na potu teden in skoro gotovo ni ničesar uzrla.
V	okolici Stražišoa je ženica omagala zaradi slabosti in v gozdu umrla. Kakih nasilnih znakov ni bilo opaziti.
r— Žigosanje mer se bo vršilo pri mero tekusnem urad« v Cofovi hiši od danes naprej do 23. t m.
Iz Škofje Loke
S—• PaStna vožnja. Oblastna poštna in telegrafska uprava razpisuje peto licitacijo ae oddajo poštne vožnje Škof j a Loka -i/tTL Kom is i jonelna pogajanja se bodo vršita v soboto 9. t m. pri županstvu občine Žiri Izklicna cena 72790 Din.
šl— Redki pridelki. Kakor je podoba, to letošnje leto priroda prav igra s produkti, ki jih poklanja človeku. Pri Koroščevih na Lipci so izgrebli krompir, ki tehta 3 kg, pri Bemikovih v Škof j i Loki je zrasel koren s tezo 2 kg in pri TriKerjevih v Stari Loki peas, ki tehta celih 11 kg.
Iz Trbovelj
t— Koncert. Dne 9. t m. zvečer bo ▼ Sokolskem domu koncert vojaške godbe pod vodstvom kapelnika dr. Cerina. Po koncertu zabava s plesom.	1411
Iz Kamnika
ka— Dramski odsek Narodne čitalnice Je
prekinil delovanje v tej sezoni. Zaradi tega odpade tudi uprizoritev burke »On in njegova sestra«, ki naj bi se vršila v soboto. Vzrok prekinjenja je skrajno minimalen poset prve predstave, druga predstava igre »Tajfun« se je morala odpovedati, ker je bila v predprodaji kupljena samo ena vstopnica. Nezanimanje obiskovalcev se posebno opeža v poslednjih igrah in je popol: noma razumljivo, da je našlo tudi pn doslej zelo agilnih diletantih slab odmev, tako da ni pravega veselja do prosvetnega dela. S prekinjenjem sezone še ni rečena zadnja beseda.	#
Iz Prekmurja
pm— Pijan pretepač. V Polani se je 3. t m. v gostilni g. Daniela Franca zabavala vesela družba štirih fantov. Med fante je prišel neki Cipot in v pijanosti začel razgrajati. Z roko je pomel družbi kozarce z mize. Na vprašanje, zakaj to dela, je potegnil nož in ga zasadil Pavlu Kolmanu v roko. Ta ga je sunil proč od sebe, toda v naslednjem hipu je napadalec znova naskočil in že je tičal nož v Žibniku Ludviku. Ko so hoteli nato Cipota pretepsti, je prišel gostilničar in to preprečil. Cipot je zbežal, da ga ni bilo več nikjer, fanta pa sta si šla domov zavezovat ranjene roke.
pm— Tatvina jajc. Ponoči na dan Vseh svetih so v največjem dežiu vdrli tatovi skozi okno v skladišče g. Graha Jožeta, trgovca z jajci in perutnino v Martjancih. Odnesli so dva velika zaboja jajc v vrednosti 4o00 Din. V vrtu blizu skladišča so odprli zaboje in nadevali jajc, kolikor so jih mogli, v svoje malhe, 700 pa so Jih pometali v vodo. V skladišču je bilo še mnogo pšenice in graha. česar se pa tatovi niso dotaknili.
ŠPORT
Športni drobiž
Zdi se, da bodo kar trije športni savezi menjali svoj« sedeže O tem, da nameravajo beograjski klubi predlagati na glavni skupščini prenos JNSa v Beograd, smo že poročali Sedaj se javlja, da se namerava tudi hazenski savez prenesti iz Ljubljane zopet v Zagreb, a plavalni saveiz pa « Beograda v Split ponujajo pa ga tudi Ljubljani Glavna skupščina plavalnega sa-veza bo 17. t. m. v Beogradu.
Dočim je v Ljubljani jesensko nogometno prvenstvo L razreda že končano in se v Beogradu že igra četrto kolo, bo v Zagrebu prihodnjo nedeljo komaj pričela
Da je na§ nogometni savez odpovedal tekmo naše reprezentance z Južno Nemčijo, bo imelo mogoče še neugodne posledice. Nemški delegati nameravajo predati vso zadevo nemškemu savezu, ki bo najprej skušali sam, a nato potom FIFA doseči vrnitev stroškov, ki so nastali zaradi odpovedi tekme. Tajnik JNSA dr. Ribofi pa je izjavili, da on tekme ni odpovedal, tmveč da je nemškemu delegatu samo sporočil, da je igrišče v takem stanju, da na mogoče igrati. Nemški delegat da je nato dejal, da se torej ne more nič napraviti. Nemci da so torej saani odstopili od tekme
V nedeljo se je v Pragi vršila prvenstvena tekma Kladno : Viktorija Žižkov. Zmagalo je Kladno s 3 : 2. Viktorija Žižkov je bila dosedaj neporažena in je s tem izgubila mnogo šans za prvenstvo.
Nedeljske tekme za italijansko prvenstvo so prinesle naslednje rezultate: Napoti -Livorno 1 : 1, Pro Patria : Padava 0 j 0, Alessandiria : Torino 3 : 3, Ambrosiana : Cremona 3 : 2, Trieste : Lazio 3 : 3i, Roma : Brescia 2 : 1, Juventus : Pro VercelK 6 : 1, Bologna : Milano 1 : 1, Modena : Genova 2 : 1.
Državno prvenstvo v rokobOrbJ
V soboto in nedeljo bo v Ljubljani v hotelu Union državno prvenstvo v rokoborbi. Tekmovanja se bodo udeležili vsi najboljši težkoatlietski kluhi države iz Zagreba, Beo-
Žraida, Somfoora, Subotice, Maribora in jiubljane. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah (računa se telesna teža): ban-taim do 58 kg, peresno lahka do 62 kg, lahka do 67.5 kg, srednja A do 75 kg, srednja B do 82.5 kg, težka preko 82.5 kg. Najboljše atlete bo postavil zagrebški Herkules, ki je nedavno premagal dunajskega prvaka Hakoah. Tekmovanja se bo prvič udeležila tudi ljubljanska Ilirija. — Pričetek v soboto ob 20., v nedeljo ob 9. dopoldne in finale ob 19.30.
SK Ilirija (sabljaSki ktub). Za člane nadaljevalnega tečaja odpade trening v četrtek 7. t. m. zaradi preureditve lokala.
SK Svoboda Članski sestanek nocoj ob pol 20. v prostorih Svobode — Delavska zbornica. Z ozirom na gostovanje I. moštva prosim sigurne udeležbe. Načedtnik.
Rokoborbe za prvenstvo Jugoslavije. Vstopnice za sobotne in nedeljske rokoborbe v veliki dvorani Uniona se dobe v predprodaji v trafiki Sever v Selenburgovi ulici. Ker je sedežev prve in druge vrste Ie malo na razpolago, naj si vsak. ki reflekti-ra na dobre prostore, preskrbi vstopnice že v predprodaji.
Tajništvo SK Ilirije opozarja vse članstvo da veljajo legitimacije zimsko-sport-nega saveasa od 1. novembra t 1. do 30. maja 1930. Oni, ki niso še izrabili vseh treh voženj v pomladni sezoni, lahko izrabijo to ugodnost še do konca t L Oni, ki so ugodnost že izrabili, naj oddajo svoje legitimacije skupno z 10 Din na klubov na-" v svrho podaljšanja veljavnosti Za nove legitimacije je treba priložiti znesek 20 Dftn in sliko. Te ugodnosti bodo deležni samo oni, ki so poravnali članarino do konca t. L
VREMENSKO POROČILO
VetesroloSki »aved ▼ LJubljani. 6. novembra 1929
Višin« barometra 908.8 m
Km
Cm
OpMovanfc LtaMiaaa Maribor Zasrsb Beograd Sarajevo Dubrovnik Stopile
8.
7.
764U
764-6 7614 ?6i2 7634
7GG"G
7601
Temp«.
6 S
7
9 7
10
16
■B*
on 80 90 9> P5 93
Smer vetra In brziM v m. ta m*
tulimo
mirno NE 2 SE 12 mimo
49 omo
85 SE 10
J2
U
io
10 10 10 10
10
10
Padavine
Vra*a
De«
f Md«
7.
09
10
SK Itirijm (Hn*n*ka aeketfa). Dane« ob j
18. redni trening v telovadnici. Odsotnost j se bo opravičita samo v nujnih primerih. Istočasno naj vse Sanice poravnajo zaostalo članarino.
