—.*< 90 >~—
  Ivan Tomšič
JCateri jili veliko podnEnjejo v pravici, svetili se bodo kakor zvezde na vse večne čase."   Dan. 12, 3.
||lej, povsod  pomladni cvet — zemeljski raj ti na pogled!"   Pomlad raz-! grinja svoje cvetje! Vsa narava se vzbuja, vse se pomlaja, vse cvete in raste in se oživlja —¦ povsodi življenje, a ti blagi pokojnik, si legel prav te krasne pomladanske dni v prezgodnji grob . . .
nNa grob lijo grenke solze" . . . Da, nepozabni narn Ivan, vroče solze tofii ob tvojem grobu žalujoča rodbina, solzi se po tebi ves tvoj narod, a skoro neutolažljiFa je vedno raila in Ijuba ti mladina slovenska!
,,Na grob Iij6 grenkč solze, V neb<5 gorkč prošnje!"
Zakaj te je pač poklical Bog k sebi v najlepšem letnem časi? Oj, kaj bi premišljevali to in preiskovali vsemodre sklepe božje! Vender če smemo v svoji slabosti kaj soditi, menimo: Predobri Bog ni hotel, da bi bil tvoj grob zapuščen, prazen, ampak da rastpjo na njem brž ko brž prve in najlepše evetke, kar jih priklije spomladi iz tal, saj se spodobnje, da imaš najlepši grob ti, naš vrtnar — urednik nVrtčev".
¦ Mladina slovenska! Možu, ki te je ufiil, blažil in zabaval nad triindvajset let v *BTttei<'V he bije ve6 sre.e: 17. malega travna letošnjega leta je zastalo. Lejokaj, deca, in plakaj, zakaj pokojnik je bil tvoj veliki Ijnbitelj, prijatelj in ueitelj, le otiraj si solze, rajDik jih je zaslužil! —
Ivan Torašic je zagledal luč sveta 4. grudna 1. 1838. v Vinici na Dolenj-skem. Mirno in šreeno so mu tekla mladostna leta pri dragih roditeljih, saj se rau je še pozneje tožilo po onih lepih, neskrbnih dneh.   Sam namree poje:
,,K,je žasi ste, ko ve mladosti leta Vedrila ste otroško meni čelo, Ko ptuja bila je skrbij mi četa, Zibalo v spanje me domače selo ?
Z Bogom, z Eogom, čas mladosti,
čas mladosti, čas radosti!"
Toda prekmalu mu je minil nčas mladosti, čas radosti" in le prezgodaj mu je bilo treba zapustiti rojstno vas. Ko je doroil domače viniške šole pri svojera očetu Bernardn, ki je bil učitelj na Viniei, odrinil je v Ljubljano ter se tu .šolal nadalje. L. 1860. pa se je vže poslovil od mestnega zidovja ter šel kot dvaindvajset-leten raladenič za učitelja v Tržič na Gorenjsko. Tu je navdušeno in pridno deloval osera let, potem pa se vrnil v Ljubljano. kjer je vzgledno in neumorno učiteljeval do prerane svoje smrti.
Pokojnik je bil ueitelj samo v dveh službah, vender ga pozna ne sarao ljub-Ijanska in tržiška, temyeč vsa slovenska mladina. TomšičeTO ime izgovarja spošt-ljivo deca zelene Htirske. otroei goratega Korotana in sosedne Kranjske, na obalih jadranskega morja. ali recimo s pesuikom:
,,Kjer izvira bistra Sava, Teče Soča, Krka, Drava"  —
—^< 91 >^.—
povsodi vedo otroci, da je bival v Ljubljani mož, ki je živel in delal le za nje. Da je to resniea, priča najbolje obče priljubljeni BVrtec", časopis s podobarni za slovensko mladino, ki je jel izhajati 1. prosinca 1871.
