son al* tue* ogni marcotadt « r*rt»~-- 10 ottobre Posarr.r.znu ittvtlka 25 itoiiKto. ithaj* vtako $redo in petvh zjutra). -K1SKA STKA2A* Med macedonskimi revolucionarji. Simon Tonev. pristaš umorj enega generala Protogerova, je prejšnji torek ustrelil v ncki gostilni sredi Sofije komi.taškega četnika Cirila Drangona. Drangonovi spremljcval* ci so täkoj nato ustrelili Toneva. Turčija ne priznava Albanije. Tuirška vlada je odklonila pri* znanje krailjevini Albaniji. Macdonald v policijskem poročilu. Ncki angleški tcdnik jc objavil zaupno porpčUp o-Macdonaldovem delovanju v 1. 1916.—1921. To poro* čilo jc sestavil neki visoki uradnik anglcške nolicije po narocilu vlade. Iz njega je razvidno, da je med vojno in prva leta po vojni pollicija stalno nadzorovala vse socialistic* ne voditelje. O Macdona'ldu sc zclo pohva.lno izraža, češ, da ic bil vcdno vcdik rodoljub in da ni nikdar ško* doval an.glcškim koristim. Vlada je odredila preiskavo, kako jc uradna listin a prišla v roke časnikarjcm. Zarota v Rusiji. Med dijaki zcmljedeljske visoke sole na Kubanskem se je ustanovila tajna organdzaeija s protisoviet* skimi cilji. Politična policija je za organizacijo zvedcla in zaiprla 67 dijakoiv, ki so tuko obremenjeni, da bo m:!Tsikatcri izgubil glavo. Tajna pogodba med Nemčijo in Rusijo. NciTLŠki socialisticni poslancc Künstler jc v berlinskem listu »Vors wärts« (Naprej) od 5. oktobra iz* javiil. da sta Ncmeija in sovjetska Kusiia sk'lcnili 1. 1922. tajno voja* ško pogodbo, ki še danes velju. Po tej pogodbi, da je tvrdka Jun* kcrs zg radii a v Rusiji tvornico za Ictala in motor jc. Ta letala bi v po* trebi služila tudi nemški armadi. Političen proces v Bolgariji. Petkov, minister v vladi Radosla* vova mod vojno, je obdolžil pokoj* ncga načclnika bolgarskega gene* rained a štaba Lukova, da je v sep* tem.bru 1. 1918. zakrivil veleizdajo. V prid generala Lukova priea mno* go znamcnitih politikov. Bivši mi* niistrski predsedniik Malinov je oči* tal bolgars'kim zaveznikom, da so pustili Bolgare v najtežjem trenut* ku na cedilu. Proces še vedno traja. DNEVNE VESTI. Iz učiteljske službe. Solski skrbniik v Trstu je dnc 27. septemhra odpustil iz službe učite* lja Aleksandra Sflligoja, ki je pou- eeval v Medani. Vzroik odpustitve je protiitaJijansko mišljenje in iz* stop iz ueiteljskega sindikata. — Pokirajinski šolski svet v Trstu je sklenil ukiniti 7 učiteljskih mest v puljski provinci, 9 učiteljskih mest v režki provinci, 3 učiteljska mesta v tržaški provinci in 5 učitcljskih mest v goiriiški provinci. V iloriski provinci so ukinjena po eno v sle? dcčih krajih: Trnovo, Črni vrh nad Idrijo. Zavratec, Goirnja Kanomlja, Zadlo^. Namovo pa je ustanovljenih 11 mest v reški, 22 mest v videmski, 8 mest v tržaški, 28 mest v puljski in 7 mest v tforiski provinci. Na Go* ris'kem so' sledeča mesta nova: Go* nars, Marano Lat*una:re, Črničc, Kanal Čckovnik, Rodda in Log pod Mangartom,. ____ Prestavljeni so: g. Jože Munih, ki je dozdaj služboval na Sclih pri Volčah, na otok Termiti; g. Rudolf Jelinčič iz Krtovšč pri Gor. Tribuši y Pijemont; ^*dc. Leopoldina Ko^ej iz Sp. Idrije v bližino Mantove; g. Ivan Prinčič iz Zavrha pri Levpi tucii v bližino Mantove; gdč. Ida Petrie iz Črne^a vrha v Lecce, pokr. Public; gdč. Alma Hrast iz Žage v pokrajino A(]uila. God našega vladike. Danes obhaja pirevzvišcni knez in nadškof dr. Francisck BoTgija Se* dej svoj god. Včeraj ob 11. uri do* poldnc se ran je pdklonila duhov? šeina v izredno velikcm številu. Generailni vikar mon«. Sion jc imel na nadskü'ia nagovor, v katcrcm je poudairil, da se duhovščina čuti po^= sebno v današnjih časih združena s