1-0
NajvSja temperatura danes ▼ Ljubljani: 8.5, najni&j« 3.0. Sofooo vzhaja ob 6.44, zahaja ob 16.45, luna vzhaja ob 12.7, zahaja ob 19.34 Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene sprememba
Gosnodarstvo
= Naša industrija in revizija earinske tarife. Qlede na priprave za revizijo carinske tarife je trgovinsko ministrstvo v zadnjem času prejelo več spomenic od posameznih industrijskih organizacij. Tako Je Udruženje rudarskih podjetnikov poslalo gosp. ministru daljšo predstavko, ▼ kateri zahteva, da se glede na razvoj domačega rudarstva in zmanjšanja uvoza znižajo ugodnosti za carine prost uvoz črnega premoga, ki veljajo za plinarne In tvornlce cementa, ker ta podjetja lahko obratujejo tudi z domačim premogom. V državah, ki imajo črnega premoga v obilici, rabijo plinarne v vedno večji meri rjav premog. Zato bi tudi naše plinarne lahko preuredile svoje naprave za uporabo domačega riavega premoga. Klavzulo o svobodnem uvozu premoga preko pomorskih luk, ki smo jo dali Angliji v trgovinski pogodbi, je treba Čim prej ukiniti. Tudi industrijo domačega koksa je treba ščititi, da bo tudi v tem pogledu mogoč napredek, zlasti glede na najnovejša tehnična raziskovanja o oplemenjevanju premoga Vprašanje domačega koksa je vprašanje naše težke industrije" Zato mora biti predvidena carinska zaščita koksa, ki naj bi stopila v veljavo, čim bomo doma izdelovali tak koks, ki je primeren za težko industrijo. — Tudi Državni savez jugoslovenake industrije za predelavo železa in kovin je poslal trgovinskemu ministru spomenico, v kateri prosi, da ee čim prej izvede revizija carinske tarife v duha zahtev in potreb industrije železa. Spremeniti se mora določba glede carine prostega uvoza kompletnih instalacij ▼ tem smislu, aa osvoboditev plačanja carine velja samo za one dele instalacij, ki se ne izdelujejo v naši državi. V zvezi z revizijo carinske tarife je treba tudi čim prej revidirati zakon o državnem računovodstvu, zlasti oni del. Id govori o pogodbah in nabavkah. Pri reparaclj-skih dobavah naj bi država krila svojo potrebo le za one predmete, ki jih ne izdelujejo domača podjetja.
= Pred uresničenjem carinskega premirja. Te dni je bilo zaključeno 30. zasedanje gospodarskega odbora Društva narodov, ki nam je po daljših razpravah prineslo soglasno sprejeto poročilo glede sklenitve carinskega premirja in projekt mednarodne konvencije za to carinsko premirje. Po načrtu konvencije naj se vse države med seboj zavežejo, da bodo v razdobju 2—3 let obdržale dosedanji medsebojni carinski režim, in sicer potom omejitve uvoznih in izvoznih carin navzgor. Načrt vsebuje dalje garancije, da se konvencija ne bo izigravala z uvajanjem novih notranjih pristojbin in uvoznih ali izvoznih omejitev. 0 tej konvenciji bo razpravljala posebna konferenca držav, ki se bo sestala sredi februarja prihodnjega leta in bo tudi razpravljala o pridržkih, ki jih bodo posamezne države sporočile do konca tek. leta. Načrt konvencije vsebuje končno določbe glede razaodiščnega postopanja in glede ratifikacije, pri čemer je dana možnost, da posamezne države zadržijo ratifikacijo. dokler konvencije ne ratificirajo gotove druge države. Glede pristopa Nemčije se bodo morda pojavile ovire, ker hoče Nemčija po 15. februarju, ko poteče nemško-švedska trgovinska pogodba, zvišati carine na žito.
= Pravilnik o »menjavi pomanjkljivih novčanic. Na zadnji seji glavnega upravnega odbora Narodne banke je bil sprejet nov pravilnik o izplačevanju pomanjkljivih novčanic. Po tem pravilniku se za dele novčanic, 'ki ne predstavljajo vsaj ene osmine skupne površnie, ne bo dajala nikaka odškodnina. S polnim zneskom pa izplačuje Narodna banka take noveanice, katerim manjkajo le manjši deli, in sicer pri tisočakih do ene dvaintridesetinke skupne površine (skupno z okvirjem), pri manjših novčanicah pa do ene šestnajstinke skupne površine. Bankovci, katerim manjkajo večji deli, ee Izplačujejo po površini ohranjene povrSine, pri čemer se odbijejo produkcijski stroški (pri tisočakih 3 Din, pri »totakih 2 Din, pri desetakih 1 Din in pri petdinarskih novčanicah 0.50 Din). Če pa novčanic! manjka polovica ali več nego polovica prvotne površine, se odbije le polovica produkcijskih stroškov.
= Iitoz sirovega masla ▼ Nemčijo. Dodatno k včerajšnji tozadevni notici nam poročajo, da je nedavno v Osijeku ustanovljen Ekspertni savez mlekarskih zadrug izvozil že večje količine sirovega masla v Nemčijo in da je z neko tvrdko v Berlinu sklenil za leto 193o pogodbo za izvoz 25 vagonov sirovega masla. To maslo bo berlinska tvrdka plačala po borznih cenah, in sicer 85 odstotkov pri odpreani blaga, 15 odstotkov pa pri prejemu.
== Češkoslovaška dobita svobodno eoao t Hamburga. Te dni je posebna komisija, sestoječa iz češkoslovaških, nemških in angleških delegatov končala pogajanja, po katerih dobi češkoslovaška v zakup večjo lusko cono v Hamburgu, kakor to predvideva čl. 364. versaillske mirovne pogodbe. Po podpisanem sporazumu vzame Češkoslovaška od mesta Hamburga v zakup precejšen del obrežja 6 pripadajočimi zemljišči, skladišči in dvigaln''mi napravami (10 žerjavov), in sicer za dobo 99 let Pristaniške naprave 60 take, da na gotovem delu obrežja lahko pristajajo rečne ladje, na drugem pa pomorske. Zastopniki Češkoslovaške so to cono že prevzeli ter so bile že na svečan način dvignjene češkoslovaške zastave. S to pogodbo je češkoslovaška dobila preko Labe kolikor toliko svobodno pot na morje, kar bo koristilo tudi Nemčiji, ker se bo odslej promet preko Hamburga na Škodo Trsta še povečal. S pridobitvijo te svobodne cone je v zvezi znani projekt ustanovitve velike češkoslovaške paroplovne družbe, ki bi imela Hamburg za svojo domovinsko luko.
= Nova velika tvorniea sa kmetijske stroje v Novem Sadu. V ponedeljek je bila v Novem Sadu svečano otvorjena nova velika tvornica aa kmetijske stroje in orodje, ki Jo je zgradila znana madžarska družba Hofherr-Scbraute-Cla3rton-Shuttleworth. V tvornici Je zaenkrat zaposlenih 200 delavcev. v kratkem pa se bo to število še povečalo.
Borze
6. novembra.
Na ljubljanski horzi je bil tudi danes devizni promet prilično živahen, zlasti v devizah na Prago, Dunaj. Berlin in London. Vso potrebo, razen v devizi na Pariz, Je krila privatna ponudba. Tečaji deviz na
Med7prednosfmi
ena :

Praktično za perilo in lep dar za drage malčke $ slikami za izrezati daje
*S<hi<ht0¥0
Terpentinovo
Milo
Berlin, Newyork in Dunaj bo se nekoliko okrepili.
Na zagrebSkem efektnem trfciSču je bila
Vojna škoda tudi danes navzlic slabemu prometu dalje čvrsta. Trgovala se je za arangement po 430 in 431. dočim je za december notirala 434 do 436. Tudi v ostalih državnih papirjih je tendenca čvrsta ter je bilo investicijsko posojilo zaključeno po 85.25. Bančne vrednote so ostale dalje zanemarjene in je bil promet samo v Union-banki po 202. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Trboveljski po 465 in 467-50, v Dravi po 330, Union mlin pa je bil pri popuščajoči tendenci zaključen po 125.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.825, Berlin 13.515—13.545 (13.53). Bruseli 7.909. Budimpešta 9.8932, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 793.73-796.73 (795.23). London 275.44—276.24 (275.84), Newyoik 56.335.—56.535 (56.435), Pariz 221.77—223.77 (222.77). Praga 167.0S-167.85 (167.45). Trst 296.14.
Zagreb. London 275.44 — 276.24, Newyork 56.335 — 56.535, Pariz 221.77 — 223.77, Milan 295.119 — 297.119, Curih 1004.4 — 1097.4, Berlin 13.515 _ 13545. Dunaj. 7.9373 — 7.9673, Praga 167.06 — 167.85.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.17375, Newyork 516.05, Pariz 20.32625, Milan 27.0275, Berlin 123.46, Praga 15.285. Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.25, Sofija 3.72,
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna 5koda aranžma 4305 — 431.5, kasa 430.5 — 431.5, za december 494 — 436, za februar ex 407 do 410. investicijsko 85 — 85.25, agrarne 52 _ 53; bančne vrednote: Praštediona 900 do 910, Unionbanka 202 _ 20S. Srpska 156 den-, Jugo 82.5 — 85. Narodna 8200—8350, Zemaljska 120 — 125. Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16.25 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska den., Gutmann 185 — 190. Slaveks 96 — 100, Slavonija 140 denar. Drava 320 _ 330, Sečerana 400—410, Brod vagon 135 denar, Union mlin 120 do 190 Vevče 132 denar. Dubrovačka 430 do 485, Trbovlje 435 — 475, Jadranska 520 do 525.
Beograd. Vojna škoda 429 zaMj., za december 433 — 434, investicijsko 8125 do 84.75, Narodna 8280-
Blagovna tržišča
Živina
+ Ljubljanski živinski sejem (6. t. m.). Dogon: 281 konj, 49 volov, 75 krav, 16 telet in 206 prašičkov za rejo; prodanih je bilo 65 konj, 85 volov. 82 krav, 13 telet in 160 prašičkov. Navzlic slabemu vremenu je bila kupčija še prilično živahna. Napram zadnjemu sejmu bo popustile cene teletom, vendar je tudi v splošnem opažati nagib-nost k popuščanju, ki pa v cena* Se nI prišla tol!ko do Izraza. Za kg žive teže se je plačevalo (v oklepajih cene zadrtlega sejma): voli I. 1050 Din (1050V II. 9.50 Din (950), III. 8.50—9 Din (8 50). krave debele 6—7 Din (550 — 7.50), krave klo-baaarice 4—5 Din (4-5), teleta 13-14 50 Din (14—15). Prašički za rejo so se plačevali po velikosti od 150-250 Din.