Tomšie, ki ,je živel, dejal bi, neprenehoma mej otroki, ki se je trudil v šoli, da je naueil mlado ljudstvo čitanja in mu vcepil veselje do knjige, spoznal je živo potrebo mladinskega Hsta. Kaj namree koristi otroku, če zna brati, a niina pri-pravnega berila? In berila mladini priraernega takrat ni bilo. Dandanes seveda, prijateljeki ljubi, mi to komaj verojamete, saj si lahko izposodite v šolski knjižnici triindrajset letnikov ,,Vrtčevih", ako ste pridni. Inpoglejte: Da prebirate v ,,VrtciK lepe pripovedke, da se smejete sraešnicam, da se skušate, kdo bode prej rešil za-stavice, rebuse in podobne stvari, ter se vam radosti žari obrazek, če ste jih dobro pogodili, in da celo čitate svoja imena mej rešilci, da gledate lepe podobice — poglejte, vse to vam je pripravil in nabral mož, čegar sliko je prinesla današnja »Vrtčeva" številka na piri strani, vse to je zasluga g. Ivana Tomšiiia, ustanov-nika in urednika ,,Vrtčevega"!
„1, kaj pa je to — urednik, urednik?" spogledujete se ne vedoč, kaj prav za prav pomenja ta beseda, katere morda niste nikoli natanko premislili, da-si je natisnjena koncem vsake ,,VrtSevea številke.
Kak.šno je opravilo urednika ,,Vrtčevega", razložim vam danes, in sieer zato, da boste bolje cenili rajaega Tomšiča, ki je urejeval ,,Vrtec" celih triindvajset let in štiri mesece. I, veste kaj, urednik biti, to so težave in skrbi, pa človek mora znati nekaj vec, kakor hruške peei!
Jeli, vi dobite prve dni vsacega meseca ,,Vrtee", razrežete ga in hlastno pre-berete, pa je rnir in konec besedij. — nUrednik je pa še srečnejši, saj dobiva list poprej kakor rai, ker stanuje v Ljubljani!" — Vidite, tako-le mi je podrobil prav modro jeden mladih »Vrtčevih" bralcev. I, pa mu ne morem povsem pri-trditi, čeprav je gola resniea, da bere BVrtčev" urednik mnogo prej BVrtec" kakor naročniki. Kajpada ga bere, pa še kolikokrat! Toda poslušajte dalje. Predno vam pošljejo iz Ljubljane BVrtec", treba ga je natisniti. »Seveda natisniti, natisniti", kimate mi. Ali — mali učenjaki! — kaj se pa natiskuje? Jeminasta, sedaj ste pa v kleščah! No, pisati, veste, napisati je treba povestic in vsega, kar radi pre-birate.  Sedaj se vam bode kmalu posvetilo, koliko dela ima urednik z ,,Vrtcem".
Znano vam je, da je bil pokojni Ivan Tomšie učitelj, tudi to vam je jasno, da se učitelj v šoli zelo utrudi, posebno s porednimi učenci. Po šoli si toraj želi ueitelj prav tako počitka kakor vi. Eajni Tomšič, ki je zahajal v šolo dan za dnem, upehal se je tudi ondi, tudi on je hrepenel po oddihu, toda marsikatero prosto urico si je utrgal, da je pisal za vas, za BVrtec". Oelo počitnice si je krajšal za-radi nVrtca". Zadnja leta je bival o poeitnicah kaj rad v Dolnicah, a vselej seje vrnil konec meseca v Ljubljano, da pripravi in napiše za nVrtec". No, no, paje treba napisati za jedno samo številko ,,Vrtčevo" nekaj vec, kakor tako nalogico, kakoršne pišete vi ob četrtkih ali nedeljah! Oe ne verojamete, pa prepišite za po-skušnjo današnjo številko: pošteno vas bodo boleli prsti! Pa bi vam človek še zapisal to in ono, da bi le vedel, da vam bode po godu. Ali vi zahtevate vedno novih pripovedk, vedno novih spisov in popisov, novili slik in pesmic. Vidite, tu pa je urednik večkrat v ne majhni zadregi. Predno pozve, kakšna povest bi vam
6*
—•-»< 92 >¦*—
najbolje ugajala, predno mu povedo vaši prijatelji, katerih slik še niste videli — e jej, to mu beli veasih glavo in oduese marsikako urieo spanja! In kakor sem vže dejal, največja težava je ta, da hočete videti v vsaki nVrt(v'evi" številki kaj druzega, novega. To je drugače, kakor pri vašem starem očetu ali stari materi, ki vam po desetkrat pripovednjeta isto pravljico! Pozabite — in pravijice ni, če bi je stari oče ne ponovil še jedenkrat; kar je pa tiskano v nVrtci", to ostane za vedno: čez deset, dvajset let lahko čitate isto stvar. A naj bi natisnil nVrtee" kako povestico v drugie, brž bi se oglašali, češ, to smo brali vže ono leto, le kaj novega, le kaj novega!
