3 "VSg
121. številka.
<▼ Trstu, v soboto zjutraj«? 9 oktobra 1897.)
Tečaj XXII.
,,.>SOmOBTu t*haja pr trikrat na teden v lastita tadanji* ob Covklh, 6«tvtkllh
't «ob(«tah. Zjntrnnje iidanje *at» ob H. ari zjntraj, većerno pa ob 7. ari	— Obojno izdanje atanc :
i» J«rtfjE»,o*«o .f, 1.—, iavan Av^tTtJ« f. l.ftO trt n«.rto . . 3,- , 3 . 4.MJ »» pul leti . . 6.— . J , w ne Imo . . . 13,— ... 18.— Ntraiilat )e plačevati naprej n Hrtih« priložen« naročnin« ae ipravs tzlra.
Pe»*aiiipe številka ae dobivajo v prc-dajalnloah tobaka t« Irnt.u po » mh, iavon Trata po «
fllatll
EDINOST
Oglaal aa račune po tarifa v petitn; ** naalove a debelimi črkami plaSnir proator, kolikor obaega navadnih vratf. Poalana, oamrtnice In javne zahvsle, taači oglaai Ud. ae računajo po poa-od v.
Vai dopiai naj se poiiljajo urtu&.ft" ulioa Caaerma *t. 13. Vaako pt<-wo mora biti frankovano, ker nefrankovaua ic s« aprejemajo. Rokopial ae oe vračajo,
N«So?nino, reklamacije in oal&it npr*-jem« upravnMtvo nlioa Ilolino plc-eolo hSt. 8, II. nadet. Naročnino in ogia*« je plačevati loco Trat. Odprte rekU*»« oije ao proat« poštnine.
IHiftnga dp»Uwa za Primorske,
•„T «Mn*šitJ* m
Castitim
našim gy. naročnikom!
Vse one častite gg. naročnike, kateri niso če doposlali naročnino za IV. četrtletje, prosimo, da to storo čim prej mogoče.
Upravni&tvo „Edinosti".
Vseslovenski shod
in naši socijalni demokratje.
u.
Člankarja .Svobode* najbolj bode v oči odo, česar se najbolj boji tujinski vpliv med nami : zloge med nami! Hinc illae lacrumae! To ga peče, to ga boli! Seveda, kar boli zaveznike socijalističkih vodij, to - mora boleti tudi njega 1 Ves strnp svojega sarkazma zliva na takozvane slovenske liberalce, ker so se dali zavesti v tako slogo, ▼ kateri jih pojć „klerikalna" reakcija, kakor volk kozo.
O, mi te razumemo dobro, blaga duša! Tvoja in tvojih zaščitnikov želja bi bila ta, da je prišlo do ra&pora na shodu, da je ostal shod nevspešen, da shod ni postal to, kar je bil v resnici: sijajna manifestacija, katere so se udeležili sinovi od vseh krajev domovine slovenske. Tebe ne peče ni malo, da se ni razpravljalo o tem ali onem, kar bi bilo potrebno, ampak peče te jedino to, da seje shod
—	posrečil! Peče te, ker čutiš le predobro tudi ti, da ta shod ni ostal brez ntisa na politiSke činitelje. Saj je priznavala celd glasovita Židinja .Neue Fr. Preske", ta zagovornica svobodne ljubezni — zbok česar živi ista tudi res v najlepšem konkubinatu se socijalnimi demokrati dunajskimi — da bi se dalo govoriti o tem in onem, o čemer so govorili na vseslovenskem shodu, zlasti pa je pripomnila tako o izvajanjih posl. Povšeta o nacijo-nalni avtonomiji. Le ti .socijalni" prvoboritelj hočeš biti bolj papežki, nego je papež sam, to je: kažeš sehujega, nego so drugorodni nasprotniki. Le ti nimaš za naš vseslovenski shod druzega, nego
—	zasmehovanje!
Seveda pravi .Svoboda", da shod ni bil vse«
PODLISTEK
20
Lari-Fari.
Spisal: Srakoper.
Hrastnikova mati sa niso radi udali njegovim mislim, saj jej je bilo še le devetnajst let, ni bila baš bogata, in ta podobnost s Hermino jej ni ugajala. Naposled pa, ko sta zahajala z Ivanom večkrat v B«-kovčevo hišo, ko je videla, kako prijazna, priljudna, postrežljiva je Micika, jo je ce!6 vzljubila.
Iv 'j ni bil mož, ki bi iskal v zakonski polovici samo družice, češ, v zlat kurnik mora, ne, se svojo ženo hotel se je kolikor možno spojiti v duševnem iu telesnem pogledu, v katero svrho se morata zakonca podpirati medsebojno; z drugimi besedami: hotel je ljubiti in ljubljen biti.
„Lari-fariM dejal mu je sodni pristav Mulej, ko mu je pripovedoval te misli, .denar je glavna stvar, drugo pride samo od sebe".
Toda Ivan je vstrajal pri svojem: udeleževal se je izletov in drugih prilik, da je mogel govoriti z Minko na štiri oči. In ona se ni branila, kadar se jej je pridružil Ivan, kadar jo je prijel za roko in sta šla naprej, materi pa pustila za
slovpnnki, ker niso bili prfabljeni delavci. To je zopet zavijanje, to je zoet drzno falzificiranie dejstev. Pripravljalni odbr je vabil v*e one, ki so se prijavili: bodisi pri nj«*» samem, ali v uredništvih slovenskih listov, al v političnih društvih, ali tudi pri posamičnih rololjnbih. Mar niso pozivali vsi slovenski listi, n;j ae oglase oni, ki se žele udeležiti shoda ? ! fckr nismo opetovano pozivali mi v .Edinosti" n^prigl^S^nje ? 1 Ali nižino Še podaljšali par krat rol za priglašenje ?!
Zakaj se niso priglaili tudi socijalni demokratje ?! S tem je doktzano, da jim ni bilo do tega, da bi bili povabljeii, marveč ne morejo preboleti dejstva, da je prido drugače, nego so si želeli oni: da se je shod tako sijajno izvršil! Kako postopanje je to, ako ae namenoma in iz tehtnih razlogov izogibljem hife, kjer se vrši slavnost, potem pa razgrajam, ker me niso vabili in jamem metati kamenje v hišo, v kateri so se zbrali gostje?! Kako postopanje je to, vprašamo še enkrat!
Sicer pa ni res, da ni bilo delavcev na shodu. V prvi vrsti je bilo kmetov v Častnem številu. In kmet je vendar delavec — trpin! A. poleg kmetov je bilo delavcev krščansko-socijalne barve 1 Nikar ne namrdniti z ustnicami! Vi lahko sodite o krščansko socijalnem programu, kakor hočete in kakor "hočejo flingerjt in Adleijl Iu Ellbosjnf, Mi delavec je vendar delavec, tudi če ni socijalni demokrat! Ali čujte: tudi socijalnih demokratov je moralo biti notri, saj je na komersn jeden njih provaročil celć prav .dešter" — Škandatček /
Člankar .Svobode" se dela kakor da mu ne ugaja tudi to, da ni bila dopuščena razprava na ■hodu. To je zopet tak manever, namenjen onim, ki zajemajo svoje informacije i« — .Svobode". Shodu je bil ta namen, da v velikih potezah pove vladi in javnosti naše gorjć in da v teh kritičnih trenotkih, ko se pripravljajo važn* stvari v naši državi, pove to v obliki in na način, da bode imponovalo!! Zato so se resolucije formulo-vale tako, da jim je moral potrditi vsakdo, komur je le količkaj do tega, da se sme imenovati zvestega sinu svojega naroda, in da jim more oporekati le oni, ki nima srca več za svojo lastno kri, in
seboj... O ljubezni jej ni govoril, vendar ljubeznivo, in, ko je Šel z materjo zvečer domov, je bil molčeč in zdelo se mu je — malo se je tramova! — da je tak, kakor pred leti, kadar se je vračal z Vrha domov...
