Stev. 302. V Trstu, v ntdtUo SI, oktobra 1915, Letnik XI. Izdaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznik!!?, ob 5 zjutraj. LrrdniStvo: Ulica Sv. Frančiška AsiJkcgi št 20, I. nadstr. — Vsi do;>isi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nfefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Ildaiatclj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik fconsorr.j Edinosf. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisne zadruge 1 omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»škega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.....- Za pol leta . . . -........... za tri mesece............... za nedeljsko Izdajo za celo leto..... za pol leta............... K 24.— . 12.— . 6 — . 5.20 . 2.60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T.....mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljn« vrsta.......: ... .2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev, Oglase sprejema In s c rat nI oddelek .Edinosti-. Narafcnfni tai reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškcga SL 20. — Poštnohranilnični račun Št 841.65° Tedenski preglei V tedenskem poročilu minule nedelje smo mogli konstatirati, kako so se v tednu politični in militarični dogodki razvijali povsem ugodno za centralni vlasti: njiju vojske in njiju diplomacija so vršile povsem uspešno svoje delo. Bila je to srečna tedenska bilanca. Isto moremo reči tudi o tem tednu. Militarični položaj ie ostal istotako ugoden na vseh bojiščih, izvzemši srbskega, ki se je še zdatr.o poboljšal za centralni vlast:, ker je avstrijsko-nemška ofenziva znatno pridobila na terenu in zadovoljava vsa pričakovanja, ako uvažujemo velike terenske težave, ki jih morajo premagovati naše vojske. Operacije obeh balkanskih armad pa se razvijajo sijajno, rapidno. Na drugih bojiščih pa preprečajo naše čete vse poizkuse nasprotnikov, da bi odtisnili naše iz ugodnih in izborno zavarovanih pozicij. Izlasti na južno-zapadnem bojišču si naše čete spletajo iovor-vence junaštva, ki mu ve zgodovina modernih vojen le malo primerov. Istotako ostaja akcija nasprotnikov na Dardanelah brezuspešna. ludi militarični dogodki mino-lega tedna torej kažejo, da morete centralu! državi mirno in z zaupanjem pričakovati nadaljnih bojev in — končne zmage. Na iuiijanskem bojišču je velika bitka v začetku tedna hrumela nepretrgoma noč in dan in to prav tako na primorski kakor na tirolski fronti. \ torek so italijanski napadi začeli popuščati, zlasti proti doberdobski planoti in v sredo so pehotni napadi uplahnili popolnoma. V četrtek se je pričela nova laška artiljerijska priprava, kateri je nato v petek sledil zopet splošni napad o-beh na primorski fronti stoječih laških armad, ki pa se je prihodnji dan zopet polegel. Uspeha, razun prav malenkostnega v Dolomitih, ni dosegel sovražnik nikjer, pač pa imei povsod velikanske izgube. Omenimo naj še letalski napad na Trst v nedeljo 24. t. m., ki je zahteval 3 žrtve, in posrečeno bombardiranje Be-netek po naših pomorskih letalcih istega in prihodnjega tfne. Sijajne uspehe so dosegle naše zavezne armade na jugovzhodnem bojišču. V zadnjem našem tedenskem pregledu smo označili fronto naših in nemških od Save in Donave proti jugu prodi rajočih čet s črto Stepojevac—Ranovac, približno 20 km južno od vdorne črte Šabae— "Smederevo. Tekom pravkar poteklega tidna se je ta fronta pomeknila do Siav-kovic—Rudnika—Cumiča — ozemlja izpod Svilajnca, za celih 40 kilometrov proti jugu. (vsega skuhaj 60 kilometrov,) tako da jo loči od glavnega oporišča srbske armade, Kragujevca, le še razdalja 20 kilometrov. Obenem pa ie v sredo, 27. t. m., dosegla iz Oršove preko Donave prodrla naša skupina stik z bolgarsko armado pri Brzi Palanki ter tako odprla centralnima vlastima pot do Carigrada. Z bolgarsko-^rbskega bojišča so prihajale ves teden le najugodnejše vesti o prodiranju bolgarskih čet. Srbska obmejna oporišča so drugo za drugim prehajala v bolgarske roke in v Macedo-niji ie bil napredek od dne do dne skoraj neverjetno večji. 23. t. m. so Bolgarji o-svojili glavno mesto Nove Srbije, Skop-fje, 24. t. m. so zasedli Negotin in Praho-vo ob Donavi, 26. t. m. so vzeli Knjaže-vac in takoj nato tudi Zaječar. 27. t. m. je bil dosežen stik z avstro-ogrskimi in nemškimi četami ob Donav i in 28. t. m. je padla zadnja srbska trdnjava ob vzhodni meji, Pirot. Bolgarska vzhodna armada prodira sedaj od Pirota, Knjaževca in Zaječarja proti Nišu, južna pa iznad Kača-nika proti Kosovemu polju. Ob skrajni jugozapadni bolgarsko-srbski meji v stru-miškem okraju so se v ršili boji med Bol-garji in francosko-angleškimi četami. 21. t. m. je francosko-angleško brodovje bombardiralo Dedeagač, Porto Lagos :n druga odprta bolgarska mesta ob obali Egejskega morja. 27. t. m. pa rusko črno-morsko brodovje utrjeno bolgarsko pristanišče Varno, pri čemer je bila, po turških uradnih poročilih, poškodovana ena ruska oklopnica. Z ruskih bojišč je zabeležiti edino le večje boje zapadno Czartoryskega, ki potekajo ugodno za tamkaj se boreče naše in nemške čete. Na skrajnem severu so dosegli Nemci nekatere uspehe ob Dvini. V splošnem se p«»l< /aj na teh bojiščih ni izpremeniL 23. t. m. je pri Libavi angleški podvodnik potopil nemško oklopno kržžarko Prinz Adalbert*. Na zapadnem kolišču s * se vršili v Šanipanji tupatam manjši, brezi; inembni boji, ki pa nikakor niso izpremenili splošnega položaja. Zadnja poročila govore o živahnejšem artilerijskem delovanju. S turških bojišč ^o prihajale ves teden le poročila o ne- -»»ruh br^7rKHnetr,bnih praskah na Gali« i: poljskem poluotoku. Vse kaže, da so Francozi m Angleži že odpravili večino svojih čet s tega bojišča. S kavkaške fronte ni nikakršnih poročil. To bi bil torej kratek pregled dogodkov na bojiščih. Z diplomatičnega balkanskega pozor išča nismo v tem tednu prejeli vesti, ki bi kazale na kako izpremembo. Položaj je o-stal torej stacijonaren, to je: v Atenah in v Bukarešti se nadaljuje diplomatska borba, ne da bi svet, ki od daleč opazuje to borbo, kaj doznal, je-li in katera stran kaj pridobila na terenu. Kot gotovo dejstvo pa moramo smatrati, da je pritisk četve-rosporazuma v obeh teh dveh balkanskih centrih silen. Izlasti v Atenah. Tudi s tem moramo računati — iz razlogov, ki smo jih v tem listu že večkrat nanašali —, da se vodilni krogi v Atenah vkljub svojemu boljemu spoznanju ne morejo odločiti za odločen korak proti poizkusom ententine diplomacije, da bi Grško upregla za svoje namene. Ne da bi se bila udala zahtevam entente, ali do odločnih sklepov proti tem tudi ne more priti. Najbolji dokaz za to je, da Grška ne le ni — vsaj nikakega zanesljivega poročila o tem ni prišlo v javnost — nič dejanskega storila proti iz-krcavanju čet v Solunu, marveč poročajo iz tabora entente o nadaljnjih izkrcava-njih. Sumljivo pa je vsekako, da nič ne poročajo o številu že izkrcanili čet, ne o onem, ki ga še mislijo izkrcati. V privatnih vesteh se navajajo sicer razne številke, ali tem pač ne bomo pripisovali točnosti in zanesljivosti. O pritiskanju entente v Bukarešti govore tamošnje ulične demonstracije. Saj se menda ne motimo, ako menimo, da jim je provzročiteije demonstracij v cen tralnima vlastima sovražnem smislu iskati na tamošnjih ententinih poslaništvih Netivo seveda znašajo v plamen domač ljudje, ki so jih zastopniki četverospora-zuma znali pridobiti — tako ali tako. Povsod po svetu, sosebno pa v balkanski!-državah, kjer osebne ambicije in strankarska nasprotstva ustvarjajo najostreje oblike boja in neizbirčnost v sredstvih, ji dobiti ljudij, ki so pristopni obljubam ir drugim bolj — zvenečim argumentom — i,a bilo tudi v največjo Škodo in cele v ye liko nevarnost za interese lastne domovine. Diplomatski boj traja torej dalje v Ate nah in v Bukarešti. Zastopniki entente zastavljajo najhuje napore v dosego svoje ga. že gori označenega cilja. S kakim u spehom — ne vemo in je za danes še vedno onemogočena vsaka kombinacija, ka kova bo odločitev Grške in Romunske. Med tem je postal položaj Srbije \ minulem tednu skrajno kritičen; ne k vsled uspešnosti avstrijsko - nemških ir bolgarskih akcij, marveč in še posebni po deistvu, da so nemške in bolgarske čete že prišle v stik. Mreža, ki naj objame srbsko vojsko, postaja vedno ožja in s zgošča. Veliko nevarnost, ki preti Srbiji, izpo-znava že tudi ententa. O tem nam pričajo izjave lorda Loreburnsa v angleški zgornji zbornici, ki je naglašal, da se srbske čete ne bodo mogle dolgo držati nasproti avstrijsko - nemško - bolgarski si li. Tudi je rekel, da ententa mora na turškem ozemlju — ker je pač prišel do iz-poznanja, da na srbskem teritoriju to več ne gre — preprečiti zvezo med Dunajem in Carigradom. Pa tudi iz Italije že stra šijo Angleže z eventuelnim napadom Turčije na Sueški prekop ter poživljajo Anglijo, naj ona napne vse sile na Balkanu, d se odvrne ta nevarnost. In slednjič se tudi v Petrogradu m morejo več varati o nevarnosti razvoja stvari na Balkanu. Razne vesti zatrjaj tudi. da se Rusija pripravlja na veliko i; energično akcijo, a oznanjevalec da je ie bombardiranje Varne, ki pa se ni — ka kor znano — srečno izvršilo. Sumtna summarum: danes je položaj tak, da moreti centralni vlasti zaklicati svojim nasprotnikom: Mi — marširamo in vas je — strah! _ Sebi v dooro moreti centralni vlasti pi sati dejstvo, da se politične razmere n strani njenih nasprotnikov ne morejo ir. ne morejo konsolidirati. Ne le da ne more med njimi priti do soglasja v interesih, ii izlasti ne v končnih ciljih, ampak tudi v vsaki poedini državi entente se prikazujejo — politični defekti. Rusija, Anglija in Francija laborirajo na ministrskih krizah, rekonstrukciji kabinetov, ali kakor že i-menujejo te navadne posledice, kadar stvari — ne gredo dobro. Pa tudi v Italiji nočejo potihniti govorice, da se Salandra maja. Nekateri hočejo že videti Giolittija na obzorju. To bi bilo res interesantno, ker bi potem ta lisjak moral pokazati, iz kakega lesu je bila izrezljana njegova — nevtralnost. I av^jMMa lop. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno s© razglaša: 30. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Na soški fronti je včerajšnji dan v odseku severno goriškega predmestja potekel znatno mirneje. Le posadka tolminskega predmestja je morala zavri'Hi močnejši napad. Predvčerajšnjim je tiajal sovražni artiljerijski ogenj z največja srditostjo do večernih ur. Napadni poizkusi Italijanov na Sabotin in naše postojnske zapadno Pev-me so bili zavrnjeni Tudi na Podgorskem vrhu so ostali po ljutih bojih moža proti možu vs: naši jarki v posesti njihovih bra-niteljev. Proti doberdobski planoti so se že borili deli doslej zadrževanih sil tretje italijanske armade. To pa ne more izpre-min jati ničesar na položaju. Kjer sovražn: napadi niso bili preprečeni že po ognju artiljerije, so se izjalovili ob trdnem zidu naše pehote. Na dolomitski fronti je sovražnik z desetkratno premočjo zavzel naše predoostojanke na Co! di Lana. Sovražni napadi v tonalskem otseku so bili krvavo odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. 28. m oktobra na soški fronti. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Uradno poročilo o včerajšnjem dnevu bitke na soški fronti ie moglo le v velikih potezah poročati o silovitosti po treh nekoliko mirnejših dnevih izno\a vzplamtelega spiošnega boja. Oti dosedanjih enajstih dni bitke, ki se štejejo od 18. do 28. oktobra, je bil zadnji pae najtežji in najbolj krvav. Pred mnogoštevilnimi pehotnimi napadi je bila zopet več-arna silna artiljerijska priprava. Zlasti proti goriškemu predmostju, ki naj bi ga oči-vidno osvojili za vsako ceno, je doseglo delovanje italijanskih topov svoj višek Ob H zjutraj se je priče! ogenj vseh kal: i/rov. Okoli poldneva ie še naraste!, po proti SzJbzi-^^'? Podgorskem* v rim do pravanja, ki je po si-u vi tosti, trajanju in porabi municije naj-kežjiti to,>ov znatno presegalo ogenj prednjih dni sedanje bitke kakor tudi onega najbolj vročih jurskih dni na Goriškem. Po šesturni pripravi po takem artl iierijFkem ognju je začel sovražnik nsska j Kovati Sabotin in Podgorski vrh. Sabotin je napadalo pet do šest bataljonov, katerin, so sledile močne rezerve. Toda samo na južnem krilu tega okrožja je dosegel na-jadaiec naše že popolnoma razstreijene ;arke in takoj smo ga zopet vrgli iz njih. Glavne moči smo z uničujočim ognjem ar lil jer (je, pehote in strojnih pušek prisilili ia so ob velikih Izgubah pobegnile v svo--e izhodne postojanke. Tudi zastavitev ovih sovražnih moč! ni mogla obnovit •apada. Na Podgorskem robu je zelo mo-na sovražna pehota tudi vdrla v nekaj razdejanih kosov jarkov in se je na posameznih točkah popela celo na grebenske ;:rto, odkoder se vidi Gorica tako blizu, la bi jo človek prijel z roko. Tedaj je si-ajen, z naskočnim signalom vojen! proti-•askok dalmatinskega domobranskega ^ešpolka št. 23 dal vse postojanke nam v oosest. Svet pred Sabotinom in Podgorskim vrhom je posejan s sovražnimi mrtveci. Proti pevmskemu okrožju zastavije-'i italijanski napad se ie Izjalovil že v na-zkrižnem ognju naših baterij. Proti doberdobski planoti so se po 3. n popoldne, ko je lud! tu artiljerijski o-eni narastel do največje silovitosti, tudi ričeli močnejši pehotni napadi. Prvi na-«ad r.a vrh sv. Miheia je razpadel kmalu; drugega ie zavrnil ogrski banatski peš-joik št. 43 ob posebno težkih sovražni čgubah. Ravno ta?^T3o Wli krvavo odbiti Snovni naskoki pri Sv. Martinu in v so-ednjem odseku vse do Monte de! se .uši, pri čemer se ie graškl domobranski ešpolk izkazal s pogumnim protinapa-om na mestoma vdrlega sovražnika. Dale proti jugu so poizkušale prodirati sa-rto slabe laške sile. Samo vzhodno Ver-neljana je dospel en bataljon do naših o-ir. Z ognjem je bil pognan v beg. Napa-»ni poizkusi pri Selcah in vzhodno Man-'rije so se zadušili že v artilerijskem o-zniu. Pred tolminskim predmostjem iu v od-eku severno odtod pa do Krna ni napačno delovanje Italijanov, kakor znanot ie nehalo nikdar. Branitelji Mrzlega vrha -o včeraj zopet morali odbiti dva sovra-na naskoka. Ravno tako so se ponesrečili neprestano obnavljani napadi na pred-mostje samo. V plavskem odseku ni prišlo do obsež-leišega delovanja sovražne artiljerije. O-viral io je naš topovski ogenj. Le pri Zagori se je razvil srdit boj za naprej pomaknjen kos jarka, ki so ga morale naše čete zopet osvojiti. Kak pomen pripisuje sovražnik sveji tudi uradno napovedani ofenzivi, je razvidno iz dnevnega povelja na skrajuem južnem krilu se borečega VII. italijanskega armadnega zbora. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Pri nekem padlem i-talijanskem častniku se-je našlo dnevno povelje italijanskega VII. armadnega zbora, ki dokazuje, kako velik pomen je pripisovalo laško armadno vodstvo bojem zadnjih dni in kako razočaranje mora biti zanje ponesrečenje te »velike ofenzive«. Povelje se glasi dobesedno: »Častniki in čete VII. zbora! Bliža se splošna velika ofenziva, katere se bo v veliki meri udeleževal VII. zbor. Naš pre-jasni armadni poveljnik je zaključil svoje napadno povelje z besedo »zmaga«, kar naj bo za nas obenem pobuda in voščilo. Z gotovostjo računam na vsakega posameznika med vami, da vsak hrabro stori svojo dolžnost z naporom vse energije in svojih telesnih in duševnih moči. Pomislite, da zro na vas oči vse Italije in vseh drugih armad; pomislite, da se vam more posrečiti z enim samim krepkim napadom, da priborite največjo korist svoji domovini, rečeno slavo armadi in sebi samim. Sovražnik je že razrahljan in omahuje. Ne bo se mogel več upirati vašim udarcem, če mu daste čutiti pri napadu vso silo svoje neodoljive volje za zmago. Pogum, tovariši! Dajte, da se bo nekega dne govorilo o vas: boril se je in zmagal na Krasu! In vedno naprej do konca za Italijo in kralja. — Poveljnik VII. zbora: generalni poročnik Pecori-Giraldi. PorcčHo Čudoma. DUNAJ. 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 27. oktobra: Z naših novih postojank na desnem bregu Adiže, ki obvladujejo komunikacije v dnu doline, je presenetila naša artiljerija 27. oktobra z dobro umerjenim ognjem vojaški vlak pri železniški postaji Sant' Ilario, neverno Rovereta, in ga težko poškodovala. V gornji Cordevolski dolini smo 26. t. m. na strmem pobočju Col di Lana o-svojili drugo sovražno utrdbo. Strelske jarke smo našli polne mrtvecev. Ujeli smo S mož. V krnskem odseku ie sovražnik v ;ioči na 26. t. m. ponovno poizkušal z mo-nimi silami napad na naše postojanke na Vodilu. Pustili smo ga, da je prišel v kra-ko razdaljo, nakar smo ga potolkli in raz iršili s sv6jfm navzkrižnim ognjem. Na5 lapadi na hrib pri Sv. Luciji so zopet napredovali. Ujeli smo tam 21 mož. V plav-kem odseku smo vzeli utrdbo jugovzhodno Globne. Posadko, ki je ostala živa /sega skupaj 162 moža, med njimi štiri lastnike, smo ujeli. Zasegli smo tudi 2 .trojni puški. Na -kraški planoti obojestranska intenzivna artiljerijska delavnost ni ovirala ofenzivnega napredovanja naše nehote. Napredek je bil majhen, vzela je nekaj strelskih jarkov in je ujela 57 mož. med njimi enega častnika. Kako ravnajo z vejnimi ujetniki v Italiji DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Značilno za ravnanje z našimi vojnimi ujetniki v Italiji jt na Dunaj prispelo pismo ujetega avstro-o-^rrskega častnika, kjer se nahaja naslednje mesto: »Tu nam ne gre dobro; v Steint (jetnišnica na Nižjem Avstrijskem) se gotovo živi bolje kot tu. Nahajamo se nii dvatisoč metrov visokem hribu. Mrzlo je Zebe nas zelo in ne dobivamo lesa za kurjavo. Jemo, stanujemo zelo slabo in splol ne ravnajo z nami kot s častniki. Italijanski ministrski svet. RIM, 29. (Kor.) Ministrski svet je imel včeraj in predvčerajšnjim po tri urno sejo. da se razpravlja o vojaških in diplomatskih potrebah in napravi tozadevne sklepe. O sklepih ni zanesljivih poročil. Kakor poroča neki list, je sklenil ministrski svet. da se skliče parlament proti koncu novembra k zasedanju za kakih štirinajst dni, in da je določil rok, do katerega borze ostanejo zaprte, do konca meseca januarja. Nadaljni vojaški poklici v Italiji. RIM, 29. (Kor.) Tretja kategorija, torej neizvežbano moštvo, letnikov 1886. ir 1S87, je poklicana za 6. dan novembra. Z iigovzhoM bojišča. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razgiaša: 30. oktobra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Očiščevanje višegrajskega okrožja napreduje uspešno. Armada generala pl. Kovess; je vrgla sovražnika na obeh straneh Rudnika nazaj proti Gornjemu Mllanovcu. Na čumiški visoki planoti, en dnevni pohot; severozapadno Kragujevca se sovražnik še ustavlja kar najžilaveje. Naše čete so tam v srditem boju. Jugozapadno Lapo-vega napadajo nemški bataljoni višino Stračenico. V severovzhodnem delu Srbije se sovražnik umika povsod. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. oktobra 1915 Balkansko bojišče. — Armadi generala pL Kovessa in pL Gal!witza ste naskočil! sovražne postojanke in ujele nad 1000 Srbov ter zasegli dva topa in eno stroino puško ter se pomikate dalje. Vrhovno- armadno vodstvo. Boisarsko-srtako bojišče. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša: 30. oktobra 1915, opoldne. , Bolgarji zasledujejo od Timoka sem. Jugozapadno Knjaževca so vrdli v srbske postojanke na Tresibaba planini. Namestnik načelnika generalnega štaba t pl. Hofer, fml. BEROLIN, 30. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. oktobra 1915. Armada generalaBojadjevega nadaljuje zasledovanje. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 29. (Ag. Tel. Bulg.) Poročilo o dogodkih 28. oktobra. — Po zavzetju Za-ječarja, Knjaževca in Inovega (22 km jugovzhodno Knjaževca) so naše čete nadaljevale zasledovanje sovražnika proti zapadu. Kolona, ki je 27. t .m. prenočevala pri Pirotu, je zasedla ta kraj 28. t. m. in je nadaljevala zasledovanje pobitega sovražnika. — Angleško - francosko brodovje je iznova obstreljevalo našo egejsko obal. Zavzetje Zaječarja. SOFIJA, 29. (Kor.) Zavzetje Zaječarja se s slrokovnjaške strani označa za izredno sijajno vojno delo. Zaječar je bil nenavadno močno utrjen, srbske postojanke opremljene z vsejni modernimi pomočki in se je že dolgo časa sem skrbno izgrajeval. Presenetljivo hitra osvojitev dokazuje bolgarsko pogumnost in izborno vodstvo. Odlikovanja Bolgarjev. SOFIJA, 30. (Kor.) Nemški cesar je podelil prestolonasledniku Borisu, princu Cirilu, ministrskemu predsedniku Rado-slavovemu in vrhovnemu poveljniku Pekovemu železni križec. Pomoč Srbiji preko Drača? AMSTERDAM, 29. (Cenz.) Lord Da-wids je pripomnil v angleški gornji zbornici na izvajanja lorda Lansdovvna, da je Srbiji mogoče pomagati samo preko Grške: »Če lord Lansdovvne pravi to, se kaže s tem, da vlada ob začetku vojne ni bila na višku. Prekrčiti bi se bila morala pot v Srbijo preko Drača. Ako je bilo nemogoče to, želim vedeti, kaki vzroki so se protivili tej njmieri.« Odgovor vlade se jc glasil: »Tej tvari Smo posvetili svojo pozornost. Natančnejše pojasnilo sedaj ni umestno.« Oskrba srbske armade preko Črnegore. PARIZ, 30. (Kor.) »Temps« poroča s Cetinja: Za srbsko armado se je oskrbovalna služba uredila preko Črnegore. Grška ni dala ultimata fetverozvezi. DUNAJ, 29. (»Kor.« v hrvatskih listih.) »Neues Wiener Tagblatt« ugotavlja, da na dunajskih merodajnih grških mestih ni ničesar znanega o kakem grškem ultimatu jetveroZvezi, po katerem naj bi četvero-zveza do 6. novembra morala odpraviti svoje čete iz Soluna. Vest da je tudi drugače zelo neverjetna, ker bi vendar moral imeti ultimatum militarične posledice, ki se jim pa hoče Grška izogniti ravno napram četverozvezi. Nasprotno pa namiguje govor lorda Lansdovvna, da umakne četverozveza sama čete iz Soluna, da jih po Lansdovvnovih besedah uporabi na skrbno izbranih krajih. Grški prestolonaslednik v Solunu. PARIZ, 29. (Kor.) »Petit Journal« javlja iz Soluna: Grški prestolonaslednik je s svojim štabom prispel semkaj. Srbski finančni minister umrl. PARIZ, 29. (Kor.) »Agence Havas« javlja: Srbski finančni minister Paču je umrl. _ Ali se Dllža konec ?. Prizadevali smo si vedno, da bi zgradili svoje zaključke k dogodkom na bojiščih na dejstva, dokazana, uradno potrjena dejstva, iu ravnali smo se tako tudi po in-tencijah onih merodajnih krogov, ki so vedno priporočali resno presojanje in obsojali vsako pretiravanje. Zato tudi nikdar nismo resno upoštevali raznih sijajnih, največkrat Ic v reklamne namene za dotične liste pisanih poročil gostobesednih vojnih poročevalcev, ki večinoma pišejo svoja poročila kot »očividci«, oddaljeni stotine kilometrov od bojišča, ali pa vesti politične naravi v takih listih, o katerih je že naprej izključeno, da bi sploh mogli imeti kake zveze s tistimi inozemskimi velikopolitičnimi krogi, iz katerih dobivajo svoja »izvirna, najverodostoj-nejša« poročila. Tako je bilo in bo naše stališče in zato prepuščamo čitajočemu občinstvu, da si samo ustvari svojo sodbo o naslednjih poročilih, ko jih je primerjalo z uradnimi, torej v resnici zanesljivimi poročili. Budimpeštanski »Vilag« poroča 29. t. m. iz Soluna: Včeraj se je vršil v Atenah ministrski svet, v katerem je načelnik generalnega štaba Gusmanis (grška uradna poročila ga imenujejo Dusmanis) pojasnjeval pomen vojnih dogodkov na Balkanu za Grško. Zastopal je stališče, da so Srbija ne more upirati dalje in da bi je ne bilo mogoče rešiti niti v slučaju, ko bi se posrečilo ententnim vlastim, da bi iz- Stran TI. »edinost* stcv. auz. V Trstu, dnt 31. oktobra 1915, krcale armado več stotisoč mož na Balkanu. Kakovost ozemlja onemogočuje celo tako veliki armadi primerno akcijo, da bi osvoiila železnico Solun-Niš in So-lun-Skopije. (V Skoplju se vendar šele razcepi solunska železnica v niško in mi-troviško). Nevarnost je. da se vojne operacije že v najbližjih dneh zaneso na gr-Iko ozemlje. Ker zavezniške vlasti kljub večkratnemu pozivu niso odpravile svojih Čet iz Grške, mora vlada najnujneje odrediti razorožitev tujih čet. Načelnik generalnega Štaba Je nato odšel iz ministrskega sveta v kraljevo palačo, kjer ga je takoj sprejel kralj. Ministrski svet je trajal dve uri. Nato sta hitela Zaimis in vojni minister v kraljevo palačo, kjer ju je sprejel kralj v navzočnosti načelnika generalnega štaba. Zaimis ie poročal o sklepu ministrskega sveta, o katerem je kralj izrazil svoie zadovoljstvo. Ministra in načelnik generalnega štaba so nato skupaj zapustili palačo. Zaimis je obvestil poslanike četverozveze, da grška vlada dovoljuje zadnji 24 urni rok za začetek odprave v Solunu izkrcanih čet četverozveze. Ko bi četverozveza tudi tekom tega roka ne ukrenila ničesar, bi bila grška vlada prisiljena, odklanjati odgovornost za nadaljne posledice. Istočasno se ie odredilo vse za potovanje kralja Konstantina v Solun in kralj se je opoldne s posebnim dvornim vlakom odpeljal v Solun. Spremljal ga je načelnik generalnega štaba Uusmanis. K sprejemu na kolodvoru so prišli prestolonaslednik Jurij, princ Nikolaj in predstavitelji oblasti. Kralj se je nastanil v palači zbornega poveljnika. Na željo, ki jo je izrazil princ Nikolaj, se v Solunu mudeči generalni štab Četverozveze ni udeležil kraljevega sprejema. Odprava v Solunu izkrcanih čet se je pričela. Najprej so tri bataljone francoske pehote, potem pa pet bataljonov angleških kolonijalnih čet, Avstralcev, vkrcali na neki francoski parnik. General Hamil-ton je v dopoldanskih urah prišel k princu Nikolaju in mu sporočil uradno, da je sklenil francosko-angleški generalni štab, da umakne na grškem ozemlju izkrcane četverozvezne čete in da se je že pričela odprava. Princ Nikolaj je vzel nazna-nje to poročilo in je ukrenil, da naj pri odpravi čet grški organi pomagajo franco-sko-ang!eškemu generalnemu štabu. Iz Bukarešta poročajo 29. t. m.: Kakor se poroča iz Aten, je sklenil grški generalni štab. da preloži svoj sedež v Solun. Sklep ministrskega sveta je povsod vplival pomirjevalno in do neke mere olajševalno. Vidi se \ njem dokaz, da je vlada odločno za to, da ne bo trpela več nadaljne kršitve suverenosti države. Časopisje se tudi vedno bolj obrača proti četvero-zvezi in označa njene predloge za prazne obljube. Iz Lugana pa poročajo istega dne: Švicarski listi, ki so v zvezah s četverozveze. javljajo, da je angleška vlada podala Grški in Romunski ultimatum, v katerem pozivlje obe državi, naj se v najkrajšem času odločite za Četverozvezo ali proti njej. Budimpeštanski sAz Est« poroča iz Sofije: Brzojavka iz Galaca pravi, da Rusi mrzlično utrjujejo mejo proti Romunski. Okolico Ismaila in Prutsko dolino so zasedle močne ruske čete. V ruskem podonavskem mestu Reniju (nasproti Galaca) .sta zbrana dva vojna zbora. V sredo je prišla težka artiljerija v Reni. Tak bi bil torej diplomatični položaj na Balkanu, in sedaj Še nekaj vesti z bojišča samega. Berolinska rNationalzeitung« poroča 29. t. m.: Kakor poroča moskovsko časopisje, je srbsko armadno vodstvo v zadnjih bojih ob macedonski meji neoporečno ugotovilo turške sile. V glavnem gre za konjico iz Male Azije, ki je posegla v silno srdite boje okoli Velesa. Tudi bojev pri Skoplju so se udeleževale turške čete. Tu se jc poleg konjice mogla ugotoviti tudi turška pehota. Iz Lugana se poroča 29. t. m.: Na podlagi poročil londonskega dopisnika lista »Štampe« in atenskega sotrudnika lista »Gazzetta del Popolo« poročata ta dva lista, da so Bolgarji zavzeli Prizren. Iz Sofije poročajo 29. t. m.: Arnavti zahtevajo v velikih masah uvrstitev v bolgarsko armado. Dosedaj so se sestavili štiri miriditski bataljoni. Te čete odkrito izražalo željo, da bi se smele boriti v Ma-cedoniji. da bi jim bilo mogoče hitreje doseči albansko mejo. Ko je odkorakalo nekaj takih bataljonov, so navdušeno vzklikali bolgarskemu kralju in princu Wiedu. Nadaljna poročila iz Sofije pravijo: Ra-zun Aleksinca se nahajajo vsa v Nišu vodeča železniška vozlišča v bolgarskih rokah. Niš se obkoljuje severovzhodno od Knjaževca, na vzhodu od Pirota in na jugu od Vranja. Bolgarska armada, ki je bila vezana po naskakovanju na obmejne trdnjave in je sedaj prosta, se v širokem loku bliža zadnjemu srbskemu glavnemu mestu, ki ga je civilno prebivalstvo že zapustilo. Zadnjo srbsko trdnjavo Kragujevac je tudi že zapustilo civilno prebivalstvo. Srbi izgube s to trdnjavo svojo edino tovarno za municijo, svoja skladišča in velik del vojne opreme. Južno in jugovzhodno okoli mesta se nahaja nedostopno močvirje, ki izključuje odpravo vojnega materijala. Armade centralnih vlasti stoje komaj 20 km pred Kragujevcem. Dodajmo še zadnjo vest iz Diisseldor-fa: >Generalanzeiger« poroča: Neka Reu-terjeva brzojavka brez navedbe kraja javlja, da se deli srbske armade že začenjajo umikati v Albanijo in Crnogoro. Z avstriisko-roskegii tališča. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša: 30. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Zapadno Czar-toryskega se boreče avstroogrske čete so, nadaljujoč svoje napade, iztrgale sovražniku celo vrsto žilavo branjenih krajev. Ujele so IS častnikov in 929 mož ter zajele 2 strojni puški. Sestreljeno je bilo rusko letalo. Drugače na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Prestolonaslednik pri PuhaUovi armadi. DUNAJ, 30/(Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Fran Josip si je zadnje dni natančno ogledal Puhallovo armado in se je poučil o položaju armade. Nadvojvoda je odlikoval hrabre čete s posebnimi nagovori in je izročil vrlo zaslužena odlikovanja. Posebno pohvalno se je izrazil o materijalni oskrbi čet, ki se mora vkljub velikim težavam v deželi, ki je u-boga na zalogah, imenovati zgledna. Po večdnevnem bivanju tamkaj. Je odšel nadvojvoda na Dunaj, da poroča cesarju. Z nemlKo-mskeia bulo, BEROLIN, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. oktobra 1915. Vzhodno bojišče. — (Hindenbur-gova armadna skupina): Severovzhodno Mitave so naše pri Plakanah na severni breg Mise porinjene sile odbile dva močna nočna napada in so se pred nadaljnim napadom umeknile nazaj v glavno postojanko na južni breg. — (Princa Leopolda Bavarskega armadna skupina): NIC novega. — (Linsingenova armadna skupina: Zapadno Czartoryskega smo vzeli rusko postojanko pri Komarovem in kraj sam. Nočni ruski protinapad je bil brezuspešen. Kamienuho, Huto Lisovko in Bielgov smo vzeli z naskokom. 18 častnikov, 929 mož smo ujeli in zajeli 2 strojni puški. Pri Kuklih je bilo sestreljeno rusko bojno letalo. Vrhovno armadno vodstvo. Z zopadneta bojlKa. BEROLIN. 30. (Kor.) WoIifov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. oktobra 1915. Zapadno bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljeni parniki. OEREGRUND,* 30. (Kor.) Na potu v Her-nosand je neki švedski parnik med Her-nosandom in Oeregrundom opazil gorečo ladjo. Parnik je srečal torpednega lovca, ki dozdevno ni bil švedski. DRONTHEIM. 30. (Kor.) Tukajšnji parnik »Turiel« je rešil v Belem morju 22 mož angleškega parnika »Empress of Britain«, ki je zadel ob mino. Sedem mož posadke se je potopilo. Rešence je parnik prepeljal v Arhangelsk. Žrtve zeppelinovskega napada na London. BEROLIN, 29. (Kor.) Zastopnik Wolf-fovega urada poroča iz New Yorka brezžično: Potniki, ki so včeraj dospeli s par-nikom »St. Paul«, poročajo, da je pri zep-pelinovskih napadih na London 13. t. m. izgubilo življenje kakih 300 oseb. S tem parnikom je prišlo 250 mladih Ircev, ki PODI TEK GREŠNICE. Rctr.an. — Francoski «pis*l Xavi«r d« MonttpL* Imel še ni ničesar opraviti z onimi ravnatelji, ki rrelete z neznanim imenom podpisan rokopis tjavendan, ki čitajo igro že naprej prepričani, da se ne da uprizoriti. ali ki izročajo igre v presojo nižjim uradnikom, ki večkrat niso popolnoma zmožni niti jezika niti pravopisa. Karel de ?aint Andrč o vsem tem ni ime! riti pojma in zato se je vdajal varljivi nadi in si je slikal bodočnost literata v najpestrejših barvah. Daimo mu, da se še nekaj časa ziblje v teh lepih, sanjah, ki se kmalu pokažejo kot prevara, in sledimo mu v stanovanje Maurica Torcyja, kamor je krenil iz gledališča. Tamkaj najdemo ono nedolžno, lepo dekletce, ki je že ljubimo in ki je v kratkem brez dvoma vzljubimo še bolj, ono cvetko, vzrastlo na gnojišču, kakor je rekel Balzac, Leontino Aubryjevo. hčerko podlega Leonida. i rr VHe! cvf,va. "Močen* so se odpeljali v Ameriko, da se izognejo vojaški službi. Joffre v Londonu. LONDON, 29. (Kor.) Francoski vrhovni poveljnik Joffre je posetil vojni urad in ga je zapustil nato s Kitschenerjem. Množica mu je prirejala živahne ovacije. Nemški pod vodnik prizanese! angleškemu parniku. MAASLUIS, 29. (Kor.) Neki nemški podvodnik je ustavil angleški parnik pomožnega odbora v Oacktieldu in ga je potem zopet izpustil. Angleške Izgube. LONDON, 29. (Kor.) Po uradnem poročilu so znašale vseskupne angleške izgube na vseh bojiščih 493.294 mož, od teh 101.652 mrtvih. 317.456 ranjenih in 74.177 pogrešanih. _ Ingleikl kralj ponesrečil. LONDON, 29. (Kor.) Tiskovni urad poroča 28. t. m.: Ko je kralj danes zjutraj pregledal svoje čete na bojišču, se mu je splašil konj, ko so čete klicale »hura«, se je vzpel in padel. Kralj se je težko pobil in zasedaj ne bo rnogel zapustiti sobe. LONDON, 29. (Kor.) Tiskovni urad javlja 29. t. m.: Kralj je prebil noč precej dobro in je spal. Temperatura 239.2, žila 75. Splošno stanje zboljšano, komplikacije niso nastopile._ Ministrska krizo no Francoskem rešeno. PARIZ, 29. (Agence Havas.) Odstop Vivianijevega kabineta se naznanja uradno. Poincarč je sprejel demisijo in je poveril Briandu sestavo novega kabineta. PARIZ, 29. (Kor.) Zbornica se je brez debate odgodila do sobote. PARIZ. 29. (Agence Havas.) Uradno se razglaša: Ministrstvo je takole sestavljeno: predsedstvo in zunanje stvari — Briand; državni ministri brez listnice: Freycinet, Bourgeois, Combes, Guesde in Denis Cochin; justica in narodno gospodarstvo — Viviani; vojna — general Gallieni; mornarica — Melines; javna dela — Sembat; trgovina Clementil; kolonije — Doumergue pouk in deželno-obrambo zadevajoče iznajdbe — Painleve. Novi delovni 'minister in državni podtaj-niki bodo imenovani tekom večera. Dosedanji veleposlanik v Berolinu, Jules Cambon, je imenovan za generalnega tajnika v ministrstvu zunanjih stvari. PARIZ, 29. (Agence Havas.) Po končanem posvetovanju v justičnem ministrstvu je odšel Briand v Elisče, da obvesti predsednika Poincarčja o sestavi kabineta. Novi ministri se jutri predstavijo predsedniku. Nato se bo vršil prvi ministrski svet, da sestavi besedilo ministrske izjave, ki se prečita v parlamentu. PARIZ, 30. (Agence Havas.) Sestava kabineta se je izponolnila z Metinom, ki je prevzel delovno ec irstvo. Štirje državni podtajniki za vojno, ostanejo na svojih mestih. Nail postane državni podtajnik za mornarico. Dalimior obdrži lepe umetnosti. Državna podtajnika za notranje in zunanje stvari odpadeta. S turških bojišč. CARIGRAD, 29. (Ag. Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: Ana-fiorta: Eden naših topov je metal bombe in je zadel sovražno munlcijsko skladišče, ki je začelo goreti. Gorelo je 15 minut. Naša artiljerija je razpršila sovražne čete, Wi so delale okope. Sovražnikov ogenj j« bil brez uspeha. — Ari Burnu: V noči 28. t m. je sovražnik do jutra streljal bombe proti strelskim Jarkom na našem desnem krilu. 