svojim nadpastirjem. Nadskof se jc duhovščini ginjen zahvallil. Naj gredo nrevzvišcnemu tudi naša iskrena voščilla! Bog ga ohrani naidsko'fiji in našcmu ljudstvu še mnogo let! »Vedež« je izšel. Izšel je »Vcdež«, žepni koledar* eek za leto 1929. Vsebuje praktičnc tabele o kolkovnih pristojbinah, poštne določbe, mere in obrestne tabele, obširen kažipot po Trstu in Gorici, scjmc, in kopo zanimivosti s celega sveta. Pavliha opisuje do; godke, ki so se izvršili po posamczs nih državah v letu 1928. Ferdo Pie? mič pa je napisal hudomušno črtico o prvem zdravniku v Old Karbo* nadi. — Koledarček ima obširen dodatek za zapiske in stroškovnik. — »Vedež« stane 3.60 lir in je na prodaj pri izdajateljici knjigarni Stoka v Trstu. Za goriško deželo ga prodaja Katoliška knjigarna v Go* riei. Na trgovski šoli v Gorici se bo začel pouk v torek 16. okto* bra ob 8. uri zjutraj. Urnik za gonške brivce. Goiriški profekt je določil za go? riške brivce sledcči urnik: torek, sreda, čctrtek in petek od 8. ure zjutraj do ene popoldne in od pol trch do poi] osmih; sobota od 8. ure do ene ure popoldne in od pol treh do devetih zvcčcr; nedelja od 8. ure do 2. ure. Ako ob času, ko bi se morada brivnica zapreti, še ostane kaj dela, se mora isto dovršiti v tc? ku 20 minut pri zaprtih vratih. Brivci v Gorici lahko ncdciljski unijk skrajšajo eno uro, brivci v Solkanu. Št. Petru, Štandrežu, Pod- j4Ori in Ločniku pa za dvc uri. Dva nova odvetnika v AjdovšČini. Prihodnji poncdeljek otvori v Ajdovsčini v bivsi Marcevi hiši na glcivnem trgu novo odvctniško pi= sarno g. dr. Jos. Gruden v družbi z g. drjem Petričem. — Novo odvet* niško pisarno otvori v Ajdovščini tudi g. dr. Požru ki je bil dozdaj odv. kandidat pri drju Birsi. Kozja paša. Preiektura sporoča, da izdajajo občinski uradi dovoljenja kozerej? cem za pašo kozä v gozdovih in na zemljiščih, določenih od pokrajin* skega Gpspodarstvenega sveta. KdoT hočc imcti dovoljcnje, naj vlo'zi pri obeini pro.šnjo na kdlko? vanem papirju od 2 lir. Požar v Prestranku. V Prestranku so vcliki konjski hlevi, kjer se redijo konji za arma? do. V so'boto zvečer je v shrambah za scno in v hlevih izbruhnil požar. Takoj je prihiteilo na pciinoe vo- jaištvo, miilica in gasilci. Resi'li so mnogo' strojev in vse konje. Škode je kakih 350.000 lir. Oblasti so uvedle preiskavo. Letalo zgorelo. V petok 5. oktobra zjutraj sc je na goriškcm letališču vnclo letalo tipa »Ansaido«, ki ga je vodil po* ročnik Valentin Saturno. Pilot je takoj prkstal in se srečno rešil. Le* tailo je pa zgOTelo. Desetletnica prebitja solunske fronte. i'adi slavnosti ob priliki desetlet* tnice zmage na soilunsiki fronti je prislo v Belgrad mnogo odposlan* stcv zavczniških držav Italijansko vojuško poslanstvo je dospelo v pe* tek 5. oktobra. Načcluje mu general Petitti di Roreto. Obtoženci radi milanskega atentata oproščeni. Ob priliki za'lostnega atentata v Milanu. ko je poeil peklenski stroj v svefciiniku, jc bilo zaprtih vcč Iju* di, ki so prišli pred posebno sodi* sec za varstvo države. Prete'kli tc* den sc je vršila sodnn obravnava. ^;rsi cbitožcnci so bill oproščeni, ker n'so ničcsar zaikrivili. Pristanišče v Splitir Gcispodarsiki svet v Zagrebu je sklenil zgraditi v Splitu vcliko, mo* derno pristanišče. V ta namen se bo razpisalo po:sojilo. Poraba bencina v Italiji. Italija povabi na leto približno en milijon ton bencina. Iz sodne dvorane. V poncdeljek se je vršila pred tu? kaijšnjim tribunaloni že pcta obrav* nava proti skupini moskih in de* kilet iz Ozcljana in Šempasa, ki so bili obtožcni. da so dnc 3. sept. 1927 ob priliki ncke plcsne prireditve v Črničah peili silovens-ke protidržavne pesmi. Na zatožni klo-pi so sedcli Draščck Miha, Spacapan Ycnccslav in Remcc Jožcf iz Ozcljana ter Briinkovie Miroslav iz Šempasa; nadalje Spacapan Pavla iz Sempa* sa in Spacapan .