it A KNJ TRST, sreda 2. januarja 1957 Leto XIII. - Št. 2 (3337) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 91-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. zv ■ 'slovenile' št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-II„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska urzavi ZOZ-Trst’ višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z - 375 • tzdaia založništvo trz Novoletne poslanice in proslave Današnji položaj narekuje borbo za uveljavilev aktivne koeksistence Poslanice Cyrankiewicza, Dobi ja, Karamanlisa, Vorošilova, Bul-ganina in drugih - Članek „Borbe“ - Hrušcev: „Ko gre za borbo proti imperializmu, lahko trdimo, da smo dejansko stalinisti Egipt in Sirija proti politikiZDA naSrednjem vzhodu Egipt odpovedal pogodbo o sueških bazah z Veliko Britanijo - Eisenhowerjcvo posvetovanje z voditelji kongresa o Srednjem vzhodu - Komentar «Pravde> Kakor običajno so številni državniki in politiki objavili ob novem letu svoje poslanice, v katerih podajajo obračun dogodkov v preteklem letu in izrekajo voščila, naj bi novo leto prineslo mir, ki ga človeštvo tako želi. Nekatere teh poslanic smo že objavil; včeraj, nekatere pa bomo omenili danes. Prihod novega leta so povsod svečano proslavili. V Jugoslaviji imajo ob novem letu tri dni praznik. Te dni preživi veliko število ljudi v planinskih kočah, ostali pa doma ali pa na družabnih Prireditvah. . Kljub hladnemu vetru, ki Je pihal v zadnjih 48 urah, so bili vsi lokali polni ljudi m prav tako je bilo živahno PO vseh glavnih ulicah in trsih. Po ulicah je bila poledica in bilo je tudi več nesreč, a ne hudih. Glavni tajnik predsednika fepublike dr. Jože Vilfan objavlja v današnji «Borbi» članek, v katerem najprej analizira činitelje, ki bi lahko povzročili nevarnost atomske vojne, ter poudarja nato nujnost vedno večje uveljavitve načel aktivne koeksistence. Članek poudarja nato, da je glavna sprememba v svetu v zadnjih desetletjih v dejstvu, ha so zaostali narodi dosegli visoko stopnjo razvoja. Ustaviti ta proces bi bilo mogoče samo z uničenjem obstoječih Produktivnih sil. To bi bil samomor mednarodnega gospodarstva. Vsi zaostali narodi In dežele želijo danes ne samo svoj razvoj, pač pa tudi moč da preprečijo določeno Politiko, z mobilizacijo lastnih mej, s pasivno rezistenco, s sabotažo in s partizansko voj. n°- Države in narodi niso ^e? predmet politike velikih držav, ki lahko imajo še važ-no vlogo, toda ne morejo več izkoriščati teh narodov v lastne namene., ((Položaj se je tako spremenil, zaključuje list, da ni mogoče več reševati vprašanj s silo, pač pa samo s pogajanji. DANES Mednarodni politični raz-v°j gre svojo pot in se ne zmeni za prehod iz starega leta v novo. Poslanice z voščilj vodilnih državnikov sveta na ta razvoj ne vplivajo, temveč so v skoro vseh primerih le ponavljala njihovega že prej znanega gledanja, hotenja, delovanja in namenov. Dogodki pa, ki so rezultat tega delovanja, se vrstijo ne oziraje se na datume. Zato ni včerajšnji prvi dan no-Vega leta niti za las premaknil bliže k rešitvi starih vprašanj, ki se jim pra-vt blokovska politika in borbo proti njej, oborože-Y.anje in napori za razorožitev, kolonializem in bor-oo kolonialnih narodov za peodvisnost, kapitalistično izkoriščanje in borba za socialno osvoboditev izkoriščanih itd. Trenutno se ta vprašanja imenujejo Alžir, Srednji vzhod, Egipt in Suez, Sirija in Libanon, Ciper... Danes je na vrsti novo nastali izraz «Eisenhowerje-va doktrina*. Obrazložena bo v Ikovi posebni .poslanici kongresu, katere točno besedilo bomo poznali šele v začetku prihodnjega tedna. že sedaj pa vemo, da gre za program povečane gospodarske pomoči državam Srednjega vzhoda, ki naj «prepreči oboroženi komunistični napad na Srednjem vzhodu*. Toda istočasno Egipt in Sirija že Protestirata in trdita, da jima ne grozi nobena nevarnost od ZSSR. Egiptovska vlada pa je včeraj sporočila, da je razveljavila Pogodbo z Veliko Britanijo glede Sueza, ki je z napadom prva prekršila pogodbo. Rusi «Ikovo doktrino* označujejo kot «napadalni načrt*, s katerim hočejo ZDA še bolj podjarmiti narode Srednjega vzhoda, ki bo postal žarišče vojnih spopadov. Novica — kot novica o stvarnem dogodku — pa je bila prvega dne novega leta ena sama; priključitev Posarja k Zahodni Nemčiji. Sporazum o tem so sklenili že v oktobru lani, včeraj pa so ga izvršili. Za sedaj gre le za politično Priključitev, gospodarska t .}• carinska meja bo ostala še tri leta. Kljub temu je Adenauer upravičeno izjavil, da je bilo zadoščeno samoodločbi posarskega pre bivalstva. Vse to seveda ne pomeni, da se bo aktivna koeksistenca u-veljavila samo s svojimi lastnimi silami. Za aktivno koeksistenco se je treba boriti, ker je to zamisel, za katero jc borba, prav tako kakor za toliko drugih idej. sestavni e-lement». V Londonu je zaradi dežja bilo letos na ulicah mnogo manj ljudi kakor druga leta. Samo nekaj tisoč ljudi je pelo in plesalo v Riccadilly Cir-cus in na Trgu Trafalgar. Kmalu po polnoči pa so se ulice izpraznile. Novo leto je prineslo Britancem zvišanje cen za številne predmete. Zvišala se je cena mleka, sladkorja, voznih listkov itd'. «Daily Sketch« napoveduje, da se bo Eden letos sestal z Eisenhovverjem in Bulganmom, junija pa da se bo sestalo pet velikih (vštevši Cuenlaja), da skušajo ublažiti nasprotja med Vzhodom in Zahodom. V Parizu so novo leto pozdravili s trobljenjem tisočev in tisočev tromb avtomobilov po ulicah. Vsi lokali so bili polni ljudi, ki so hoteli vsaj ob tej priložnosti pozabiti neprijetnosti, ki jim jih je prineslo lansko leto, in ki se z novim letom ne bodo še končale. Pri obračunu dogodkov preteklega leta ugotavljajo skoraj vsi listi, da ta obračun ni pozitiven. in izrekajo upanje, da novo leto «ne bo slabše od lanskega«. Pariška policija pa je danes vsem tistim, ki so zakrivili kak prometni prekršek, izročila listek z napisom: «Vi ste prekršili prometne določbe. Toda namesto da bi vam dali globo, vam rajši želimo srečno novo leto in vas pozivamo, da v bodoče spoštujete prometne predpise«. Iz raznih mest Italije poročajo o velikem številu smrtnih žrtev in ranjenih zaradi eksplozij s petardami in metanja predmetov skozi okna in zaradi pretepov. V Rimu je zgubilo življenje 57 ljudi. Na Norveškem je proslavljanje novega leta poteklo v miru. Smučarji in športniki so v velikem številu odšli v naravo. Enako tudi na Švedskem. Toda v Stokholmu je v neki centralni ulici prišlo do pretepa med policisti in veliko skupino mladoletnih mladeničev, ki so motili ljudi na ulici. V New Yorku, kjer prihod novega leta pozdravijo zelo hrupno, se je na velikem trgu «Times Square» zbrala ogromna množica, ki je s petjem in plesi pozdravila novo leto. Trg je bil ves razsvetljen. Poleg tega pa terja v ZDA vsako leto praznovanje božiča in novega leta veliko število žrtev. Letos je to število naiastlo nad tisoč. Od 18. ure v petek do 10. ure danes je bilo novih 298 smrtnih žrtev. Skupno s J06 smrtnimi žrtvami ob božiču je število narastlo na 1006, V Moskvi so novo leto pričakali v družinah ali pa na prireditvah. Sinoči je bila po moskovskih ulicah velika gneča. V Kremlju pa je Bulga-nin priredil sprejem, ki so se ga udeležili člani vlade, poslanci. predstavniki vojske ter predstavniki kulturnega in znanstvenega sveta. Navzoči so bili tudi vzhodnoevropski diplomati. Proslava se je končala s koncertom. Moskovski radio je oddajal novoletno poslanico Vorošilova. Ta poudarja, da je leto 1956 zabeležilo «dobo velike-ga uspeha v delu in življenju dežele«. Zatem omenja Vo rosilo v odločen odpor svetovnih miroljubnih sil proti francosko-britanskemu napadu v Egiptu in pripominja, da se »velika kitajska republika in druge države ljudske demokracije borijo za mir ob strani Sovjetske zveze« Na sprejemu je govoril tudi Hruščev, ki je med drugim izjavil; »Ko gre za borbo proti imperializmu, lahko trčimo, da smo dejansko stalinisti, Stalin je bil velik marksist. Napravil je napake in mi s-mo odgovorni za napake, storjene v tisti dobi. Kaj i-ščejo naši razredni sovražniki v naših napakah? Skušajo odkriti naše šibkosti, da bi se boni; proti nam. Kar ne nas tiče, odkrivamo mi naše napake, zato da jih popravljamo. Stalin je zatiral naše sovražnike. Jaz osebno sem rastel pod Stalinom. Mi smo lahko ponosni, da smo sodelovali pri borbi proti našim sovražnikom za napredek naše velike stvari. S tega stališča sem ponosen, da smo mi stalinisti.» __Ob poznejši zdravici je Hru-ščev v zvezi z dogocki na Srednjem vzhodu poudaril, da je potrebno biti močni za učinkovito borbo in za ohranitev miiru. Poudaril je nato važnost OZN. dodal pa je, da medtem, ko so resolucije, izglasovane v OZN ostale brez učinka, so pisma, ki jih je 5. novembra postal Bulganin Edenu, Molletu in Ben Gurionu, pripeljala do prenehanja sovražnosti. Zdravice so izrekli tudi Vo- ii Bulganin je izrekel upanje, i državi postopoma ustvarili da se bo v novem letu o-1 človečanski, demokratični in krepilo sodelovanje med Poljsko in SZ. Obtožit je nato «napadalne kroge nekaterih zahodnih držav, ki pri poskusu, da preprečijo zmanjšanje mednarodne napetosti, z« zatekajo k vojnim avanturam in k napadom«. Na koncu je Bulganin poudaril, da SZ ne bo opustila niti najmanjše priložnosti za zagotovitev miru in varnosti. Moskovska «Pravda» pa objavlja uvodnik, ki pravi, ča je bilo leto 1956 »slavno leto v zgodovini našega revolucionarnega stoletja«. List omenja zatem, ča se bo leta 1957 proslavljala 40. obletnica oktobrske revolucije, in pripominja, da so se vsi tisti, ki eo napovedovali padec sovjetskega sistema, ušteli, in tak neupeh bodo doživeli tudi vsi tisti, ki se niso odpovedali novim napadom proti SZ in proti drugim socialističnim državam Evrope in Azije. Predsednik poljske vlade Cyrankiewicz pravi v svoji novoletni poslanici, da je bilo leto 1956 za Poljsko «leto odločilnega javnega obračuna z vsem, kar je v preteklih letih bilo krivičnega in je predstavljalo potvorbo ideje in prakse socialistične graditve«. Ko je govoril o delu, opravljenem v preteklem letu, je Cyrankiewicz še posebno poudaril ukrepe za razvoj socialistične demokracije, ki jamči delavskemu razredu vedno večji vpliv pri vodstvu gospodarstva in proizvodnje. Iz- rošilov, Bulganin, Moiotov, | rekel je željo, naj bi se ti »».i i ir ukrepi še bolj spopolnili v novem letu. Na koncu je Cy-rankiewicz poudaril, da Poljska sodeluje z vsemi narodi in želi, naj bi novo leto bilo leto, ko bodo doseženi cilji, ki najbolj odgovarjajo koristi ljudstva, človeštva in posameznikov. Predsednik madžarske republike Istvan Dobi je voščil madžarskemu ljudstvu srečno mirno in plodno novo leto. Poudaril pa je, da bo morala država preživeti še nekatere hude mesece. Za premaganje težav, ki čakajo državo v novem letu, bo potrebna enot Mikojan, Malenkov, Kagano-vič in črugi člani prezidija. Bulganin je v svoji zdravici (diplomatskim predstavnikom želel uspeh pri izpolnjevanju njihove naloge, ker »diplomacija predstavlja velik činitelj borbe za mir«. Na sprejemu niso bili navzoči diplomatski Kieas.lavn.iki zanodnuh držav, razen izraelskega. V intervjuju za varšavski radio je maršal Bulganin izjavil, da bo «novo leto prineslo važne zmage narodov, ki se borijo za ohranitev in okrepitev miru, za zmanjšanje mednarodne napetosti, za zmago načela miroljubne koeksistence meč državami z različnim socialnim ustrojem«. socialistični pogoji. Grški ministrski predsednik Karamanlis je izrekel upanje, da bo v novem letu dokončno in zadovoljivo rešeno ciprsko vprašanje. Dodal je, da je bil v letu 1956 dosežen napredek pri reševanju tega vprašanja, ki je začelo vzbujati pozornost vsega svetal, «Mednarodno javno mnenje, je pripomnil Karamanlis, je prepričano o resnosti tega vprašanja in čuti nujnost prispevanja k njegovi rešitvi, zaradi česar bodo moralna načela postopoma prevladala nad stališčem egoističnih stališč :n interesov.