Bilo je na dan Sv. treh kraljev leta "18.. Med boiičJmi prazniki zapadel je tudi v T. sneg do kolena; po pustih, mrzlih in oblačnih dneh pri-vel je od juga gorak veter, posebno popoludne omenjenega dne je bilo prijetno.
Po kosiln je prišla gospa Bekovčeva k doktorju na cankavski izlet — v T. ie to posebna zabava —, katerega se udeleži \sa T-ška gospoda.
Kakor je bilo Hrastnikovi materi težko, skoro neprijetno kretati se v taki družbi, katere se je bila le malo privadila, pritrdila je vendar brez o-vinkov povabilu in, ko je pristavila gospa Bekov-čeva, da si je izvolila Minka male sani ter izrazila željo, da bi se vozil gospod doktor z njo — seveda jej bode pomagal pri vajetih — odpravili so se in šli.
Zavita v krasno Osman-rotondo iz gradašane tkanine, obrobljeno z fino angoro, črno kapico na glavi, sedela je Minka na priličnih sankah, ki so bile podobne bolj igrači. Držala je vajeti na pol
ki bi hotel izzivanjem nasprotstev med posamič n i m i stanovi naroda obsoditi narodno ukupnost v popolno obnemoglost, tako, da postane ista le citrona v rokah svojih iovražnikov, katerj). se zajuča^daleč tja v blato, ko nima več soka ^^^bi^.r^^
Kdor pa goji plemenito željo,mrlnltudi ni Slovenci kaj veljali v družini avstrijskih narodov, ta je blagoslovljal one može, ki so se — zatajivši v sebi po imperativu pravega patrijotizma vse morebitne razlike v politiškem menenju — združili v velik harmoničen pojav našega narodnega bitstva. Shod se ni sklical, da bi delal pregraje med posamičnimi stanovi, ampak da bi družil; ni se sklical, da bi povdarjali, kar nas razdružuje in cepi, ampak da zakličerao glasno in zložno, kar zahteva korist naše vseukupne narodne individualnosti 1 Ker pa se je poskrbelo modro, da niste mogli podirati, kar so zidali drugi, ker v harmonijo ukupne skrbi za bodočnost naroda niste mogli zanesti disonance ir. provzročiti, da bi se shod za-vriil disakjrdom: to peče vaše prijatelje, ki niso naši! In to nam morate sedaj pripovedovati, vi, o strogi .vodje" socijalue demokracije slovenske!
Pa zapomnite si: in da je narodna stranka tudi res postopala nedosledno, ko je pritrdila „zlogi" na,shodu, socijalni demokratje bi bili izadnji, ki bi imeli pravico, očitati to,
Soc. demokratje, ki so, komaj stopivši na parlamentarno torišče, stopili v nenaravno koalicijo, ki stopajo roko v roko zmejnarodnim kapitalizmom in z buržeoazijsko stranko najčisteje barve : taki demokratje so sami kar skočili na višek nedoslednosti in niso poklicani, dajati drugim lekcije v tem pogledu.
Člankar .Svobode" vidi nedoslednost tudi v tem, da so na shodu na jedni strani burno demon-strovali proti grofu Badeniju, na drug? strani pa da so prosili istega Badenija — košček milosti. Prosimo, ne mešajte pojmov ! Mi ne prosimo Badenija nikake milosti, ampak shod je zahteval kar nam gre po zakonu in po božjem pravu. Kaj zahtevate tu od nas ! Zato torej, kei* jegrot Badeni na krmilu, naj bi ne povdarjali svojih potreb in zahtev !
napete, mala „Muzi" pa je vspenjala uSesa po konci iu grebla s prednjo nogo na pol zmrzli sneg, v katerem je sto in stokrat odsevalo solnce. Kra-guljčki okoli njenega vrata so vsakikrat prijetno zažveukljali... Ivan je prisedel in oddrčala sta za drugimi.
Zabavali so se, gospodje pili in kadili, gospe, eh, te gospe pa so govorile, čenčale, šepetale, da ni bilo ne konca ne kraja. Krčciar Polim, stara, dobra korenina, in njegova hčerka pa sta jim do* navala, česar so potrebovali.
Družba je zgrešila Ivana in Minko; kar sa se odprla vrata, omenjana sta ustopila roko v roko in Ivan se je postavil se svojo izvoljenko pred družbo:
,Moja nevesta..."
„Moj ženin...*
Čudno so se spogledale nekatere matere, še bolj njih hčere, vendar veselje je kmalu prevladalo družbo in mati Ivanova je zapela — po svoji domači šegi — naposled : Ptičica golobček, Kuškaj mene v gobček : Ti boš mene, jaz bom tebe, Vselej Bog pomagaj.
(Pride še.)
Tudi denuncirali amo baje tu vseslovenskem shoda. Čudni ljudje, ti socijalni demc-kratje! V jednomer nam očitajo pohlevnost in bizantinsko hlapčevstvo ; če pa smo se oglasili en« krat z ostro besedo, nas pa zmerjajo z ovaduhi in d< nunc'janti. To očitanje opira ,8?obo faM na govor Spinčićev. Da niso slovenski socijalni demokratje taki ignoranti glede na političke odnošaje v I^tri, vedeli bi, kam je hot>I mahniti Spin^id se svojim izrekom o anarhizmu in da niti mislil nI pri tem na socijalist čno gibanje. No, to ž« pojasnim.. gospodom. Gospod Spinčič je navajal le dejstva, vnebovpijoča dejstva; iu da imajo s>ei jalni demokratje le nuvico človeškega usmiljenja «e svojim lastnim rodom, da jih ni tako popln >ma prevzel duii tujinstva zgraiali bi se s Spinčidem vred na takih odoošajih. Italijani imajo pač tis.>č vzrokov, da vsklikajo: Toliko zUta je za nas vsako socijalnodemokratiško glasilo 11
DOPISI.
Iz Pulja. (Uv. di»p.) Gospod uiednikl Prosim zopet malo prostora v Vašem cenjenem listu.
Torba, v kateri shranjujem svoje nov ce — žalostne, manj vesele — mi je zop-t, tako polna, da sem prisiljen nekaj iz nje mresti. Težka je, težka t Kdo naj jo nosi?! Peron je noče; saj to je njegova dolžnost, da gra»i in pošilja svoje pusice tje, kjer so jih najbolj potrebni. Tudi danes
ima pripravljenih, da jeiz-treli. . . . Kam P--
No, po uivadi — v puljski gimnazij! 1
Kdo ve, če ue zadene katera v Črno in spravi stvari na pravo pot?! Skrajni ča« je že, tla bi se razmere poboljšale, ker so ; es neznosne. Naj navedem lu /.opet le par slučajev, s katerimi pokažem te naše razmere v pravi luči.