29. t m. le njegova artiljerija brezuspešno streljala na razne strani — Sed-dil Bahr: Artiljerijski dvoboj. Sovražnik je izstrelil proti našemu levemu krilu kakih tisoč granat, ki so povzročile, da se je v nekaterih naših strelskih jarkih udrla zemlja. Z drugih front se ne da poročati nič. _ Avstrijske čestitke Turčiji. CARIGRAD, 29. (Kor.) Avstro - ogrski veleposlanik, mejni grof Palavicim je popoldne posetil velikega vezirja in mu ie v imenu barona Buriana ob priliki obletnice izbruha sovražnosti med Turčijo in Rusijo izrazil občudovanje avstroogrskega ministra zunanjih stvari napram junaštvom turške armade, ki da je težko nalogo, da obvaruje Carigrad in morske ožine proti napadu treh velesil, rešila na tako sijajen način. Veliki vezir SfiJe. zelo razveseljen, zahvalil na čestitki. Interniranje vojnih ujetnikov v Švici. LYON, 28. (Kor.) »Le Progres« javlja iz Pariza: Na vprašanje zaradi nastanitve vojnih ujetnikov in civilnih ujetnikov v načeloma sprejema pogojno izpustitev vojnih ujetnikov, ki niso zelo težko ranjeni, kakor invalidov, če se internirajo v Švici. ______ Odlikovanja finančne straže. DUNAJ, 30. (Wiener Zeitung.) Poveljnik na jugozapadni fronti je v priznanje hrabrega vedenja pred sovražnikom podelil finančnemu tit. nadpazniku Josipu Mustin na Primorskem srebrno hrabro-stno svetinjo II. raz., fin. pazniku Ivanu Naman na Primorskem srebrno hrabro-stno svetinjovll. raz. in bronasto hrabro-stno svetinjo in fin. tit. nadpazniku Henriku Brajniku na Primorskem bronasto .hrabrostno svetinjo. za sramotno kupčijo! Kako si obvaruješ vonj svoje nedolžnosti? Kdo te obvaruje zlobnih škratov, ki preže nate? Kdo te reši onega blata, katerim te hočejo omadeževati, da bi si tako kopičili denar? Leontina. Minili so kaki trije ali štirje dnevi. Bilo je drugič, da je prišla Leontina v atelje našega prijatelja Maurica Torcyja, da bi mu sedela kot model. Umetnik je sedel pred velikim platinom. na katerem so bile živo in krepko začrtane osnovne poteze slike. Ozka ovratnica, ali bolje rečeno, napol zavezan trak je dozdevno držal skupaj zaobrnjen ovratnik njegove srajce ob vratu. Oblečen je bil v jopič iz rdeče, debele flanele. V levici je držal paleto, desnica pa je vodila čopič s skoraj mrzlično hitrostjo. Leontina je sedela na nekem podstavku poleg peči v tričetrtinski poziciji, popolnoma nepomično. Vrat je imela gol in ravno tako tudi le-hti. Njeni dolgi, čudovito lepi lasje so jej popolnoma razpuščeni, padali po hrbtu. Ogrinjalo iz Črnega baržuna v obliki tunike jej je zakrivalo del leve rame in tako se je njena bela, lepa polt kazala še sijajnejše, kakor bel baržun. Solnčni žarek, ki se je zdel ves vzrado-ščen, da je mogel božati to dražestno bitje, se je kakor čisto zlato lesketal v njenih blestečih laseh, razsvetljeval gornji del čela in ga obdajal S pravcatim svetniškim sijajem ter dajal tako celemu njenemu obrazu nekak poduševljen izraz, ki je še poviševal dražest čiste nedolžnosti. Kakih dvajset minut je že delal Mauri-ce z gorečo vnetostjo. Izpregovoril ni niti besedice in mlado dekle se ni premeknilo na svojem sedežu. Le nekoliko napete žile na ovratu so kazale začetek utrujenosti. Maurice je naenkrat vstal in stopil nekoliko korakov nazaj. Objel je z enim samim pogledom model v celoti in potem obrnil pogled zopet nazaj na platno in se zadovoljno nasmehnil. — Ali ste zadovoljen, gospod Maurice? — je vprašala Leontina z dražestno plahostjo. — Da, draga moja. — Ali sem sedela dobro? — Kakor majhen angelček, kar ste tudi res. nevtralnosti. Ali ne bi Avstro^ Ogrska — tako je zaklical Venizelos kralju — uni-čivŠi Srbijo, krenila proti Solunu?! Ali denimo, da bi se zadovoljila z zmago nad Švici je izjavil Viviani, da nemška vlada Srbijo: ali ne bi pognala Bolgarske v Makedonijo?! Tedaj bi morali pomagati Srbiji, ali pa bi bili onečaščeni po kršenju zavezniških dolžnosti. In če bi tudi na to ne polagali važnosti, moramo pomisliti, da bi vsled porušenja balkanskega ravnotežja ojačena Bolgarska takoj ali v najbli-žnjem času napadla Grško, ki bi ostala brez zaveznikov. Grška mora težiti po sodelovanju Grške in celo iste Bolgarske. Ako se posreči zediniti vse krščanske balkanske države, tedaj ne bi le izginila lokalna nevarnost, ampak bi edinstvo znalo znatno delovati v obrambo proti gospodstvu eutente. Da se to posreči, moramo dovoliti Bolgarski važne koncesije. Doslej je Grška odbijala vsak razgovor o tem in je celo izjavljala, da je proti vsaki ve£ji koncesiji, ki bi jo Srbija hotela dovoliti Bolgarski. Taka politika je bila do danes opravičena. Ko pa se jej odpirajo nade, da uresniči svoje stare želje v Mali Aziji, ni več opravičena. Sedaj more doprinesti nekaj žrtev na Balkanu. Će bi si tudi s tem ne zagotovili sodelovanja Bolgarske, ali vsaj njene nevtralnosti, bi sc morala Grška odločiti za težko žrtev, dy odstopi Bolgarski Kavalo, ker bi s tem rešila grško idejo v Turčiji in pripojila k svoji državi tiste dežele, kjer se je ustanovil helenizem. Red med narodi in trajna balkanska zveza sc — tako je nadaljeval Venizelos, more doseči. Mutuaino jamstvo bi razbremenilo zavezne države od dolžnosti pomnoževanja vojske in bi jim dajalo možnost za notranji razvoj. Ako bi sc Bolgarska raztegnila preko Vardarja, potem moramo imeti v odškodnino današnje povoljne meje, močne severne meje proti tej kraljevini. Ker pa ni gotovo, da bi taka uredba zadovoljila lakomno Bolgarsko, moramo si vsaj zagotovitiRomun-sko, brez katere bi bila vojna preveč nevarna. Naravno je, da bi nam morale vlasti posoditi potrebni denar ter na njihovih tržiščih olajšati nabavo potrebnega blaga in orožja. Ako ostanemo mirni mo-trilci, bi nas mogle doleteti poleg omenjenih še druge nevarnosti. Vse to, tudi če se Avstrija in Nemčija odrečete novega vpada v Srbijo. Ako zmagate, morete te baikapske uteži tako porazdeliti, kakor po razkosanju Srbije. Samostalnost vseh balkanskih držav bi bila ogrožena in bi Grška najprej izgubila otoke. Ce pa ne zmaga odločno ne ena ne druga skupina, sc povrne stanje, ka-kršnje je bilo pred vojno. Potem bi bili vsi Grki na Turškem v malo časa pomor-jeni. Turčija, srečno rešivši se nezmanjšana iz te drzno začete vojne proti trem velesilam, bi kakor zaveznica Nemčije pregnala Grke in ugrabila njihovo imetje. Nemčija ne bi je motila, ker bi bila vesela, ako bi se iz Male Azije, tega cilja njenega hrepenenja, iztrebil en tekmec. Vsa Grška bi se zavlekla v težko gospodarsko krizo, ako bi bilo tisoče Grkov ujetih in odgnanih z njihove grude. Vsi ti razlogi je zaključil Venize'os — zahtevajo naš vstop v vojno. Celo poraz bi mogli preboleti s tolažilno zavestjo, da smo se bojevali za osvobojenje naših še zatiranih bratov, kakor tudi za svobodo malih narodov, ki bi bili ogroženi po iiem-ško-turški zmagi. Ostalo bi nam spoštovanje in prijateljstvo močnih narodov, ki so našo Grško ustvarili in jo bodo potem vedno podpirali. Ako pa odrečemo Srbom, kar nam nalaga naša zavezniška dolžnost, omajamo temelj našega narodnega življenja, izpostavimo se največjim nevarnostim in ostanemo brez prijateljev, nevredni vsakega zaupanja. S takimi argumenti je Verrizelos. v svojem pismu kralju Konstantinu v januarju 1915 utemeljeval svojo, proti centralnima vlastima naperjeno politiko. (Konec sledi.) Politiku Grške. Znani nemški publicist Maks Harden razpravlja v svojem časopisu »Die Zu-kunft« o grškem vprašanju. Že začetek vsebuje — monumentalno konstatacijo: Kdor hoče razumeti položaj naslednikov Hellasa, se mora spominjati, jda je postanek njihove države angleška ustvaritev. Od protokola, s katerimi so bili Grki osvobojeni od turškega jarma, pa vse do naj-novejih dogodkov, opisuje Harden s svojo znano žurnalistično spretnostjo razvoj grške zgodovine. Ko je dne 18. marca 1913 v osvojenem Solunu umorjeni kralj Jurij, ki mu je grški narod po srečno dovršenih balkanskih vojnah umorjenemu pozabil, da. je bil lute-ranskega rodu Holstein - Sonderburške-ga, je prišel na prestol Konstantinos. Ko je bil še prestolonaslednik, ga je častniški zbor preziral in iztisnili so ga iz grške vojske. (Vsled revolucije oficirjev leta 1905 je bil sklenjen zakon, ki izključuje prince iz vojske.) Kakor kralja ga je narod navdušeno pozdravil, ker je četrt milijona dobro izvežbanih vojakov vodil do zmage, delil z moštvom težave vojne in si pridobil naslov »zmagovalca Bolgarov«. Nemški cesar, njegov svak, ga je imenoval feldmaršalom. Z maršalsko palico v roki je Konstantin hvajil metodo in moj-stersko taktiko nemške vojske. Njegov oče je bil naročil iz Pariza vojne učitelje. General Eydoux je bil vzgojevatelj grške vojske in so ga v Atenah slavili kot ustva-ritelja grških zmag. In Grška potrebuje francoskega denarja in francoske pomoči v Arhipelagu in na severni meji Epira. Zato je berolinski govor Konstantinov (v katerem je slavil pruski militarizem) ozlo-voljil kroge ministrskega presedmka Ve-nizelosa. Ta govor da je — tako je rekel Venizelos rezko — le neobvezen izraz čustev rodbinskega gosta, ki brez sodelovanja odgovornega ministra ne more mkdar določati politike Grške. Venizelos se je na to prilizoval Franciji. Ali, ker je moder in domovini udan z dušo in telesom, ga je narod, kateremu je povečal ugled in meje, slavil kot svojega osvoboditelja. 