« KAIRO, 1. — Glavni ravnatelj egiptovske obveščevalne službe Abdel Kader Hatem je nocoj sporočil, da za egiptovsko vlado ne velja več pogod_ ba od 19. oktobra 1954 z Veliko Britanijo glede Sueškega prekopa in to zaradi britanskega napada na Egipt, ki je začel ob 18. uri 31- oktobre 1956, ko so britanska letala začela bombardirati E-gipt. Hatem je poudaril, da je bila ta pogodba sklenjena kot priča prijateljstva med obema državama. »Po britanskem napadu, ki je povzročil veliko uničenje, smrt egiptovskih državljanov in kršitev človeških pravic, in po zaroti med Veliko Britanijo, Francijo in Izraelom, ne more pogodba biti več veljavna«. Uradno poročilo pravi, da Egipt ne priznava več po- godbe od 18. ure 31. oktobra 1956. ((Egiptovska vlada, pravi poročilo, da je dala navodila svojemu zunanjemu- ministru Favziju, ki je sedaj v New Yorku, naj obvesti Združene narode o egiptovskem-sklepu. Na podlagi pogodbe iz leta 1954 so britanske čete izpraznile področje Sueškega prekopa v začetku leta 1956. V zameno si je Velika Britanija na podlagi sporazuma pridržala pravico ponovno poslati svoje čete na področje Sueškega prekopa v primeru napada na katero koli arabsko državo ali pa na Turčijo. Sporazum, ki sta ga 27. julija 1954 podpisala v Kairu Naser in angleški vojni minister Head, je bil veljaven za 7 let in je določal, da se bosta obe vladi posvetovali pred potekom tega roka. Določal je tudi, da bodo Angleži vzdrževali baze in vojaške naprave ob prekopu in da bodo v ta namen uporabljali civilne tehnike. Po nacionalizaciji Sueškega prekopa je londonska vlada obtožila Egipt, da je kršil spo. razum iz leta 1954». Dalje javljajo, da sta Sirija in Egipt protestirala proti novi politiki ZDA na Srednjem vzhodu, «ki hoče braniti arabske države pred sovjetskim imperializmom«. Tako piše danes «New York Tribune«. List piše. da je sirski poslanik v Washingtonu opozoril državni departma, da ne grozi nobena nevarnost Siriji s strani Sovjetske zveze in da zaradi tega nova ameriška politika ne bi mogla biti v skladu s sirsko neodvisnostjo. List pra. v. dalje, da je enako stališče zavzel tudi Egipt. iimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiimmiiHiiiiniiiiiiiimiiiiinHHiuiiiiiiiiiiimimii iiiin»»»iiiiii>iuiiiaifiiiiifBii>>>i>iii>aiiii>»i>>iii»i>>|a||ll*llllllliaavllllla>iaail>aailll<>ailBllrrlvv>Bllllalliai>>llfaa Niso samo optimistične perspektive za leto 1957 Še vedno grožnja ter nagnjenje k višanju cen Predsednik Confindustrie De Mickelli navaja, da imajo ladjedelnice in nekatere druge industrije dela za daljšo dobo, opominja pa pred nekaterimi nevarnostmi v gospodarstvu (Od našega dopisnika) RIM, 1. — O političnem dogajanju v Rimu danes ni kaj pcročati. Res je sicer, da se tukaj nahaja francoski zunanji minister Pineau in gotove je tudi, da kljub zasebnemu značaju njegovega obiska ne bo ostalo brez vsakega stika z italijanskimi odgovornimi ljudmi, saj ga je že včeraj sprejel Gronchi. Pri svpjem bratu, veleposlaniku v Rimu, ie silvestroval tudi nemški zunanji minister von Brentano-Tojia tudi v njegovem primeru se podarja, da je prišel ru se poudarja, da je prišel mimogrede lahko omenimo, da nost, skupno delo in spora-1 je Prjšel v tudi juzno- zumnost vseh Madžarov. Nato afriški zunanji minister, ki je Dobi izjavil, da se bodo v * 1 e je takoj odklonil vsako iz. ............ Posarje sestavni del zahodnonemške republike Včeraj so v Saarbrueckenu podpisali formalni akt o priključitvi - Adenauer j eve izjave SAARBRUECKEN, 1. — Danes je bil izvršen formalni akt priključitve Posarja k Zahodni Nemčiji. S tem je bil praktično izveden sporazum, ki je bil sklenjen med Parizom in Bonnom 27 okitobra preteklega leta. Posarje, katerega gospodarska ločitev od Francije in vključitev v nemško gospodarstvo se bo izvedla v dobi treh let, je na ta način postalo deseta dežela Zahodne Nemčije.-Poleg povračila investicij na tem področju bo Francija obdržala pravico, da za dobo 25 let izkorišča znaten cel zelo bogatih ležišč premoga na področju Warndt. Obe državi i trebno to napraviti, poizkusi-bosta poleg tega uredili stru-1 ti je treba vse.» go reke Mozele, ki se izliva Zvečer je Krušna Menon oc- uiMiiiiiiiinuiiliilliiiiiillHiilllMliiiiHilMitimiiiiiiiHiiimtiitiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiim Sovjetske revije o Kardeljevem govoru Reviji «Komunist» in «Novo je vre-mja» z govorom nista zadovoljni MOSKVA, 1. — Kot poroča cODisnik AFP je revija »Komunist«, glasilo centralnega komiteja KP SZ, objavilo celotno besedilo znanega Kardeljevega govora v zvezni skupščini FLRJ 7. decembra lani. Hkrati pa je ista revija objavila tudi članek glavnega urednika revije Rumjanceva, ki s Kardeljevim govorom polemizira in med drugim pije: «Kardeljev govor prija lahko ramo našim razrednim sovražnikom, ker je usmerjen na razdor v mednarod- nem komunističnem gibanju. Nenehno ponavljanje borbe proti stalinizmu ne more skriti dejstva, ča Kardelj dejansko ne napada to fantastično nevarnost, temveč temeljne osnove marksizma-leninizma.« Rumjancev kritizira dalje izraz »sovjetska intervencija na Madžarskem«, češ da je to ((žaljiv izraz, ki pači resnico in postavlja Kardelja v družbo najbolj rafiniranih buržoaznih propagandistov.« Sovjetska revija «No‘voje vremja« pa obravnava Kar-, deljev govor s stališča med- državnih odnosov. Kot poroča isti dopisnik AFP so izrazi v tej reviji zmernejši. Med drugim je v člaku rečeno: «Za imperialistično propagando izraza «stalinizem» in «de-stalinizacija« služi dejansko za prikrivanje napada na socializem. «Zahod se ni odrekel staremu upanju ustvarjanja razdora v svetovnem komunističnem gibanju. To toimači veselje, ko sliši tovariša Tita, da je vrgel geslo neodvisnosti socialističnih držav do ZSSR in sovjetske KP«. ((Nenadni vnemi imperialistov za neodvisnost socialističnih držav je vzrok dejstvo, da vidijo imperialisti nove' možnosti »osvobajanja« vzhod, nih držav izpod ijudskih režimov«. «Ta vnema dokazuje, kot se zdi, da so nekateri buržoazni voditelji bolje razumeli kot nekateri slepi ljudje, ki pa se proglašajo za komuniste, da leži moč socialističnega tabora v njegovi e-notnosti«. »Sovjetska javnost upa, da bo jugoslovansko javno mnenje manevre reakcije opazilo in potegnilo zaključke, ki se vsiljujejo«. v Ren in ki predstavlja najvažnejšo vodno pot med po-rurskim bazenom in industrijskim področjem Lorene. Pri manifestacijah v Saarbrueckenu ob priliki priključitve je govoril kancler Adenauer ,ki je prišel v posar-sko prestolnico skupno z za-hodnonemško vladno delegacijo. Izjavil je, da je bila pot, ki je pripeljala Posarje zopet v naročje Nemčije, čolga in težavna i.n da je politika njegove vlade težila za tem, da se posarokemu prebivalstvu prizna pravica do samoodločbe. ((Priključitev Posarja k domovini, je izjavil Adenauer, predstavlja prvi korak na poti združitve vse Nemčije.« Poudaril je dalje, da so pri rešitvi tega vprašanja upoštevali v mejah možnosti francoske in nemške interese, kakor tudi interese prebivalstva tega področja. Krišna Menon o Naserju LONDON, 1. — Nehrujev osebni svetovalec Krišna Menon se je danes popoldne dolgo razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Sel-wynom Llo.vdom o Srednjem vzhodu in o Sueškem prekopu. Zatem se je Menon razgovarjal z lordom Readingom, medtem ko je Selwyn Lloyd odšel k Edenu, ki se je pravkar vrnil v London s počitnic. Menon je izjavil, da je imel v Selwynom Lloyčom razgovor «splošnega značaja« in je na vprašanje, ali Naser želi zbližanje z Zahodom, odgovoril; «Naser ni človek, ki bi dejal težave.« Nato je Menon izjavil, da z zaupanjem gleda v rešitev sueškega vprašanja. »Zadeva, je pripomnil, je oživela. So trenutki, ko je potrebno nekoliko pospešiti dogajanja, in drugi trenutki, ko je potrebno pustiti, da gredo po svoji poti.« Na vprašanje, ali je prišel trenutek, ko je potrebno »nekoliko pospešiti dogajanja«, je Menon odgovoril: «Kar ee tiče določenih dejstev, je po- potoval v New York, kjer bo vodil indijsko delegacijo v glavni skupščini OZN, ki bo jutri nadaljevala delo. Kakor že omenjeno, se je predstavnik vlade Eden nocoj razgovarjal z zunanjim ministrom Selwynom Lloy-dom. pri njem no se oglasili tudi finančni minister Mac Millan in lord Kilmuir. Selwyn Lloyd je poročal svojim kolegom o vtisih, ki jih je Krišna Menon dobil v razgovoru z Naserjem. Britanska vlada se bo sestala še ta tečen, verjetno v četrtek ali petek. Parlament pa se bo sestal 21. januarja. «»-------- Atentati v Parizu PARIZ,, 1. — Na Silvestrovo ppnoči so neznanci z zakrinkanim obrazom izvršili v Parizu atentat v dveh kavarnah, ki jih obiskujejo Severni Afričani. Pri teh atentatih je izgubilo življenje 8 oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Prvi napad je bil izvršen v kavarni v Ulici Aubervilliers, ko so klienti, vsi Severni Afričani, igrali na domino. V' kavarno je prišla skupina 6 zakrinkanih neznancev, ki so začeli streljati in so nato zbežali z avtomobilom. Dve osebi sta bili ubiti, 5 pa hudo ranjenih. Ena od teh je umrla pozneje v bolnišnici. Skoraj istočasno so neznanci vdrli v neki drugi bar v Ulici Daumesnil in streljali na navzoče, ki so bili vsi Severni Afričani. Pri tem napadu sta bili ubiti dve osebi, 4 pa ranjene. Ker so pozneje umrli nekateri ranjeni, je število mrtvih narastlo na 8. Zgodaj zjutraj pa so v nekem avtomobilu v središču mesta našli nekega moškega in neko žensko, ki sta bila hudo ranjena. Oba sta kmalu potem umrla v bolnišnici. Po rodu sta iz Severne Afrike. Kdo »o bili napadalci, policija še ni mogla ugotoviti. «»------- BAGDAD, 1. — Iraški zunanji minister je izjavil, da njegova država podpira egiptovsko zahtevo za povračilo škode, ki jo je Egipt utrpel zaradi angleškega, francoskega in izraelskega napada. jsvo, češ da v tem trenutku ni nikak zunanji minister temveč samo dene izmed tisoč turistov. Zavedajoč se že vnaprej takega političnega mrtvila si je Agencija Ansa oskrbela nekaj izjav raznih politikov, od katerih so bile nekatere že objavljene, za vsebino nekaterih pa se je izvedelo šele danes. Nekateri politiki pa še čakajo z odgovorom. Pella je povedal nekaj ’ besed o razvoju evropeistične politike v 1. 1956 ter o perspektivah za to politiko v letu 1957. Pri tem je dejal, da bodo zelo verjetno do pomladi podpisane pogocbe za skupna tržišča in za evratom. Te pogodbe pa bodo morali ratificirati posamezni parlamenti in gorje, je dejal Pella, če bi morali ti parlamenti prevzeti odgovornost, da so prepustili, da se zadevni trud vlad razbije. To se ne bi smelo zgoditi, je dostavil Pella, že zaradi bricke izkušnje, ko je propadla tako imenovana evropska obrambna skupnost. Prihodnja številka «Tribune» bo objavila članek zunanjega ministra Martina, ki se zavzema predvsem za «evropsko» politiko. Govori sicer o enotnosti evropskih držav, vendar pa brani tudi sodelovanje nekaterih evropskih držav z iz-venevropskimi, pri čemer skoraj gotovo misli na italijansko sodelovanje z Ameriko. Martino navaja, da so tri metode za izvrševanje ((evropske operacije«: p-v o bi lahko imenovali mazzinijevsko metodo, ko gre za neposreden poziv na narode; druga bi bila metoda sporazumov med strankami za vpliv na parlamentarce, tretja pa cavourska metoda sporazumov med vladami. O perspektivah v 1. 1957 je dal izjavo tudi predsednik Confindustrie De Michelli. Dejal je, da se na jutrišnji dan lahko gleda z zaupanjem. Posebej glede na industrijo e povedal, da imajo ladjedel- nice delovnih načrtov vsaj za dve leti; tudi mehanična industrija ima pogodbenih obvez za daljšo dobo; gradbeno delo se še nadalje širi; to pa pomeni nespremenjeno dejavnost tudi na mnogih crugih področjih, ki so z omenjenimi v zvezi. Na industrijsko dejavnost ne bi smela mnogo vplivati niti sueška kriza s težavami pri nabavi gorilnih olj. Seveda pa bo treba na področju energetskih virov le plačati dejstvo, da se je vse prej kot daljnovidna politika na tem področju opekla. Kajpak se za začeto leto ne kažejo samo rožnate perspektive. Se vedno eksistira vsaj skrita giožnja inflacije, ki bi jo lahko napake v politiki javnih izdatkov še poslabšale ter iiiiiiMiiiiiiiitiiimiMtiii . Velik promet genovskega pristanišča GENOVA, 1. — Blagovni promet genovskega pristanišča je v letu 1956 presegel 14 milijonov ton, kar je nov rekord, ki je za dva milijona ton večji od prejšnjega, ki je bil dosežen leto prej. Povpreč. no je prispelo in odplulo dnevno okrog 20 ladij, toda njihova prostornina se je zvišala od 33.777.990 ton •* letu 1955 na 34.000.000 ton v letu 1956. Industrija popravljanja ladij jc zabeležila 47,6 odstotni povišek delovnih dni v primeri z letom 1955- s tem povečale nagnjenja k višanju cen ter obubožale trg kapitala, medtem ko je potrebno, da še narastejo prihranki, ki bi bili na razpolago za proizvodne investicije. Poljedelski položaj ni bil in tudi ni ugoden. Na koncu svoje izjave se De Micheli izraža za «ugodno prognozo, vendar ne brez resnih pridržkov«, kar pa že ni več optimistično. Ansa je objavila tudi dokaj dolg... «kratek povzetek« o delovanju in rezultatih policijskih sil v 1. 