^tefanija, Spacapan Jožefa in Iribušon Pavla, vse iz Ozeljana. Lebaji Ivan, ki je bil tudi obtožen, ni bil prisoten. ker je od* pot oval z doma. Sodncmu dvoru je prcdscdoval sodni svetnik Martini, državno pravdništvo je zastopal vit. Gaspari. Obtožba je bila dvig* njena na pod'lagi ovadbc bivšega črniškega orožniškega vodjc Ange* la Mazza, ki je zveddl, da so obto* žcnci peli neko protidržavno him* no. Po nicgovi izjavi mu je dal to* zadcvne infoirmacije 25 letni Vouk Mar jo iz Črnie. Ta je bil pri razpravi zaslišan kot priča. Po končani razpravi je sodni dvor iz* reke'l slcdcčo oibsodbo: Prvi trjje mošiki so dobiili po mesec dni zapo* ra čctrti pa 25 dni; tri ženskc so do'biile po 1 mesec zapora pogojno, eetrta: Spacapan Pavla pa 25 dni, tudii pogojno. Obtožcni so viložili ! pniziv na naj vis je sodišče v Rimu. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Prvi scm bil na kozji stezi, ki je vodila v dolino. Mučna jc bila pot, končno smo prisili v vas Vinko. Od kod je vzel ta kraj svoje ime? Ko smo prijli na vzhodno stran va* si, mi je bilo to kmalu jaisno, kcr priäli smo v vinograde, kjer je do* zorevala žlahtnina in kraljevina, drugih vrst trtc ni bilo v vinogradu. Lcpo in sladko je bilo grozdje. Celc pesti jagod sem nosil k ustom, tudi junoku ,se je pri'legcl marsikateri grozd. Natrgali smo grozdja v ko= tel in »li naiprej. Pod noč smo se ustavili, nano zjutraj šli naiprej. Bil je 30. septem* ber. Solmcc je ncusmiljeno pdpeka* lo, ko smo se vzpenjali iz doline B regal nice proti vrhu Čuika na srb= sko*bolgarski meji. Pot nam je cur* ljal po obrazu in telesu. Prcpričan sem bil, da bo nastala na vrhu huda borba, ker gotovo ne bodo Bolgari dovotlili, da gremo naprej v Bolga* rijo in Sofijo. Vsaj za svojo zemljo se bodo borili. Moj oddelok je bil oddadjen kaka dva km oid ostalih, ko sm,o prišli na vrh (\nke. Posta* vim straže, ostali ležemo, da poča* kamo ostale čete. Nacnkrat zaslišimo od bdlgariske strani odmev trombe. Kaj pa je? Ali gredo k napadu? V hipu je bil oddclck v strelnem redu in je čakal. Pred nami se pokazeta dva bolgar* skačastnika na bclih konjih z bclo zastavo. Ob njih je jczdil trobentač. Kaj pa je to? Hitro mi pade v spo* min, kar scm se učil v avstrijski častniški šoli v Slovenski Bistrici, da bodo to najprej parlamcntorji. Kaj pa hočejo Bolgari še parlamcn* tirati? Na kolcna, pa smo prija* telji. Parlamcntcrji pridejo bliže in east* ni'k vprašujc, kje je našc povclj* stvo. Ukazail sem jim zlesti raz ko* njainjim odvzel slehcrno orožje. Višji častnik izvleče neke paipirje, katcrih niscm niti p ogle dal in pravi, da mora iti na poveljstvo, kcr da je mir, oeš »od dnes 12 sati mi Blga* ri ne strelamc«. »Kaj, od 12 sati nc boste streljali, saj ne streljate že dvanajst dni, sp'loh ne bi smeli nikdar stroljati,« mu odgovoirim. Nato sem jih odpravil k povclj* stvu. Bolgarskemu trobentaču scm rekcl naj ostane lepo pri nas, Lala iz Banata pa jc zajahal njegova ko* nja in z revolverjcm v roki jahal za čaistnikoma, ki sta šla k po'velj* stvu. Trobcntač se je izmuznill, iz* ginil v gozdu in nisem ga več videl. Medtcm jc prisc'l na Čuko že eel naš bataljon in tudi drugi oddclki. Pogovarjati smo se začcli, kričati in peti. Zakurili smo ogenj in za* klali junčka. Četni poveiljnik me je prosil. naj dam junčka četni kuhi* nji keir kuharji nimajo nicüsar za v kotel. Začetkoma «cm oMcval, a končno smo ga le dali, scveda s kletvico na račun kuharjev. Že prcjšnji veöcr smo oddaili kuhinji ostalo nolovico junicc. Kmuki se jc vrnil Lala iz Banata, seveda brez konja, katorega so ob* držali pri povdjstvu. Točno opol* dnc prijaha na Cluko divizijski or* donapc in zatrobi: Mir. Zavriskali smo, da so odmevale planine in da so nas slišali tudi v prvem vcčjem bolgarskem kraju, v Džumaji. Poljubi me Bogdan iz Alcksinca in pravi: »Z menoj poj* deš podnaredniče v Ale'ksinac, ta* ko dcvojko ti bom našcl, da jc bo mkko in kri in ki bo imela poilno para.