2e leta 1868, ko se je rodil v Atenah kralj Konstantin, ste se Grška in Romunska sporazumeli na tihem, da si prisvojite Bolgarsko. In prastaro mržnjo Grkov proti Bolgarom, ki je obstajala že 1000 let pred sovraštvom proti Turkom, jc podžigal — Venizelos. Leto dni po Konstantinovcm govoru v Berolinu je izbruhnila vojna narodov od Severnega pa tja do Črnega morja. Na prestolu Grškem sedi sin Danca in Rusinje. Angliia, Francija in Rusija, ki so v juniju leta 1863 ponudile in zajamčile helensko krono hiši Schleswig - Holstem - bon-derburg - Glucksburg, stoje sedaj v boju proti Nemčiji, Avstro - Ogrski m j určiji. Ali sme Grška ostati nevtralna? Ah jej ne preti nevarnost, da izgubi vse tisto, za kar je prelivala kri, in da jej potemni bodočnost na Jadranskem in Egejskem morju, ako bi se drznili žrtvovati svoj — mir t! Dne 11. januvarja 1915 je pisal ministrski predsednik Venizelos kralju Konstantinu pismo, ki je Harden doslovno navaja. Naglasa! je, da je Grška mogla ostati nevtralna, dokler jej je to dovoljevala zavezniška dolžnost napram Srbiji. Sedaj pa ne zahteva od nje le moralna dolžnost, da stopi v vojno. Sedaj se jej marveč o-bljublja tolika pridobitev, da Grška postane velika in močna država, kakršne si m mogel misliti niti največji optimist. Seveda bo tu tudi resne nevarnosti, ah Urška se je ne sme izogibati, ker bi postajala še večja, ako bi Grška do konca vztrajala v — Ali boste še delal? — Ne, odpočijem se nekoliko. Storite tudi vi tako, kot jaz, draga moja, in zaj-trkujte, kakor vam je drago. Ravnajte se po meni. . . , . . . . Leontina je snela ogrinjalo in je-ooesi-la na stojalo. Stopila je s podstavka, na katerem je sedela. Vzela je košarico, ki jo je bila prinesla s seboj in jo postavila v kot ateljeja, ter je vzela iz nje majhen košček kruha in steklenico, napolnjeno s Či- Kaf pa ie to, dete moje? - je vprašal slikar, ko je zagledal to. — To, gospod Maurice, je moj zajtrk, _je rekla Leontina in zardela. — Kako, dragica moja, kruh boste Jedla in pila vodo? _ O, gospod, navajena sem na tak Za^INavajena na tak zajtrk! Toda kdo vas pa preprečuje, da ne bi izpr.emenila te žalostne navade? Sedaj zaslužite pri meni na dan dvanajst frankov in delate pri meni samo pet ur. — Res je, — je zajecljala Leontina. — No. in? — Moj oče zahteva, da dam njemu deset frankov od teh dvanajstih. Razne politične vesti. Razveseljivi pojavi. Dne 6. septembra se je vršila v Pragi seja »Nemško - avstrijskega železniearskega društva za su-detske dežele«. Seje so se udeležila pred-stojništva krajnih skupin iz Češke in Moravske. V razpravi jc bila tudi znana jezikovna naredba železniškega ministrstva. In ravno pri tej — recimo — kočljivi točki so se pokazali nemški uradniki (kakor konstatuje »Časopis češkega železniškega uradništva) zelo objektivne in spravljive. Storili so sklepe, ki pričajo o resni- — Potem še gotovo štedite s tema dvema frankoma, ki vam ostajata, da si nabavite za toaleto? — O nc, gospod! — je vzkliknilo dekle živahno. — Kaj pa? Leontina je molčala. Potem pa je povesila glavo in iznova zardela ter končno rekla, kot da bi se obtoževala zlega dejanja: — Imava dolgove, gospod, in jih počasi poplačujem. — Ubogo, ubogo dete! — je zamrmral slikar, ginjen do solz. — O, zelo ste nesrečna! — Nesrečna, gospod? Ne! \ain se i-mam zahvaliti, da nisem^več žalostna, in oče si je inogel kupiti zimsko obleko. _ Ne, ne govorite mi o svojem očetu, — jo je prekinil Maurice; — pijanec je, lenuh---- _ Moj oče! — je zamrmrala Leontina potihoma. prav in jaz nimam prav! Vi niste samo prav in zaj nimam prav! Vi niste samo dobra, temveč popolna. Kar sem pa hotel reči, je pač, da si svojega želodca nc Polnite s kruhom in vodo. Zajtrkovala boste z menoj. v Trstu, dne 31. oktobra 1918. »EDINOST« 5t 302. Stran III. čni objektivnosti: ponudili so roko v spravo! Seveda pozdravlja rečeno češko glasijo ta pojav z zadoščenjem in se nadeja, da razmere med nemškimi in češkimi kolegi postanejo prisrčne. Posvetovanja Poljakov. Dne 22. in 23. t. rn. je imela na Dunaju svojo sejo politična komisija poljskega kluba. Predmet debate je bilo vprašanje primernega po-enostavnega političnega- zastopanja narodnih interesov. Ko se je ugotovilo soglasje glede principijelnih političnih smeri, ki so bile med poljskim klubom in vrhovnim narodnim odborom vsikdar identične, se je rešitev tehničnih vprašanj odložilo; na poznejše razprave. — Dne 24. oktobra so se vršila posvetovanja poljskih demokratov s skupino Dlugoszevo. Dogovorili so se, naj se plenum poljskega* klub a ome-' ja na probleme vzpostave dežele po vojni in da naj se razprave o političnih vprašanjih odlože do zaključka pogajanj med poljskim klubom in vrhovnim narodnim odborom. Dne 25. se je sestal poljski klub v navzočnosti ministra Moravskega v plenarno sejo, v kateri je poročal načelnik o gospodarskem položaju dežele in o pomožni akciji vlade. Razprave so trajale od jutra do pozne ure zvečer. Izkaznice za prihodnje sfiri tedne. Mestni magistrat razglaša: Razdeljevanje krušnih izkaznic za 5., 6., 7. in 8. teden sc prične 2. novembra 19 1". Izkrznice se ne bodo dostavile na dom, niti v mestu niti v spodnii okolici, in zato morajo stranke priti ponje same h krušnim komisijam svojih okrajev ob uradnih urah, kakor fo jih določile posamezne komisije. V mestu (krušni okraji št. 1 do 22) se morajo stranke, ki pridejo po izkaznice, Izkazati z izkaznicami za živila, na katere pritisnejo komisije v svrho kontrole svoj pečat. Poteg tega pa moralo stranke, tudi iz spodnje okolice, ko pridejo po nove izkaznice, prinesti s seboj mati-c e (levi del izkaznice, ko so odrezani že vsi odrezki) izkaznic 3. tedna (modre barve). Krušne komisije imajo pravico, v dvomljivih slučajih zahtevati od strank vsa potrebna pojasnila in jih bodo obratno tudi dajala strankam. Osebam, ki jim ie bila priznana pravica do d o d a t n e izkaznice, izroče komisije to izkaznico obenem z normalno izkaznico. C o . * Premestitev profisjalisča. Od 2. dne meseca novembra t. 1. dalje se bo prodajališče aprovizacijske komisije, ki je bilo doslej v gledališču »Polite-ama Rosetti«, nahajalo v hiši št. 38 na Acquedottu. DMnati mil t Dr. Janko Šavuik. Sinoči je dospela v Trst vest o težki izgubi, ki je zadela slovensko tržaško stvar sploh, naše So-kolstvo pa še posebej. Dr. Janko Šavnik, tukajšnji odvetnik, je izdihnil svojo dobro, plemenito, idealno pošteno slovensko dušo v Stari Pazovi na Hrvatskem. Bil je pod zastavo od začetka vojne kot nadpo-ročnik na srbskem bojišču. Dne 14. t. m. je bil ranjen v glavo. Tako se je glasila prva vest. Nekaj dni ni bilo nobenega glasil o naravi poškodbe in kje da se nahaja ranjenec. Pozneje smo doznali, da so Šavnika prepeljali v bolnišnico v Stari Pazovi, kjer so izvršili operacijo. Ali o naravi poškodbe so se vesti glasile različno. Čna je trdila, da je rana smrtnone-varna, druga, da je lahka, a vest, došla pred par dnevi, se je glasila, da je rana sicer težka, ali nevarnosti za življenje da ni. Potolaženi smo bili, uverjeni. da dobimo zopet milega dr. Janka v svojo sredo. Tem huje, v globino duše, nas je pretresla sinoči došla vest, da d.ra Šavnika ni več! — Dr. Janko Ravnik je bil rodom iz Kranja, iz znane in visoko spoštovane narodne rodbine, ki je bila od davnine sredo-točje slovenskega rodoljublja v Kranju. In pokojnik jc bil ljubljenec vse družine. Iz-lasti ga jc z neizmerno ljubeznijo objemala sestra mu. gospa dr. Wiffanova. Moremo si misliti, v koliko neizmerno žalost je povila rodbini Šavnik - Wilfan smrt d.ra Janka. Veličino te boli umejemo tem legije, ker smo poznali pokojnika in vemo, kaj ste izgubili žnjim! Bodi jima izrečeno najfckreneje sožalje. Udarec, ki je s smrtjo d.ra Janka Šav-nika zadel tržaško Sckolstvo, ocenimo posebej. Najblažji, vzvišen, neizbrisen spomin hočemo ohraniti d.ra Janku Ravniku! Hrvatsko-sloveiiski klub je imel dne 28. oktobra t. 1. v iMariboru sejo, katere so se udeležili hrvatski in slovenski klubovi člani. Najprej je načelnik dr. Korošec na-glašal neomajno udanost hrvatsko-slo-venskega naroda do presvitlega cesarja-kralia in do Habsburžanov, izrekel zahvalo in občudovanje poveljnikom in hrabrim četam v boju za našo zemljo ter posebej pozdravil klubove tovariše, ki se nahajajo v vojni službi. V toplih besedah se je spominjal prerano umrlega tovariša profesorja Mandiča, ki se je ves Čas žrtvoval za dobrobit svojega naroda. Izrekel je simpatije vsega kluba tovarišu Roškarju, ki je začetkoma vojnih zaplet-ljajev moral veliko pretrpeti. — Nadaljevanje komunikeja v »Slovencu« je — po-i^lieno. Oskrba beguncev na Štajerskem. Namestnik baron Fries - Skene je deželnemu pomožnemu odboru za vojne begunce v Gradcu, ki se najskrbnejše zavzema za vojne begnnce s Primorskega, ki so nastanjeni na Štajerskem, in ki skuša po možnosti zboljšati njihov položaj, v svrho te humanitarne in patrijotične oskrbe od-kazal znesek K 1000. V nedeljo, 7. novembra t. L, prirede o-troci Ciril - Metodovih šol v Trstu javno prireditev v veliki dvorani Narodnega doma. Prireditev se bo vršila pod okriljem in na korist ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, katera že leto za letom preskrbuje revne tržaške šoTarie z gorkimi oblačili. Spored prireditve: 1. J. Stoka: »Boj za dom!«, deklamacija. 2. E. Adamič: Otroške pesmice s spremljevanjem klavirja: a) »Glejte, že solnce zahaja...«. b) »Uspavanka«, c) »Tepežnica«. 3. S. Gregorčič: »Soči', deklamacija. 4. D. Jenko: »Na tujih tSeii«, dvospev s sprem, klavirja. 5. J. Pagliaruzzi: »Sviderie«, deklamacija. 6. iPALĆKI«. otroška igra. 7. Y. Vodnik: »Brambovska«, deklamacija. 