1957. Kot da ne bi eksistiralo pravilo, ki pravi, da nobeno človeško delo ni brez pomanjkljivosti, navaja omenjeni povzetek zgolj sončne strani vse zadeve. Ni treba odrekati zaslug policijskim silam —_ toda kdo bo vsemu verjel, če so mu znani primeri, ki so v najbolj ostrem nasprotju z nekaterimi trditvami. Tako je n. pr. rečeno nekje, da se je javni red vzdrževal «v najbolj demokratičnih oblikah«. Prav lahko bi bilo navesti primere za dokaz, da to ni res, čeprav je tudi res, da gre v posameznih primerih ((nedemokratičnih oblik« za ravnanje posameznih organov. Toda po omenjenem povzetku bi takih ljudi sploh ne smelo biti, saj govori, da »vsak funkcionar in uradnik, vsak častnik in straža javne varnosti« dela za to, da bi pokazal, kako hoče policija vedno in povsod dokazati svoje razumevanje za državljane. Medtem ko še ni znan nadaljnji razvoj zadeve senatorja Realeja, njegove izključitve iz KP1 in pritožbe na osrednjo kontrolno komisijo, pa prihaja iz Milana vest o izstopu šestih intelektualcev iz KPI. Zopet je »Corriere di Informazioni«, ki objavlja, da je šest intelektualcev po dolgem sestanku sklenilo, da izstopijo iz partije. O tem so tudi s pismom obvestili centralni komite. V tem pismu pravijo, da je po zadnjem kongresu in ker za italijanski komunizem ni možnosti, da bi šel po svoji poti v socializem, postal njih nadaljnji ob- stanek v partiji nevzdržen. Izstopili so: prof. Natalino Sa-pegno, redni profesor italijanske literature na univerzi v Rimu, literarni kritik Gaeta-no Trombatore, arhitekt Clau-dio Longo, slikar Domenico Furificato, prof. Vezio Crisa-fulli, redni profesor ustavnega prava na univerzi v Trstu tei kipar Leoncillo Leonardi. K izstopu sc baje nagibata tudi pisatelja Carlo Muscet-ta in Italo Calvino. nista pa podpisala omenjenega pisma. «Naš izstop, je dejal Crisaful-li, je treba pripisovati nadaljevanju privrženosti sovjetskemu režimu, ki se ga drži italijanski komunizem v zadnjih čaisih.« A. P, IZ NOVI DELHI. 1. — Nehru in Cuenlaj sta danes zaključila svoje razgovore. Danes je Nehru priredil v Novem Del hiju sprejem na čast Čuenla-ju, ki je nocoj odpotoval v Peking, od koder bo prihodnji teden odpotoval v SZ in na Poljsso. Pozneje bo Cuen laj obiskal Afganistan, vrnil se bo nato v Indijo in obiskal končno še Nepal. Pred odhodom je Čuenlaj izjavil, da je imel «dolge in zelo koristne razgovore« z Nehrujem. Vojno stanje na Sumatri DJAKARTA, 1. — Indonezijska viada je nocoj javila, da je predsednik Sukarno proglasil vojno in obsedno stanje na Južni Sumatri. Zvedelo se je. da sta dva regimenta na Severni Sumatri prešla na stran upornikov in sporočila, da se bosta borila proti vladnim silam, če jih bodo te napadle. V zvezi s to politiko se je ameriški državni tajnik Dul-les v nedeljo in ponedeljek razgovarjal v New Yorku z glavnim tajnikom OZN Hajn-marskjoeldom in z ameriškim stalnim delegatom v OZN Lodgeom. Danes je Dulles poročal predsedniku Eisenho-werju o teh razgovorih. S predsednikom se je razgovar-ja! tudi o poročilu, ki ga je nato podal na popoldanskem sestanku z republikanskimi in demokratičnimi predstavniki v kongresu. Bistvo tega poročila je bila resolucija, ki jo bo Eisenhower predložil kongresu v četrtek glede morebitne uporabe ameriških oboroženih sil na Srednjem vzhodu. Dulles je včeraj po razgovoru s Hammarskjoeldom izjavil, da je imel «z glavnim tajnikom OZN izčrpen razgovor o razvoju ameriške politike glede Srednjega vzhoda«. Čeprav narašča odpor demokratov proti temu načrtu, sta, kakor se zatrjuje, Eisen-hower in Dulles odločena vztrajati za njegovo izvedbo. Demokratični senator Spark-man je kritiziral zamisel, da bi Eisenhowerju dali izredna pooblastila za uporabo ameriških oboroženih sil na Srednjem vzhodu. «Če bo predsednik potreboval ta pooblastila, je dejal senator, bo kongres pripravljen, da mu jih ob pravem trenutku da.» Demokratični senator Mika Mansfield je Izjavil, da bi ta ideja »lahko začela politiko, ki bi pomenila izolacijo ZDA«, katere bi lahko bile podvržene enakemu obsojanju, kakršnemu sta bili podvrženi Velika Britanija in Francija ob napadu na Egipt. Demokratični senator Kefau-ver pa je izrekel mnenje, da kongres ne bo sprejel Eisen-howerjeve zahteve. «Sklep o uporabi čet, je po tradiciji pravica kongresa, je dejal senator. Ne verjamem, da se bomo mi temu odpovedali, razen v izrednih okoliščinah, in ne verjamem, da take okoliščine sedaj obstajajo.« Mdskovska »Pravda« komentira danes prvikrat novi Ei-senhowerjev načrt za Srednji vzhod in piše, da gre «za izključno napadalni načrt, ki ima namen napraviti iz ZDA stražarja Srednjega vzhoda in še bolj podjarmiti narode tega področja«. List pravi dalje. da hočejo ZDA «okrepiti svoj sistem kolonialne nadvlade, ki ga je pripravil Dulles, in vsiliti vzhodnim narodom svoje vojaško varuštvo. zato da bi ti sprejeli zatrjevano gospodarsko pomoč«. «To je perspektiva novega jarma za narode Srednjega vzhoda, ki bi spremenila vse to področje v žarišče novih in stalnih vojaških spopadov.« Me4iP,n so mednarodne sile OZN dobile ukaz. naj napredujejo za nadaljnjih 25 kilometrov proti demarkacijski črti na Sinaiskem polotoku. Zato se pričakuje, da bo jugoslovanski odred, ki je raz-meš*on na severni poti med El Kantaic in El Aisho, odšel jutri v smeri El Aishe. E-giptovski listi pišejo danes, da je general Burns zahteval od glavnega tajnika OZN Ham-marskioelda nove kontingente za okrepitev mednarodnega zbora varnostnih sil. Burnsovo zahtevo so sporočili dvema posebnima Hammarskjoeldovi-ma odposlancema v Kairu, ki sta včeraj odpotovala iz egiptovske prestolnice v New York. Burns je mnenja, da sedanje število varnostnih sil, ki znaša 4.900 mož, ne more uspešno nadzorovati demarkacijske črie, ki je dolga 260 kilometrov. Zaradi tega bi morala policija OZN razpolagati s 6000 vojaki. Predsednik Naser je sinoči sprejel sovjetskega poslanika Kiseljeva, ki se je pravkar vrnil z obiska v Port Saidu. O vsebini razgovorov ni nič znanega. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiTiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Eisenhowerjeva poslanica o položaju na Srednjem vzhodu WASHINGTON. 1. — Predsednik Eisenhower bo čez nekaj dni, verjetno v začetku prihodnjega tedna, poslal kongresu posebno poslanico o položaju na Srednjem vzhodu, v kateri bo zahteval sprejem programa za večjo gospodarsko pomoč državam Srednjega vzhoda, in resolucijo,^ ki bo imela »namen preprečiti sleherni oborožen komunistični napad na Srednjem vzhodu«. Eisenhowerjevo odločitev so javili nocoj uradno po sestanku v Beli hiši med Eisenho-werjem in demokratičnimi .n so v omenjenem mesecu v tovarni strojev Sv. Andreja izkoriščali 56,6 odst. naprav (v juliju 83,1 odst.), v delavnici mostov in dvigal pa 66,4 odst. (v juliju 101,7 odstotkov). . Dober je bil tudi položaj v ladjedelnici Felszegy», kjer so v avgustu gradili tri ladje v skupni tonaži 3.650 ton in izkoriščali naprave 100-odstotno in v ladjedelnici Sv. „usta, kjer so gradili tri lad-o v skupni tonaži 2 660 ton in izkoriščali 72,7 odst. na- prav. Vendar pa je ta ugoden položaj privedel do večje zaposlitve delavcev skoro izključno samo v manjših lad-edelniških podjetjih, medtem ko delavci ladjedelnice Sv. Marka niso imeli od boljše zaposlitve ladjedelnice skoro nobene koristi in je v nekaterih strokah še nadalje vladala breposelnost. To je delno rezultat stališča vodstva podjetja, ki je tudi luni zaostrilo izkoriščanje delavcev. Delno pa je to tudi posledica stvarnih pogojev, saj sedaj grade povečini le velike petrolejske ladje, ki s.cer motno povečajo skupno tonažo grajenega ladjevja, nudijo pa le malo posla vsem številnim visoko kvalificiranim delavcem, ki se ukvarjajo z urejanjem notranje ladijske opreme. Izboljšana zaposlitev velikih industrijskih podjetij pa je le v mali meri vplivala na ostalo malo in srednjo tržaško industrijo, ki je v veliki večini preživljala še vedno ostro krizo, še hujšo kot v prejšnjih letih. Tudi lani je zaradi tega prišlo do številnih stečajev raznih industrijskih podjetij. Vzrok za t.3 krizo je v tržaškem politično - geografskem položaju, saj je bil Trst še vedno odrezan od svojega naravneje, zaledja in je italijanski rotranji trg predaleč, da bi je na njem lahko uveljavila tržaška mala in srednja in-c.ustrijska podjetja. Poleg tega pa tudi niso bile izgon-ščene tiste možnosti, katere so že sklenjeni mednarodni sporazumi določali. Tako se se vedno ni pričel izvajati za 1. aprila 19u5. leta podpisani sporazum o obmejnem trgovinskem prometu med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji, ki je med drugim predvideval tudi pomembna naročila tržaškim malim in srednjim industrijskim podjetjem. Proti koncu leta je parlament odobril omenjeni spo: razum tako, da se bo vsaj c letu 1937 lahk0 Prlfel izvajati v korist tržaškega Tržpiku pristanite je v preteklem letu zabeležilo nekaj uspehov, čeprav je bil promet ie vedno nezadosten n se je ponovno poslabšala njegova struktura. Lani so tako skozi Javna skladišča prepeljali 2930.000 ton blaga in tako dosegli rekordno številko v tržaški zgodovini, saj so leta 1913 prepeljali 2 milijona 57.708 ton, leta 1938 1 685 103 ton in leta 1955 2 milijona 822.80» ton- Ta rezultat se zdi na prvi pogled zadovoljiv, čeprav skupni pudatki zakrivajo resnične pomanjkljivosti. V vseh povojnih letih se namreč vedno bolj krepi izključno promet masovnega blaga, ki nudi pristanišču le malo zaslužka in pada promet raznega hlaga, katerega sestavljajo dišave, kava, bombaž, gotovi industrijski izdelki itd., kar vse spada med «bo- gato« blago, ki prinaša velik zaslužek. Podatki o strukturi prometa v mesecu avgustu preteklega leta potrjujejo, da še je tudi lam struktura ponovno poslabšala, saj so pripeljali v tem mesecu v pristanišče 306 tisoč ton premoga, železne rude in surovih mineralnih olj. medtem ko so v avgustu 1955 pripeljali tovrstnega blaga le 187 tisoč ton in v avgustu 1938. leta 1“ 71 tisoč ton. Zato pa je zr.ašal promet iiraznega blaga« v avgustu 1956 le 28 tisoč ton, v avgustu 1955 92 tisoč ton in v avgustu 1938 137 tisoč ton. Tak negativen razvoj tržaškega pristaniškega prometa je odvisen od dolge vrste različnih vzrokov, ki so med seboj povezani. Tu gre v prvi vrsti za pomanjkljivosti tržaškega pristanišča, ki še vedno ni razpolagalo s potrebnim ladjevjem, saj je imel Trst lani kcmaj polovico ladij v primerjavi s predvojnim stanjem. Poleg tega smo bili prav v sredini preteklega leta priče novemu povečanju pristani-niških tarif, kar je močno škodilo prometu, saj se je zgodilo prav v času; ko so konkurenčna pristanišča zaostrila borbo za pritegnitev prometa. Tudi železniške tarife za prevoz blaga na italijanskem ozemlju so še bistveno zvišale, čeprav se istočasno niso povečale tarife zalednih držav in Nemčije, kar je še bolj pritegnilo tradicionalni tržaški tranzit na Reko, v Hamburg in Bremen. Vendar pa niso vsi vzroki izključno v opisanih pomanjkljivostih tržaškega pristanišča, temveč so izredno vlogo igrali činitelji mednarodnega značaja. Povojna ureditev Evrope in zlasti razdelitev večine držav med dva ostro politično in gospodarska ločena bloka je zelo negativno vplivala na tržaško pristanišče, iz katerega je skoro izginil promet vzhodnih evropskih držav kot so Madžarska, CSR in Poljska. Ze omenjeni statistični podatki o prometu v oktobru govore, da je bil v tem mesecu preteklega leta promet s CSR devetkrat nižji kot istega meseca 1938. leta, promet z Madžarsko pa je bil celo desetkrat manjši. Do tako katastrofalnega padca prometa s tema pomembnima zalednima državama je prišlo delno zaradi preživelih stališč v politiki t.eh držav, ki so bile še vedno ne glede na gospodarska dejstva navezane na uvoz in izvoz z Vzhoda. Svoj delež pa ima pri tem tudi znani «Battle Act» ameriškega izvora, ki prepoveduje izvoz vrste surovin in izdelkov v dežele «vzhodnega bloka«. Seveda je škodilo tudi dejstvo, da Trst lani ni razpolagal s primernimi pomorskimi zvezami z Daljnim vzhodom, saj so prav omenjene države usmerile dobršen del svoje zunanje trgovine proti tem, sicer oddaljenim, vendar zelo pomembnim, trgom, Sele proti koncu leta se je pričela uresničevati tržaška zahteva po obnovi hitre in modeme zveze z Daljnim vzhodom, za kar je pomorska družba Tržaški Lloyd kupila v Franciji štiri moderne ladje. Vendar pa se ta pobuda lani ni mogla v polnosti uresničiti, ker je sueška kriza preprečila, da bi lahko Lloyčove ladje plule skozi Sueški prekop in so morale na