« In zopct je zaorila pescm: »Hcj trubač sa gornje Drine hcj, zatrubi zbor! Ndk odjciknc Sar planina, Lovčen^ Durmitor. In nek Drin a jeknc Savi, Sava Dunavu, Sava Dunavu. Dunavu, ti pa Dravi: U boj! Nek sc bojni jeci ore čez planina eak na more, na Adriju!« Kaj sedaj? Kuharji so sikuhali go* laš, pojedli smo ga in počivali. Po* eivali smo 30. septembra in 1. ok* tobra. Ta dan niso imeli kuharji ni* česair za v kotel. Lačni smo bili. Castniiki nc vedo ničcsar, mi pa to, da nam kruli v želodcu. Če ne bo poveljstvo s'krbelo za nas, moramo sami. Povem poveljniku četc, da grem s svojimi ljudmi na lov za hrano in da bomo žc kaj prinesli tudi za četo. Krcnili smo v bolgar* sko s-tran. Hod Hi smo uiro, dve in pri demo na voeji planinski travnik, kjer je pascl stairi pastir kalkih 100 ovac. Pii orcdi sta bila dva psa in dva osla. Lala iz Banata mi pravi: »Podnaredniče, ali vidiš hrane?« »Pa bogme, da vidim!« Stopim k pastirju in mu pravim: »Čuješ, Bugarinc, bre! Ne boj se nas, ne homo te ubili. Daš nam del cvac in bomo prijatelji.« »Pa ovee niso mo je.« »Vem, da niso, da si samo pastir, pa evo, dam ti potrdilo, da scm ti vzel ovce. Pokažcš ga lahko komur hooeš, po'polnorna boš krit.« Ni hotel dati, a ko sem napel ne* koliko ostrejše stnine, sc je ustra* šil. Vzcli smo 15 ovc in enega O9la. Pa,stirju sem pa dal potrdilo o prc* jemu 15 ovc in enega osla. vrednost je plačljiva iz bolgars-ke vojne od* s'kodnine. (Dalje.) «CiUKlSkA STKAZA* Ütran 3. Pregled bikov na Tolminskem. Vsi biki morajo biti pregledani, zato morajo vsi bikorejci prositi za pregled svojih bikov. Prošnjo na kolkovanem papirju 2 lir je treba poslati do 12. oktobra na »Ispetto* rato Zootccnico Provinciale«, Go« rizia, via Trieste 45. Ob priliki pre* gleda bo pregledna komisija naka* zala nagrade za najboljše domaee, bike; nagrado dobe tudi najvred* nejši lastniki spuščcvalnic. Bikorejci so odgovorni za vsako škocjo, 'lei bi jo bik napravil. Neo- dobreni biki bodo mora'li biti za* klani all rezani najpozneje tekom cnega meseca po izvršcnem premie* du. Kdor se ne bo držal navedenih navodil, bo kaznovan. Pregled bo izvršen v sledečem redu: 15. oktobra: Podbrdo ob 9. uri, Hudajužna ob 10. uri, Koritnica ob 11. uri, Grahovo ob IIV2 uri, Kneza ob 14. uri, Podmelce ob 14Mz uri, Idrija na Bači ob 15. uri. Sv. Lu* cija ob 15'/ii uri. 16. oktobra: Pcčinc ob 10. uri, Po? nikve ob 11. uri, Slap ob 14. uri, Voice ob 15. uri. 19. oktobra: Breginj ob 10. uri, Sedlo ob IOV2 uri, Borjana ob 11. uri, Potoki ob IIV2, Kred ob 12. uri, Starosclo ob \4V? uri, Sužid ob 15. uri, Svino ob 15!/: uri, Idersko ob 16. uri. 20. oktobra: Log ob 10. uri, Soča ob 11. uri, Čezsoča ob 12. uri Bovec ob 14. uri, Žaga ob 15. uri, Srpeni* ca ob I5V2 uri. Kobarid ob 16. uri. 22. oiktü'bra: Drežnica ob 9Vi uri, Libušnjc ob IOV2 uri, Smast ob 11. uri, Ladra ob llli> uri, Livek ob 14]/o uri. 23. oktobra: Ljubin ob 9. uri, Po* ljubin ob 9Vi» uri. Tolmin ob 10. uri, Kamno ah 10!