Petindvajsetega snpl. se je vršil tukaj ponav-Ijaloi izpit dveh maturantov. Slovenski kandidat je reprobiran radi grščine ua jedno leto, Italijan je prebil izpit povoljno. Čeum omenjam to? Slušajte 1 —
Bilo je v juliju, točno pred začetkom skušnje; ko so bili kaudidatje že zbrani v šoli, pritiskalo se je od odlične straui na dva slovenska kandidata in se jima svetovalo, naj odstopita od mature, češ : naredita je tako ne I Ker pa sta se dijaka, kakor sem slišal praviti od več drugih, popolnoma pripravila za izpit, seveda ms.ta hotela ugoditi tej zahtevi. Ali dobro poznani gospodje pri nas so dobri proroki, morda boljši, nea<> glasovit« Falh. Oba dotičuika sta imela .smolo'. J*d«n je bil reprobiran radi latinščine na vse leto brez posknšuje; drugi je dobil poskušajo. Izhajala sta poprej zmi-raj dobro. Ali izvestni gospodje hote biti dobri proroki........ To so moje m sli!
Gospod nadzornik se je baje — relata re-fero — sam izrazil, da bi še štirje drugi zaslužili drugi red, ako bi ne bila tuk >j prva matura. Kje bi bili ti štirje? To bi bili vsak .ko Italijani, ker nasiui trem, ki so položili izpit, bi bil jaz, iu še marsikdo drugi, prisodil odliko.
Vseli maturantov je bilo na gimnaziju 16. Osem Slov. (od teh so sam. trije prebili izpit), 5 Italijanov (sumo jeden nesrečen, ni šlo, čeravno s j se vsi trudili), 2 Nemca in jede u Oger. Nesrečnih imamo torej šest. Res lepa .»atuial Vsaki gimnazij se ne more ponašati s t,aRo maturo.
Zopet moremo govoriti o neki odlični osebi, ki je proti nekemu slovenskemu dijaku izrazila svojo zadovoljstvo na tem, da so se slovenski maturanti tako .blamirali". č-š: vsaj ue bodo več tako silili semkaj. Torej vesele se na tem ! De gustibus non est disputandum.
Drugi dokaz o naklonjenosti odličnih krogov do slov. dijakov je sledeči: Neki slovenski dijak je dobil „consilium abtundi" s tako opazko, da dijaka nobena gimnazija ni hotela vsprejeti. To slabo opazko pa je dobil radi stvari, ki so je pred sodiščem izkazala neresnično. Pisal sem že poprej o tem. Dijak je prišel ves obupan nazaj, in vsprejet je bil zopet. Zakaj — morda iz milosrčnosti ? 1 Jaz ne bi hotel trditi tega. Zopet jeden slovenski dijak čaka na svojo odhodnico že tri mesece, čeravno je dotičnik svoj izstop sam naznanil, kakor velevajo predpisi. Kako naj si tolmačimo to ? Kam pa pridemo? Ko so se sloveuski dijaki letos oglasili za hrvaščino, vpraševalo se jih je, da-li znajo hrvaščino, ker se upisujejo za ta predmet. No, to
je vendar jasno, da so so se oglasili zato, da bi se nčili. Čemu bi se qčili, ako Že znajo!
Gospod urednik, kaj ne, iz moje torbe prihaja marsikaj, a še več ostaja na dnu, o čemer se pisati ne more. Potrebno pa je, da poznamo razmere, s katerimi se moramo boriti. Saj v mladini je prihodnost naroda. To mi gotovo pritrdi sleherni razsodni človek. Te razmere se morajo zboljiati. To ni samo Perunovo Lenenje, ampak občno; to priznavajo možje, ki sidijo trezno.
UčiMj naj bode jstrog, a učencem pravičen, njihov prijatelj, ija bo mladina uverjeoa o njega nepristrauoiti. tako razmerje je najbolje vzerojevalno sredstvo za mladino in najbolj pov-spelevalno za puk.
Takega razmerja si želimo in nič druzega.
Sedaj smo dobili pet novih — nemških pro. fesorjev. Prosit!	Perfin.
Polftiike ves 11.
V TR8TTT, 'Ine 8. oktobra 1897.
Državni zbor. Včeraj je zbornica' poslancev | nadaljevala razpravo o nujnih predlogih za podporo ! oškodovanim po elementarnih nezgodah. Pri tečaje ; prišlo do toli groznega spopada med socialnimi : demokrati in kršč uiskimi socijalisti, da takega j škandala n' Se videla naš* zbornica. Da ni bilo i nekoliko treznejih v zbornici, prišlo bi bilo gotovo j da — pretepa! Tako nizko je zlez-1 avstrijski : parlament To je k ar letelo vsem križem: ,Vi ste i lenuhi !w;„Vi'živ:te od židovskega denarja!« „Halt's Maul !• .Vi ž'vit<j od krvi uboz»jga delavca! „Udarite ga po gobcu!" ,Vi morite ljudi!" 'Vi j izvirate od opic!" „Vam dam klofuto!" „Posekal j bi vas sabljo, da uiste prostak !* ,S pasjim bičem j Vas hočem !u Potem so si očitali stvari iz pri-| vatuega življenja, kakoršue pošteni iu dostojni j ljudje hranijo le za-se kakor tajnost.
Tako so se zabavali med seboj sami sinovi der voranleuchtenden deutscben Kultur ua sramoto j našemu parlamentu. A tudi resnična človeška kultura mora si zakrivati obras od samega srama!
Potem, ko so se raztogotili do dobrega in so z močjo svojih rok preprečili nekateri poslanci, da se nista step bi post, Gregorigin Iro, nadaljevala se je razprava in se je z 188 proti 141 glasom > vsprejel predlog po*). Adam <ka, da se vsi gori omenjeni nuj n predlogi izroče proračunskemu odseku. Ta od-iek mora predložiti s*oje poročilo v teku 14 dni. Nemško nacijotialni |posl. I r o je predlagal, naj se im-Muje komisija v mislu določb pravilnika, ki naj izreče gi*j,> ktšfi. socijalistu pos!. Gregorigu radi njega vedenja v tej seji. No, ; Gregorig ne bodi len, se je oglasil hitro, da tudi on je bil žaljen po Iru. In tako bode komisija j sodila o vedenju obeh.
Konečno j« pojasnil podpredsednik Abra-hamovič, da se neopravičena obdolževanja, naper-i jena proti uradnikom in slugom zbornice. Tako je naša zbornica zopet dovršila j*den slaven dan v j blagor prebival-tva. Ali je motno še nižej? Ali ; hočej o zlesti •'e pod nivd — beznice ? !
K položaju. „Siilsteierische Post*, ki je ■! menda v zvezi i nekaterimi slovenskimi poslanci, j je prijavila članek o razmerju med slovenMmi po-! alanci, večino, in jezikovnimi navedbami. Tenor ■ članku je ta, da Slovenci moramo potrpeti se svo-i jimi zahtevami. Zlasti pa ne srtemo si I ti sedaj, da | se tudi za slovenske kraje izdajo slišne jezikovne ! naredbe, kakor /.a Češko in Moravsku. Velik« po-j greška da bi bila, ako bi Slovenci ostavili večino. Saj je vsa večina /a jednakopr-vriost, vprašanje je le, aii naj so ista izvede hitreje ali nekoliko počasueje. Kakor morajo v vojni nekoliko bolj trpeti nekateri oddelki, da morejo drugi prodirati tem vspešueje, tako je tudi v politiki. Tako moramo v tej prvi b tki Jugoslovani doprinašati žrtev samo-zatajevanja, da se utrdi slovansko konservativna večina. Člankar se nadeja, da Nemci pridejo polagoma do spoznanja, da slovansko gibanje ni tako strašno nevarno, kakor slika nemško novinstvo.