+ Dunajski svinjski sejem. (5. t m.) Do
gon: 12.731 komadov, od tega 3217 iz Jugoslavije, 4516 iz Poljske in 4340 iz Madžarske. Pri živahnem prometu so se pitane 6vinje podražile za 15 do 20 grošev, mesni prašiči pa za 15 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2 do 2.05, angleške križane 2.10 do 2.25. kmetske 1.85 do 2.10, mesne: poljske 1.90 do 2.35, pozensko 2,30 do 2.70.
Les
-f Ljubljanska borza (6. t. m.). Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 18 vagonov lczanih bukovih drv.
Žito
Žitni trg (6. t. m.) Na chicaški bona je včeraj decemberska pšenica popustila od 128 K na 124^ centa. Popuščajoči tendenci ameriških borz je danes sledila tudi Budimpešta, kjer je pšenica za marc popustila od 2412 na 23.07. Tudi na vojvodinskem tržišču je bila tendenca 9laba ter so cene pše-_ niei, koruzi in moki popustile za nekaj točk. Promet pa ni bil znaten, ker Je opažati rezerviranoet tako pri prodajalcih kakor tudi pri kupcih.
-I- Ljubljanska borza (6. t. m.). Tendenca mirna. Zaključena sta bila 2 vagoni pšenice in 1 vagon koruze. Eksekutivnu je bile prodanih 50 met. stotov koruze, času primerno suhe, 25 met stotov ječmena, K5-6K kg in 25 met. stotov ovsa, vse Iranci vagon Indjija, kakovost zajamčena do slovenske posti je, in sicer koruza po 110 ječmen po 130 in oves po 140 Din za kg. Nudi 6e pšenica (sL postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 79 kg oo 247 — 250: baška, 78 kg 245—247.50 baška, 77 kg 237-50—240 sremska. 80 kg 240 — 242.5; sremska. 77 k a 235—237.5; rž: baška, 72/73 kg 200—202.5; moka: »0< fco Ljubljana, plač po prejemu 355 _ 365; koruza: baška, nova, umetno sušena. mlevska tarifa 197-5 — 200. navadna tarifa 200 — 202.5; finkvantin: umetno sušen, mlevska tarifa 255 — 260; oves: baški, ozimni, 66/67 kg 205 — 207; laneno seme: domače provenijence, pariteta Ljubljana po 5—6.
-(- Novosadska blagovna bonsa (6. t m.) Tendenca 6laba. Promet: 32 vagonov pšenice, 40 vagonov koruze. 3 vagone moke in 5 vagonov otrobov. Pšcniea: baška. 77 kg 185 do 190; 78 kg 187.5 — 192.5; banaška 182.5 _ 187.5: sremska 185 — 187-5. Ječmen: baški 120 — 127.5. Oves: baški 140 do 145. Koruza: baška in sremska 105 do 107.5; za december - januar 120 — 125: za marc ladja Dunav 140 — 145: baški. sušeni 140 _ 145. Moka: baška >0« 290 — 305; »2« 265 — 275; 235 — 245: >6« 195 — 205: »7« 155 — 165. Otrobi: baški in banaški 100 do 105.
+ Dunajska boraa za kmetijske proizvode. (5. t. m.) Nazadovanju tečafev na inozemskih borzah je sledilo tudi dunajsko tržišče, kjer so ponudniki znižali cene za 2 do 3 češke vinarje. Promet se je gibal v najožiib mejah. Plavajoča iugoslovenska potiska pšenica se nudi po 1 35 Kč ex slep Du-nai podunavska koruza pa za marc po 1.02 in za maj po 1.04 do 1.05 Kč ex Slep Dunaj. Uradni tečaji so bili znižani ter no-tiraio: pšenica: domača 31.50 do 32.25, madžarska potiska 38.75 do 38.25: rž: inarh-feldska 26 do 26.50. madžarska 25 do 25.50: koruza: 25.50 do 26.
Drama velemestnega zakonskega življenja
Proces Weiler pred pariško poroto — Strel iz samokresa kot maščevanje za moževo postopanje — Pet let ječe
Pred pariško poroto se je te dni končal senzacijonalen proces, kakršne« ga imajo v Parizu samo vsakih toliko in toliko let. Pravica je terjala odgo«
vora in zagovora od Jeanne Weilerjes ve, ki je bila ustrelila svojega moža Roberta lani dne 14. decembra po burni orgijastični noči.
Morflka W©fl©r|eya
Zakonca Weiler sta se spoznala še* le pred tremi leti. Srečala sta se bila v Palais de Glace. Weiler ni bil samec; nahajal se je že v tretjem zakonu. Ta» kisto ni bila neomožena tudi Jeanne Othonova, ki je imela že dragega mo* ža. Weiler in Othonova sta menila, da je zdaj usoda združila njuna pota, opravila sta ločitvene formalnosti od moža, odnosno žene, in sta začela ži* veti skupaj. Po dveh letih poskusnega zakona sta se dala vpisati v register zakoncev, tako da sta si postala pra« va zakonska tovariša.
Že tedaj je postajala Jeanne pozorna na svojega moža, ki ji je pripovedoval, da je bil med vojno kot letalec sestre« Ijen iz aeroplana, kar je imelo za po« sledice trepanacijo njegove lobanje. Minister ga je bil v znak priznanja od* Iikoval s križcem Častne legije.
Drugače je živel Weiler brezskrbno, udobno in razsipno življenje. Izdajal se je za inženjerja, čeprav po svojih študijah ni imel pravice do tega na* slova. In ker je imel vsega dovolj, se je vrgel v blazne ekscese, ki so popoln noma izpodkopali njegove živce, raz« sodnost in zdravje. V ta vrtinec je po« tegnil za seboj tudi ženo, ki je prišla k njemu v zakon iz resnične ljubezni. Tu j.e začel kaliti razdor; kajti med tem, ko je ona iskala srečo pri možu, jo jf» on iskal izven nje. Jeanne je po= stala sčasoma Robertova sužnja, žen« ska brez časti in spoštovanja.
Mož je zahteval od nje nedopustne reči, njegova brutalnost je šla tako da« leč, da jo je tiral s seboj v javne hiše, kjer je morala pred njegovimi očmi
Skrivnosti "velikega zelenega pekla"
V	Nemčiji so v velikih skrbeh gle« de filmske ekspedicije, ki jo je pove« del znani raziskovalec Južne Amerike dr. Ado Baessler STedi letošnjega ma= ja proti Gran Chacu. Ekspedicija bi se že morala vrniti, toda v zadnjih me« secih se je izgubila za njo vsaka sled. Bojijo se, da je postala žrtev še čisto divjih granchaških indijanskih rodov, kajti potovalci, ki so prišli iz tistih krajev, pripovedujejo, da so divjaki pred nedavnim napadli in ujeli skupi« no belih ljudi s čudnimi aparati. V tem slučaju bo ekspedicijo težko rešiti, kajti že dosti se jih je izgubilo na tak« šen način, ne da bi svet še kdaj slišal o njih. Omenjamo n. pr. ekspedicije Francoza Creveaura, dalje raziskoval« cev Ibareta in Boggianija, ki so posta« le žrtev »zelenega pekla«, njegovih di« vjih prebivalcev ali morilnih mrzlic.
Žrtvi svojega poklica
Na Dunaju ležita ta čas v bolnišnici dva znana zdravnika, prof. dr. Frisch in dr. Michalek, ki sta se težko zastru« pila s streptotokl v izvajanju svojega poklica. Dr. Michalek je imel v zdrav« niški ^akrbi osemletnega otroka, ki je operiran na vratu in ki se je zdrav« niške pomoči trdovratno branil. Ob takšni priliki je bil dr. Michalek na roki lahko ranjen. Kmalu potem so se mu pokazala znamenja zastrupitve na prsih, na hrbtu in pod pazduho. Mora« h so ga operirati. Nesrečni slučaj pa je hotel, da se je že pri prvi operaciji na videz prav tako lahko, toda z istimi usodnimi posledicami ranil dr. Frisch. ki je prisostvoval operaciji. Tako le« žita sedaj oba v bolnišnici in še nič ni gotovo, da«li ju rešijo ali ne.
Nenavaden porod
V	Gmundnu na Avstrijskem je po« rodila 311etna Jožefina Holzingerjeva trojčke. Dva sta bila s trebuhom zra« ščena skupaj in sta imela ena sama
etra. Tehtala sta 2.93 kg. Čez nekoli« ko ur sta umrla, dočim tretji otrok še živi
Darujte za Jugoslovensko matico
ugajati drugim. Postala je s tem, kakor pravijo v Parizu takšnim ženskam, bel« le du j'out in ni smela razpolagati s seboj, ampak se pokoriti možu. Straš« ne reči so prišle na dan pri obravnavi: Weilerjeva žena se je morala udajari morfiju, opiju in kokainu in slednjič ga ni bilo umazanega dejanja, v kate« rega ne bi bil sili." abnormalni mož svoje žene.