dolgo pot o-krog Afrike, kar je že vnaprej onemogočilo novi progi resničen uspeh. Sueška kriza pa je tudi v Trstu povzročila resne posledice in še v večji meri zaostrila krizo tržaškega pristanišča. Za sedaj še ni mogoče oceniti celotne škode, vendar je na onnovi približnih ocen že znano, da so pomorske družbe za potniške ladje, ki so bile prisiljene pluti mimo Rta dobre nade proti Vzhodni Afriki, plačale okrog 35 milijonov lir stroškov več kot običajno, medtem ko so ti stroški zna- šala za tovorne ladje tudi do 40 milijonov lir. Se resnejše pa so bile posledice v prometu, k)i se je močno zmanjšal in so konkurenčna pristanišča v času, ko je bil Sueški prekop zaprt, pritegnila vrsto pošiljk, ki bi šle drugače skozi Trst. Tu ne gre samo za trenutne izgube, temveč tudi za trajnejše posledice, ker je dobro znano, da se lahko izgubijo neke pošiiljke. zelo težko pa si jih je ponovno priboriti. Tudi dogodki na Madžarskem so neposredno neugodno vplivali, saj je bil dalj čaea ustavljen železniški promet s to deželo, kar je vplivalo tuči na tranzitni promet s CSR. Vendar pa tako sueška kriza kot madžarski dogodki niso samo neposredno negativno vplivali, temveč so ti dogodki ponovno okrepili politiko hladne vojne, ki je eden glavnih krivcev, da se Trst še vedno ni mogel izkopati iz gospodarsko žalostnega stanja. Qd sil, kii bodo očitranile vse umetne pre-graje med ljudmi in ustvarile resnično ozračje sožitja in mednarodnega pomirjenja ter sodelovanja, je torej tudi v bodoče odvisen razvoj Trsta. S. 3. Pred bližnjo razpravo v tržaškem občinskem svetu Nesorazmerna zaposlitev uslužbencev v raznih oddelkih podjetja ACEGAT V podjetju je zaposlenih skupno 2.473 uslužbencev, med njimi 13 voditeljev, 678 uradnikov in 1.782 delavcev Vre politične, skupine v ob- činskem svetu se pripravljajo na razpravo o podjetju A-cegat, kii se bo začela 8. t.m. Kot smo že pisali, je na zac-nji seji občinskega sveta odbornik za Acegat prof, Gri-delli prečrtal poročilo občinskega odbora o letošnjem proračunu omenjenega občinskega podjetja. Proračun pa, ki ga je pripravila upravna komisija Acegat, je bil izročen svetovalcem in tisku še preden je odbornik podal svoje poročilo. Podjetje Acegat je danes eno naj večjih industrijskih podjetij v mestu. Skupno šteje 2473 uslužbencev, in sicer: 13 roditeljev, 678 uradnikov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHimiiiimiiiniiiiiiiutiiiiiiiiimmiiiitiiMmiiiimiiiiniif n iimiiniiiif im timi iiiinHiiiiiiiiimMiiuiiiHiiiiiiiiniimiiii Kako so se Tržačani poslovili od starega leta Slabo vreme in dež nista pokvarila veselega razpoloženja ob novem letu in 1782 delavcev. Te številke Skoraj 10.000 Tržačanov je odšlo na smučanje - Nabito polni javni lokali - Silvestrovanje obmejnih organov Po svoji navadi so se Tr•, kavarne in restavracije so bi-žačani dostojno poslovili od | le natrpane gostov, ki so se starega leta in dočakali novo v veselem razpoloženju in u-panju, da bo leto 1957 vsaj nekoliko boljše kot preteklo. Slabo in deževno vreme ni moglo vplivati na tako raz- položenje. Skoraj 10-000 Tržačanov, ljubiteljev zimskega športa, je odšlo v hribe, zla- sti v Sappado, Cortino in Val Pusterio. Drugi pa, ki nimajo na razpolago dovolj časa in denarja, so odšli na silvestrovanje na Kras, zlasti v tstro in Sežano. Prav gotovo pa bi šlo na silvestrovanje in obisk k svojcem na Kras večje število Tržačanov, če ne bi bilo tako slabo vreme; saj je bila na Krasu od Sežane naprej po cestah nevarna poledica. V ponedeljek popoldne so bile trgovine z jestvinami, slaščičarne in mesnice natrpane, lastniki javnih lokalov pa so se pripravljali na sprejem gostov. Kljub dežju je bil po mestnih ulicah zelo živahen promet. Vsem se je nekam mudilo, da bi bili prosti v večernih urah. Od 21. do 22. ure je bilo zelo težko dobiti taksije: vsi so imeli dosti dela. ker so morali prevažati zlasti dame, ki so se bale pokvariti in umazati svoje plesne obleke v lužah in blatu. V kino dvoranah so prej zaključili predstave, ta-ico da so ljudje lahko odšli na silvestrovanje, 'kamor se jim je zljubilo. Tramvaji so bili seveda nabito polni skoraj do polnoči, opolnoči pa so se v praznih vozovih vozili le sprevodniki in vozači. Javni lokali, bari, gostilne, imMiiiiiiiMiiiiiiinitmiiiiiimiitiiilimiiHimimiitfiiiiiiitiitiMiiiiniiiiiiiiiiinimiiiiimtmtim Zaradi neozdravljive bolezni Ob konca starega leta si je s plinom vzel življenje Plin je začel uhajati tudi v gornje nadstropje, kjer sla se z njim laže zastrupili mali in hči Včeraj popoldne je 54-letna Jolanda Buffolo vd. Zotti iz Ul. della Guardia 17 šla na obisk k so edni družini Pon-ton, a ko je stopila v stanovanje, je opazila, da je 49-letni Jolandi Paludetto por. Ponton in njeni 24-letni hčeri Ondini precej slabo. Vzroke je btlo treba brez dvoma iskati v plinu, ki ga je bilo kar precej v njenem stanovanju Drugega izhoda ni bilo kot poklicati osebje Rdečega križa, ki so obe ženski odpeljali v bolnišnico, kjer so Jolando Ponton pridržali s prognozo okrevanja v 3 dneh na opazovalnem oddelku, medtem ko so njeno hčer po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Njuno zaistrupljenje pa je pripomoglo k odkritju mrtvega moža v spodnjem nadstropju iste stavbe. V II. nadstropju je namreč 75-letni Attilio Pavan sklenil izvršiti samomor in je v ta namen napeljal 5 metrov dolgo gumijasto cev iz kuhinje v spalnico. Potem ko je odprl plin, se je vlegel v posteljo, kjer ga je kasneje ugrabila smrt. Mož je bil že davno mrtev, ko je plin. ki je napolnil njegovo samsko stanovanje, začel vdirati skozi strop v gornje nadstropje, kjer stanuje družina Pontun. Takoj po prevozu matere in hčere v holnišnico so Jirišli na mesto policijski organi, ki so takoj ugotovili, da je plin uhajal iz Pavanovega stanovanja. Zato so vidrli vrata in ko so it..pili v moževo spalnico, so spoznali, da zanj ni bilo več pomoči: smrt je nastopila, kakor je kasneje ugotovil idravnik, približno 10 ur pred odkritjem. Ni dvoma, da je Pavan izvršil samomor. Bil je resno bolan in so mu zaradi sladkorne bolezni morali odrezati desno nogo. Zadnje čase pa se je njegovo »tanje poslabšalo in tudi leva noga je bila v nevarnosti zaradi česar je verjetno stari Pavan uvidel, da zanj m rešitve in je sklenil končati z življenjem. Kmalu po 19. uri pa so pripeljali v bolnišnico in nujno sprejeli na II. zdravniškem oddelku 28-letnega Giordana Fondo iz Ul. Biasoletto, kateremu so ugotovili hude znake zastrupljenja s plinom. Njegovo stanje je resno, kar je prisililo zdravnike, da so si pridržali prognozo. Fondova žena je zdravnikom izjavila, da se je mož kopal doma, ko se je zaradi uhajanja plina zastrupil. Okoli 23. ure so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice trupli pok. 64-letne Eli-sabette Lenardon vd. Batting iz Ul. Contl 48 in 65-letnega Corrada Fischerja iz Ul. Ko-lonja. Kakor je policija ugotovila, sta oba umrla okoli 20. ure zaradi zadušitve z gorilnim plinom. Da bi odprli vrata spalnice, v kateri sta bila Le-nardonova in Fischer, so poklicali na mesto gasilce. Ob vstopu se je policijskim agentom nudil grozen prizor; ženska je ležala na postelji, mož pa je bil na t'eh, nedaleč od Plinske peči, od koder je uhajal plin. Spočetka so mislili, da bi «e ju dalo rešiti z umetnim dihanjem, vendar niti to ob zu okih vesele glasbe zabavali v pričakovanju novega leta. In ko je za hip ugasnila luč, voščila, objemi, stiskanje rok. poljubi, zmešnjava, hrušč in vriskanje itd. Pa je spet posvetilo in smo iz prestopnega leta stopili v novo. No, saj ne bi bilo slabo, če bi se vse želje in voščila uresničila. Napili smo na zdravje in srečo z dobro kapljico ali šampanjcem. Potem pa je še teklo v veselem razpoloženju do jutranjih ur. Marsikdo se je vračal z mačkom in glavobolom domov z negotovimi koraki; zato je bilo včeraj dopoldne tako mrtvilo po mestnih ulicah. Morda bomo čez nekaj dni zvedeli za točne podatke, koliko vina, piva in likerjev so Tržačani spili in koliko slaščic, klobas in drugih dobrot so pojedli na Silvestrovo. Pravijo, da so pivov,arne za ta dan pripravile 200 hi piva, da so slaščičarne vripravile 600 stotov slaščic itd. Lansko leto je priredilo silvestrovanje več prosvetnih društev, letos pa je to uspelo le prosvetnemu društvu «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu'. Dvorana na stadionu «Pr vi maj» je bila več kot nabito polna občinstva, zlasti mladine. Prostori bj morali biti vsaj trikrat večji, da bi se pari lahko malo bolj brezskrbno zavrteli. Po okoliških vaseh ni bilo posebnih prireditev. Domačini so se zbrali v gostilnah, mnogi pa so odšli ali v mesto ali onstran meje. Veliko silvestrovanje je bilo v Sežani v lepi, novi športni dvoranj ter v vseh prostorih hotela Triglav. Polno gostov je bilo tudi v drugih gostilnah. Onstran meje se res znajo pošteno zabavat i, saj so imeli kar tri dni praznika, lokali pa so bili na Silvestrovo nepretrgano odprti. Kakor smo že omenili, je mnogo Tm žačanov odšlo na silvestrovanje v Koper in Portorož, kjer so se v hotelu ePalace» zbrali tudi gostje iz raznih krajev Slovenije, ki so jih zabavali Veseli tržiški fantje. Tudi v hotelu «Triglav» in «GaIeb» v Kopru so poskrbeli za veselo razpoloženje številnih gostov. Kot običajno so silvestrovali tudi obmejni organi na vseh blokih, tudi dvolastni-ških, najbolj pa na mednarodnem bloku pri Fernetičih. Najprej so jugoslovanski funkcionarji povabili italijanske obmejne organe in finan-carje v bar na jugoslovanski strani, kjer so jim lepo postregli in si izmenjali voščila in darila, nato pa so jugoslovanski stražarji in cariniki odšli na italijanski blok, kjer so jim njihovi italijanski kolegi priredili zakusko v gostilni pri Krtu. Tržačani so pač takšni; tudi če gre slabo, si ob novem letu privoščijo nekaj boljšega, če le morejo. Mnogi pa »i niso rhogli privoščiti kdo ve kaj in so ostali doma. PRITOŽBE UPOKOJENCEV Nerešeno vprašanje zdravniške oskrbe m vec pomafrn,o. Z glavo ob zid Zaradi rane in podplutbe na glavi so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku 89-letno Catgrino Beck vd. Paie-rini s Trga Sansovino, katero je spremila V bolnišnico njena 33-letna vnukinja Lina Carnelli. ki 6tanuje z njo, Carnellijeva je izjavila, da je stara mati v njunem stanovanju, ko je vstajala s postelje, nerodno padla na tla in udarila z glavo ob zid. Ze dolgo časa razpravljajo o vprašanju tistih delavcev in uslužbencev, kii tio že upokojeni, ki pa iim INPS šc^ni izročil pokojninskih knjižic. Pri tem gre za okrog 6 do 7 mesecev čakanja, potem ko gredo prizadeti v pokoj. V tem času nimajo ti delavci in u-služhenci možnosti, da dokažejo, da prejemajo pokojnino ter zato po razlagi bolniške blagajne (INAM) nimajo pravice do zdravstvene oskrbe, kot jQ določa zakon INAM je skušal rešiti to vprašanje na pol 3. decembra je izčal odredbo, s katero zagotavlja tem upokojencem v prehodni dobi podredno zdravniško oskrbo. Prizadeti se namreč lahko obrnejo na zasebnega zdravnika, k'i jim predpiše tudi zdravila. Vse to pa mora plačati sam. Ko pa se položaj upokojen- cev po sedmih mesecih uredi, jim INAM povrne del utroškov za zdravnika in za zdravila. Seveda mora upokojenec predložiti zadevna potrdila in recepte. Takšna rešitev je seveda nezadovoljiva in tudii krivična. Posredno zdravniška o-skrba je nesocialna in pomeni korak nazaj. Upokojenec je z denarjem vedno zelo na tesnem, pa naj plačuje še zdravnika in zdravila. Ko to stori z velikimi žrtvami, rpu povrnejo kvečjemu četrtino stroškov, pač po tabelah, ki veljajo pri INAM za zdravniške preglede. Zato se morajo sindikalne organizacije in INČA še naprej prizadevati, da se najde za te primere primernejša rešitev, če se že ne mor odpraviti vsa ta birokracija pri INPS. Ponekod namreč dobe upokojenci, takoj ko nehajo delati, pokojnino in pokojninsko knjižico, le v naši državi je to še vedno le pobožna želja. Povišanje najemnin Z včerajšnjim dnem se je povišala najemnina za 20 odstotkov na vsa stanovanja, poslovne prostore, obrtniške delavnice in zasebne urade, kj upadajo v tako imenovane blokirane najemninske pogodbe. Povišanje se računa na osnovi najemnine, ki jo je ajemnik plačal 31. decembra 1956. Povišanje najemnine se zmanjša za 10 odstotkov za vse tiste najemnike, ki živijo v hudi gospodarski stiski, najemnike, ki imajo nizke plače in ki morajo vzdrževati veliko družino, in najemnike, ki nimajo zadostnih pokojnin. Poleg tega pa zakon določa samo 10-o.dstotno povišanje za vse stanovanjske ali poslovne proutore, za