Morda se res uresniči ta nada člankarja v štajerskem listo, morda pa tudi ne. Gotovo pa je, da se ne urssniči tako hitro, da bi mogli mi ob periferiji tako dolgo in brez nevarnosti za naš obstanek doprinašati žrtve samozataj«vanja. Kar se dostaje specijaluo jezikovnih naredeb, bi že počakali nekoliko. Smo čakali tako dolgo, počakamo lahko tudi še nekoliko mesecev. Potrpeli bi že ne
koliko do odločnega koraka na bolje. Ali pii nas
— verjemite nam to, o gospoda — gremo dosledno in dan za dnevom na slabie Pod sedanjim mini-sterstvom se na Primorskem ni obranil niti statua quo, uego zgubili smo mnogo, mnogo, in vzeti se nam hoče še, kakor to kažejo dogodki v dveh občinah istrskih : v Pomjanu in v Oprtlju ! Vse lepo, vsakemu je dolžnost, da se žrtvuje za ukupnost; ali vsaka stvar ima svoje meje. Tu naj pomislijo skupine v večini, da strune ni smeti napenjati do nevarnosti, da poči. Tudi mi nismo iz onih vrst, da bi hoteli zvezde klatiti z neba, ali toliko ozira bi smeli vendar zahtevati, da se nem ne jemlje moralni pogum in vera v boljšo bodočnost in odrešenje.
Včeraj j'p imela slovansko-krščansko-narodna zveza svojo sejo. Govorili so tudi o predlogu Di-pfiulija za zakonito uredbo jezikovnega vprašanja. Zveza da ni nasprotna bitstvn tega predloga, pač pa načinu, kakor je postopal Dipauli. Vsakako pa ta predlog ni nikakor spiemenil stališča zveze v večini. B u l a t je poročal v tej seji o pogajanjih zveze s parlHmfcntVrno komisijo večille o z.htevah, ki jih stavlja klub do večine in vlaSfe. Slovenci in Hrvatje da bo že določili svoje zahteve, Maloripi pa še ne.
O teli zahtevah nm > že spregovorili v zadnjem izdanju, Opozorili amo poslance, naj ne pozabijo žalostnih razmer istrskih in našega Šolskega vprašanja. Danes jih moramo opozoriti še na jako važn i stvar: na nujno potrebno spremembo volilnega reda za Trst. To je naša kardinalna zahteva, da okolica dobi svojega poslanca. To je opravičeno po številu okoličanov, po številu poslancev, ki jih ima sedaj Trst in tudi po različnosti značaja me*ta in okolice. Kako more jeden in isti poslanec hkrata zagovarjati navskrižne interese mesta — ki so trgovske iu industrijalne nravi — in interese dežele, ki je poljedelska ? !
Iz gos.oske zbornice. Vlada je predložila gospo-ki zbornici v ustavopravno potrjeOje pogodbo mej Avstro-Ogersko in Italijo glede mejae-b 'jnega vzajemnega podpiranja revnih bolnikov.
S to pogodbo imamo torej za stalno na vrata nadležnega gosta iz dežele limon in fig in obr*5 ij.no s« kakor hočemo, podpirati ga moramo. Seveda ima lačna Italija isto dolžnost, podpirati revne bolnike iz Avstrije na svojem ozemlji, toda na njeno zadovoljnost jej tega bremena ne bode treba nosit1, ker je le redek Avstrijec, ki išče kruha v Italiji Ta pogodba bode torej v prvi vrsti v prid le italijanskim stradam. Vi lilijo v naše zemlje 'n ki hočejo siliti še bolj.
Dogodki na Kreti. Iz Kaneje se poroda v Pariz, da je francoska vlada naročila admirala Pottier ju, da nadzoruje intrige Angležev, kateri si prizad-vajo s pomočjo Italijanov, da bi izpod-kopali avtoriteto drugih velevlasti na Kreti. Dževad paša, generalni guverner na Kreti, je predlagal nadškofu Niketoru, da bi skupno delovala glede pacifikacije t. j. pomirjenja na otoku, ker sultan ne dovoli avtonomije ; Dževad se je obvezal, da hoče zahtevati od Bnltana reform, ki bi zadoroijile krhtijane v vsakem obziru. Nadškof je odkhnil predlosr, ker ima, tako se je iirazi!, popolno zaupanja d j velevlasti, ki so obljubile pridobiti Kreti samoupravo.
Da bi se nadškof le ne varal! Anglija p ileg ivoje brezobzirnosti za blagor druzih noč« nehati igrati ostudne uloge spletkarja, kjerkoli more utaknlti vm< s svoj kramarski
Zatorej se menda tudi prizadeva, zadrživati druge velevlasti na plemenitem prnlu, ki so si ga naložile na Kreti. In pri tem nevrjd intrigo-vauju jo podpira Italija! Radi bi znali, iz kakega namena. Ah upa, da jo Anglija odškuduje za to v Afriki? Daleč zmotila! Anglija si le radi sebe drži Italijo v obližji in jo ima z* svojega političnega — ,pepčkau, Angleži «o že od nekdaj taki.
General Weyler se pere O razmerah na Kubi se poroča, da bode general Weyler odpozvan še ta mesec s Kube. Weyler se je izrazil neki deputaciji, ki ga je prišla počastit, da Kuba skoro zadobi pomirjenje, on pa odloži svoje poveljstvo prej, nego bode odstranjen zistem kročenja ustanka, kakoršen se je izvajal dosedaj. Iz tega bi sledilo, da je Weyler ravnal strogo po — instrukcijah. Videlo se bode pač potem. — No, sedanja nova španjska vlada hoče opustiti ziatem dušenja se silo in hoče poskusiti z reformami. Toda mnogi menijo,
da je morda že — prepozno. Sedanji odnosi na Kubi poti jajo to, kar srno mi pis»li nedavno o pacifikaciji pomočjo proganjanj. Dosezase uasprotuo od tega, kar >e je hotelo doseči. Onega, ki se je razvnel rad krivice, treba tolažiti z ljubeznijo in pravico. T .a, ni umela Španjška ne otoku Kuba iu ni izljučeno, da poplača svojo zmoto z izgubo bogatega otoka.
Različne vesti.
Njog. ces. visokost, nadvojvoda K a j n e r,
si je ogledal ^Č-raj Koper.
Vulitve v zavarovulnico za slučaj nezgod. O
teh volitvah pi*e dane* „Slov. Narod* obširneje. O stvari spregovorimo tudi mi v prihodnjem izdanju. Za danes opažamo le, da ne bodo vršile volitve dne 6. novembra, da se gla^ovn ce dostavijo po pošti dotičnim podjetjem, ki so zavarovana, da so glasovnice dvojne: dve v vodstvo, dve v raz-Bodisče ter da s j razpostavljene na ogled na sedežu zavod«, Via M rcato vecchio št. 3, mej tednom od 9. do 1. ure, on nedeljah in praznikih od 9. do 12. oppludue. E^entnvelne reklamacije doposlati do 20. t. m. volilni komisiji v Trstu, Merctto vecchio št. 3. Proti odi»kom volilne komisije ni utoka. Glasovnice je ali doposlati v frankiranih pismih ali pa oddati o»-bno komisiji na dan volitve od 9. p. p. do 4. pop.