Na dan pred Weilerjevo smrtjo sta se zakonca sprla ob 7 zvečer. Nato sta se pobotala in sklenila, da gresta, kakor je bil dnevni običaj, zdoma na zabavo. Supirala sta na Elizejskih po« Ijanah, potem sta obiskala vrsto ka« varn — Cafe du Dome. Coupole, Se« lect. Povsod sta se pomudila samo po četrt urice. Z Montparnassa sta kre« nila na Montmartre Obiskala s*n dva lokala in neki zamorski dancing. Tam je plesala neka Renee la Martinique in Weiler je stavil, da jo ugrabi in odve« de. Tako se je zgodilo. Plesal jc z za* morko pol ure, nato jo naložil na rame in zdirial z njo v pripravljeni ivtomo» bil. Družba se je dala zapeljati na Montparnasse, v tako zvano »Džung* lo«. In po odhodu iz »Džungle« je po« čil ob štirih zjutraj v Wei'erjevem stanovanju strel, ki je prinesel možu smrt
Robert VVeiler
Zasliševanje prič je odkrilo strašne podrobnosti iz življenja tega zakona. Sobarica obtoženke Weilerjeve je iz« javila, da je Weiler napravlja, često vtis neodgovornega človeka. To je pač tudi privedlo do katastrofe.
\Veilerjeva je bila obsojena na pet let ječe. Porotniki so sodili morilko brez usmiljenja in proti običaju, ki prinaša v podobnih olajševalnih okoli« ščinah če že ne oprostitve, pa vsaj najnižjo kazen.
Črne slavnostne obleke
smoking. frak ter sakoe za žalne in druge prilike ter elitne orne sukne naj-
bofS^ara bla.ea. Fnesra 'zdelka in ceno pri
Drago Schwab, Ljubljana.
Radio
Četrtek, 7. novembra
LJUBLJANA 12.30: RepTodmci.ram elasba. — 13: Naipoved časa, borza, reprodiuoirana zlasba.
—	13.30: Poročala iz dnevnikov — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Tedenski pregled domačih m tujih dogodkov. — 19: Prirodoslovno predavanje. — 20: Koncert radio-orkestra. — 22: NaDO-ved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
Petek. 8. novembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproduci-rana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koroški fantje pojejo koroške narodne pesmi. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22: . Napoved časa in poročila.
ZAGREB 12.30: Reprodurarana glasba. — 17.35: Orkestralen koncert orijentalske glasbe. — 20.35: Koncertni večer. _ Lahka
glasba. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. _ 18: Prenos popoldanskega koncerta. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — 21.30: Poročila. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. _ 20: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos programa iz Prage. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Dvogovor o moderni glasbi. — 21: Koncert.
—	VARŠAVA 16.15: Reproducirana glasba.
—	l7.4o: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. _ 16.40: Glasbena akademija. _ 20.05: Pevski koncert. — 21: Historične in moderne fanfare in koračnice. _ BERLIN 16.30: Koncert kvinteta. _ 19.05: Narodne pesmi*
—	20.30: Sluhoigra. — Godba za ples —! FRANKFURT 16: Popoldanski koncert — 20: Prenos programa iz Stuttgarta. — 22: Glasbeno - literaren program. — 22.30: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGEN-BERG 17.30: Večerni koncert — 20: Reproducirana glasba. — 20.45: Sluhoigra. _
Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 19.30: Koncert pevskega kvarteta. — 20: Koncert filharmo-ničnega orkestra. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.45: Popoldanski koncert orkestra. _ 20: Dramski večer. — 22.20: Koncert lahke godbe. _ LONDON 21: Prenos simfoničnega koncerta. — 23.20: Presenečenja. — 23.35: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Operetni večer. — STOCKHOLM 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.10: Prvo dejanje Puccinijeve opere »La Bobemec i
Ženska na grmadi
Iz Rusije poročajo skoraj dnevno o težkih izgredih proti komunističnim agitatorjem in uradnim zbirateljem ži« vil s strani razdraženega kmetskega sloja. Samo v samarskem okrožju se je pripetilo v teku dveh mesecev, v av. gustu in septembru; 42 terorističnih dejanj. »Komsomolskaja Pravda« po« roča n. pr. o slučaju, ki spominja na čase inkvizicije. V selu Novem Jukuš« kinu v uljanovskem okrožju so napad« li nezadovoljni elementi članico kra* .vTnega sovjeta Anastazijo Semtinovo in jo živo sežgali na grmadi. Boljševi. ške oblasti so polovile storilce in jih obsodile na smrt
Peli i
in slaščičarji pozor!
'Gradimo moderne pekovske ta slaščičarske Inštalacije po zelo mmeniemiiJi cenah m Jako ugodnih pbčilniih pogojih NadaBe izdelujemo vse potrebščine pekovske to slaščičarske obrti, armaturne dele za parne in običajne peči (vrata. Ete, kovana; eipHe »te; svetilfke. pčometre) itd. Nabavljamo pekovske in staSfičarske stroje nafrno-deroeijSS) sistemov. — Zaihtevajte brezobvezne ponudbe, brezplačne oglede na Beti nKfili.
„PAROPE6' k. d.
ZAGREB, Ilira br. 6»
Komad 4 Din
I
Komad 5 Din
Premer 45 cm. 32 Din.
Žična ogrodja za senčnike
razume se v največji izbiri.
Cene brez vsake konkurence: od 4 Din dalje.
EJekitro-oddelek Vas bo postregel na Vaše največje zadovoljstvo tudi z namiznimi svetiljkami električnimi kuihal-niiki. srladi-lnikt oerevaimmg blazinami, senorild iz porcelana m vsemi ostalimi elekr. Drioomočks za gosoodmjstvo.
Odjemalcem iz/ven ZajgTeba pošljemo rta zahtevo brezplačno elelktro-cenik.
A
Komad 4 Din
Komad 5 Din
Kdor ima šoteko deco ta teti od nje vztrajnega učenj*, naj nudi otrok* nadvse praktično
otroiko pfoaCno tni$iee
katera )e vporabijjva ob 6. do 18. leta in ki prisBi otrok« k pravitaemo drža-nfa telesa, nog m rok. ter mo obenem tradi vso komodnost Mizico, ki Je tudi shramba u šolske potrebščine, izdeluje
Ignac Repše
trorna ca ia zaloga pohištva
LJubljana. Dvomi trg i.
Oblastveno koncesijonirana	12674
šoferska šola
I. GABERSCIK, bivši komisar za šoferske izpite Ljubljana Bleiweisova cesta štev. 52. Prnktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Pou ujem tudi privatno. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra.
Makulaturnj papir po 4 Din kg
Za fugostovenskl patent M. 3999 od 1. oktobra 1928 oa:
»Postopek za ločenje antigenov in specifičnih cepflnfc sredstev iz krvnega seruma, kakor tudi h ekssudatov in transsudatov obolelih kidivkfaiov ali rekonvaies-
centov«
(»Verfehrea m Tretmung vnc Antfeenea and spe®ifecfeen Lupfaouflea
ams dem Bkitsarura. sowiie aus Exsudaten and Transsadatea v««
enkrarakiten Indnrvidmon oder von RekoavaJeseeoteo«)
ee iščejo totrpci a* odjemalci ficemc.	13927
Cen), ponudbe na baz. MILAN ŠUKLJE. LJubljana, Beethovnova «L 2.
Jamčimo,
da postanete takoj ll6R9Clll6C
grgrate z Remšschevo brezokusno ustno vodo »NIKOPROST«, ki razkužuge usta teT je zdravniško priporočena. Ena steklenica zadostuje. — Zahtevajte prospekte.
Cena steklenici: Din 56.—, po poštnem povzetju Din 72__
13901	»JADRAN«, Ljubljana, Komen skega ulica 36.
e» tro» Specijalna En detan trgovina vozičkov in koles
Pleskanje koles .DOKOt, poniklj&nje norih pre€k (sprikljev) ta 250 Din. Ceniki trank«.
Z EM ELROfi OTON
Tržaška cesta - Glince Marijin trg 8
Firma PATENT . TREUHAND - GESELLSCHAFT ffir eiektrtscbe Giflhlampen m. b. Berlin, kot lastnik Jagoslovenskega patenta br. 1720 pod naslovom:
»ELEKTRIČNA SIJALICA ISPUNJENA GASOJVL NA-ROCITO ISPUNJENA NEONOM«
lx&I st**wK T Bvemo z infteresenti. ki bo bate« izkorišča« ta p®t«»t. m Je pripravljena a a,ti iicenoo.	13926
Informacije dače dr. lanko Ollp, advokat v Beoeradti, Krafta Mikama 48
Na aaiprometnejšem mesta v Murski Soboti se proda a proste
roke lepa. veMka, 16 let stara, enooadstrovna
trgovska hiša
z dvema trgovskima lokaloma (v enem engo-vma meSanega blaga In roaimufaJfitiire, v drugem trgovina čevBev io zastopstvo Siiageirje<vai šivalrmh strojev), t eakn vetikim in enim majnjšiini stanovanjem, odveitniško pisarno in tapitni kletmi. Vsako stanovanje Je oprem-Ifjemo s kopata,jco. V hašj je vodovod to etektrika Zraven biže Je vefeko dvorišče, leo obsežen vrt, ki pride lahko kot stavbena parcela v poštev. — Pojasnila r trgovini Brata Brmnen r Marsld Soboti.	13928
Zahvala.
toreeo se ®abval5iaJeaao vsem pr®ate®]em in anamcetn ra izra-2e »Skrencga so6u6)a ob bridki izgubi naše Subiieae in nepozabne soproge, mamice, hčerke in sestre, psspe
0(8 Mif-fifil
Zabvat^njemo se t isto iskren o®«o vseim, ki »o se dejaMkS a® r duhn poslovali od nepozabne, JI naklonil fcoifco krassoege oveeja ter io sprcanšS n« nienl zaderJI potd
Poeeimo zabrvaio izrekatno zdravnikom, predvsem pe dr. Bedkkn »a njeigov trod in požruvovaikto sfcrb, preč. dobovSa-oi. nsnrfies»!m sestram, gg. pevcem za totežilno petje, kolegom ta kolegicam, efasti g Lapataeitn za	T srce segajoči
*"skxvi4nj govor, Šolski mladini m gasalcem.