katere je bila najemninska pogodba sklenjena po 31. oktobru 1945 in najkasneje do 1. marca 1947. leta. Zakon pa ne predvideva nobenega povišanja za neprimerna stanovanja, kot na primer kletna stanovanja, en sam stanovanjski prostor brez pritiklin, barake itd. Hkrati pa zakon določa, da se ne sme povišati najemnina slepcem in gluhonemim, upokojencem INPS, vojnim in delovnim pohabljencem in invalidom itd., če nimajo v družini nobene druge osebe, ki ima reden zaslužek. Povišanje najemnine ve nanaša tudi na sostanovalce, ki so v enakem položaju kot redni najemniki. Pri tem pa je treba omeniti, da povišanje najemnine ne sme preseči 40-kratnega povišanja najemnine, ki jo je stanovalec plačeval pred 12. oktobrom leta 1945. V tem primeru se mora povišanje najemnine ustaviti, ko je do-reglo omenjeno 40-kratno povišanje, in sicer do leta 1960, Za stanovanja, ki so bila prvikrat zasedena Po 31- oktobru leta 1945 in pred I. marcem 1947, povišanje ne sme preseči enkrat toliko, kolikor je znašala začetna najemnina v najemninski pogodbi. Za kinematografe, plesne dvorane, bare, kavarne, prodajalne likerjev, restavracije (od tretje kategorije naprej), zlatarne in trgovine z luksuznimi predmeti, luksuzne frizerske salone, luksuzne parfumerije in cvetličarne, velike krojačnice za moške, velika modna podjetja za ženske, trgovine s kožuhovino, krožke itd., je treba plačati 40-odstotno povišanje najemnine, ki pa ne ume preseči 50-kratnega povišanja najemnine, ki so jo plačevali pred 12. oktobrom 1945. Poleg tega pa opozarjamo najemnike, da v primeru, da dobijo od hišnega lastnika ali upravnika sporočilo o povišanju najemnine, ki po njihovem mnenju ne ustreza zakonskim predpisom, morajo to povišanje takoj zavrniti s priporočenim pismom. Hkrati pa morajo plačati najemnino povišanjem, ki f>a imajo za pravilnega. Morebitni spor mora biti naknadno rešen. so zelo značilne, če pomislimo na tako visoko število voditeljev, to je uslužbencev, ki niso v uradniškem sestavu. Poleg tega pa ima podjetje Acegat tudi ogromno šdevilo uradnikov. Na vsaka 2,62 delavca pride en uradnik. To je zelo visok odstotek, če ga primerjamo s številom uradnikov in številom delavcev v velikih zasebnih podjetjih. Ne smemo pozabiti, da so med delavce vključeni tuči vsi vozači in sprevodniki. Ta visoki odstotek voditeljev in uradnikov se še bolj odraža pri izdatkih oziroma pri plačah. 13 voditeljev dobi v 12 mesecih skupno 28 milijonov 624.356 lir plače, brez drugih nagrad, doklad in raznih izrednih dodatkov, kot na primer za potne stroške itd. Za uradnike pa izda podjetje letno skupno 1 milijardo 217 milijonov 100.000 lir za plače, socialno zavarovanje, za razne dajatve in za obleko, za delavce pa skupno 2 milijardi 158 milijonov 800 tisoč lir letno. Kot vidimo torej, ima podjetje Acegat za uradnike več kot polovico stroškov od stroškov, ki jih ima za delavce. To so stroški za osebje, ki jih predvideva proračun Acegat za letošnje leto. Sicer pa vprašanje osebja ni še rešeno. Medtem ko ima podjetje tako visoko število uradnikov, med delavci še vedno primanjkuje delovna sila. Dogaja se. da morajo delavci delati več nadurnega dela, da je na nekaterih področjih dela občutno pomanjkanje delavcev in da daje podjetje Acegat določena dela zasebnim podjetjem, kot na primer kopanje jarkov za popravilo podzemeljskih vodnih, plinskih in električnih napeljav. To pomeni, da se je do sedaj voditvo podjetja Acegat branilo sprejemati v službo večje število nekvalificiranih delavcev. Vprašanje osebja ie zelo resno. Tega vprašanja ni mo-Soce reševati kar z zmanjšanjem števila uradnikov. Nihče ne more in ne sme misliti na takšno rešitev, ki bi vrgla na cesto veliko’ število ljud:. Da je prišlo do takšnega r,položaja v tem občinskem podjetju, so krivi le dosedanji upravniki in predvsem tiste politične stranke ki so te upravnike postavile.’2e vsa leta, odkar ima podjetje visok primanjkljaj, so opozicijske stranke v občinskem svetu zahtevale vključitev svo-J ih predstavnikov v upravne in nadzorne organe podjetja Acegat, Hkrati pa so zahteva-le od občinskega odbora, naj pove, p kakšnimi kriteriji nameščajo uslužbence. Toda vse zaman. Do sedaj so štiri vladne stranke delale same brez nadzorstva velikega dela predstavnikov prebivalstva. Mnogokrat smo že pisali o pritožbah sindikalnih predstavnikov in občinskih sveto- valcev proti diskriminacijiike-mu načinu zaposlitve osebja v tem podjetju. Poleg tega pa so predvsem sindikalisti večkrat protestirali zaradi nepravilnega razmeščanja u-ulužbencev. Dogajalo se je in se gotovo še dogaja, ca je v nekaterih uradniških oddelkih preveč uslužbencev, v drugih pa premalo, To ogromno škodi dobremu poslovanju podjetja in ustvarja med uslužbenci nezadovoljstvo. Na prihodnji razpravi o proračunu in o celotnem položaju v tem podjetju bodo gotovo prišla na dan vsa ta dn še čruga vprašanja, ki jih bo moral občinski svet rešiti. Qsebje, uradniško in delavsko. je danes tisto, ki je. Tega števila sedaj ni mogoče zmanjšati z navadnim u-pravnim postopkom. Treba pa ga je pravilno razmestiti in uporabiti, da bo pravilno razdeljeno po vseh delovnih-mestih. Podjetje Acegat ni zasebno, ampak javno podjetje, ki nudi prebivalstvu najvažnejše usluge in mu cobavlja vodo, električni tok in gorilni plin. Zato je za delovanje tega podjetja zainteresirano vse prebivalstvo, ne glede na njegovo politično ali narodnostno pripadnost. Vse prebivalstvo, brez razlike, ima pravico spoznati, kako nastavljeni upravitelji, to podjetje upravljajo. Ce je podjetje slabo upravljano, kot je bilo do sedaj, mora za to plačati predvsem delovno ljudstvo. Do sedanje negospodarsko upravljanje Acegata je povzročilo tako visok primanjkljaj, ki ga bodo lahko krili delno z dobrim upravljanjem, večji del pa s povišanjem cen mestnih prevozov in povišanjem tarif drugih uslug. To pomeni, da bodo glavni del dosedanjega primanjkljaja morali kriti revnejši ljudje, delavske družine, ki imajo že tako in tako strogo odmerjene dohodke. In prav tega se mora zavedati sedanji občinski svet. Zato pričakujemo, da se bodo občinski svetovalci resjno lotili celotnega vprašanja podjetja Acegat in ga rešili na način, da bo v korist javnosti in vsem uslužbencem podjetja. Posledice vinjenosti V zadnjih urah minulega leta so morali sprejeti s pridržano prognozo v bolnišnici tudi 69-letnega Riharda Ščuko iz Ul. Bazzoni, ki zdravnikom ni znal povedati, kako se je ranil na glavi. Namesto njega pa so bolničarji Rdečega kriza, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom, izjavili, da so ga okoh 20. ure 31. decembra na tleh v bližini urarne Cacallar v Ul. delle Torri. Ker je bil ščuka tudi nekoliko vinjen, so mnenja, da je verjetno padel na tla in z glavo udaril ob pločnik. Zdravniki so si zaradi njegovega stanja pridržali prognozo. Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Izpred kazenskega sodišča Avtomobilski na dvajset mese Čeprav je pred sodiščem zanikal priznanja na policiji, je bil na osnovi neovrgljivih dokazov obsojen Kljub temu, da je 251etni Dario Michelazzi iz Ul. cel Friuli tako državnemu tožilcu kakor tudi sodišču odločno zanikal tatvine, katerih so ga obtoževali policijski organi, ga je sodni zbor ir v w* • «< fr- " sr - ~ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiitriiiiiiiitfiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii PRIRODA JE POGOSTO NERAZUMLJIVO MUHASTA (M kod idealno sterilna voda kanadske reke Silver Creek Med številnimi tovrstnimi zanimivostmi je tudi sladka voda «mladega» jezera v ZDA in izredno kisla voda Ria Agria SREDNJI VZHOD JE ŠE VEDNO V KRIZI Kaj povedo v Siriji in Jordanu Slovenci bi se prav gotovo ne smeli pritoževati nad radodarnostjo prirode. Na tem razmeroma majhnem koščku zemlje, ki predstavlja Slovenijo, imamo zbranih toliko lepot in zanimivosti, da jih toliko zlepa ne najdeš zbranih na tako majhnem prostoru. Čudovite podzemske jame, reke ponikalnice, slapovi in jezera, cela vrsta toplic in drugih vrelcev; skratka celo bogastvo prirodnih lepot in zanimivosti. Podobnih zanimivosti pa zasledimo tudi marsikje drugje. V tem našem kratkem prikazu bomo skušali orisati nekaj prirodnih zanimivosti, ki zares zaslužijo posebno pozornost. Začnimo: Skoraj na meji med Čilom in Argentino teče reka Rio Agrio. Ta reka pa ni kot toliko drugih. Njena značilnost je, da je njena voda kisla, oda ne v smislu običajnih kislih voda. ali kot jim nekateri pravijo tudi slatine, kakršne imamo na primer v Radencih ali Rogaški Slatini. Rio Agrio ima vodo, ki je po okusu podobna limoninemu soku in ko prebivalce dežele, koder Rio Agrio teče, žeja in bi si radi privoščili dobre pijače, ki bi jih odžejala, zajamejo v reki kozarec njene kisle vode, jo malo razredčijo in imajo takoj pri roki kozarec dobre limonade. Reka je torej radodarna, vendar velja to le za ljudi, kajti živali te vode ne pijejo niti če so skrajno žejne. Od kod pa ta posebna kislina v vodi? Voda izvira povsem «sladka», to se pravi, da ima ob izviru vse lastnosti normalne vode. Značilen okus pa dobi šele pozneje in sicer zaradi vretja nekih rastlinskih plodov, katerih drevje raste ob gornjem toku Ria Agria. Če je Rio Agrio prekisel, je voda nekega malega je čistili. Sicer pa je to jezero zanimivo tudi z drugega gledišča. Jezero, o katerem govorimo, je zelo «mlado». Pred kakimi desetimi leti je to jezero bilo le navadna mlaka, nič večja od nekdanjih kalov, kamor so do pred leti naši kmetje gonili napajat živino. Nekega poletja pa, ko je v vsej deželi vladala izredna suša, je začela v tem ka-iu voda — naraščati že v tem je posebnost — v suši se jezero rodi. V nekaj tednih je voda tako narasla, da je preplavila celo kotanjasto o-kolico in tako je zanimivo jezero dejansko nastalo. Voda pa je hkrati dobila iz« redno sladek okus. Ljudje, ki so se s tem primerom u-kvarjali, menijo, da je voda podzemskega izvora in da priteka na dan že sladka. Tretji zanimiv prirodni pojav te vrste je voda večjega potoka v Natalu, v Južni A-friki. Potok Huta je pravzaprav ponikalnica, kot naš Ti-mav. Prvih osem kilometrov toka ima Huta povsem normalno, tako rekoč brezbarvno vodo, ko pa po osmih kilometrih ponikne, privre čez dva kilometra na dan temno-plava voda, ki je zelo podobna vodi. v katero dajo perice plavilo za izplakovanje perila, da postane bolj belo. Brž ko pa se tok vode nadaljuje in se vanj steka voda več pritokov, se voda razredčuje in postaja njena barva bolj svetla, tako da jo ob izlivu komaj še ločimo od druge «normalne» vode. Za to zanimivost pa so kmalu odkrili vzroke: v dveh kilometrih podzemskega toka teče voda skozi plasti bakrenih soli, ki dajejo vodi značilno barvo. Z naštevanjem zanimivih posebnosti pa še nismo pri koncu. Silver Creek je reka. ki izvira blizu Bauffa v Kanadi. Njena voda pa je. rekli bi, idealno sterilna. V tej najdeš najmanjše klice. Z vodo te reke so napravili tudi sledeči poizkus: odkrit kozarec te vode so postavili sredi mesta, kjer kar mrgoli bakterij. Po nekaj urah niso našli v vodi niti ene bakterije niti ene klice, dočim bi se jih v navadni vodi v tem času in teh razmerah nabralo toliko, da bi jih ne mogel sploh več šteti. Vzrok te sterilnosti je v tem, da je v tej vodi mnogo srebra. Za konec bomo zabeležili še eno zanimivost. Severno od Bergena na Norveškem je tako imenovan Fjord treh con. Značilnost vode tega fjorda je v tem, da je sestavljena iz treh vodoravnih plasti. Pr- vi, gornji sloj je sloj sladke vode. Debel je okoli tri metre. To je v glavnem voda, ki priteka v fjord s kopnega. Pod tem slojem je sedem metrov debel sloj slane morske vode. Dočim žive v gornjem sloju sladkovodne ribe, žive v tem morske ribe. Na dnu pa je še sloj «mrtve vode*. ki jo nazivajo tako za- to, ker v njej ne živi nobeno živo bitje, razen nekaterih bakterij, ki sicer žive v blatu in močvirjih. Ta voda je zelo nasičena z žveplom. Pri tem je zanimivo še to, da se sloji tudi pri največjih nevihtah med seboj ne pomešajo. Loči jih pač med seboj njihova relativna teža. Zadnji dogodki v Siriji in Jordanu ter dogodki, ki so z njima v zvezi, niso povsem ločeni pojavi niti odraz le nekih notranjih motenj v teh dveh državah, ampak gre za globoko in resno politično krizo vsega Srednjega vzhoda, gre za krizo, 'ki se je pred kratkim razbuhtela vprav v zvezi z napadom na Egipt, to se pravi v času, v fazi, v katero je danes dospel pro. ces političnega razvoja na tem področju, in iki se zaradi značilnosti sodobnih mednarodnih razmer in zaradi splošnih