Šel je on, a Slovenci to ostali 1 Stranka progrt^seva morala bi poginiti na brezki vnosti, da nima potunc na raipolago. To je žalostua resnica, ki s- o j-tvlja dan na dan na Primorskem in drugodi. Kd > je kriv temu? N.hče drugi, nego ves naš vza« jevaliii zietem ! Ves ta zistem, vse nase japn<» življenje se mora premeniti. Pa hitro, da ne hode prepozno. Ni večega slepca, nego je oni, ki ima oči, pa ne vidi, kor neče iz gole trdovratnosti. Blažena, o trdovratnost, ,di quanto mai to ti mativl*
Dne 5. t. m. umrl je v mestni bolnišnici neki Lttigi Diechsler, krčmar in trgovec z vinom. Pod tem imeuorn g* j* poznal malokdo — le radikalci italijanski poznali S) ga i pod njegovim rojstnim imenoi«, katerim je bil pokojnik desna roka.
Vsi br^z uj me, malo in veliko, poznali so ga le pod im«uom Gigi s'ciavo. Pod tem „cavalio di oattaglia" ugaujal je on burke s<oje (kakor imenuj včasih „Triesterica- ita.ijauske nerodnosti) v prid oni patriji, ki ima priti, kakor mesija judovski. Bil je večkrat politiški na sumu in prestal je b l nekoč več mesecev pre-sk tvalnega zapora, radi de uonstracij, ki so nekdaj češće vznemirjale irzašao meščanstvo. Bil j« doma z Gut iŠko-Vipavskega — torej Slovenec. Da, Slovenec je bil on, po rodu 1 Ž tlostna na« majka 1
Je-li pa oil on preprčan progresovec? Mislim, da ne 1 Pred leti se je bil iziazil proti nekemu gospodu nekako tako: Lahi me podpirajo iu vzdržujejo, ioli.nost me veže, da držim ž njimi. Če me uui L \ uit--, tdo me bode podpiral, — ■orda Slovetic ? Vi ne veste, koliko vina jaz prodam mesečno L*hom na dom; moje so skoraj vse familije najhujših Lahov — et similia.
Dakle,;tu šlo za kšeft, rekel bi .Brivec* ; kaj )ni ljudi, k* bi m kšeft prodali tudi kožo z sebe?! Eiuki pojavi so žalostni istimto in sicer na dvft sitr-ni i) gicer za progresovce ki nimajo svojih, da bi z*-oje jemali kostanj izpod žrjavice, in za Slovencj da si vzgajajo take ljudi. Prvi so sami kri,.; .uu^l pa so nedolžni, u krivdo nosi le vzgojevalai --istem — ki nam še ve ino poraja poturu;e, mak,i i p* le radi kSeftal Ž*kistno a resnično. Gigi je šel, a mi smo ostali. Mi mu že« limo mir iu pokoj njegovi dnši in nismo se ga spomnili radi njegv samega, ampak le zato, ker je bil tip, znač>len za naše oduošaje.
Odnošaj.
Imenovanje. Finančni milnister je imenoval preglednika računov, Ernesta Callig&richa, računskim svotuikom za službeni delokrog tržaškega finančnega ravnateljstva.
Iztirjevanje davkov in besede ministra. Is
Pazina pišejo .Naši Slogi", kako tamošnji davčni urad strogo utujuje davke od nbogih seljakov in rubi poslednje tudi radi vsake malenkosti. Dopisnik se čudi taiuu postopanju sosebno z ozirom na besede finančnega ministra, ki jih ju izustil te dni v zbornici poslancev, (Zatrdil je bil namreč,
da se ravno letos jako blago postopa oiztiijevanju davkov); čudi se, ker se v pazinskei okraju še nikdar ni iztirjavalo tako strogo, kabr ravno v tem času.
Mi omenjamo tega dopisa zati, ker si ne moremo misliti, da bi davčni urad i Pazinu ne imel še kje drugje sličnega vrstnika,ker je torej na spločno korist našega ljudstva, ako se visi krogi opozarjajo na to, kaka razlika e včasih med besedami gospoda ministra in postopanjem podrejenih mu organu v. Po vsej pravic vsklika dopisnik .Naše Sloge«: Ali hočejo bii sluge viši, nego-li gospodar ? 1
V	takih slabih letih, ko je ub.gemn seljaku krona več, nego v boljih letih goldnar, bi morali kazati vendar nekoliko veo ozl-a, ne pa da postopajo največo strogostjo proti temu trpinu. Dobro bi bilo, da bi kateri uaših |o.-laucev vsaj privatno opozoril gosp. ministra, tako malo soglašajo čini podrejenih uradnikov i zatrdili njegove ekscelence v parlamentu.
To je grozno, to je vnebovpijoie 1 Neki kmet, imenom Ivan Zovid-Grgica, v okriju pazinskem je bi dolžan neki lakonski pijavki znesek 9 gld. 7 nvč. Oderuh je toliko časa toiaril in navijal ubogega kmeta, da je dolg narasel na 90 gld. 3 nvč. To se godi po Istri, gospoda I Takih slučajev je na stotine, saj so tradicijonalni. Saj so tako v navadi, da zaslepljeno ljudstvo smatra še take pijavke svojimi dobrotniki.
V	Istri je trebalo živeti, ako hoče kdo dobro poznati razmere. Pistc teh vrstic jih pozna dobro iz lastne skušnje. Ako človek nima kamena v prsih mesto srca, mora se zgražati, ko vidi, koliko lahkoživcev po listi i hranijo svoje ekzistenco le na tak način. In ako se borimo proti takim razmeram, ako take razmere žigosamo po shodih, ako naši govorniki lahko umljivo ogorčenostjo žigosajo take odnošaje, tedaj smo — denuncirali 1 Tako vele socijalni demokratje, ti patentovani osrečevatelji iu odrešeniki ljudsva 1
Kako se vrie v Istri volitve I Dne 7. oktobra 1897 leta, vršila se je na tukajšnjem ces. kr. deželnem sodišču kazenska razprava proti Andreju J. in Antonu K., ki sta bila obtožena, da sta o zadnjih občinskih volitvah v Pomjauu prišla volit za druge osebe.
Znano je, kakov vrišč je zagnala lahoiiska stranka po dovršenih volitvah radi nerednoati, ki so se bajć godile na teh volitvah. Začela se je sodna preiskava in našli so res dva .eklatantna* slučaja, da so c<d6 mrtvi volili.
Anton K. volil je namreč z glasovnico, gla-stčo se na ime pokoju« ga njegovega tasta. Občinski sluga mu je namreč prinesel glasovnico in ker je on iatinito podedoval tastovo premoženje, ker plačuje od istega davek in ker mu je že sodno prisoj eno, mislil je, da sme voliti, tem bolj, ker so ga tndi v davčni urad klical pod imenom pok. tasta, pa so od njega lepo vsprejeooali davke ukljab temu, da se je glasil poziv na tastovo ime.
Istotako je bila stvar z Andrejem J., kateri je podedoval premoženje od pok. strijca in je vsprejel istotako od občinskega obhodnika legiti-maejski list za volitve.