Vsem fcfcreoa bv®fct!
ŽALUJOČI OSTALL
Zahvala.
Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, gospoda
Antona Vovka
veleposestnik na Bledu
na njegovi zadnji poti, vsem ki ste položili toliko lepega cvetja in vencev na njegov grob, za vse ustmene in pismene dokaze sočutja, za ganljive žalostinke lepa in prisrčna hvala.
Iskreno hvalo smo dolžni posebno gdu dr. De Glerii zdravniku na Bledu, ki se je neumorno trudil za časa njegove bolezni, dalje gdu dr. Benediku zdravniku na Bledu, gdu primariju Jenku in g. dr. Perko-tu iz Ljubljane, ki so storili vse, da nam ga ohranijo, čč. sestram usmiljenkam, ki so mu za časa njegove bolezni storile toliko v olajšanje njegovih bolečin in končno preč. duhovščini za tako lep sprevod.
Vsem še enkrat prisrčna hvala
Žtluioči ostali.
Donald Keyboe:
99
t oblakifi
Letalski roman
Tedaj nro je praSo na misel, da so ©umi že veSkrat obrodšE veHka bogastva. Zakaj si ne bi mogel on pomagati na ta načfen? In zdajci se ie spomnM nečesa, kair je tel odložil za nekajj mesecev in o čemer sta nekega dne krasmlja-la z ubog™ Lawsoiwm: svoje ideje zastran svetEkajočega se »pisanja na nefoo«. Lawson, ki je bi3 prevetjan in nezaupen kriitičair, je M takrat rekel, da je ideja dobra.
Srdito je na®rtoaineil dbrvi in si jed obujati v spominu, kaiko je telo. Drago jutro je je iralunčl v delavnico. Mo .ie ravno med enim ttjegmih divodnevnflh odmorov. Letališče je bilo že polno ljudi ki so koprneli po senzaciji prve vožnje v aeropiarou, itn gledalcev, ki so si hoteli privoščiti ta užBteik z varnih zemeljskih tal.
Mali Perez se je pehal nred množico, ves besen zaradi te sikni-njtve letali, ki se jih je tolikanj beil in katera je tako zelo ljuibi'1. Dick se je nehote namuzniti ko je videl načelnikov resni obraiz.
Iskal je Vtftfsono, dobrega mehaničarja in mirnega, spoštljivega dečka, ter ga našel v delavnici. Jei miu je pripovedovat svojo stvar; feprva so trnu šle besede nerade z jezika, a sčasoma je postaj zgovoren in zaupljiv. \Vffison ga je kamaje poskušal. Kimai je spet in spert. Nato >je pobral kos cevi ter ga jel zvijati.
»Recimo, Mr. Tresnt, da imate taikšnole oetv: kaj menite, kako
jo spojila, da ne bi...«
»O, počakajte,« ga je prekini Dicik in jel z vnemo razlaga® kako Sn kaj. Wč3son sie je zanimal za pisanje na nebo. Bzprva Lawson in zdaj še \VtSson, čeprav sta bila oba star okopi tneža,
Tiisfci večer je skušaj diopovedati Mary, s čim se ukvarja; a bo>dS si, da je bafta nedovzetna alii da se ni mogla zamisKtii v pomen igrana — vsekako ni pokazala nukakega navdušenja.
DWk je fc3 razočaraš.
»A stvar je točna, Mary. To je velika idefja, pravim ti!« »Upam, DSck.«
Wilsan se je zanimal za pisanje na nebo!
Tako je rekla in spet obmolknila. Njene oči so se zatmracie. Videfl je, da ga ne posluša več. MfeJi so ji uhajale mnogo, milj odtod, v samotno celico, kijer je veteran letalske pošte pričakoval usode, ki se je zdela zdaj neizbežna.
25. poglavje
Dnugo jutro se je oglasi pri Dtoku mehaničar Wi1son. Prišel ie, da mu predloži problem — ne, več nego problem: fizikalni prMrod, ki tje bil nastal po Didkovi jzpodfbuifi. Z odobravačcčim očesom modrega stvarnika si je Dick ogledal napravo.
Bi2a je dokaj preprosta* Kc-fcei, podoben kotim za acet&lenski ptfn, Je M na enem koncu spojen z gibko cevjo, ki je segala od letalče-vega sedeža na rep aeroplana. Na dmgem koncu de imel zaporo in pritiskalo za reguliranje.
Zdaj je ostala samo še naloga, da napolni kotel po formuli, o kateri se je b9 že lani posvetoval z nekim mladim keuničarjem in jo med tem olepšal! tudi s svojima laistnimi dodatki. Naprava je b3a tako preračunana, da bi se plan sekundo ali dve po izpustitvi pomešal! z mrakom in se pričel svetlikati
Preden je bilo tedna konec, jo je pritrdi"! na svoje letalo; v duiiu je 'bi že davno izračunai, koKko mora zaslužiti z njo. Z nekim prijateljem, pilotom T edem Ericsonoan, ki je bil nameščen na Herasha-wovem letališču ob zapadni progli, se je dogovoril, da bo sprejemal njegove signale.
Dick si de pripravi sSgnalni pravilnfk. Domenila sta se, da bo oddajal običajne Morsejeve znaike: 'kratek puh za piko, daljši puh za črtico.
Na svojem prihodnjem poletu je preizkus« msm. Čeprav je p&iin potreboval nekaj trenutkov, da se je izpremeniil v svetlobo, je vendar videl še daileč za seboj raztresene, svetlikajoče se črte. Izpreletela ga je zmagoslavna grozroca, 'kakor znanstvenika, ki je odkirfl nov fizikalni zakon. In zelo poparjenega se je čutil, ko se ena je Ericson, visok^rtišičast dečko, pni prvem srečanj« v obraz za-grohotal
»NSkar mft več ne čenčaj o izumih! Vse, kar sem vidd, je bila doflga svetla proga na nebu. Da bi človek sprejemal tvoje signale, bS moral biti čitalec mislit.«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.-Telefonske številke: 2492. 3492
0€dor hcee
da m mu po«//« po pesti n trstov aH GaGe druge Informacijo ticece »« tnalih oglasov naj priloži v mnantGah a cteer no bo preje/ odgovora t * ZJMBB
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Z čevljarska
pomočnika
*a metan« delo sprejme takoj Ignac Koritnik, čevljar, Dol pri Hrastniku.
40533
Dekle
ki tunsie fcaho te te«
rišna dela, išče elovenska t-. dbina k 2 otrokoma — »rima 1 i« 5 let. Vajene rok, saj se javijo na t "s-šlcr: »Labud<, Zr.nvun — ■ririfrič 2/1. Plača dobra 40535
Čevljar, vajenca
gnrejmt A Mulej, ievljajr, J«6enice-Fa4'me, GotrenUkio 40443
Kroj. pomočnika
sa majhao in veliko ter jamske delo ftprejme takoj Jože Gaben-šck, Migojnice, Briše pri Celju. 40559
Sokol
»Joraidee-Tajiitelj, leani rav-r>ioalant. iraožem prejema-okroglega leea, dobi tikoj službo Javijo naj fe sn.'no reai? in zmožni na naslov, ki jra pove oglvni Oddelek »Jatrac. 40333
Šoferja
te^ažanrjra mehanika, i najboljšimi eptičevali sprejme takoj Iran S a v n i k. Kranj.	405S6
Trg. pomočnika (co)
▼ajeoega raapoSUjalne, iztirjenega pakarja in do-bro^3 prodajalca sprejme takoj Ivan Savnik, Kranj.
40536-a
Izurjeno pletiljo
Ka nojravice sprejme Ivan Poljane — Mestne hile za »rtiljprij«=ko vojašnico !>.
40582
Mlago šiviljo
fprejmeni takoj. Načlov v oilatnem oddelka »Jutrax.
40576
Prodajalko
mešane stroke, dobro Ter-zirano v maraifaktnri, takoj sprejmem. — Ponudbe bres priloge znamk na egl. oddelek »Jutra« pod Šifro > Spretna prodajalka«.
40556
Krojaškega vajenca
sprejme Joeip Lipoglavšek, Celovška cesta 65. 40356
Kroj. pomočnika
_ majhno delo sprejme takoj Berglez Martin. Pod-sradlje pri Ljutomera.
«660
Učenko
sprejme modna trjrovrna A. Šinkovec na»l. K. So«9. — Ve6 ee poiEve v trgovini.
40567
Postrežnlco
»OTejmem takoj na Mir in, Vretonškova ttlica 6t. 8/1.
40590
Krojaški pomočnik
TOjašJSine prosi, dobro iz-vežban ▼ velikih kosih — po meri kakor tndd konfekcije, dofcd efcalno službo Ponudbe n» ogla«, oddelek »Jutra« pod »Krojaški«.
40605
Pisarniško moč
začetnico, inteligentno, ki obvlada sloven£6ino. nemščino in srbohrvaščino, po možnosti tudi stenografijo, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutri« pod »Inteligentni začetnica«.	40610
Sedlar, vajenca
15—18 let starega, dobrih »tar?ev, e p r e j m.e takoj Stanko Eemic, sedlar In tapetnik, Ljubno — Sav. Dolina. '	4fX»l
Uradnico
zmotno jezikov ter pisar naških del sprejmem. — Event. tudi praktikantinjo na trimesečno poizkuSnjo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Uradnica«.