/> uiri, Volarjc ob 11. uri, Gabrijc ob 11VL» uri, Dolje ob 12. uri in Zatotfmin ob 14. uri. Stavka na Poljskem. V Lodzu na Poljskem ie pretekli teden začelo stavkati blizu 100.000 predilniških dolavcev. Vseh prcdil* niških delavcev je v Lodzu 120.000. Splošna stavka v francoski tekstilni industriji. Voditelji francaskih komunistič* nih tekstilnih dolavcev so v okrajih Roubaix in Tourcoing v severni Franciji, kjer je sredlišče francoske tekstilne industrije, proglasili sploš* no stavko. Soeialistične strokovne zveze so splošni stavki nasprotne. j Zato bo stav'ka najbrž le delna. Nova železnica v Jugoslaviji. V poncdcljek 1. oktobra so otvo* rili železniško progo Belgrad*Ko= tor. Nova železnica je ozkotirna. Najdeno. Našla sta se kos povoščenega" platna in volnena jopica. Kdor lah* ko dokaže lastništvo, naj pride po* njc v občinski urad. dol dtliijo vse stroji, samo za grad? njo zidov niso strojev še iznašli. Kolikor toliko na dohrem meistu so vrtnarji, ki urejujejo luksuzne vrte. Ti dobe oslkrbo in pa 50 do 60 pecov 11a mesec, kar bi znašalo 350 do 430 lir našega denarja. Ti ima jo večinoma stalno delo. Vsi ostali pa se morajo zadovo* ijiti s ta'kim delom, ki ga pač dobe. Navadno pa morajo mesece strada* ti. predno dobijo* kako delo. In tu= di potem mogoče delajo dA'a mese* ca, nato pa so brezpoiselni tudi po 6 meisccev. Tvornice navadno delajo po letu, v zimskem času pa poci* va j o. Dobro se bi kolikor toliiko godilo kmctovalcem, če bi prišli v Argen* tiinijo z vsaj ka'kimi 30 do 50.000 li- raini. Z manjšimi svotami pa ni mogoče prav nie zaeeti. Kair se tiče splošncga življenja pa je približno tako: Hrana bo naj* prej nekoliko cenejša kot pri nas, a ni vclikc razliike. (^blcika je dra* žja, a za to je gotovo tudi boll je bla* go. Üelavci so na hrani veeinoma v goistilnah, spijo pa 3 do 5 v eni sobi, za kar piača vsak 15 do 20 pecov na mesec, jkar bi bilo 100 do 150 lir našega denarja. Pri deiu vjada zelo huda discipli* na. Kür je brezposelno>st velika, zahtevajo dclodajalci in naidzorni* ki v resnici hudo delo. Če bi naši ljudje doma tako delali, bi imeli doma Ameriko in ne Argentinijo, ker Argentinija ni nobena blažena dežela. Od vseh naših 'ljudi, ki so danes v Argentiniji, bi se rade vrnile vsaj %, če bi le mogii in če bi si mogli prihraniti toliko denarja. Gre ne* katorim res boljc, a kot rečeno, teh ne bo niti 5%. Najbolje se godi v Argentiniji žensikam, tc najlažje dobijo kot služkinje mesto. Končno še en kr at odsvetujem vsem mo'^lkim izscilitev v Argenti* nijo. I Kdor hoče imoti še podrobnejših ; vesti, naj se obrne na zgo.rnji na* slov.« UTRINKI. Še o evharističnem kongresu v Sydneysu. Zadnja poroeila o evharističnem kongresu v Sydney*u pravijo, da je bilo navzočih pri vseh veiikih po* božnostih nad 250.000 ljudi. Kate* drala je prvi dan kongresa imela še za 1,400.000 mark ncplačanih stavb* nih stroškov. Do večera prvega dne so zbrani verniki darovali za kate* drolo 420.000 mark. Kn dan je bil pridržan za otroke. 30.000 jih je prejelo sveto obhajilo. Sploh je bil kongres veličastna proslava sv. Ev* haristije. Zanimiva drama. P. Lebbe, francoski lazarist v Kini, o katerem smo poročali, da je postal popolen Kitajec, da bi ga njegova državljanska pripadnost ne ovirala pri misijonskem delu, je spisal novo kitajsko dramo. V njej obdeluje mučeništvo blaženega Wu * Kuo * Tschenga, kitajskega kristjana. Delo je vzbudilo tudi med pagani veliko priznanja. Koliko katoličanov šteje Peking. V Pekingu, bivšem kitajskem glavnem mestu, je po zadnjih po* datkih 289 tisoč katulikov. V Schleswig — Holsteinu so imeli tamošnji katoliki pred kra'tkim svoj 23. katoliski shod. Kijub tcmu, da v tej dcželi gospo* dari protestantizem, jc prihitelo na zboroyanjc nad 3000 katolieanov. Udeiležiili so se shoda tudi katoliki iz Hamburga, Lübecka in