Menim, da vam je sedaj jasno, da je imel rajni Tomšič premnogo truda, predno vam je nakopičil toliko različnih spisov v ,,Vrtec". Vsega sicer ni sam spisal, to je res, zakaj pomagali so mu tudi ranogi drugi možje, vaši prijatelji. Vender on je bil vsem tem pisateljem duša in on je moral pregledati te spise, ker urednik je odgovoren, da je v BVrtci" samo dobro in Iepo berilo.
0, da, da, za dobro in lepo berilo v nVrtci" je skrbel pokojnik! Vse živ-Ijenje si je prizadeval, da bi bili vsi otroei po širnem Slovenskem dobri otroci, ljubi Bogu in ljudem. Toda naj govori sam, kako mu je gorelo srce za slovensko mladino:
,,Pozdravljam te, rnladina rnila!
Pozdravljain s celega srea, Na vek naj bi Boga ljubila, To pvva želja je moja.
Za tem želiin, naj bi ljubila
Predobre si roditelje, Na starost jim v podporo bila,
Ki toliko za te skrbe.
In tretja moja želja vroea —
Zapoinni si jo, mlada kri — Ti d o m o v i n o priporoža,
Da ljubiš jo do konca dni!"
Ta pesmica, s katero je vošSil 1. 1874. slovenski mladini novo leto, bila je njegovo vodilo, katerega se je držal vedno. Ogreval vam je, nvi mali Ijudje, vi bodoči gospodje in gospodarji, ve bistrooke, črno- in zlatolase deklice, vi bodoči možje in gospodinje" — ogreval vam je mlada srčeca za Boga, za vse lepo, blago, dobro in pravo. Učil vas je Ijubiti svoje skrbne stariše, ki se pote in trudijo le za vas. Naročal vam je iskreno, da se oklenite v gorki ljubezni svoje lepe slo-venske doraovine, vnemal vam je v srcili Ijubezen za starodavno, mogočno Avstrijo in svetlega cesarja. Skratka, Tomšič je bil prijatelj, da, še več, bil je oče vse slo-venske deee. In kako vas je poznal, mladiljudje! Vse vaše vrline in slabosti, vse mu je bilo znano, vse. Zgovorno in vabljivo vas ,je opominjal, da si pridobivajte čednostij, grajal pa je tudi vaše napake in pregreške, ali vselej ljubeznivo in oee-tovski. 0, da bi se ravnali po naukih  ,,Vrt5evih", tu in tam bi bili srečni!