Obtožena sta se sklicevala na to na razpravi in izjavila, da ne umeta niti čithti niti pisati, da torej nista znala, na čegavo ime se je glasil legi-timacijski list, in da sta mislila, da imata na vsaki način pravico, ker plačujeta tndi davke.
Sodišče pa, opiihjd se na to, da mora po zakonu vsakdo osebno izvrševati volilno pravico, in uverjeno, da sta obtoženca zaala ali vsaj morala znati, da se legitijmacijski list ne glasi na njuno ime, spoznalo ju je krivima pregreška proti členu VI zak. 17. XII. 1862 štev. 8 drž. zak. za 1863 in je obsodilo Antona K. na 8 dni in Andreja J na 10 dni zapora.
Kakor se vidi, sta se oba obtoženca morda formalno res pregrešila proti zakouu, v stvari sami pa sta oba obtoženca vendar le samo za-se glasovala, ker sta ona sedaj gospodarja dotičnega premoženja, in je kriva le pogrešna volilna, oziroma davčna lista, da nista bila upisana oua kakor vo-lilca, mesto umrlih prejšnjih lastnikov.
Že to zaslužuje biti konštatovano, da se spozna razliko med „nerednostmi14, ki so se vršile na občinskih volitvah v Pomjauu od slovenske strani, in zaradi katerih je bil razpuščen občinski zaetop
in med znanimi nezakonitostmi, ki so se vršile v Trstu 1 Seveda treba kouatatovati tudi to, da občinski sv^t tržaški ni bil razpuščen I
Še bolj zanimivo pa je, kar je zagovornik obtožencev, odvetnik dr. Rybif, konštatoval na razpravi glede postupanja vladnega komisarja. Po-vdarjal je nimreft Sn dokazal z izpovdflbo vladnega komisarja samega, da jc bila volitev v Pomjauu res popolnoma nezak ,niča in nepravilna, ali ne morda radi nerednosti od strani volilcev, temveč radi nezakonitega postopanja isttga vladnega komisarja Lobwayerj«.
Isti je bil namreč zaslišan kakor priča in je izjavil, da se je vršila volitev tako, da se je najprej prečitala vsa volilna L tn, potem pa da se je pustilo volilce po 20 in 20 v volilno dvorano .ohne Rticksicht auf die R-ihcnf ige der Namen", torej brez ozira na red, po katerem so se vrstila imena.
To pa je popolnoma protizakonito, kajti po §. 23 obč. vol. reda imajo biti volilci klicani po imenih in imajo glasovati v tistem redu, v katerem so upisana njih imena v volilni listi!!!
Zagovornik je vskiiknil z ozirom na to: „Kako hočete, da pozna revež kmet zakoD, ako ga^ne pozna sam vladni komisar ? !u
Do vis. c. kr. uamestništva pa bodi dovoljeno vprašanje: ali je bil občinski za-top pomjauski razpuščen radi .uerednosti" od strani volile* v, ali pa radi nepravilnosti, ki so se vršile v volilnem lokalu, pa ne od strani volilcev ? ?
Trgovci z vinom naj bodo opozorjeni, da je trgatev v Istri bila letos za k ikih osem dni zgod-neja, nego navadno. Vmo je ž« gotovo za prodajo. Trgovci po Kranjskem in Hrvatski naj se obračajo direktno do kmetov istrskih. LJverjeni naj bodo, da dobe dobrega in nepokvarjenega vina. Izogib-Ijejo pa naj se laških mešetarjev in raznih itali* janskih podr*pnic.
Smetane opera „Dalibor" v dunajskem dvornem opernem gledališču. O tej, na odru dunajskega opernega gledališča novi slovanski operi je dunajsko časopisje — v kolikor ni tevtouski zbesnelo — polno navdušene hvale. No, .Nene Freie Piesse* n. pr.f ki je v principu sovražna vsemu, kar je slovanskega, ker meni, da drugače ne bi bila „Neue Fr ie Pre^*, je za jedno črto pod ničlo v svoji hvali. Drujji listi pa pišejo sledeče: „Fremdenblatt" : „Po prvem dejauju je besnel vihar priznanja po gledališču, kakor bi grmela uevihta po lipovem gozdu.
Opera ima poluo glasbo, bogato na melodijozui iznajdbi iu jo najduhovitije mnziknlič o del->. Po drugem dejanju z njega iHu/.ikalionioii krasotami je bilo vse kar prevzeto iu očarano; bilo je, kakor bi čuli modernega Bt etiiovna*.
»Neues Wiener Tagolatt" piše: „Konečno je Smetane »Daiibor* našel svoj pristop na dunajski operi, potem, ko je dolgo let antišambriral pred zaprtimi vrati gledališča. A junak naj se toUži s .Prodano uevesto", kateri se tudi ni godilo bolje. Dasi je velik razloček med obemi deli, smo iz srca hvaležni velikemu pokojnemu mojstra, ki nam je poleg ljubke vaške legende ostavil to junaško pesem, polno plamena in žaruu. In tako dalje. V tem, in več ali uianj navdušenem tonu pišejo .Arbeiter Zeitung", • ,Wiener Tagblatt", .Vaterland* .Reichswehr', „Eztrablatt" —. .Neue Freie Presse" in — „Doutscheg Volksblatt" in .Deutsche Zeitung", pa nočejo vedeti toliko o krasoti umetniškega dela, kakor o sovraštvu do Siovan- in njegovega d-,la, Toleg narodnostne nestrpnosti, da ne rečemo s^esuosti, jim je glavni moment to, da grajajo, da »e je v nemškem Dunaju in na godovaij dan našega cesarja in v dobi jezikovnih neredb uprizorila pristuo češka opera 1
S tem da je pokazalo dunajsko občinstvo — tako trde — skrajno potrpežljivost.
Bedaki, ki ste!
Ko pa se je igral na parižki operi \Vag-nerjev „Lohengrin', se vam je zdelo to popolnoma umestno. Torej le vi povsod in samo vi! Vse drugo ni nič!
Umrjoči ostanki učenjaka Kopitarja. .Slovenska Matica" razglaša : 1
Ker se je opustilo pokopališče sv. Marka na Dunaju, kjer je pokopan naš preslavni Jernej Kopitar, je sklenila Sloveutka Matica v svoji CX. seji dne 10. maja letos, da se njegovi umrjoči ostank preneso v domovino. .Slovenska Matica' ae zato-.
torej nsoja obveščati, da se Kopitarjevi umrjoči ostanki slovesno izkopljejo na pokopališču sv. Karka na Dunaja dne 10. oktobra t. 1. o 2. ari popoludne, prepeljejo v Ljubljano in tnkaj pokopljejo pri sv. Krištofu. Slovesni pogreb v Ljubljani bode dne 12. oktobra 1897. ob 4. uri popoludne t južnega kolodvora.
Zakoi it urejanja plač državnih slug bode
sestavljen še ta mesec. Stroški vsled povišanja služabniških plač se pokrijejo iz transportnih davkov in davkov iz prodaje sladkorja.