sosednih kirajev. Boljševiške metode. Kaiko preganjajo boljševiki vcro in njenc ustanove, smo že veekrat poroca'li. Da dosežejo svoje name* ne. se ne plašijo nobenih sredstev. V Kini so n. pr. za.eeli razširjati v vclik'i množini zgodbe sv. pisma. Ker pa ne mislijo širiti rdsnice, temvee svoje prevraitne nauke, so sv. pismo ppitvoTÜli: govorc in izre* ke prerokov so kratkomalo spre* mcmili v komunističnem smislu. iz oznanjcvalcev božie besede so na* praviili komunistične agitatorje. Cerkev spoštuje vse narode. V lndokini, ki je kakor znano pod Irancosko nad via do, je prcpu* stila Ccrkev sklenjen predcl tamoš^ njega misijonskega ozemlja v sa* mostojno upravo domači, grudo* rodni duhovščini. V kratkem bo imenovan za to ozemlje tudi domar ein za škofa. He hodite u flrgentinijo! V zadnji »Straži« smo priobčili daljše porü^eilo iz dnevnega življe* nja delavca v Argentiniji. V pon* deijek, d.nc 8. t. m. pa se je javil v našcm uredništvu g. Ootar Andirej iz Dornberga (Tabor St. 10), ki sc je vrnil iz Argentinije dne 18. sep* tembra tega leta. Sporočil nam je slcdeče: »Kar je »Straža« pisala v zadnji številki je gola resnica in podpi* šcm z obema rdkama. Kdor ima tu* kaj le količkaj, naj ne hodi v Ar* gentinijo, ker kesail se bo toliko* krat, kolikor ima las na glavi. V Argentiniji bo kakih 13 do 14.000 naših ljudi, a komaj 5% od teh se v resnici dobro godi. Ostali sicer pisejo domov, da se jim dobro go* di, ker jih je »ram pisati, da jim qre slabö. Resnica pa je, da ilc zidarji dobro zaslužijo. in sicer okoli 7 pe* cov na dan, kar bi bilo okoli 50 lir dnevno. Vsi ostali rokodel'ci se mo» rajo prijeti vsakega dela, ker tarn Kaj je novega na deželi? Podgora. Zc dolgo smo se pripravljaili na voliko slovesnost, ki se je vršila v nedeiljo 7. oktobra. Obnovili smo namree procosijo na prvo rožen* vensko nedeljo. V soboto zveeer je bilo na razpodago vee spovednikov. ISlovesni dan se je pričcl s prvo jutranjo sv. mašo, pri kateri je pri* stopilo k mizi Gospodovi mnogo faranov. üb 10. uri je bila slovesna sv. maša. Čudovito lepo je bilo gle* dati prihod prevzvišenega kneza in nadäkofra goriškega ob 2% po>pol* dne. Doispe'l je k nam v spremstvu e. g. kanonika Vailentinčiča in č. g. drja M. Brumata. Sprejela je prc* vzvišcnega v krogu belo*obleeenih deklet elanica Mari j ine dru/be Bande'lj Antonija z izbranimi bese* dami. Nato se je pričel blagoslov, pri katerem nam je dr. Brumat v prisrčnih besedah raziložil pomemb* nost slovesnosti. Nato je prevzvišc^ ni knezonadškof slovesno blagoslo* vil velike cerkvene zastave, Za tern se je začela pomikati iz cerkve slavnostna procesija. Med obieajni* mi cerkvenimi svetinjami je bilo opaziti tudi nov prestol s kipom Matere božjc, katerega so nosili naši zavedni podgorski fantje v eastnem spremstvu beloobiečenih deklet in dve novi zastavi, za kate* ri so Podgorci zbrali potrebno svo* to. Kumovali so zastavama odliični fairani. Hvaležni smo našemu e. g. St. Stanieu, ki se je moeno trudil, da je obnovil za nas tako velik praznik, in je mnogo pripomogel k tako lepo izpadli procosiiji. Podgorci, le tako naprej! St. Maver pri Gorici. Uredništvo je prejelo od prijare* lja, ki je nako nedeljo napravil sprehod skozi Št. Maver aster do* piis, v katerem se dopksnik zgraža nad grdim preklinjevanjem, kate* rega ie slišal na svoj cm potu. Pre* klinjevailci nkso bili, tako pravi pri* jatdj, kaki posuroveli potje, tern* več možje*goispodairji. Tudi se hu* duje dopisnvk nad plesnim nore* njem, ki se je baje vgnezdilo v tej naši prijazni va'sici. Pleše, tako se glasi oeitanjc, domaea, še negodna mladež, kateri se pridružuje tudi soseščina. Za