pogojev more in mora označiti kot zelo delikatna. Po neuspehu anglofrancoskega napada na Egipt se je središče političnih trenj na tem področju premaknilo bolj na se. ver, ali bolje, vrnilo se je na tisto točko, kjer se je ta proces najbolj odražal pred začetkom sueške krize. Sirija, delno Saudova Arabija. v zadnjem času pa čedalje izraziteje tudi Jordan, so bili skupno z Egiptom nosilci političnih teženj po arabski enotnosti, ki so bile usmerjene k popolni neodvis. nosti in enakopravnosti vseh arabskih držav. V smislu takih skupnih teženj so bili v preteklem letu storjeni resni kO' raki. Po nastanku precej ne-precizirane tripartitne arabske zveze med Sirijo, Egiptom in Saudovo Arabijo, je prišlo do sirsko .egiptovskega vojaškega pakta, nato do ustano' vitve skupnega vojaškega poveljstva med Sirijo, Jordanom in Egiptom, nadalje do sirsko-jordanske gospodarske unije in končno do predloga o sirsko.egiptovski zvezi. Nemajhen delež pri tem je imela tudi odločna podpora Sirije, Egipta in Saudove Arabije Jordanu in tudi določanje višine finančne pomoči vseh teh treh dežel, s katero naj bi Jordan nadomestil dosedanjo britansko finančno pomoč, kar naj bi mu omogočilo odpoved anglo-jordanskega sporazuma, Pritisk, ki so ga po bagdadskem paktu vršili tako na Sirijo kot na Jordan, da bi ju odtegnili od Egipta in ju prisilili v bagdadsko skupnost, je bil brezuspešen. Nasprotno, odnosi med omenjenimi deželami so postajali čedalje bolj tesni in tedaj je prišlo do spre. membe smeri glavnega pritiska. Ko pa je tudi Egipt vzdržal pritisk in izšel iz krize okrepljen, pa čeprav si bo moral težke posledice dalj časa zdraviti, se je pritisk ponovno preusmeril na Sirijo in Jordan. To nam potrjuje, da je osnovni namen posa. meznih velikih zapadnih sil na tem področju in sicer ohranitev njihovih političnih položajev in gospodarskih privilegijev ostal še naprej nerešen. Glavna ovira pa je vprav ta nezlomljiva arabska enot. r.ost, to povezovanje skupnih akcij arabskih dežel, ki težijo k popolni neodvisnosti in k lomljenju okovov tujega vpliva v svojih deželah. Neposredno po relativnem izboljšanju razmer in po neuspehu anglo-francoskega napada na Egipt, so se takoj razširile vesti o odkritju za. rote v Siriji. Ta zarota je imela za cilj, da v času vojne z Egiptom in ob vmešavanju sirskih vojaških sil v tem sporu pride v deželi do dr-žiavnega udara. Odkrite so bile tudi večje količine orožja, ki je prišlo iz Iraka. Irak je sicer proti tem vestem protestiral, toda v zvezi s temi protesti in zaradi tega, ker so se odnosi med Sirijo in Irakom še bolj zaostrili, so prišle tudi vesti o vznemirljivem premiku iraških čet proti severnim mejam Sirije. V času tega razvoja dogod. kov je oster nastop jordanske vlade proti anglo - francosko-izraelskemu napadu na Egipt spravil v tej deželi na površje še zahtevo po odpovedi anglo-jordanskega sporazuma in po ukinitvi pravic Velike Britanije, da ima na jordan. skem ozemlju svoja vojaška o-porišča. Novoizvoljeni jordanski parlament je te zahteve in sklepe odobril. Jordanska vlada pa se je znašla pred grožnjo, da bi ti ukrepi pomenili prekinitev jamstev glede teritorialne integritete Jordana. Tem grožnjam so sledili še opomini z Zapada, češ da Sirija, Egipt in Saudova Arabija ne morejo nuditi Jordanu učinkovite finančne pomoči. To v zvezi z razmera, mi v Jordanu. V Siriji pa so se razmere še mnogo bolj zaostrile. Čedalje bolj se jasno vidi, da je zarota, ki so jo bili pred kratkim odkrili, izredno resna in da je plod nevarne in med seboj močno prepletene politične igre. Zaradi sodelovanja v zaroti so bile obdolžene številne politične osebnosti, med katerimi’je nekaj bivših in se. danjih častnikov sirske vojske, nekateri vidni člani seda- njega sirskega parlamenta med katerimi tudi sin bivšega predsednika sirske republike, bivši minister zunanjih zadev, neki vidni član skrajno desnega krila nacionalistične stranke ter bivši minister Hasan El Atraš in drugi. Koalicijska vlada je prišla zato v krizo. Očitki proti njeni «nezadostni homogenosti* pa se zreducirajo v sledeče protislovje: v koalicijski vladi, ki je bila sestavljena na teme. lju tako imenovanega »nacionalnega pakta*, ki so ga sprejele vse politične stranke in skupine, so tudi populistični ministri, hkrati pa so vrhovi populistične stranke v samem vodstvu zarote, in ima namen koalicijsko vlado vreči z oblasti in na njeno mesto postaviti drugo. Vse to pa naj bi se zgodilo s pomočjo iraških in morda tudi drugih tujih sredstev, in, zakaj ne, tudi s pomočjo orožja. »Nacionalni pakt* je s tem dobil močan udarec in v parlamentu je prišlo do pregrupira. nja sil in do ustanovitve »parlamentarne nacionalne fronte*, za katero se je, kot se zdi, že doslej izjasnilo nad polovico ljudskih poslancev. Sporazum o »parlamentarni nacionalni fronti* temelji na istih osnovnih načelih, na ka. terih je bil zasnovan »nacionalni pakt*. Tudi ta pakt ostaja temelj splošne enotnosti, zato pa je izgubil značaj skupnosi vseh političnih strank in grupacij. V njem namreč ni populistov, niti majhne frakcije nacionalistične desnice, niti določenega števila neodvisnih poslancev. V pogojih tako obsežnih vprememb v parlamentu tu med strankami je nujno prišlo do ostavke vlade Sabri Asalija. V Damasku se je začel proces proti zarotnikom, katerih del se je umaknil čez mejo. Sirija se je ponovno znašla v resnih razmerah in hkrati v politični krizi. Toda ne glede na to, do kdaj bo vladna kriza trajala razvoj dogodkov v Siriji kaže, da v Siriji še vlada vedno resnična in iskrena težnja po medarabskem sodelovanju ter težnja po neodvisnosti. Od te platforme osnovnih načel politične neodvisnosti in enakopravnosti so se ločili le tisti posamezniki in manjše skupine, ki se jih dejansko niko. li niso držali, ampak so na njo pristali le v nujnem kompromisu. Toda vprav na tej ................................................................................................................... mn..............ihhhhi platformi se zbirajo sedaj mno- gi drugi, ki*so se teh načel o- DESETLETNI PREGLED DELA VAŽNE SLOVENSKE USTANOVE Sprehod po razstavnih Akademije za igralsko dvoranah umetnost zera v državi Milwakee | vodi ne morejo živeti niti (ZDA) presladka. Vzrok gornjega primera so znanstveniki kmalu odkrili, vzroka drugega primera pa še niso raz- najbolj okorele bakterije, ki sicer prenašajo vse mogoče antibiotike. V njej tudi pod najboljšim mikroskopom ne Pred dnevi je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani retrospektivna razstava A-kademije za igralsko umetnost. Čeprav je bila ta razstava zamišljena že v letu 1954, ko je Akademija prejela z Dunaja povabilo, naj se udeleži Evropske gledališke razstave, ni bila zamisel izvedljiva do letošnje zime. Razstava je bila odprta z namenom, da s sistematičnim u-rejenim gradivom pokaže občinstvu desetletno delovanje te visoke gledališke šole. Namen razstave je tudi bil, da dokaže umetniško-vzgojne in znanstvene metode sodobne učne ustanove. Akademija je bi la ustanovljena z uradnim odlokom 90. oktobra 1945, z rednim delom pa je začela v marcu 1946, študijskega leta 1945-46. V drugem študijskem letu, v aprilu 1947, je opravila prvi javni nastop z uprizoritvijo Shakespearove komedije uMnogo hrupa za nič», ki je za to sezono prešla v redni repertoar Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. In tako je nemara lepo in prav, če ljubljanska igralska akademija kot najstarejša sodobna gledališko-vzgojna ustanova v Jugoslaviji ponazori vsaj z izborom svojih dokumentov namen in pomen, delo in u-spehe desetletne dejavnosti, saj se vsa slovenska gledališča že dobrih pet let dopolnjujejo z absolventi in diplomanti te ustanove in marsikateri izmed njih sodeluje tudi v gledaliških in sorodnih ustanovah po drugih jugoslovan- Organizacija retrospektivne razstave, ki naj bi sistematično in nazorno prikazala desetletni razvoj takšne ustanove, je, kakor sleherna gledališka razstava, vezana na izročilo. na izkušnje, na ugled takšne znanstvene discipline, kakršna je gledališka zgodovina s pomožnima strokama gledališke bibliograf ike m arhivistike. Pravega izročila v tem pogledu vsaj na slovenskem kulturnem območju ni. saj je začela šele Akademija sistematično zbirati in ocenjevati gradivo in ta predel kulturne preteklosti s specifičnim, točno, z gledališkim namenom. Tako je bila organizacija te razstave tedaj skoraj povsem navezana na lastne vire. Nastale so tako tri poglavitne skupine, ki so tudi na razstavi deljene. V srednji dvora- torej že v poletnem semestru \ skih republikah. Mihih, iihiihii, hihihiih minimum..................................................................hihiihiih.....iimmimi......ihiiiiiiihhiiihhihiihhii..hihiihii....■■■.................................. mmi.iun....mu......mimimmmmm..............m,m..,.m................... mm..........um Usodni intermezzo Ljubezenska zgodba iz življenja beneških Slovencev 6. Vstopil je. V hiši je bila »amo Irena. Stala je pri mizi in likala temnozelene sukne-n» hlače. Bile so Frankove. Ko je zagledala Cirila, ji je zletel likalnik iz rok. Vsa prebledena je pogledala ven. Cirilu je udarila kri v glavo. »Pozdravljena,* je rekel, se ji približal in stegnil desnico. Rahlo jo je prijela in vztrepetala. «Irena, kaj to pomeni?* jo je vprašal. »Vse ti lom povedala, vsedi «e!» mu je odgovorila. Ciril jo je v divji strasti objel in jo hotel poljubiti, a se mu jje z močjo izvila. »Puati me, Ciril, pusti me! Da... čutim se,,, čutim se krivo pred teboj, a povedati ti moram, da te ne ljubim več. Ne vem... bilo je tako,..* »Irena, Irenal Ali govoriš remioo? Ne. ne in ne! Ng more biti... Lažešl* »Pač, Ciril, veruj mi, jaz ne čutim ničesar več do tebe.* Ni vprašal drugih pojasnil, obrnil se je in molče odšel, Na stopnicah je srečal Potokarjevo, ki je nesla mleko iz hleva. Pozdravila ga je, a on. kakor da je ne vidi, je molče nadaljeval pot. Prišel je domov, cbjel mater in očeta Zelo so ga bili veseli, a on se je drzel žalostno. Ni s« smejal, ni govoril. Popil je kozarček zganja in šel spat, ne da bi povečerjal. Mati je vedela, kaj mu je, a mislila si je, da je čas zdravnik in bo ozdravil tudi njenega sina. Tisto noč in še mnogo drugih Ciril ni zatisnil oči. V temi je videl Ireno. V mislih je izzivalno stala pred njim. Tako so minevale Cirilu noči in dnevi v mukah in trpljenju. Preden re je vrnil v Belgijo, so fantje na vaški praznik priredili ples. Plesali so v gostilni in godel je domači godec. Ko je Ciril prišel na ples, je videl, da se Irena vrti s fantom v uniformi. Bi bil raje v'del, da bi mu gorela hiša in ves denar, ki ga je zaslužil v Belgiji. Obstal je. Irenin »kavalir* je vse to opazil. Pritisnil jo je še bolj k sebi. Ona mu je položila glavo na prsi in zgubljeno plesala, kakor da je ni tu. Ciril ni mogel več vzdržati. Stopil je v gostilno in ukazal gostilničarju: »Prinesi vsakemu, kolikor želi piti.* Iz denarnice je vzel desettisočak in ga vrgel na mizo. Tako si je hotel dati duška. Vri so pili z njim in kmalu bili pijani. Ciril je začel peti na ves glas, V njegovem gmsu je bila jeza in jok. Fantje so zapeli z njim in njihovo petje je prekosilo harmoniko: «Roš vitela ljubica. kako se boš jokala, jaz se bom tebi smejal'* K sebi sq povabili tudi godca, ki jih je spremljal s harmoniko. »Za nas godi, ne za ,rmeline'» sc mu rekli fantje. Ples je zastal. Franko in kolegi, ki so bili z njim, so razumeli, da se je vse to zgodilo zaradi njih. Med njimi in fanti je nastala velika napetost. Prišlo bi bilo kmalu do pretepa, da se niso vmešali orožniki. Zaprli so gostilno in vsak je moral po svoji. Tako se je maščeval u-bogi Ciril. Ko je prišel v svojo spalnico, je sklenil, da ne ostane doma. Ni mogel trpeti in gledati, da mu drugi objema Ireno. Se isto noč je pripravil kovček. Zaman so bile materine prošnje, naj ostane. Naslednjega dne je odšel. * * * Ireni se je zdelo, da ni na svetu bolj srečnega bitja kot je ona. «Zdi se mi, da živim v gradu sreče in veselja,* je večkrat ponavljala materi. Toda ta grad sieče in veselja je bil zgrajen na šibkih in nezdravih stebrih. Nihče je ni mogel potolažiti, ko ji je Franko povedal, da je premeščen v Piemont. Obupno je jokala. čeprav ji je obljubljal, da ji bo pisal in da jo poroči, ko bo dopolnil 27. leto. Njena naivna mati je bolj verjela njegovim besedam kot ona. Tisti dan, ko je Franko odšel, ga je spremljala na njegovo željo do Čedada. Z njim je šel tudi neki njegov kolega. V Čedadu sta pozdravila Ireno in stopila v avtobus, ki ju je peljal v Videm. Od tistega dne je zaman čakala Frankovih novic. Ni se več oglasil Med njima je bilo vse končano. • * * Meseci so minevali. V Laznici je šlo vse po starem. Tudi Irena je bila že skoraj pozabila na to, kar je bilg doživela s Frankom. Nekega mrzlega decembrskega jutra pa je od vseh ljubljena in spoš'ovana Cirilova mati padla na ledu pri vodnjaku: zdrsnilo se ji 1e, padla je vznak in si prebila lobanjo, Fobrali so jo nezavestno, odnesli v dolino in potem peljali v čedadsko bolnišnico. Oče je hitro posla' sinu brzojpvko v Belgijo, Cez tri dni je bil Ciril doma. Na srečo z materjo ni bilo tako hudo kot se je sprva zdelo. Zdravniki so rekli, da bo o-zdravela v petnaistih dneh. Po obisku Pri materi se je Ciril vrači! proti domu. Stopa! je s hitrimi koraki in ko je šel u Ravnice proti Laz- nici, je dchitel Ireno. »Zdravo, Cirjl,* mu je rekla in podala roko, «si videl mamo, ah ji gre kaj bolje?