8. E. Adamič: »Slovenske vojaške narodne pe-smi« s spremljevanjem klavirja in harmonija. Začetek točno ob 4 popoldne. Ker je ves dohodek prireditve v korist božićnice, pri kateri obdaruje podružnica revne slovenske otroke z gorkimi oblekami, prosimo naše občinstvo, da se v kar največjem številu udeleži te prireditve ter tako združi prijetno s koristnim. Vstopnima: Lože po 4 K. sedeži od 1. do 9. vrste z vstopnino 1 K od 9. do 15. vrste in na galeriji 60 vin. .vstopnina 30 vin., za otroke 20 vin. Odbor ženske podr. CMD. Tedensko zdravstveno poročilo. Od 23. do 30. oktobra je bilo v tržaški občini 12 slučajev davice, 15 slučajev legarja in 4 slučaji škrlatice. Umrla jc ena oseba na legarju. Umetniški večer priredi v torek, na sv. Justa večer, tržaški odbor za dobrodelne prireditve v gledališču »Politeama Ros-setti«. Sodelovali bodo: Gdč. Marija Bel-Iini (sopran), Marija Pija Clemenćich (glasovir), gg. Karel Bearzi (tenor), Ivan Co-ra (bariton), Gino Pressan (mandolina), vit. Aristodem Sillich (bas), orkester na lok, ubožniška in zabaviška godba pod vodstvom Fr. Lonzarja in zbor 500 de-čkov raznih zabavišč, pod vodstvom Lu-cijana Caserja. Na sporedu so: Mendels-solm, Bizet, Vieuxtemps, Grieg, Chopin, Mozart. Alassenet, Giordaro, Gounod in dF. Čisti dobiček je namenjen brezposelnim Tržačanom in primorskim beguncem. Vstopnina: parter in stopnjišča K 1'20, galeriia 50 vin.; sedeži od 1. do 11. vrste K 3—, od 12. do 15. po K 3—, lože pritlično K 20'—, v prvem nadstropju K 15*—. Sedeži in lože so v predprodaji pri blagajni v gledališču in na Borznem trgu št. 11 od 11 do 2 in od 4 do 6. — Začetek ob 7 zvečer. Strojni inženirji za državne železnice. C. kr. železniško ministrstvo namerava sprejeti za vse območje uprave državnih železnic več strojnih inženirjev kot strojne asistente z letno plačo 1600 kron. Prosilci morajo biti takoj na razpolago, t. j. biti morajo vojaščine prosti ter morajo v vsakem oziru, posebno tudi glede telesne sposobnosti in znanja službenega jezika, popolnoma odgovarjati tozadevnim predpisom. — Prošnje za sprejem, opremljene s posebnimi prilogami, kakor skušenj-ska spričevala, rojstni in domovinski list, naj se vlagajo pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, ekspozitura v Ljubljani. Oddaja poštnih zavojev. Da se olajša občinstvu sprejemanje poštnih zavojev, o-stane urad za oddajo poštnih omotov (na dvorišču II. glavne pošte, vhod iz ulice Galatti št. 7) danes in naslednja dva praznika odprt ne, kot navadno, do poldneva, ampak do dveh popoldne strankam. Ob tej priliki prosi glavni poštni urad, da bi se podvizali naslovljenci z dvignjenjem svoje pošiljatve takoj, ko jim pismonoša prinese dotično poštno spremnico, da se sproti izpraznjujejo skladišča in da se olajša o-brat tega za občinstvo toli važnega poštnega poslovanja, katero je sedaj itak radi pomanjkanja prostorov in prometnih sredstev jako otežkočeno. Delavec, ki je bil po desetih letih nepretrganega služi ovanja v javnih skladiščih b-ez povoda odpuščen z dela, pro tako n zki ceni, rUUiSIVU ka or pri SALI BROD. ulica Squero nuov«» št 7, I. na? 5 i Umetni zobje | z fn brez čeUnstt. zlate Krone In obronki ! VILJEM TUSCHER % konce s. zobotehnik : TRST, oL Caserma St 13, IL n. $ i Ordinira Od 9 zjutraj do 6 zvečer. * ■iMMAHiu mam 15 vagonov amerikanske masti, holandskih testenin z i2jccni, s!r parmežan, ovčji, sbrinz, titsit, polenovka, g^laš v Šfcatljah, por-tugeške sardine, švicarski salami, kocke za'juho, rižot v škatljah, ribji cmoki v škatljah, milo, kavina primes, sveče, poper, moka za krmo, konjak, šampanjec, vedno na razpolago v prodaji na drobno In debelo v skladišču Via Acqu« vogal Via Coroneo IIUGOIRO OAMBEL, Trst. Podili Ljobljanske Kreditne banke v Trsta sprejema prijave za III. avstrijsko vojno posojilo v UoHljani, Kjer sedal provizorično uraduje kakor tudi pri m]m sedežu v Trstu v ulici Caserma steu. 11 od 9 do 10 dopoldne in od 3 do 4 popoldne. MBHII—afain—ii—H—i ................n—I^miihm gživnostenska banka, podružnico o Trstu i i via Nuova 20 | I sprejema podpise k Mi 511 $ i SE lili II ■MIHI II HIB OSIfl Ifffig« Fratelli Rauber TRST« Via Torrento Stv. 14, TRST Zaloga ustrojenih koi Velika izbera potrabftda za čevljarje. - Specijaliteta potreiCin za sedlarje. j; Podpisana cena K 93 60, odštevši povračilo K —'50 ~ Razun tega povrnemo podplsovalcu v slučaju polnega ^ vplačila takoj trimesečni kupon, ki zapade 1. januarja 1916 E tako znaša kupna cena za nominalnih K 100 le prištevši 5Vic/0 obresti od kosa od 1. oktobra 1915 dalje. * Pojasnila se dajejo drage volje Via Nuova 20. pf Uradne ure 9—1 ttfedpolciite, 3—6 popoldne. i |i i K 93:10 § K 1:375 K 91:725 i III. vojno posojilo. Prijave k podpisovanju III. vojnega posojila, katero je z ozi-rom na visoko obrestovanje in izvrstno boniteto vrednostni papir prve vrste, sprejema Živnosienska banka, podružnica v Trstu, katera je oficijelno mesto za podpisovale tega posojila. rpELEMHE S kopani j (loden) I [ ZIMSKE SUKNJE j I OBLEKE I I piuoroii pradajalnin I j Bohlncc & Cej S Trst, uncu Ponterosso Steo. 8 s | w$al ulice Huova it 13. | 5 F1KE MUKE N NEM izdelujejo noj- = boljfl Krojači. — Postrežba točna. Kakor vedno kupuje se tudi sedaj vkljub grozno narast- lim cenam: Obleke, plaSte, bluze, spalne pla-Sfe, predpasnike, deinike, nogavice i. t. d. i. t. d. kakor tudi m modne potrebStine za gospode t. i. srajce, hlače, spodnie perilo (JSger) nogavice In rokavice i. t. d. po najniijih cenah pri tvrdki GUGLIELMO G ERO Trst - Piazza della Borsa 1 - Trst. ipii mi SIROLIN "Roche Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, influenca Kdo naj jemlje Sirolin f t Vsak. ki trpi na f roj nem kašlju- ) 1 Voduiljivi ,katero?n S.rolin *naf no k, s S.rolinom ozdrave. » z ugodnim vapehom naapioani podulek. Se dobJ m neti lekarnah S K.V.- tOLH ♦ Miti Stran IV. »EDINOST« St 302. V Trstu, dne 31. oktobra 1913. Ženska podružnica CMD v Trstu vabi na Silvester, 10 mesecev, Roj »a št. 533; Žago Ivan, " 75 let, ul. sv. Jakoba na hribu 6t. 20 ; Zalar Jo landa 2 leti, St. Ivan St 8. — V mestni bolnišnici dne 30. t. m ; Bertolini Josip, 46 let; Berto-liai Ivan, 38 let; Cvetnič Ciril, 33 let; Kalser K ari in a, 47 let; Malocrea Ruggero, 2« let; Peta-Peter, 49 let; Schiavon Elizabeta* 35 let; Tram-puž Marija, 53 let. Kdo ve kali Kaj se je zgodilo s prebivalci občine Anhovo? Mihael Medvešček 07. pešpolka, sedaj na jntno-zapadnem bojišču, vojna pošta šL €2, bi rad izvedel, kaj se je zgodilo z ljudmi občine Anhovo pri , Kanala? Ali so jih Italijani odvedli ali so ostali katero prirede otroci CM šol V Trstu doma t Ali hodijo po pisma t Kanal, ali na desni I breg Soče, kamor so baje naši napredovali ? u nedeljo, J. novembra 1915 « veliki dvorani Narodnega doma na korist božičnice. Začetek ob 4 popoldne. Podpisi no lil. vojno posojilo. Tri teh zavod M/OO.OOO; Obč. zav za mala stanovanja K 10.' OU; Zavod za pospeševanje male <>b-ti k 45; Karla vdova Davanzo K 1»; C. Feg.tz K 2 0U0; Nikolaj C Aua^tas*chi K f; kaj.. Alojz Hinner K 500"; Melanija pL G aru ak K 2 .0*J0 ; Teodor pl. Manus»i K 0000; Jurij Hild K 20.W ; 3 A. M' gari K 15 000; notar ir. Jo ip Aoaran*otto K VMM); Marija Antonija Kosmann K €00)1; Alojz Zucuiin K tiOOO; Lev Brok K M>»0; ravnatelj Ernest Thomauil K 5C'<0; kap Frmin Winterhal er K .t000 ; Nikolaj Cernog rcevich K 500»; Neimenovan K fC^H); ba-ronka Karolina Strobach K 4>nJU; G. Ldocich K 40« JO; Al j z Knoll K 3**); Gustav Weiger :MM; ftilvija G.irtner K 3 *«0; E za Ciilia K 300'»; Ferdinand Zanetti 1; Pia vdova pL Sinsich in sin Sah^or K 2000; A. Tami K 300; G B. Piccoli K 'fcO; okrajna bolniška blagajna K 1000; Franc Ilios K 500 — Novigrad: Peter Lrizio pok. An^elja K 800; Marcela vdova D' Ambrosi 1000; Anton Tomizza K 1000; Neimenov. j K 3 00 — Verteneglio: Matej Mechis K 400; Anton Sauro K 3« 10. — (XIX izkaz). Pokojninski zavod avstrijskega T .lorda K 250.000; tvrdka Carr. Jellinek 225 000; Viktor Lev Morpurgo K 30.000; F. Fenderl & C. ClI. pod;,is) K 2 '. '0; Lev Borak K 5u00; Jakob Balaben K 1000; nasledniki Petra Tavolato 5 K 200 ; A. Donati & sinovi K 2000; Adam Scbiedmann K 200; Mihar-1 »Jok K 1000; Neimenovan 100 ; Adela Polacco K 2500; ,^-palato", akcijska družba za p« rtlandski cement K l'KJ.000 : .Amgelea , akcijska družb* za destilacijo in kemične obrt K 1 0.0 0; Pastificio tries ino K 100.0 ; Anton Retti K 2 \00 >; tvrdka Camis A Stock K 25.0CO; H^rik Bock K 2000; Gualter Fus^land K 400 ; Neimenovan K l * 0; c. kr. sto nik avditor dr. Prane Bart.dk K 20 w>; trža-ka akcijsk t družba za išAenje kav K 2O.