Podpcna društvo za alovenaka visokoiolca na Dunaju prejelo je letos Se sledeče darove: (Dalje.) — Jz Konjic: Vič. g. Jernej [;Voh duh. svet. nadžapik, dekan itd. 2 gld. — Iz Krškega:
g. Josip BeJaj, učitelj na raešč. šoli 1 gld. — Iz Laškega: pelal nam je g. Dr. Josip Kolšek, odvetnik, leto že dragič svoto 13 gld. 60 nvč., katero so dirovali: g. Dr. Josip Kolšek in g. Ganser po 5 gld., g. Jerše 1 gld. 50 nvč., g. P. F. Drolz in j. Konrad Elsbacher po 1 gld. — [ Iz Ljubljane ; g. Dr. Danilo Majaron, odvetnik, dež.
Skopo na; Krasu., Minolo nedeljo imeli smo | pri nas cerkveni shod v proslavo našega farnega patrona sv. Mihaela. Kakor vsako leto, prišlo je tndi letos ta dan ljudstva iz vseh koncev in krajev k nam, počastit in priporočat se najvišjemu an-geljn. Pričakovali smo, da se naš pevski zbor ta dan posebno ,skaže", pa varali smo se, kajti ves zbor bil je zastopan po dveh fantih; ostali pevci pa so > skujali. Zakaj neki? ; Poslušajte ! Isti dan nameravali so fantje prirediti običajni ples, a župan jim ga ni dovolil. Kedo je pravilno postopal ali župan, ki je ples prepovedal, ali pa fantje, ki zaradi tega niso hoteli v cerkvi peti, to uaj presodi čitatelj sam.
Mi pa si oglejmo nekoliko skopsko cerkev, v kateri nahajamo tri nove slike, in sicer slike! sv. Mihaela, sv. bratov Cirila in Metoda. Mojster teh umotvorov je g. Ivan S t r n a d, slikar v Komna, ki je pokazal že v nekaterih ^drugih cerkvah na Kras u, da je res mojster v svoji stroki. Kedor bi ga potreboval, naj se o njegovem delu prepriča, kajti delo mojstra hvali.
V Ajdovščino 11 Iz sv. Križa vipavskega nam pišejo: V nedeljo dne 10. t. m. priredi ,pevsko društvo v Sturji* s sodelova jemjtamburaškega zbora ajdovsko-šturakega veliko besedo. Nasprotniki, tujci in domačini, so drzno nasprotovali tej veselici in akoro, da ni splavala po vodi. Dolžnost je rodoljubnemu občinstvu, da privrč od vseh strani na veselico, da dvigne pogum vrlim, požrtvovalnim tamburašem Vspored obeta veliko nžitka. Delajmo na to, da bo udeležba ogromna iz naše županije. Tamburaši nam pozneje vrnejo obisk s tem, da prirede v našem mestu koncert.
Rojaki I V nedeljo dne 10. t. m. vsi v Ajdovščino na veselico! Zakaj, dobro veste! Da ne pogrešamo ni jedtiega 1 Bog i sreča junačka.
Ta poziv pa velja tudi za vso vipavsko dolino I Vsi jutri v Ajdovščino, da pokažemo očitnim in skritim nasprotnikom, da pokažemo onim, ki bi hoteli falzituovati narodni značaj domovine naše : da smo mi tu gospodarji, in Bog in naši carji I
Avstro ogerakl vojni ataše, grof StUrgkh, je dne ti c. m. nastopil svoje mesio v Beroiiuu.
Plaani odaak „Del podp. društva" naznanja, da se z jutranjim dnem prično običajne plesne vaje.
Samomor. Včeraj so zapazili na valovju blizu Miramara mrtvo rnožko truplo. Pokojniku je utegnilo biti kakih 25 let. Sodijo, da je samomorilec identičen z nekim bivšim podčastnikom v godbi 87. pešpolka.
Smrt valad opeklin. Dne 7. t. m. je pripravljala soproga notarja dr. Rummerja v kuhinji njenega stanovanja na štedilnem ognjišča pašto za mazanje parketa. Pašta se je vnela in ogenj je šinil po kuhinji okrog. Rummerci se je vnela obleka in hitro je bila opečena po vsem životu. Ker je bila vsa pomoč zaman, prepeljal so jo v bolnišnico, kjer je nesrečnica ob 5. uri popoludne izdahnila svojo dušo ob strašnih bolečinah. Žen-ake, pazite!
Posvečanje novo pravoslavne cerkve v Bosni.
Te dni je bila dozidana in posvečena nova pravo- \ da je občinski zastop v Korminu razpisom "d 1.
slavna cerkev v Blažaju v Bosni. Cerkev je stala 18.000 gll. Država je darovala 5000 gl., metropolit 4000 goldinarjev in ostalo je nabral narod sam. Posvečitev cerkve se je vršila ob najlepši alavnosti. Sam zapovedujoči general baron Appel bil je navzoč na svečanosti. Ob navzočnosti mnogih drugih dostojanstvenikov vodil je slavnost metropolit, visokoprevzv. g. N. Mandić z velikim duhovskim spremstvom. Lepa Bosna je bogateja za jedno krasno cerkveno stavbo.
Ženske na vseučilišču. Letos se je vpisalo 13 slušatt-ljic na filozofiško fakulteto na vseučilišču dunajskem. Večina njih se hoče posvetiti resnim atudijam, kakor matematiki, fiziki, filozofiji, naravoslovju itd.
j posl., mest. jdbornik 5 gld., Slavna družba sv. Cirila in Menda 10 gld., g. -.Viktor Rohrmann, trgovec, (ust«.) 2 gld. Slavna kmetijska posojilnica ljublj. okolice 20 gld., g. Jakob Smolej, c. kr. dež. šol. nadz. v (. 2 gld. 50 nvč., g. Anton Roshnik 1 gld. — Iz Ljutomera: poslal nam je g. Dr. Ant. Mihalič J4 gld. katere so darovali : g, Božič Anton v Rad.slavcih 2 gld., g. Dr. Anton Mihelič ok. zdr. 2 gli., Slavna posojilnica v Ljutomeru 15 gld., g. Franc Rosina, odv. in dež. p. 2 gld., g. Ivančič, c. kr. kontrolor 1 gld., g. Sršen Franc, veletržec in poe. 2 gld,	(Pride še.)
Vreme po Italiji. Iz Ankone javljajo, da so tudi v tamošnji okolici velike povodnji. Iz Katanije pa poročajo, da je celo snežilo na Etni. Torej cel6 po Ital ji imajo letos v jeseni — zimo. Res nekam čudno se suče ves svet.
Črno-belo-rudaČG. Zveza hebskih študentov v Pragi je za svoje novo ustanovljeno društvo predložila tamošnj emu namestnistvu pravila in izvolila kakor barvo traka črno-belo-rudeče. Names-tništvo pa je barve odklonilo in „zveza" je odšla z dolgim nosom.
Tako naj bi se zgodilo p o v s o d i z inozemskimi barvami.
Živopokopani. V Rusiji živi sekta verskih fanatikov, ki se dajejo žive zakopavat. „Peterburgs-kaja Gazeta" javlja od dne 5. t. m, da so v Trnovem pri Terespolju zopet izkopali več trupel samozakopancev. Tako so izkopali truplo jedne žene in osemletne deklice, truplo jednega vinogradnika in njegove Šestletne hčerke. Kovalev, vodja te sekte, je izjavil, da je znal za to, da se hočejo ti ljudje dati žive zakopati, a se je branil povedati, kje se nahajajo še drugi členi Ruska vlada ima vršiti lepo nalogo v tem pogledu.