* ga je vprašala. «Hvala za tvojo skrb. Upamo, da r.e bo hudega. Ce bo šlo vse prav, bo čez, petnajst dni doma» ji je odgovoril. Molče sta stopala dalje. Cez nekaj časi ga je Irena vprašala: . «Ciril, ali si zelo hud name?* .(Nimam pravice biti hud Vsak čiovek je svoje sreče kovač. Ce misliš, da jo z drugimi laže skuješ, Bog ti daj srečo.* j-.' hladno odgovoril, «Nič več nimam z njim. Sovražim ga. Ne vem, kaj bi dala, da bi si pridobila tvoje spoštovanje. Vem pa, da mi ne boš mogel nikoli odpustiti. Sedaj vem. da kar sem imela z njim, ni bila ljubezen. Ljubila sem samo . ..» «Kje je on sedaj?* ji je segel v besedo. «Ko je odhajal, mi je rekel, da so ga premestili v Piemont.* «Ha, premestili' Seveda, premestili so ga. ko je sam zaprosil. Nasitil se le je, pa je odšel.* «Zakaj st tako oster sodnik, Ciril?* «Resnica je,» ji je‘ vrgel v obraz in jo pogledal v oči. Bile so polne solz. «Sediva'» ji je rekel. Vsed-!a sta se. »Mnogo sem trpe' in trpim še danes zaradi tebe,* je začel. »Misli si, kako nn je bilo pri srcu, ko sem vedel, da te drugj poljublja. Ljubil sem te bolj ko vse na svetu in te ljubim še danes* «Ce me res ljubiš, odpusti mi. Vse naj se vrne kakor je bilo prej. ..» «Da, vse naj se vrne, kakor je bilo prej. Ne želim si drugega, toda ti, ali si takšna kot si bila prej? Ce nisi takšna, čeprav te ljubim, bi ti ne mogel odpustiti.* Na te preposte Cirilove besede, ki »o jo zadele v dno duše, je obupno zajokala in z dlanmi zakrila obraz. ((Izgubljena sem, vse je izgubljeno. vse. vse je izgubljeno,* je jokajoče ponavljala Irena. Počasi sta stopala proti domu. Pri Devici Mariji se je oglasil zvon in naznanjal uro noči. Zvonilo je kakor nekdaj , . . Toda samo zvonjenje je bilo tako, vse drugo pa je bilo spremenjeno. IZIDOR PREDAN KONEC. ni Jakopičevega paviljona so vse javne predstave Akademije, v levi dvorani so produkcije in gostovanja, v desni pa sistem in metoda, ki se uveljavljata na šoli. Kakor je že rečeno, je v srednji dvorani malodane po popolnem kronološkem zaporedju razstavljeno vse tisto gradivo, ki pojasnjuje nastanek in učinek javnih prireditev Akademije v desetih letih njenega obstoja. Dokumentacija obsega gradivo o uprizoritvah petindvajsetih domačih in tujih gledaliških besedil od Shakespearovega «Hrupa» (194 7 J do Anouilho-vega «$krjančka» (1956). Posebna pozornost velja dokumentaciji tistih uprizoritev, s katerimi je ljubljanska akademija predstavila jugoslovansko gledališko šolstvo v tujini, Osrednji predel eksponatov je tudi razmeroma mno-goličen: originalni osnutki, fotografski posnetki, tisk, makete, kostumi, Leva dvorana dopolnjuje v razmeroma skromnem izboru srednjo dvorano. Ta minimalni izbor so zahtevala predvsem nezadostna finančna sredstva, s katerimi Akademija nabavlja arhi-valno gradivo za svojo fototeko. Tabele in grafikoni v tej dvorani pojasnjujejo s poljudno nazornostjo socialno in krajevno poreklo slušateljev (tu lahko omenim, da na Akademiji študirajo štirje slušatelji iz Trsta, ki jih je poslalo tržaško SNG), njihovo dejavnost, njihove študijske u-spehe in neuspehe, njihovo zaposlitev po zaključenih uh nezaključenih študijah v poklicnih gledališčih. Desna dvorana s svojimi eksponati ponazarja učni sistem in delovne metode pri praktičnem in teoretičnem izobraževanju mladih igrulcev, režiserjev in dramaturgov. Pozornost pri izboru eksponatov je bila u-smerjena predvsem v vse tiste panoge gledališkega šolstva, ki so v Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani doživele navzlic skromnim sredstvom znatno modernizacijo ne le v primeri z amaterskimi poizkusi nekdanje gledališke vzgoje na Slovenskem, pač pa tudi v primeri s sodobnima državnima institucijama v Zagrebu in Beogradu. Kulturna zgodovina svetov-nega in slovenskega gledališča, zgodovina baleta, zgodo, vina kinematografije in filmske umetnosti — te na Akademiji še razmeroma nerazvite panoge — gledaliških in sorodnih ved so zahtevale za u-spešno vzgojno delo nove me. I tode, saj za ponazarjanje in | za oceno podatkov in dejstev, ) žet prihajajo v poštev pri tem prijeli v času kompromisov in jih čutijo danes kot lastno stališče. Za sedanji stadij političnega razvoja v Siriji po. staja značilno, da se tiste sile, ki so ta razvoj zavirale, začenjajo rušiti, da pa večina tistih, ki so prej skušali ta političnih razvoj zavirati prehajajo danes na pozitivne pozicije sirskega razvoja. Novo zdravilo proti raku? Ameriški znanstveniki, ki proučujejo in raziskujejo antibiotike, so se pred kratkim sestali na letni skupščini v VVashingtonu, kjer so objavili podatke o nekem novem antibiotiku, ki je pokazal zelo učinkovito delovanje pri zdravljenju raka na miših. Novi antibiotik imenujejo ala-zopepsin, odkrili so ga pred kratkim, prvič pa so ga poskusno uporabili pri zdravljenju rakastih obolenj na miših. V tej zvezi so izrazili dvome v učinkovito delovanje tega antibiotika pri ljudeh, vendar upajo, da bo odkritje tega antibiotika precej pomagalo k hitrejšemu in lažjemu odkrivanju pravega zdravila proti raku. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHItlllllH delu, ne zadošča pisana tn govorjena beseda, pač pa velja argumentacijo v vseh takšnih primerih podpreti s slikovnim gradivom. Prvi rezultat te modernizacije, ki skuša vsaj del gledaliških ved uve. Ijaviti z nazornim poukom, je dovolj obsežna zbirka fotografskega in diapozitivnega gradiva Akademije, saj hrani ar-hiv v letu 1956 že čez o sem tisoč enot samo v diapozitiv-ni zbirki. Gledalcem nudi re. traspektivna ruzstava resda 1* skromen izbor te zbirke, saj ni bilo mogoče smotrno razstaviti več kakor pet sto dokumentov iz različnih zgodovinskih ved, in tudi ne reč kakor pet sto eksponatov, ki ponazarjajo umetniške biografije akademskih predavateljev dramske igre. Splošni vtis, ki ga napravi razstava na obiskovalca, je ugo den. Čeprav obiskovalca »prva zmede, ker se takoj ne znajde zaradi preobilice razstavljenih predmetov, ga Gledališki lizt Akademije za igralsko umetnost št. 12 (Katalog retrospektivne razstave) sistematično vodi od fotografije do fotogra. fije, od makete do makete, tolmači, z letnicami podprt, pove kje in kako je dokument nastal. Razstava, ki bo odprta do 6. januarja 1957, je velik umetniški dogodek. cr«- Ci »riško-b? neški dnevnik V lanskem letu zajela Gorico cgradbena mrzlica* Kiji sta ub ten novar iu odi ija oeno pi nizko •imanjkujejo stanarino V letu 1955 zgradili 438 stanovanj* lani pa 504 Gradbena delavnost v letu 1956 je omembe vredna. Županstvo je izdalo 161 dovoljenj za zidanje. Zgrajena so bila 504 stanovanja z 2205 prostori. V letu 1955 pa je bilo izdanih 119 dovoljenj in zgrajenih 438 stanovanj s 1439 prostori. Obenem je bilo lani izdanih 25 dovoljenj za gradnjo industrijskih poslopij, leta 1955 pa je bilo izdanih samo 16 takih dovoljenj. Te številke dokazujejo, da je v zadnjem času zajela naše mesto velika «gradbena mrzlica«. Zgrajenih je bilo veliko stanovanj za številne družine, ki so dolga leta prosile boljša stanovanja zaradi zdravstvenih in drugih razlogov. Medtem ko danes lahko trdimo, da ne primanjkuje stanovanj s 15.000 do 20.000 lir visoko mesečno najemnino, pa je neizpodbitno dejstvo, da primanjkujejo stanovanja z nizko najemnino med 5.000 do 10.000 lir. Takih stanovanj je odločno premalo, odnosno jih sploh ni dobiti; in vendar je res, da je največ povpraševal-cev po takih stanovanjih-Predvsem zahtevajo taka stanovanja delovni ljudje ž zmernimi mesečnimi prejemki, ki si ne morejo privoščiti luksu-sa, da bi potrošili polovico prejemkov za stanarino, ker Življenjski stroški naraščajo Od lanskega do letošn jega okt. se je indeks povečal za 4,7 odst. Tudi v Gorici življenjski stroški v stalnem porastu Vsedržavni indeks življenjskih stroškov, izračunan za 61 mestnih središč italijanskih pokrajin je znašal v mesecu oktobru 1956- leta 62.70, v septembru 63.05, v oktobru leta 1955 pa 59.91. (Za izračunavanje indeksa označujejo indeks leta 1938 z 1). Indeks se je zmanjšal za 0,6 odstotka v primerjavi z mesecem septembrom letos, povečal pa se je za 4,7 odstotka v primerjavi z oktobrom leta 1955. Indeks prehrambene stroškovne skupine v mesecu ok-tcbru je znašal 73.47, v septembru 74.09, v lanskem oktobru 70.47. Indeks se je spremenil tudi za druge stroškovne skupine. V mestih z nad 250 tisoč prebivalci se je indeks od meseca oktobra 1955 do letošnjega oktobra povečal za 2,5 odstotka v Palermu in za 6 odstotkov v Trstu in Rimu. Indeks življenjskih stroškov v Gorici za tri letošnje mesece je sledeč: Stroškovna skupina Julij Avgust Sept Prehrana 7559 75.14 75.47 Oblačilo 51.19 51 22 51.22 Elektrika in gorivo 49.25 49.38 49.36 Stanovanje 20.46 20.46 21.75 Razni stroški 53.48 56.10 56 10 Skupno 61.87 61.89 62.29 ciovala. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ju odpeljali z rešilnim vozom Zelenega križa, so jima ugotovili hud možganski pretres in druge poškodbe. Njuno zdravstveno stanje je zelo resno. «»-------- Starki je spodrsnilo Ob 17.30 je v Ulici Diaz spodrsnilo 75-letni Mariji Za-kovič iz Ul. Baiamonti 2. Pri tem si je verjetno zlomila levi gleženj in se bo morala zato zdraviti v bolnišnici Brigata Pavia. «»-------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku, tel. 29-72. imajo še druge potrebe. Zaradi tega bi bilo dobro, če bi županstvo in druge u-stanove, ki si prizadevajo, da bi številne goriške družine končno prišlo do zaželenega sianovanja, pričele razmišljati, kako bi z gradnjo cenejših stanovanj pomagale družinam s skromnimi zaslužki, da bi uresničile svoj senj, to je, da bi prišle do skromnega zdravega in svetlega stanovanja po zmogljivi ceni. Umrl je dr. Frane Vidmar Z veliko naglico se je po mestu razširila govorica, da je včeraj popoldne po dolgi bolezni umrl 80-letni sodni svetnik v pokoju dr. Franc Vidmar. Pokojni se je rodil v Idriji; služboval je v Ajdovščini, Bovcu in Gorici. Po širni domovini je bil znan kot zaveden Slovenec, ki mu je ie leta 1923 fašistični režim prizadejal odločilen udarec s tem, da ga je prisilno upokojil. Zaradi njegove protifašistične miselnosti so ga tudi kasneje preganjali in ga internirali v Južni Italiji. Kdor je pokojnika poznal, tr se ga bo vedno spominjal kot družabnega človeka, ki je v vsako družbo vnesel polno mero življenjskega optimizma, ki ga je vedno spremljal na njegovi življenjski poti. Aktivno se je udejstvoval v podpornih društvih ter bil velik ljubitelj planin. Zapušča dve hčeri in sina, ki živijo v Jugoslaviji. Pogreb bo v četrtek popoldne na glavno pokopališče. Uredništvo ir- uprava ((Primorskega dnevnika« izražata prizadetim svojcem svoje iskreno sožalje. IIHIHIIIIIIIIMIIMMIMItmmilHIlIMlIlIHtlllHOllMIIMIIIimimilimmilllimMIIIHIIMIIIIIIIIHIIII Na pragu novega leta Huda prometna nesreča na križišču na Majniei Zaleteti so se avtomobilist, motociklist in kolesar Srečno je začel novo leto Verjetno med najsrečnejšimi Goričani, ki so včeraj dočakali novo leto, je bil Vit-torio Vidoz iz Ločnika, kateremu je sinček sporočil razveseljivo vest, da je tisti srečnež iz Gorice, ki je na «Toto-calcio« zadel «13» in s tem prišel do lepe vsotice, ki znaša nad 6 milijonov lir. Vidoz je imel bar v Loč-niku, katerega je prepustil drugemu, ker podjetje ni u-spevalo. Za igralce Totocalcia je važ-n* tudi druga zanimivost; Vi-j Medvešček iz Jazbin, ki se doz je stolpce izpolnil v ba-1 je s precejšnjo silo zaletel ru Pace na Travniku. v vozilo. Nekateri mimoidoči so ponesrečencem priskočili na pomoč ter poskrbeli za njihov prevoz v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili najhujše poškodbe motociklistu Omettu. Pretresel si je možgane, si verjetno zlomil levo ličnico ter se poškodoval po telesu. Medvešček si )e najbrž polomil nekaj reber na levi strani, Koršič pa se je Na pragu novega leta se je pripetila na križišču na Maj-nici huda prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi avtomobilist, motociklist in kolesar, ki so trčili skupaj in se hudo poškodovali. Od teh je zlasti motociklist v življenjski nevarnosti. Nesreča se je pripetila oko-di 18.30. Iz mesta se je peljal z avtomobilom proti Pod-gori 22-letni Josip Koršič. Tik pred križiščem je bil poleg pločnika ustavljen avtobus, katerega je Koršič prehitel in zavil proti Podgori. Prav v tistem trenutku pa se je nasproti pripeljal na motociklu 34-letni delavec iz podgorske tekstilne tovarne Aldo Ometto iz Ul. Morelli 18, ki se je zaletel v avtomobil. Nesreča je hotela, da se ustavljenemu avtomobilu ni mogel ogniti tudi kolesar 48-letni Franc Z motorjem v drevo Včeraj dopoldne ob 10 45 sta se zaletela z motorjem v drevo na Drevoredu XX- septem. bra 23-letni Franc Gabrijelčič iz Ul. Brigata Etna 23 v Gorici ter 24-letni Giordano Zei iz Svetogorske ulice 15. Pri nesreči sta se oba hudo poško- prav tako nekoliko poškodoval po telesu in si verjetno zlomil prst na levi roki. Medtem ko bosta Medvešček in Koršič ozdravela predvidoma v okoli dvajsetih dneh, zdravniki niso hoteli izreči prognoze o'ozdravljenju Alda Ometta. Za nesrečo se zanima prometna policija. «»------ — KINO — CORSO. 