40608
Izurjeno pletiljo in učenko
eprejmeim takoj ▼ stalno službo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 40134
Otvoritev novih tečajev
itaJtj&nščine, francoščine, nemščine, angleščine, roičd-ne. Poučujejo akademsko naobražeoi predavatelja. — Vpiaovanjs ▼ Vošnjakovi ulici št 4, pritličje, med 10. in 12. ter 18. iin 20. uro 404^4
I f ? (11 #5* »,
G. Th Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)
Spretna Šivilja
gre šiva* na doia, unevmo po 20 Din. Cenj. ponudbe prosim tu oglasni oddelek »Jutra« pod iiiro »Šivilja na dom«	40494
Najlepšo priliko
za »aohižek nudimo podjetnim rednim damam in gospodam V poštev pridejo le tatelTigentne Vprašati med 9. in 11. uro Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	40479
Zastopstvo
tvornice nogavic in drugih pletenin ižce eeriozen zastopnik za Zagreb ter ostale dele Hrvatske, Slavonije in Vojvodine Ponudbe pod »Zagreb« na oglasni oddelek »Jutra«. 40584
Prepisovanje
na stroj
sprejmem 1» dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40384
Nič več pomanjkanja dela!
V nekaj urah po prevzemu mojega brezkon&urenJnega zastopstva, za^užite takoj gotovino. MešH-čnd zaslužek 4—5000 Din. Noben rlzrko, lahek zaslužek, eksistenca najmanj za eno leto. Dopise s priloženo 50 para znainiko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Končno nekaj novega«.	40591
Mehanik - šofer
siguren nastopa, doM stalen postranski zaslužek — brez motnje sedanjega za-poslenja. Naslov v oglas, oddelku »JutTa«. 40592
0, kako je odleglo bratcu Branku, ko je to slišal! Vila pa je zaklicala lajekom, ki So bili ii radovednosti obstali na mestu: »Domov, nepridipravi! In voziček vzemite e seboj in glejte, da boste pazili nanj; če ne. pošljem jutri štorkljo, da vam oščiplje uhliek Bratec Branko je smel nato spremiti vilo domov Ko sta prišla do njene hišice, je naročila svojo kočijo, v katero je bilo vpreženih deset belih mišk, in rekla: »Zdaj fie popeljeva k vilinjemu kralju vprašat, ali kaj ve o trori sestrici.«
Prvovrstna šivilja
bi 61» na dom ?ivat obleke, plašče in večerne toalete. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40614
Zastopnike
solvyit-; za prodajo moSke in ženske konfekcijske robe na mesečne obroke — iščemo proti vi.«oV5 proviziji v vseh mestih Jugoslavije. Dopis« n* naolov: 0rb» k. d., Zagreb, Hatzo-va 10.	40627
Češčine in
italijanščine
bi se rada naučila dijakinja, ki ima mnogo debre volj? in malo denarja. Morebitne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ouot linguas eaUee, tot homines vales«. 40578
Mlinarskl pomočnik
iivežban v velemlioih, i£4e mesta. Dofftise na oglasni cddelsk »Jutra« pod šifro »Mlada moče.	4f>568

Premog in drva
» ^ r s j b o 1 j 8 e vrste dobavlja
^ L Pogačnik
Bohoričeva ulica Stev. 5. Telefon »t. 2059.	246
Brockhausnov
leksikon
komplete« naprodaj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.	40556
Pokrajinske
razglednice
cenejše kot ii inozemstva nudi prva jugoslor. tvorni-ca fotografičnih razglednic in slik Brata Smuč, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte ponudbe in vzorce.	242/1
ai.DUi^ idLižUiift
Izučena šivilja
prosi mosta pri majhni obi-telji, kjer bi se priučila kuhanju. Najraje bi šla v Ljubljano ali Maribor. — Naslov v oglasnem oddeT-u »Jutra«.	40357
Advokatski
pripravnik
s sodno ta advokat, prakso pri notarju ali advokatu radi spremembe zaposlenja. Nastop vsaj januarja. Po-nndbe do 11. t. m. na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »St. 40447«.	40447
Absolvent trg. šole
zmožen 6lov. stenografije, strojepisja terr Tseh pisarniških del, i56e kakršnekoli zaposlitve. Gre tudi kot sluga. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Keven«.	40444
Natakarica
želi službo — najraje izven Ljubljane. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica 23«.
40630
Mesarski pomočnik in prekajevalec
išče službo. Naslov: Viktor Dolenc, Dvor pri Zuiem
berkai.
40580
t. obi. kon.
šoferska šola
famernik. Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jugoavto). _
Tel. 2236 Pouk in praktič ne vožnje.	251
Francoščino
poučuje gospodična z ve8-
letoo prakso. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kcraverzacija«.
40870
Francoščino
angleščino in nemščino poučujem hitro, u?ipe^ttO in poceni. Stari trg St. 3/II. desno.	40617
Kot začet sobarica
iščem službo. Vajena sera vsepa dela in nekaj kuhe. Na.«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40503
Knjigovodja
perfebten. išče zaposlenja v prostem času. Ponudbe »a og!a*ni oddelek »Jutra« »od »Knjigovodja«. 40e00
Inteligentna gospa
Seli mesrta vzgojiteljice. — Vešča je poipotooma nemščine in dobra Šivilja. 6r# tudi k malemu otroku. — Ponudbe pod Šifro »Vzgojiteljica« na oglasni oddelek »Jutra«.	40C13
Dober Žagar
na vodni žagi sam, išče »luJbo za takoj ali pozneje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40625
2 pek. pomočnika
sposobna osebnega vodstva pekarne. ž»Pta mesta — tudi na deželi. Ponudbe na naslov: Viktor Pirec. kavama »Slon«, Ljubljana.
40633
Puhasto perje
kg fx Sfe DiL razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Potem čistu belo gosje kg po 130 Din m čist beli puh po Din 300 kg — L Broaovii. kemička Slstio na psrja. Zagreb. Ilics 82.
182
Osebni avto
Stirisedežen, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Pojasnila daje garažni mojster hetela Dnio-n 40577
Prikolico
za motor AJ8 kupim. Ponudbe z opisom :n ceno na naslov: Jože Ferlič, avto-mehaafk, Novo mesto.
40662

Radio - aparat
štlricenroi »Hartley« po ze lo ugodni ceni prodam. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Radio 8«.
40616
Cepljene trte
vkoreninjens divjake in sadna drereeca nudim po najnižji cemd. Alojrij Gra-bar, poseatnik in trtnar. Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju.	40450
Novost! — Nova iznajdba!
Moje peči lahko kurite po volji z drvmi aH žaganjem Pri mejne za vsako sobo al5 lokal. Oena manj® 250 Din, večjS 350 Din, franko postaja Sv. Peter v Sav. dolini. Razpošilja po povzetju Štefan Lamut, umetno ključavi\ičarstvo, Vransko pri Celju.	40448
pozor!	Pozor!
Volno in bombaž
kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. Stari trg St. 12 in Židovska ulica št. 4.	249
Otroško postelj
lapo, belo in pristno
kozaško sabljo
s 6tarin-s.kiiMi rezilom prodam. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. 40561
Banjo
dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40566
2 veliki omari
posteljo. zgornjo	oblek«,
perilo in konjsko	opremo
predam. Poizve se	v Orio-
vi ulici 11.	40565
Sadno drevje
marelc.e, jablane, hruške, najfinejše brestove izbranih vrst, visokodebelne in pri-tljjkavce. ka'kor tudi raz-novrotno lepotično grmičevje in razne trajiSce nudi po najnižjih cenah drevesnica Marije Craagoj — Vič pri Ljubljani. 40455
Avto
Sestsedeind, popolnoma v dobrem etanju, i električno razsvetljavo, samopogonom in novimi plašči naprodaj za 12.000 Din. Ponudbe na oglas, cddelek »JutTa« pel šifro »Se--teedežni«. 40528
Osebni avto
takoj vporaMjiv. najprodaj za 12.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40634
Želod
ježice, hraetov mah, Ereš njevo lubje, amikove korenine plača po najvišji ceni I. StulJer, Vrhnika.
40537
Železna vrata
dvorižina. majhna io velita kupim. — Ponudbe pa Oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrata«.	40175
Žično vrv
10—14 mm debeline, od 30 do 150 m kupim. PonudKe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Žična vrv«.
40335
Želod
bukov lir, seme akacije, javorja in jelove 6torže p'ača najbolje »Fructus« — Ljubljana. Krekov trg 10/1 316
6000 Din posojila
iščem za pol let-a. plačam zelo visoke obresti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Investicija«.
40532
Inženier
bi pristopil kot družabnik s osebnim sodelovanjem k dobro idočemu tehničnemu podjetju. V elektr. in strojni stroki popolnoma verzi-ran ter razpolaga s 250.000 Din v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do-ber komercijalift« 40522
10 parov čevljev
dobrih, moških In ienc&ih ter dvoje gamai prodam, najraje dnupaj, ta 700 Din Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.	40609
Damskl plašč
črna seal kožuhovtoa, celo dobro ohranjen, na moSrco damo, ugodno na prodaj. Mestni trg 971.