Tomšiču pa ni bilo zadosti, da bi se zabavala mladina le z njegovim rVrtcem", dal ji je v roko še lepo število drugih koristnih in zabavnih kujižic. Oj, kdo še ni bral nZlatifa orehov" ? Kaj ne, kako radi smo čitali BPetra rokodelčiča" ? Ali nDragoljubee", ne ros? Potera nKrištofa Šmida sto malih pripovedk za mladost"!
m
—**< 93 >¦•—
Znane so vam brez dvoma tudi nGledališke igre za slovensko mladino"; jeli, lepe so? Sam se še spominjam, kako nas je navduševala še male šolarje Tomšiceva knjižica: nGesar Frane Jožef I." V boj bi bili šli takrat brež pomisleka za pre-svetlega cesarja, če bi bilo treba. Prav tako izvrstni sta tudi knjižici: nOesarjevič Kudolf" in MHabsburški rod".
Še mnogo mnogo drugega je napisal Tomšic v razne časnike, saj je sukal pero od svojega petnajstega leta, dokler mu ga ni vzela smrt iz rok, toraj nad štirideset let. Vender večina njegovih spisov je namenjena mladini, bodisi v šoli, bodisi doraa. Poleg tega je deloval veliko tudi drugodi, bil je odbornik nSlov. Matice", odbornik stolnega mesta Ljubljane, c. kr. šolski nadzornik itd. Kaj čuda, če so mu poslali sam cesar 1. 1883. zlat križec za zasluge? Dobrih devet Iet si ga nosil na svojih prsih, zaslužni mož, a sedaj:
,,Nesla je božja dekla Te v lepši, boljši kraj!" Sedaj   uživaš v  prelepih  uebesih lepše plačilo  za svoje  delovanje,  kakor je zlat
križec! 0
,,Pae blagor,  blagor tebi, Tam dobro je za te!
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
Kjer ui lnrakd, kjer ni noci;
Tam soluce sreče ti ne ugasne —"
Ne, soluce sreče ti ne ugasne! ne ugasne na veke! Saj si ljubil otroke, saj si delal za mladino po vzgledu samega Jezusa Kristusa, kijerekel: „ Pustite otročičem k meni priti", ki je objernal in božnl otročiče. Gotovo, trud za ^raale" ti bode poplačal Bog stotero. Posebno bogato pa te bode odškodoval za trpljenje tvojih zadujih diiij. Le pomislite, nad pol leta je bil priklenjen rajuik na posteljo, trpel je neznansko veliko, vender je izdajal rVrtec", dasi je prebiral in pripravljal spise — na postelji. Ni tožil, temveč prosil Boga: MGospod, ako hočeš, pa mi pošlji še več bolečin." Vedel je namreč in prepričaa je bil, da se izpremeni časna bridkost v večuo radost. Dobro se še spominjam besedij, katere mi je govoril letos veliki četrtek, ko sva se zadnjie videla na tem svetu. BUpara" —• tako mi je govoril bolni mož — »uparn, da moje bolečine in trpljenje ne bode zastonj: Bog me bode nagradil za nje v nebesih".
Sveta vera nas uči, da človek, ki tako trdno zaupa v Gospoda, ne bode osramoeen. Upamo, da se vže raduje Ivan Tomšie v zboru angeljcev, da vže gleda in okuša, Bčesar oko ni videlo, uho ni slišalo, kar je Bog pripravil njim, ki ga Ijubijo". Naša dolžnost je, da živimo po lepih naukih, ki nara jih je zapisal v nVrtci" in drugih svojih spisih, naša dolžnost je pa tudi, da se ga hvaležno spo-minjanao v molitvi. Oitateljčki nVrtče.vi", katerim je pripravljal rajni Torašie toliko zabave, prosim vas, zmolite vsaj po jeden noče naš" za pokojnika. Vem, da mi ne odrečete skromne prošnje, saj radi raolite. Tomšič pa bode prosil Boga, da pridete za njim v nebesa, o katerih vam je tolikokrat pisal in kjer se sedaj sveti kakor zvezda, zakaj nkateri jih veliko podučujejo v pravici, svetili se bodo kakor zvezde na vse večne ease". ZBogom! Ivaa Tomšič, tvoj spomin bode trajen mej slovensko mladino.                                                                                   Kajtimar