(; Jako- Cucovich K iOiKi ; Rudolf Cucovich 10t»0; Akcijska družba za male želf/nice K 15 0«»; Ne-imen van K 1<4>0; Rafael Nigris K 100 ; L Rorn mel K 10.0"; Mela Aidingan roj. Luck-raana K 5>; Avrelija Schaffler K 25.000; ravnatelj inž. Gualter Ove hoff K 1_\ 00. Mestna zastavljalnica bo jutri odprta za ob^in, ?tvo od 9 do 11 dpisane šole vsoto K 1, za kar se mu najtoj.leje zahvaljuje. — VTo osemrazre lne slovenske ljudske šole .Družbe sv. Cirila in Metoda" pri Sv. Jak bu v Trstu. Darovi, došii ces. komisarju. Josip in Marija Pelosi v počastitev spomina Kar a bedmaka K 50 v korist vojakom bojujočim se proti Itaiiji, Avgut Felszegv v poča-titev spomina Katar ne SpilerK 20 za nakup darov trž škim mladostrelcam. Štefan Ernest Paximadi v ^poča-titev spK»mina Viktorija v,t. pl Beraetich-Tomruiis:ni a K 20 v «.orist vo jakom južn-* armad*. Občinska stražnika Ivan Za-chell > in Valentin Czerwins*y K 6 za nakup bo žičnih darov vojakom južne aitnade 48 vin., dodavši odločno, da ona ni »krstila« mleka, ampak ga prodajala svojim stalnim odjemalcem v istem stanu, kakor ga je ona kupila od drugih, njej nepoznanih žensk po 32 vjn. liter. Zastopnik državnega pravdništva je predlagal, naj se razprava prenese, da se zasliši tržni komisar, Čemur je sodnik ugodil in prenesel razpravo na včerajšnji dan. Pri včerajšnji razpravi je tržni nadzornik potrdil svojo ovadbo, dodavši, da je bilo.mleko »krščeno« z najmanj 30% vode, in da Je bilo vredno mleko kvečjemu 10 vinarjev liter. — Okrajni sodnik dr. Pollanz pa ni verjel obtoženki, da so drugi krivi, ker je že isto obtoženko prej kaznoval radi »krščenja« mleka, ter jej je sedaj prisodil 10 dni zapora, poostrenega z enim postom. Obtoženka je na sodnikovo vprašanje, če sprejme kazen, izjavila: »Va bene, bon giorno«, in odšla skozi vrata. OPTIK Trst.uLS.Sebastiano8 Kukala in prizmatič-ni daljnogledi ■1 in naočniki v vseh izvržbah. Vojaške žepne svetiljke in baterije. — Cene zmerne. Poprave se izvršujejo točno. ProvinI za mleko. Špirit In mošt. wGoerztt, „Zeiss4 „Voigtlander* Razne oesti. Izpred sodišča. je Sir za strganje po pretirani cent in »Franck« pogojno naprodaj. V trgovino na trgu Ponterosso, ki last Katarine vd. Muley in jo vodi Jakob Bambič, je prišla v ulici Belvedere stanujoča Katarina Bernardini si kupit sira. ki se strže. Ko so ji izročili zahtevano količino sira. se ji je zdela stvar predraga. Izračunala je, da bi bil sir po 10 kron kilogram. Šla je nato naravnost na namest-ništvo k aprovizacijski komisiji in tam naznanila stvar. Aprovizacijska komisija je ovadila Katarino vd. Muleyevo sodišču radi prodaje sira po pretirani ceni. Na prvi razpravi, ki se je vršila 15. septembra, se je dognalo, da je prodal Ber-nardinijevi sir omenjeni Jakob Bambič, nakar je zastopnik državnega pravdništva raztegnil ovadbo tudi proti njemu. Sodnik je preložil razpravo na drugi dan, da zasliši Bambiča in poizve pri trgovinski zbornici za cene sira. V tem pa je naznanil isto Muleyevo in Bambiča tržni komisar Heller, da sta prodajala Franckovo kavino primes pogojno, to je: »Ce kupite kavo in sladkor, prodamo tudi »Franck«, drugače ne, in to neki Filomeni Siličevi, stanujoči v ulici Belvedere. Na razpravi ki se je vršila predvčerajšnjim proti obema obtožencema, sta priznala dejanje, pripomnila pa sta, da sta kupila sir po 8 K kilogram. Iz informativnega odgovora s strani trgovinske zbornice pa je izhajalo, da je bil sir za strganje po 6 K kilogram, z dodatkom, da je to špekulantska cena. Po zaslišanju prič Bernardinijeve, Miličeve in Mellerja, ki so potrdili vsebino ovadeb, je okrajni sodnik de Prati zaključil razpravo, obsodivši oba obtoženca, Muleje-vo in Bambiča vsakega na en teden za- 141etni deček obsojen na 10 let ječe. Zgodilo se je v Vinkovcih na Hrvatskem, da je sodišče obsodilo dečka tako zorne mladosti v tako težko, ali zasluženo kazen. Kajti zverski zločin, ki ga je zagrešil dečko Spasoje Dumovič, {e zaslužil tako kazen Srečal je nekega dne v Rumi 9letnega Ivana Karakašev ča, ko je nosi! v levi roki Čtiri vr Č;ce, v desni pa 60 kron v bankove h. Mladi zločinec je Izv bil pos ednjega seboj v hlev, češ, da mu da zajcev. Tu mu je zvezal roke in noge In mu pritisnil glavo k tlom. Potem je potegnil nož in začel rezati goltanec. Mali Jovo se je sicer iztrgal, alt potem ga je Spasoje — pod pretvezo, da mu izpere rano — zvabil do potoka. Tu je iznemoglega in krvavega Joviko najprej po th- il v plitvo vodo na trebuh ter mu potiskal glavo, da bi gt zadušil. In zopet se je l jovo iztrgal, ali zločinec ga je preganjal in pretepal, dokler ni prišel neki kmet, pred ka erim je Spasoje Dujmovič zbežal. Tudi na razpravi se je m'adi zločinec vedel povsem hladno m cinično, kakor da vse to njega nič ne tiče. Prizna! je hladno, da je hotel ugrabiti denar in ubiti Jovo. Ta je vsled pretrpljenega strahu — znorel To je res redek slučaj v kriminalistikl Zločinska narav se je v tem razbojniku razvila že v 14 letu. A še huje, nego p oizkus ropa in u-bo;stva sam, pretresa nenavadno mučenje žrtve. u nmmm—ma n JOSIP STRUCKEL ■ Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zeiir, batist in perij iva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge za-trliž po izjemno nizkih cenah. Dr. H0RVATH TRST« Via Carinila 39 S»«(liaRsl n K02NB In SPOLNE BOLfeZH 1 &IMCOST la NERVOZNOST n BOUEZNI v NOGAH In SXLEPIH. Sprtima 10 - 1 pop. In 4- 7 iveCar ob nodoljati od 10-1. Ivan Krie Trst, Piaua S. Giovanni 1 a kuhinjskih in JdetaraJcth potreb« MlVBS od lesa In pleUain, Škafov vreat, tebror in k&d, Fod&kov, lopaL re?et, sit lo beakovratnih kcier, jerbas »v in metel ter mnoge drajfih t to fetroko spadajo«* predmetov. riipOlGCa svojo trgovino s kuhinj oko posodo vsake vntte budi od porealana, zemUe emaila, kositarjm ali cinka, nadalje pasamaetorje, kletke itd. Za go*tUaičarj* pipe, kro^e, sesanja In stekleno posado za vino. 0ia©alQi03©(3i5]SfQ]0Q]0al 5GO kron! Vam plačam, če Vatn ne odpravi brez bolečin Rla Balzam m kurja očesa i bradavice in žulje s koreniko vred v 3 dneh. Cena lončku K 1, 3 lončki K 2 50, 6 lončkov K 4 50. I0 kg t . . K 2-20, 2 40 kg • • • • • 1- 8 kg .......K 1 32 .....K 2- - kg .... K 128 kg .....K 1-fiO kg .....- 24, kg • • . . —'♦>4, kg . . —'56 kg ..... 20. 32 ,..•*. K — M) .... 40, 4S kg . . . . 20. 24 kg ... 64, 72. 8 kg . . 6 do S merica. • • • H , 12 glav i • . . . 0, 1<> glava ... 10, 16 glava ... K 8 , kg • . . iN, 2 ' komad ... 4, 6 komad • • 4 do 6 komad • . . 6, l'"; komad • . 3 do G komad , 56, 60 liter K 4- lirer Zeleznolo Kina-ulno f^rava/u za bolehne in rekonvalescente. Provzroča želodec in voljo do jedi, utrjuje ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZDORNI OKUS, Lekarna U Velik© skladišča kl^buko^ dežnikov, bele in pisane srajts, izSadsk, platna žepnih robce, molkih rmgevic K. Cvenkel Trst Cofso Cene zmerne. Narodna trgovina. Naredna irg@vina. smm ♦ ♦ ♦ ♦ l Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi če ni nd z- drng*\ in jih <»bre- ^ tj Oj_ večje Z'_esk« pc do ^ i; stnje po |3 |0 g'-voru.Trgovi ^ otvarja ćekovne račune z dnevnim obresto- vanjem. Rmtnl davek platni« ^ VIga se lahko po eno krono. | Pflštot-fcTaoiiiiiDi rafau 75.675. TPifU!! lfi-64. ♦♦♦♦»»»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦a mgMrovana zadruga z neomejenim jamstvom : ulica S. Francesco štev. 2, I. Racfsl. i ♦_____ * ♦ Hat :::::::: | Posojila Z ♦ daje na esabnl kredi« in na zastave ♦ + proti plačilu po logovoru. ♦ -- ♦ X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 J Z dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % i * Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦ . . , # so posebno primerne za druzii... ❖ O ® CESCTEC8 H ffCSRSđ & KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vi> dnostne papir e in blago ležeče v javr ih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. Trst, Via Cassa cfll Risparmio štev. 5 (Lastno VLOGE NA KNJIŽICE 0/ /O MENJALNICA od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogo- oru. FILIJAL\E: DUBROVNIK KOTOR LJi BLJANA ME »'KOVIC OPATIJA SPLIT ŠIBKNIK ZADAH AKREDITIVI, OEKI IN NA-KAZNLCE NA VSA TL'- TN INOZEMSKA TItŽIŠOA. Živahna zveza z AME1UKO. REMBOrRSNr KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERME URADNE URE: od 9 do 12 , pop. in od 2l/t do 5 pop. ESKOMPTUJE : Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni fj izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. * STAVBNI KREDIT!, REMBOURS-KREDITi Krediti proti dokumentom ukrcanja.-BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2670. i i Mir .sltv, 04 let. u!.. d 1 Te itro štev. 2 ; ' irija let, ul. tUil Acqaed t o 6t 24; B, rge| Braume M Cimel! Ivin, ~>l l t, ul. S. A. Pičcolomini it. 15; Occl e L »o. H utci.-cev. u. del Vemo št 14; Der^cr i z Toska, 3 leta, u d*-lla M »don ni na ftt 39; Marin i'runon. 5 iet, ul. dela Ca'tedrale št. 3; M-vik M arc-1 »2 1» ine-ecev. Gret* §t K39; Milič Josip, 29 dni, ul M ura t št. 3 ; Petri • detta. U-. ul. de 1' Ist tuto it ;i9; Ver^ nella Marja, t*) iit. ul deli- Mo iaehe -t. V mes ni oi- tJšn e «:«e 2'J. t. m.: Ferluga Ana. 39 let; Mar ja Jur. e.ič, 9) let; Ljubč Anton. f6 let; Mar etič Ma j-. let; M utanelli R>zalija po četrto let >; eti*. Vau, 43 leto; Milii Anton. 76 let. Pru» tlu«; 3M. t. uj. n« nie-'nen Ti/ikatu: Ca iei.: ■» »tub. 67 let ul VT»ldirivo št. 11 ; P,.n-Latii IsbHLjs, 21 :ct. uL del Coroaeo 9; Tvbitaa > t. C^J^LC OL^TSi^ S. ĆŽ^SL^-r ife rzmkm posojilnica in hranilnica cc : ^ a j i ^ a resislrcvana zadruga s omejenim porošKom TRST - Piaua dclla Caserma Sftv. 2, nac?. - TRST, (v lastni palači) vhod po glavnih atopnjir^h. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7a% na menice po 6*/a na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoril HRANILNE VLOGE. •prejema od vsakesa, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 'I* *!• . Večje stalne vloge in vloge ca tek. račun po dogovora. Ei—I IfU ilihilt savoS ml - Vlaga se lafek«w eno krono. - ODDAJA domače NABIRALNIKE (HRANIDCPUSlCE). m Poštno branilnirni račun lf> 0"4. TEGKFON H . 52 lan« varnostno ceBica (s-fe de^ositd za shn* e ino t- nih listin, dokumentov in raznih drug h vrednot, ^^-psliioir.a Varno proti nloma in poi&rn, ur»-j< no po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najniijih canah. STANJE VLOG MO 10 MILIl^NOV KRON. Drdn m: d S a 12 maH ia od 3 de S p>»14.Iz^Bji u uik it)mA ik minHi