danes dopisa ne bo* mo objavili, ker smo naše Šentma* verce vedno visoko' cenili. Upamo pa, da bodo žc te opo>mbe zadosto* vaile, da prihodnjie ne bomo več sliSaili s'lienih pritožb. Šempas. V ponedeljek zjutraj je 15*letni sin našega mesarja Minko Pelicon našel neko staro vojno patrono in si dad z njo opravka.a Pri tern je patrona eksplodira'la in deöka pre* cej ranila po telesu. »Zeleni križ« j,j. jc odpeljal v gorisko bolnišnico, kjer so ugotovili, da rane niso ne« varne. — Pred kratkim je odšla od nas gde. učiteljica Zora Kenda, po kateri žalujejo vsi otroci in starši, ker je bi'la vzorna in res po poiklicu ueitdljica. Želimo ji na novem me» stu vse dobro. — Trgatev je v pol*, nein te'ku. Priddali bomo še precej dobre kapljice. Vrtovin. Pazite na otroke! Pred par dnevi bi se bila v hiši tukajšnjega posost* nika Petra Lozarja zgodi'la sko-ro težka nesrcča. Dvelctni sinček Dar* ko je Oistal za hip sam pri ognjišču. Nesrcča je hotela, da se je preveč približal ognju in se grdo opekel. Vsled hitre pomoči je bil otrok re* sen iz nevarnosti, vendar je vsa družina preživela nckaj prav nepri* jetnih ur. Zato ne pušičajte otrok samih! Lokovec. Na roženvensko nedeljo je bil tu obicajen ceirkveni shod, ki ima še to pO'Sebnost, da nosijo dekleta sveče v proceisiji in jih potem da* rujejo cerkvi. Še mnogo lepega bi mogel omeniti kot n. pr. lepo okra* ženo in polno1 cerkev itd., a omejiti se hočem lc na cerkveno' petje, ker se mi zdi najbolj potrebno. Slišal, oziroma eital sem o petju na shod sv. Petra in Pavla kar tri elanlke, če se ne motim, zato sem šel z zanima* njem na ta shod, da bi koneno na laistna ušesa slišal to hvaljeno petje. Le na poti me je presenetila novi* ca, da se je vneti pevovodja, g. uei* telj Vendiramin, moral, iz službenih ozirO'V odpovedati sodelovanju pri pet.ju. Tu jo imas! Sedaj bo pa pot je »na suho«, ali pa bo še celo »vse tiho>«. Pa ni bilo. Oglasilo sc je pet* je, oglasil se jc harmonij, na kate* rega je spremljaJ mladi organkst z Ban j šic. Skrbni in vneti pevci so si znali pomagati, da se slovesnost dneva ni zmanjšala. Res sem ljubi* telj petja in ker hočem stvari do* bro, si dovoljujem par opazk. V zboru so dobre moei, pasebno basi in soprani. Manjka pa vsem vaje. Poleg tega ni umestno. da si pevci zbercio za svoje zmo/nosti pretež* ko mašo, katere potem ne more jo mojstrsko podati. Lepo so pa bile izpete one pesmi iz Cecilije. Dru=> gie kaj prepmstega, pa tisto dobro. Ko sem pobaral znanega mi moža- ka, ee imajo še koga drugega, ki bi znad poueevati petje, mi pripovedu* je: »O, imamo ga! Saj imamo celo še en zboT, ki je pa lani odstopil ne vem že zakaj. Tudi ti so dobro peli in so imeli svojega »orlista«. Jej, kakšno petje bi bilo, ee bi prišlii obojni skupaj in hi zapcli! Saj bi se »gajnk« tresel.« — Paič res pamet* ne besede možaka. Združite se, mo* rebirne predsodke na stran! V skup* nosti slcdüte cilju lepega petja! Na ta način boste da j ali še veejo' hva* lo Bogu, blažili boste verna srea in vu'sa duhovnija bo imela zbor, ki bo največji na banjški planoti. Ruti nad Volčami. Naša vas leži med Vole ami in kočinjem, pahnjena precej visoko v hrib. Zato smo odrezani od pro* meta in nam je težko spraviti in od* praviti vsako stvar iz Rutov, zllasti še, ker imamo zelo slabe poti. Naj* g'lavnejso zvezo imamo z Voleami. Tarn imamo ceirkev pošto, trgovinc in smo imeli do zadnjega easa tudi županski urad, ki je sedaj preme* seen v Tolmin. Ker smo dalee, ra* ^ ZDRAVNIK S I Dr. Emilio Bresic I ^ oce fi se je preselil na Piazza della ^ Vittoria St. 5 nasproti lekarni L Cristofoletti. 