40629
Za hišo ali vilo
v Maribor«. Celj» aH Ljubljani zamenjam lopo po-
SMtvo ob železniški postaji med Celjem in Mariborom. Posestvo, ki je oddaljeno od kolodvora % nr«, obstoji iz solidno lidane stanovanjske hiše • 6 sobami in kuh nje 2 »obi in kuhi-nia so kompletno opremljene. Gospodarsko poslopje, hlevi, zelenjadni vrt, njive, nekaj sadnega drevja in SO ha mladega gozda. — Ponudbe na tovarno Miri® t Mariboru.	S6635
ZillZiLL
20% ne kron. bone
kupuj« Pufika Rediona.
Osijek.	235
Vsakovrstno zlato
Kupnje po najvišjih ssnai
C e r n e — fuvelir
Ljubljana, Wcllov» «Itea l
Trgovsko opravo
ikupim. Ponudbe na ogiasnl oddelek »Jutra« pod Šifro »Trgovska opravi«. 40217
Pohištvo
za erno osebo, še novo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40563
tekati
Trgovski lokal
obstoječ iz dveh prostorov, sredi mesta, na prometnem kraju takoj oddam. — Podrobnosti pri odvetniku dr. Fettichu, Dalmatinova št. 7.	40488
Staro gostilno
renomirano, v Ljubljani na zelo prometni točki takoj oddam e stanovanjem. Potreben kapital 20—30X100 Din s kavcijo vred. Pismeno ponudbe na naslov: H. Privšek. Dunajska e. 7 4055-1
Trgovski lokaj
pripraven	tudi za pdsarno renoviran, z izložbo takoj
oddam v	Komenskega ul
št. 28.	40542
Trgovino
z mešanim blagom in trafiko, prvovrstno, staro in dobro vpeljano, brez konkurence. ob železnici oddam v kratkem v najem. Prometa približno 110.000 Din me.=ečno. Ponudbe na podružnico »JutTa« v fla-riboru pod »Drava 300«.
40638
Salonska suknja
moška, skoraj nova, za šibkejšo postavo, po nizki cui naprodaj. Na ogled v Streliški ulici 10. pritličie. levo, H. vrata. 40257
Narodna noša
kompletna, z avbo po nta-ki coni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
Mlin ali žago
ob stalni vodi vzamem najem. Ponudbe pod šifro »M'in« na oglasni oddelek »Jutra«.	40569
Gostilno
vzame v najem rtrokov-njak. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro
40586 I »Soliden 98«
40598
Damski zim. plašč
« božuhovino in novo sivo šoortno krilo poceni pro-č»ni. Naslov v ogla«r"tr oldeVku »Jutra«. 40(101
Zimsko suknjo
in lakaste čevlje poceni prodam. Naslov v ogla.*, oddelku »Jutra«. 40602
Najem pekarne
Na najiprnmetnejsRm prostoru v Gospiču dam r rajem alli v zakup pekarno, ali ftpre.im^m solidnega tn marljivega, posloval; o s kavcijo. S prola'o kni-ha jt> združeno tudi točenje alkoholnih pi:ač. Po-jn«nila daie lastnik Stjtran Paivolič, Go^pii. 40631
Bukove deske
žamane in neUman«, od 27 mm naprej, bukove hlode I, ne konične, doUfina od 2.50 m naprej tn 35 cm debeline naprej, kupimo. Plačilo bančna garancija. Ponu-Jbe z navedbo cen« franko Pogojna pod Kfro
»Bukev« na oglasni odde- J>r«»o..ak oiprtaaijeno U-
Lepo, veliko sobo
čisto in solidno opremljeno, parketkano, Mparitano, a elektr. razsvetljavo, dober streljaj od drame oddam stalnemu boljšemu gospodu s 15. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
4024S
Sobo
le£ »Jutra«.
4(»67
Reven dijak
oamoiolee ttčs preproste sobico, everet. proti instrak-oij4. Omjene ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod Sobica«.	40573
1—2 dijakinji
ppre£moi takoj v vso
oskrbo ▼ eentru mesta. — NaBlov v oglasnem oddeTk« »Jutra«.	40619
iIlirija
drva
B2SSE2S
Stanovanje
štirisobne, s kopalnico hi pritikJinanrf oddajo- Na^dov v oglasnem oddelku Jutra 40521
Stanovanje
1 sobs In kuhinje, sveot. tudi samo prazne sobe, iščejo 2 mirni oeetal. Pismeno na oglasni oddeick »Jutra« pod »V okolioi Tabora«
«7160
Stanovanje
2 sofc, kuhinje in pritikHn takoj oddam. — Po izve se »Pri kamnita miri« v Zg. Šiški.	40500
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam pri D. M. v Polju, 5 minut od železniške postaje in zraven avto postaje. Več ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 40190
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddaa — najraje stranki brez otrok. Pofczve se v Režim dolini, eeeta IX št. 38.	40579
Stanovanje
za 2 oeebi iščem v mestu. Ponudbe na ogl M. oddelek »Jutra« pod značko »Mirna stranka 500«.	40510
Stanovanje
1	ali 2 sob, na Kodrlje-vam ali T bližini gčem za takoj. Cenj. ponudbe na cgla=ni oddelek »Jutra«
pod »Poslovodja«. 40618
Stanovanje
2	velikih sob, kuhinje in pritiklin, » eleJctriko ter vodovodom takoj oddam mirni in snažni stranki brez otrok, za T50 Din mesečno. Naslov v ogla«, oddelka »Jtrtra«. 4(^37
v n
Sobo
• strogo separatnim vbodom oddam takoj zakonskemu paru brez otroik. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	40487
Prazno sobo
sli 2 maajM l eoim vbodom, iščem • 15. novembrom. Nislov r kavami Krapg, Tabor.	60482
Sostanovalca
mladega čevljarja ali mizarja spi^ejmem. Naslov v oglasnem oddelifcu »Jutra« 40585
Gospoda
sprejmem na stanovanje. Vprašati pri hišnici na Startna trgu 9, pritličje
40SU
koj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40604
Prazno sobo
s posebnim vhod-om takoj oddam v Novem Vodmatu, DruiVrena ulic* 27. 4061Ž
na Rimski časti
Sobo
s posebnim vhodom iz stopnišča in elektr. razsvetljavo oddam 1—S gospodoma ali gospodičnama s 15. novembrom *t. 2/1.
Mesečno sobo
lapo, a eno afi 2 posteljama la a«f>ariranim vhodom »Idam samo stalnim gospodom. Ogledati v Knaf-ijevi ulSd 18/n. 40636
Sostanovalca
eerejmem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 40402
2 prazni sobi
oddam gospodičnama ali zakoncema bres otrok za 350 Din — blizu gostilne Kergič. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 40435
Sobo
opremljeno ali pramo, popolnoma Mparirane tiče starejša uradnica. Ponudbe na og-lasni oddelek »Jutra« pod »Soba 70«.	40505
Sostanovalca
preprostega, mladega vra-mem po nizki eeni v vso oskrbo. Naslov v ©glaflnem oddelku ljutra«. 40463
Opremljeno sobo
v novi vili, lepo m solnčno, z dvema posteljam^ elektriko, poseben vhod, eventuelno s souporabo kuhinje, oddam dvema go-^>odičnama ali zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40421
Prazno sobo
r posebnim vhodojn oddam
takoj, ercent. tndi za-koh-skemu paru brea etrok. v
Rožni dolini, cesta IX'43.
36917
Soliden gospod
tujec, iBJe opremljeno sobo s posahntm vhodom in postrežbo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Italijan«.	405SS
Sobo
v eentru mesta oddam 2 bolj&dma gospodičnama
ali gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40595
Opremljeno sobo
elegantno, šolnino in mirno, s posebnim vhodom, v sred™ mesta takoj oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jadra«. 4060S
m
Obrtnik
žeS spoznati gospodično v
svrho dopisovanja in poznanstva. Dopise s sliko ra oglas. ■ oddelek »Jutra« pod značko »Sreča v ljubezni«.	40570
»Inženier 3«
Dvignit* pasmo. 40609
Življenje moje!
Da me ljubiš! Ironija! Po Tvojem obnašanju čutim, da me — sovražiš. Ne muči me! Pi5d pod šifro »V Tvoji bližini 14. VH. — vožnja do Trebnjega« na oglasni oddelek »Jutra*.
4069«
Gospodična
ss leli seznaniti z dobrosrčnim in tihim gospodom, v starosti 30—35 let — najraje železniškim uradnikom. Neanonimae doprse prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromna«.
4061«
»Značaj«
Dvf^llft« pGSIDO.
406.0J
A? Hi* A
Trgovec
star 25 let, teli poročiti gospodično, staro do 25 let, s trg. naobrazbo. — Samo resne ponudbe pod značko »Trgovsko nao-bra-žena« na oglasni oddelek »Jutra«.	40623
Pozor, kuharice in natakarice!
Sm gostilničarja, star 28 let, inteligenten in izobražen, ne pijanec, Slovenec. bi se rad osamosvojil in zato bi poročil skrbno in podjetno gospodično z nekaj gotovine, staro od 30—28 let. Cenjen« do.pise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra duša 47«.
40638
Psiček
čtetofcrven »Setdtnpictecfc«, 7 mesecev star, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«,	405B7
Volčji pes
mlad, se je »stekeL Naslov v oglasnem oddelku Jiitra 40594
Pes vofčjak
se je dne 5. novembra nekam zatekel. — Na vratu nosi močan ovratnik in številko 1064, j« temnosive barve, 10 mesecev staj i» sliS na ime »Tarean«. H komur se j« zatekel, ga naprošam, da proti nagradi sporoči na naslov: Ivan KctSak, slikar, Ljubljana, Cesta ▼ Rožno dolino št. 9 40020
Bencin-motor
5 t «, nov, malo rabljen, ca voiu, s cirkularko prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40623
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer. Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. 212
Uniforme
vseh mt izdeluje tudi proti mesečnemu odplačilu ter se najtopJeje priporoča Simon Klimanek, Ljubljana, Selemburgova u'dca 6.