Jud na biolklu Ker mora Žid povsod imeti j svoj dolgi nos in svoj nasvedrani abajces", ki mu visi preko ušes, ue sme ga manjkali seveda na — biciklu. Interesantna, ne, — divna prikazen mora biti že, videti poljskega Žida na biciklu, ko mu trčita „bajces" in dolgi „zašpehani" plašč, gnana ,od vetra bnrne sape* po zraku. — V Olomucu pa niso zadovoljni s kolesarenjem Židov, za to je bila ua zadnji dirki velika demonstracija proti židovskim kolesarjem. To je bilo najbrže smeha.
Papar izvratna obrana. V Cutuvorn, sela v Bolgariji, so razbojniki po noči napadli nekega krčmarja. Ker ni imel pri rokah orožja, zgrabil je v sili pest zmletega popra ter ga posul razbojnika v oči. Ta je jel kričati in jokati in njegovi tovariši, ne vedoči, kaj se je zgodilo, so ubežali. Sosedje pa so prihiteli na krik razbojnika in ga še dobro naklestjli. Tako je rešila paprika krčmarja iz nevarnosti.
Najataraja ljubavno pisr. o. Neki arheolog je obelodanil pred nekaterimi dnevi, da se nahaja v londonskem muzeju najstareje ljubavno pismo. To pismo je ženitbena ponudba, katero stavi nek od-ličnjalc neki egiptski princezi. To pismo je staro ! 3500 let in je urezano v opeko.	j
Službi zdravnikov. V italijanskih listih čitamo, ž
Najnovej&e vesti«
Trat 8. Na današnji dopolnilni volitvi za 1. razred v občinski zastop tržaški je b i izvoljen progressovec Aleksander Cea are.
Dunaj 8. Zbornica poslancev je pričela danes razpravo o zakonskem načrtn radi podpor iz državnih sredstev povodom zadnjih elementarnih nezgod. Seja se je pretrgala, da se je mogel sniti odsek za izrek graje v afšri Gregorig Iro. Potem se je nadaljevala razprava o gornjem načrtu.
Madrid 8. Generala Sanhez Mira so že izpustila iz zapora in ge ne bod ^ sodno postopalo proti n?e . u
Valencia 8. Tu so zaprli anarhista Avgusta Riona.	.
»C Za slabotne
bolehava valnd pomanjkanja krvi na živcih, fclech in sl»-ilabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Folliterskn ntuklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr.
TP((ovlnako brzojavk © A)ri vt
^t*	/-i je>i«n 1 i) 35 12 37 PAfmica ta
■pomlad 1*98 11.96 11.98 Ovf>s »a jf-sen 6.05 6 07* — PA jesen 8.60 8 65 Koruza za oktober B<>? 4,60' 4.61 T>W<*ft nova od 78 kil. f. 12 35 -12.40 od 79 kilo 1245 12 50 o i 80 kil f. 12.50—12 53., <»i bi. kil.*. LŽ'55 IS 60, o.i kil. iiir, 12.65 12 70. > ^ 6*16 ».— proso 6 30 6 SO
Pienioa: Dobre ponudbe, ugodno povpraševanje. Prodaja 40000 tnt. st. 10 nvč. dražje. Vremo : oblačno.
ct:rt<, >.<■.■*	Klatit fi,r 1185 do —. Za
notranji trgovini t Centrifugal f. 36.25 ConoaHne f. 37 Četvorni f. 37 25 t glav di f. 38-25 38 50
, tai.Mt j » •. .■(:>•'»!<* /*•» okt.t. 43.25
t iv februar 44.—
8.»rtjr ' • &nt«-5	»rt>r*t;n ta oktober 35.25,
aa december 36 — aa marc 36.50' za maj 36.75. mirno. nanai«win movna M- oktobr« im«Tf
Državo'
Af«triji»V,j r mi trt n - *
Kreditno i-koije London 10 L**--. Napoteni . , 20 marit 100 ital ■
'o'K v pmiirju , » »robni
v al ii k r o sirih
vfierni 102.15 102-25 123 53 101.95 353 — 11965 9.52 11.74 45.15
danes 102.15 102.20 123.50 101.95 850.— 119.65 9.52— 11.74 45.15
.Tmartimr arT-nTr*5* amss:. r r<r? iv* - • ~
| Cassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
t Sprejemlje denarne uloge v bankov-ff;	cih od 50 nč. do Tsacega zneska vsak
§|	dan v tednu razun praznikov, in to od
L	9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa
*	od 10 12. ure opoludne. Obresti na
knjižice...........3%
Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in «/. zneske preko 10OO gld. pa 6 dni.
Eekomptuje tnenjice domicilirane na
tržaškem trgu po.......3'/»
Poaujuje na dri. papirje avstro-ogersko
do 10(10 gld po........47„
Vifije zneske od 1000 do 5000 gld. po 5*/,% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. 2—24 Trst, dne 5. maja 1894.	__
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
junija 1897. S t. 943 — obnovljenim z razpisom od dne 13. sept. ad št. 943 — razpisal dve službi zdrav-nikovkirur»ov-por»dnićarjev. Plači sti po 1000 gl. in 200 gl. ol dtlalskega društva. Oba zdravnika bo-ita morala opravljati zdravstveno službo kakor jo nalaga preneseni delokrog ter brezplačno zdraviti siromake. Poleg tega smeta pa svobodno izvrševati privatno prakso, sam da je nreieno tako, da je jeden vsikdar na razpolago v občini sami. Službi bi b;lo nasopiti % dnem 20. oktobra 1897. Primerno opremljene prošnje je uložiti do 15. t. m. | na municipiju v Eorminu, kjer se izvedo podrobni ' pogoji.
To objavo stno ponatisnil), ker utegne zanimati tudi kakega s oveuakega zdravnika; to tem bolj, ! ker je v sodnem »kraju korminskem velik del prebivalstva slovenske narodnosti.
tvn« i«I«sniO». (Postaja pri sv. Andreju)'
Od dni 1. maja 18i)7.
ODHOD:
6.30 predp. v Herpeye, Ljubljano, na Dunaj, v Belja-t. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj Divačo, Boljuk ua Dunaj
Lokalni vlak ob praznikih 9.15 popo). v Divačo.
DOHOD:
8.05 prodp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 n iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H^melj, Ljubljane, Dunva. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak i> Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 popol iz. Diva6e. (Jiainaa ielesnloa (Postaja južne želesnice.)* Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak t Nabrežino, Benetke, Bim. 9.— » omnibus v Nabreiino, Videm, Benetke iu Tcrouo« 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza h PeSto iu Zajrebont 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Vidom, Rim. 6.25 „ postni vlak na Dunty, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Fešto, Reko 8-05 „ bruovlnk v Kormin. 8.45 „ mešani vlak t Nabrežiiiu, Yidsiti, iiitu. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— „ v Gorico, Kormin, ČJervinjan. 4.25 „ v Nabrežino.
Tedenski vlak-' 7.50 popol. (sredaj ekspres v Ostunde-DOHOD:
6.55	predp. mešani vlak iz Murzzuschldga, Buljahi, itd« 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabroiine. 8.35 „ brzovlak iz Kormina,
9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 n omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežitie. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmu, Nabrojio«*;—
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Lastnik kensorcii lista „Edinoatr. Izdavatelj in olgovorni urednik: Fr«n Godnik. — Tiskarna Dolenc f Trstu.