5 >x^x^x;x^»x*x*xo^x*x»3t»x*1 stran 3 •»G0K1SKA STRA2A« bimo za v-sak opravek najmanj pol dneva. Če imamo opravüla na ura- dih, se zakasnimo skoro vcs dan, ker se moramo držati uradnih ur. Koiiko delo'vne^a časa nara vzame že samo pošta, no katero mora ho- diti vsaik sam, kljub temu, da šteje naša vas 30 his? — Vojna je našo ,\as precej spremenila. Scdaj imamo cesto, katere prej nismo hneli. Se? vcda ne od^ovarja prav našim na^ mcnom, ker je bila z^rajena v voj* ne svrhe, a vendar nam dosti ko- ri&ti. — Lansko leto smo si ustano* viii dve mllckarni. ker so hiše pre* cej raztresene in bi bila vsem samo ena preoddaijena. — Naša ljudska sola ie bila ustanovijena leta 1905. Med vojno je bila porušena, toda 1. 1921. zopet obnovljcna in je začela rtakoj poslovati. Zdaj pa eujcmo, da bo na našo' veliiko žallost ukinjc^ na. Govori se. da zato, ker je pre= malo otrok. To se nam zdi eudno. Če se ie splaealo1 solo napraviti in jo vzdrževati skozi 22 let, bi bi'lo gotovo prav da se ne zapre. Obra* čamo se na merodajna mesta s pro'snjo. da naši želji ustfcžejo in ne do-pus te, da bi posta'li sami anal? fabeti in tepci. Na.s dosedamji g. včiteij Šuii^oj ie prenuščen v Str? žišče. Z njim smo zgubili vzornei*-i vzgojitdja, ki si je pridobil sposto« vanje vseh. Zahvaljujcmo sc mu scdai ob njcgO'vem r^ihodu za ves trud, ki ga je imcl z našimi otroci. in mu ze'limo na novera mcstu obilo sreče in uspehov. Želimo pa tudi, da bi kmdu dobil vrednega nasiled? nika, ki bi vžival ljubczen vse.Ua ljudstva kaikoir on. — Naj za danes zadostuje. Kako bodo naše želje glede pošte in sole voostcvane, bo* mo poroeali. Iz ajdovske okolice. Ker je sedaj Ajdovšeina središee vse okolice, se tudi njen vpliv po? zna in čuti v cc'li okolici, posebno se v Lioispodarskem po^ledu. V trg prodaj a okoliški kmetie svojo ži? vino, stveda po današnji nizki ceni, tu kupuje zopet usnje in obuvalo pa po zdo visoki ceni. Tako bo Ie* tos marsikateri kmetie izpraznil hlev, da bo obu'l in obkkel druzino. Kje je pa hrana? Prav radi tej4a se obračamo do ajdovskih trt sistenca je sigurna. Cena po dogo? voru. Ponudbe na upravništvo »Go? riške Straže«. Na prodaj jc dvolastniško pose* stvo tik ob državni meji, oddaljeno 1 uro od državne ceste. Na posest? vu se iahko redijo 3 goveda. Zra? ven jc tudi 20 oralov smrekovega gozda, in tudi bukov gozd za do? maeo rabo. Pohištvo je v dobrem stanu, hiša krita s opeko. Pojasnila daje Marija Jereb, gostilna in trgo? vina, Otalež, p. Cerkno. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmemih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme« tov izvršujem z jamstvoni in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Velika zaloga mrtvaških potreb« ščin: kompletne pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprei, II. razr. 200 lir, III. razr. 100 lir, otročji po* grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. H ZDRAVNIK % * Dr. Gresic Adalberto S sprejema vedno v svojetn ^ ambulatoriju na ^ Piazza Vittoria 14/1 - Gorica p^ nad lekarno Cristofoletti. U kLOLOCOOXOt>2LOC*X*XOC»X*X*JÄ Sdravnik za xobe in usia Dr. LOJZ KRAI6HEH sprejenin W G CB R I O I Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI Slev. 35 Teineljita izraba nileka doma, v mle- karni in na planini je rnogoča edino pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen, priprost. Plocuje se lahko v obroHih. 'Večletno jamstvo tovarnc. Krajevni zastop niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- Pojasnila prebivalcemporiške p1^110 na razpoiago. pokrajine dajejo zastopnik tvrdke: KNIT JONSON, BOLZANO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavele 4-H. in Josip Kovačič, trgovina, Idria pri Bači 94