40608
Fflc klobuke
najmodernejše od 60 Om dalje in popravila od 30 Ka cenjenim damam priporoča Stemberger - R cš — Dunajska cesta 9. 40572
Tisoč dinarjev
Vam plača tovarna Kemeny, Kosioe, če z Ria Balzamom ne odpravite v treh dmeJi kurjih oci, trde kože itd. Lonček za 10 Dim, predplačilo, ali 15 Din na
povzetje pošlje zastopnik: R. Cotič, Ljubljana VII. Kamniška 10a.
Matulatarni papir
po 4 Din kg
Naslov v oglasnem odd. »Jutra«
Samo ta znamka vam jamči za odlično kakovost vrh-nih in snežnih čevljev. Vsak par se
pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn, številko.
Kupite še danes
r, TSrapex "
vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši!
TRAPEZ
r
/
/1906\
R.G.A
/TRAPEZ >
M
ALLEGRO
tt
poenostavlja v enem aparatu specijalni kamen za britje in jermen za glajenje.
Ostri avtomatično vsak nož za britje.
PospeSuja dnevno edinstveno britje brez boiečm
V uporabi preko 600.000 komadov
Ponikljan SJIO Din črno lakiran 155 Din
Dobiva se povsod.
12664
Dvokolesa najboljlih ivetovnib znamk v veliki izbiri, telo poceni Vaj noveli modeli otroških vozičkov jd preprostega do najfinejšega, Id igracni vozički v zaiogi. Več znamk Šivalnih etrojev najnovejših modelov, deli in pnevm« tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. j»TRIBUNA« F. R L. tovarna dvokoles in strolkih roiižkov, Ljubljana, K&rlovgka cesta 4
Išče
proti dobri nagradi nasveta za izdelo-vanje kateregakoli industrijskega predmeta, po katerem je veliko povpraševanja in ki se v Jugoslaviji ne izdeluje. Pri rea izaciji nasveta sodelovanje možno. Prostor in vodna moč na razpolago. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod ..Rentabilna industrija".
Nadzorniki, rudarji, minerji, tekači in navadni delavci
potrebni so v večjem števila in morejo takoj stopiti na delo. Javiti se premogovniku „JERMA" A. D., železniška postaja Sukova pri Pirotu v Srbiji. Plača dobra, delo stalno preko celega leta.	13922
Hrana in vse ostale potrebe se dobe po najnižji ceni v družbinem skladišču.
13836
z lesno industrijo in lastnim industrijskim tirom
se oddo v nojem.
Na željo se najemniku tudi odstopi predkupna pravica. Vprašanja pod šifro „VECJI KAPITAL" na ogl. odd. Jutra
Zago
Kupim uečjo količino prvovrstnih
proti takojšnjemu plačilu. Cenjene ponudbe z navedbo vrst in množine na 13854
Franc Oset, junior, VRANSKO PRI CELJU
Spalne loteče in kanapeje
patent otomaoe	v ttaj-
oovejSib oblikah	ta najfinejši izdelavi	dobite samo pri	1
RUDOLF SEVER. Marijin trg 2.
(Bivši trgcvec s lastnim avtom ieli mesta pr4 vec/em podjetju Qot
POTNIK
Cenjene dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod „Potnik 40".
Zxhtev»jt« brezplačni cenik poštmsr prosto
Din 160
Elegantna ploščnata **** nikelj, cilinder nra [lili QQ s kamni, kot dikau,u
Ista ▼ gladki Skat Bin £Q ljici »R oek o pf. 1JI1I OO
Najeenejš« ks- Tlln AQ
kovoatl »Boekopf « IIIu *t 9
Petletne Jametr«. Za aeod. govarjajoče ee Trne denar
Anton Kiffmann Maribor 136/b
Specijalist uno u bo(]!a iriearske ure.
Cenik bresplaSno!
Halo!	Pozor!
Najboljša brezalkoholna pijača j«
Original Sanitas
Dobi k ▼ vseh gostftnah te restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova nL 27.
Zahtevajte v trgovini
jtuberlus mast
najboljša za lovske in turistovske čevlje.
Izdelovatelj:	12883
Iv. Lapajne, Ljubljana-Moste
Mlad rudarski inženjer
absolvent tukajšnje vfeofce šole dobi mesto v rudokopnem podjetju v Južni Srbiji
kot inženjer - asistent
Pogodi: Doiber inženjer^rneriilec in geodet, dober risar, neoženjen. Ponudbe z mvedlbo plačilnih pogojev na Jugosl. Mosse d. cL, Beograd, Terazije 25, pod »Br. 534«.
Vsak petek sveže namočeno pole.
nov ko, kakor tudi vse specerijsko blago dobite najcenejše pni F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 32
9Q0QQ©00QQ00©Q
im
Prvoorstno
opoeno lojen
v zabojih po 720 ali 1440 komadov, Din 1.38 za komad« postavno Poljčane, vkjjuono zaboja, razpošilja po povzetju
Eksportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor
postori predal 6.
Mlajše uradnike-pripravn ke
vatene poslovanja v pataiSlrih tmrojiSi in paro-brodaireikih asemciijah, s poznanjem svetovnih jezikov in dobrimi izkušnjami sprejmem. Prednost imajo oni z dovršeno tTgorvsko akademijo. Pismene ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc in plače je poslati na Jugosl. Rudolf Mosse, dd„ Beograd 536.	13891
0.& K. VAG0NETI
čvrerti in praktični, zelo lahen tek s ležaji na valjce O. & K.
Enostavno in zanesljivo sklopljanje, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni.
Stotisoče komadov
v dolgoletnem prometu.
Orenstein i Koppel d. d.
ZAGREB, Samostanska 2-II.
Telefon 50-64.	TeAefon50-64.
Najbolje prodaš te
Kostanjev taninski les
aiko pišete še danes z navedbo števila vagonov in naknadno postajo izvozni tvrdki
ERNEST MARINC — CELJE
ZRINSKEGA ULICA 4. — TELEFON 136. Tudi provizijskj nakupovale! se sprejmejo.
^	ObL boneesllonlrans
šoferska šola
tO GO.IKO PlPEi\BA€HES
Liabljana, Dunajska cesta 15
Pisarna in informacije: Rntarfeva 9 Zahtevajte prospekte! Otvoritev 2. novembra
Nova knjiga:
lika Burgerjeva
»Umirajoče duše'"
Zgodovinski roman fa baročne Ljubljane,
Koncem 17. n r prvi potovici 18. stoletja je dožjvftaJa Ljubljana zlato dobo svojega umeitroiškega udettsnvorvanija. te te dobe Je	pisateljica sinov za svoj
roman io postavila y ospredje Icipa-rja Robbo in Misleija ter sJikarta Menoiitger-ja. Vsebina je sentimeirtahia in romantična, ra®voj dejanja dobro presnišSjeai, Ic-Jtoiirno-izgodovinski opisa razroSh tedanjih dogodkov in običajev zantaivs in plastični. — Kbkf®o je izdala Tiskovna zadruga r LJubljana i« veeja broširana Dno 52, vezana D-m 62..
31irifi
feotem
Telefon 28-2«
direktno is
Tovarne
OT. tov skladišča
MroCd\
gtijg
LtteinefčJtereCd I pfor/gor šl. 101-Aj
V malih oglasih je siguren uspeh!
Kakor kronometer bo deloval
Vaš želodec,
ako uporabljate za odprtje prašek
OTROCI 1 mete ta OORASU 1
žJfco oa ro<ffi ada mieku. M» rzaia«« prašek MAGNA na fcontei nož« po jed V, pospešuje prebavo, odpravi upe ko, zgago, vzpehavanje, bljuvanje, neprijeten duh sat. Ozdravi: katar želodca ta Črevesa, hemoroide, otekline r želodca.
V ktanut 1 ravodček c oafrodBoec 4 Dta.
Mofor je nameščen v gumiju! Karoserija se sestoji iz enega dela!
To je voz, katerega neverjetno lahko upravljate. Hidrau« lične zavore so mehke in sigurne. Zelo je prostoren in udobno zgrajen za šoferja in potnike. Hitro in okretno razvija z neverjetno lahkoto več kakor sto km. na uro. \
.Vrh (glava) cilindra z vrtinčastim tokom; bati so iz Invar-Strut jekla; ventili so nameščeni poševno. Podmazivanje z oljem s pomočjo pritiska. Zračenje skrinje za ročicno gred (karter) zmanjšuje obrabo motorja. Vzmeti so elastične in ublazujejo sunke. Razdalja (širina) od kolesa do kolesa jc velika. Kolesa so majhna, obroči (pneumatike) so veliki in nadkriljujoča karoserija se sestoji samo iz enega dela.
Preiskusife
DODGE BROTHERS
Generalni zastopstvo za JugoslavtJu: AutomohJMa režnja VELAVTO Fi/ijala	Sekule Zecevifa	Filijala
ZAGREB, Gunduliteva7; BEOGRAD, De"canska23; SK0PLJE, Ke/13. Oktobra. Vse rezervne dele za Dodge ima zastopntstvo vedno na stovaristu ProJuct o/ Chrysler Motort
SIX