17.00: «čudovite zgodbice Walt Disneya». VERDI. 17.00: «Car», T. Po-wer, Kirn Novak. VITTORIA. 17.00: «Prodana ženska«, J. Russel. CENTRALE. 17.00: «Strastna» Maria Felix. MODERNO. 17.00: «Velika savana«. športni dnevnik Jugoslovanska atletika v letu 1956 V preteklem letu so jugoslovanski atleti zabeležili napredek, ki pa je v primerjavi z napredkom atletike v drugih državah prepočasen Atletska sezona v preteklem letu je bila zelo pomembna tako glede na odlične rezultate dosežene med letom v jeznih državah, kot predvsem zaradi olimpiade v Melbournu , ki je bila sredi najbolj burnih časov krasna manifestacija mednarodnega sodelovanja in složnosti atletov vsega sveta, zbranih pod belo olimpijsko zastavo s peterimi krogi, simboli petih kontinentov. Zaradi tega se nam zdi zanimivo pogledati nekoliko tudi kako je bilo z lahko atletiko v preteklem letu v Jugoslaviji. V ta namen pona-tiskujemo članek D.. Petroviča, ki je izžel v novoletni številki «Ljudske pravice» in v katerem Petrovič analizira uspehe in stanje v posameznih lahkoatletskih disciplinah v preteklem letu. Članek se glasi; Še nikoli doslej ni bilo v Jugoslaviji toliko atletskih tekmovanj s tako številnim sodelovanjem mladine kot prav v letu 1956. Atletika se ne razvija več — kot je bil to doslej običaj — v nekaj klubih. Zato ni bil redek primer, da smo od časa do časa slišali za dobre rezultate ali celo rekorde iz pravkar ustanovljenih atletskih kolektivov. Na srednjih šolah — pri telesnovzgoj-nih urah, na igrah delavske mladine, na mnogobojih teles-novzgojmh društev ((Partizan«, na prvenstvih JLA in se marsikje, je bila atletika ena izmed najbolj pomembnih in najbolj zastopanih panog. Takšna številna tekmovanja so postala osnova, ki je jugoslovanski atletiki zagotovila lepo prihodnost. Za primer naj navedemo samo to, da je bilo letos v Ljubljani okrog 120 večjih ali manjših atletskih tekmovanj. Čeprav ne mislimo v tem članku poudarjati rekorde, moramo to število zabeležiti kot rekord in kot napredek. Ena izmed najbolj očitnih sodb o napredku določene panoge, v tem primeru atletike, je napredek povprečka. Naredili smo povpreček de-setorice v dvajsetih atletskih disciplinah. Primerjali smo jih z lanskimi in ugotovili, da je v enajstih disciplinah povpreček boljši kot leta 1955. v dveh disciplinah je ostal isti, v sedmih pa je slabši kot lani. Doseženi so bili novi državni rekordi, v tekih na 1000 m, 1500 m, 3000 m, 5000 m, 400 m ovire, palici, disku, kopju, kladivu in štafeti 4x400 m ter izenačeni na 100, 200 in 110 m z ovirami. SPRINT: SE NADALJE STAGNIRA Ze nekaj let v sprintu nismo naredili koraka naprej. Odkar je leta 1953 Jovančič dosegel nov državni rekord z 10,5 sekunde, ki ga je Lorger minulo sezono izenačil, nismo dosegli nobenega napredka. Povpreček desetorice je slabši kot leta 1955. Napredek je le v tem, da so večino mest na lestvici desetorice v Jugoslaviji zavzeli mladi tekmovalci, od katerih lahko v naslednji sezoni precej pričakujemo, predvsem od Petroviča in Benjaka. Medtem ko smo z disciplino 100 m se nekako zadovoljni, pa je šel tek na 200 m in 400 m daleč pod evropsko raven. Čeprav se je povpreček desetorice na 200 m popravil leta 1955,! je letos spet slabši. Ugotoviti moramo, da rezultati sprinterjev na 200 m ne ustrezajo doseženim re-■ SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo v nedeljo 6. januarja ob 16. in 21. uri v prosvetni dvorani v Gorici z dramo R. Andersona ČAJ IN SIMPATIJA Mladini pod šestnajstim letom vstop prepovedan Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. 1. Cene sedežev; Prve vrste 250 lir- druge vrste 150 lir; stojišča po 100 lir zultatom na 100 m. Iz istih razlogov so tudi razumljivi slabi rezultati 400-metrašev, ki se vrte okrog 50 sekund. SREDNJE PROGE; NAPREDEK IZ LETA V LETO Ko analiziramo stanje na srednjih progah pri nas, mislimo vedno na rezultate naših atletov na 800. 1500 in 1000 m, ker se ostale razdalje — vsaj trenutno — pri nas ne štejejo. Razveseljivo je to, da je 10 atletov na 800 m teklo izpod 1:55.0 minute, kar je za nas zelo dobro. Na čelu te desetorice sta Vipotnik in Ra-dišič z rezultatoma 1:50.0 oziroma 1:50 2. 1000 m ie pri nas zelo upoštevana disciplina, v kateri je Vipotnik letos dosegel nov državni rekord z časom 2:24.1. Povpreček je boljši od lani, čeprav so na lestvici nova imena. Povpreček desetorice na 1500 m je več ko zadovoljiv in boljši od lanskega za 2,6 sekunde. Po vsem tem sodeč je napreaek na srednjih progah stalen in lahko pričakujemo še nadalje nove uspehe. NA DOLGIH PROGAH: NOVA REKORDA Poskus Mugoše, Murata, Vipotnika in še neka*erih sred-njeprogašev na progi 3000 in 5000 m se je pokazal kot zelo uspešen. Ne le. da so dosegli nove rekorde (Mugoša 5000 — 13:58.8 in 3000 m 8:05,4), ampak se je s tem tudi precej popravil povpreček desetorice. Razen tega ie tudi začelje precej napredovalo, tako da bomo imeli lahko v prihodnji sezoni precejšnje spremembe v vrstnem redu, ki bodo vsekakor koristne. NA OVIRAH: LORGER SE VEDNO SAM Naši tekači čez ovire še vedno niso dcsegli — izjema Lorger — evropskega povprečka. Ce bo še Lorger, kot pravi, zapustil atletsko stezo, potem bomo na ovirah še vedno daleč za ostalimi evropskimi državami. Tudi 3000 m steeple-chase. ki ustreza našim atletom, je zadnja leta zanemarjen, tako da naši državni reprezentanti v teh disciplinah sploh niso kos povprečnim evropskim tekačem čez ovire. SKOKI: SE NAJEOLJE S PALICO Izmed skakalcev so pri nas najbolj napredovali skakalci s palico. Imamo že 8 atletov, ki so preskočili 4 m, povpreček desetorice pa je 4.07 m, kar moramo vsekakor pohvaliti, predvsem če upoštevamo dej stvo, da so to mladi tekmovalci, Pri skoku v daljino in troskoku smo sicer izboljšali povpreček, v mednaroidnem merilu pa ne pomenimo prav ničesar. Marjanovič ni bil v formi evropskega razreda in je verjetno prav zaradi tega tudi povpreček nekoliko slabši. METI: NAJMOČNEJŠA DISCIPLINA — KLADIVO / Kladivo je ena izmed disciplin, ki je pri nas, kar se tiče evropskega merila, pa tudi svetovnega, najmočnejša. Ne samo, da je Račič dosegel iz- vršni državni rekord 62,80 m in šesto mesto na olimpiadi ampak imamo v tej disciplini tudi stalen napredek. V krogli je 6 metalcev doseglo rezultat nad 15 m (Škiljevič edini nad 16). v disku pa 'mamo dobrega Radoševiča, vendar slab povpreček ker so nekateri izkušeni atleti opustili metanje, mlajši pa še niso dosegli svojega vrhunca. V metu kopja je Vujačič dosegel nov državni rekord 71,58 m, ki pa z njim še vedno zelo zaostaja za mednarodnimi rezultati. Po tem kratkem pregledu minule sezone lahko ugotovimo, da jugoslovanska atletika napreduje (to dokazujejo balkanske igre, novi državni rekordi, dvoboj s Poljsko, olim-piada v Melbournu), vendar prepočasi. Medtem ko ostale evropske države skačejo iz leta v leto po dve stopnici naprej, jugoslovanska atletika v nekaterih disciplinah skače po eno, ponekod je pa ostala, kjer je bila. Svetla tečka, pa so bile priprave jugoslovanskih tekmo-valvec za Melbourne in njihov plasma, ki kaže, da so jugoslovanski atleti sposobni hoditi v korak z ostalimi, če jim omogočimo pogoje, ki so ne-obhodno potrebni za razvoj in kvaliteto jugoslovanske atletike. Moštvi Ferrari in Maserati za argent. «Temporado» RIM, 1. — Prihodnjo nedeljo bodo odpotovali z. letalom iz Rima v Buenos Aires piloti, ki se bodo udeležili znane argentinske avtomobilske dirke, imenovane «Temporada». Moštvi avtomobilskih hiš ((Ferrari« in «Maserati» bodo sestavljali: Ferrari: Castellotti, Musso, Collins, Perdisa, Ven Tripps, De Portago. Hawthorn, Hill in Gertdebien. Maserati: Fangio, Moss, Behra, Menditeguy, Piotti in verjetno Nemec Hermann. Dvojice Ferrari v tej 1000 km dolgi argentinski dirki, prvi veljavni za svetovno prvenstvo 1957, bodo: Collins Hawthorn. Perdisa - Von Tripps, De Portago-Hill. Gen-debien - in pilot, ki ba godo še določih. . «»------ D Agata bo začel kmalu trenirati MILAN, 1. — Mario D’Aga-ta, svetovni prvak petelinje kategorije, bo kmalu začel ponovno trenirati. Tako je izjavil njegov prokurator Cecchi, ki je pojasnil, da je D’Agata že okreval od poškodbe na roki, ki jo je dobil med svojim zadnjim dvobojem. Medtem pa se tudi nadaljujejo pogajanja s Parizom in Južno Ameriko za dvoboj, v katerem bi se moral D’Aga-ta boriti za naslov proti Mehikancu Maciasu ali pa proti Francozu Halimiju. Priznanja lahkoatlelom Mimoun proglašen za «Prvakaprvakov* PARIZ, 1. — Francija je podelila včeraj 11. naslov ((Prvaka prvakov«. Izbira tokrat ni padla na običajne popularne športe kot so nogomet, kolesarstvo, rugby itd., pač pa na lahko atletiko in sicer osebno na Alžirca A-laina Mimouna, olimpijskega zmagovalca v maratonskem teku. Njegova izbira je bila soglasna, na naslednji dve častni mesti pa sta se uvrstila sabljač D’Oriola in kolesar Rousseau. Mimoun je tako pri svojih 36 letih dosegel zasluženo priznanje, ki je kronalo njegove več kot desetletno borbo z drugimi atleti in s samim seboj. Alžirec, ki je izmenično pripravljal francoskim ljubiteljem športa največja veselja, upe in razočaranja, ki se je Francozom tako priljubil, da so pozabili na njegovi barrm in njegovo poreklo in za katerega se je zdelo, da jc že v zatonu, da je najboljše kar je zmogel, že dal, je ravno letos dosegel vrhunec svojih uspehov z osvojitvijo zlate kolajne za prvo mesto v maratonu. Njegov u-speh je prišel tako nepričakovano, da je bil ob povratku v domovino Mimoun deležen naravnost trimfalnih sprejemov, kar je za neobčutljive in razvajene francoze bilo nekaj povsem nenavadnega. Vrstni red desetorice naj- iiiiicf ia aiiiinitii ii iiniiaii tim t iiiiimlllii isiiimmiiiii m ■mili iittitilif >i iivii mili m i ■Titmiiiii ■ m >«■■■■■■■■ ti i il 11 vil m i m ■■ itiRiiii im bi Tradicionalni ^Silvestrov tek» v San Paolo Štritof drugi v San Paolo le 5m za zmagovalcem Fario Favorit Nemec Schade je bil šele tretji, Italijan Volpi pa šesti SAN PAOLO, 1. — Tradicionalni polnočni ((Silvestrov tek« po ulicah San Paola se je zaključil z zmago tekača, ki ni veljal za favorita. Bil je to Portugalec Manuel Fa-ria, ki je 7,400 km dolgo progo pretekel v času 21’58”9. Toda resnični protagonist teka, tisti ki je največ prispeval k njegovi zanimivosti, je bil Jugoslovan Drago Štritof ki je prispe' na cilj sicer drugi, a le pet metrov za zmagovalcem. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Manuel Faria (Port.) 21’58”9; 2. Štritof Drago (Jug.) 21’59”1; 3. Herbert Schade (Nem.) 22T7”8: 4. Edgar Frei-re (Braz.) 22’31”7; 5. Franco Volpi (It.) 22’36”7; 6 Rodri-gues in Laudionor Silva (Brazilija); 8. Jaime Correa (Čile); 9. Ross (ZDA); 11. Bravo (Cile); 12. Pino (Arg.); 14. Jonsson (Sved.); 15. Sandoval (Cile); 16. Haickola (Fin.), Točno ob 23.45 so sirene dale znak za 32. tradicionalni start tega prvega mednarodnega teka v novem letu, ki ga organizira športni list «Ga-zeta Sportiva«. Startalo je 294 atletov, za katere je bilo tof peti, Italijan Volpi pa šesti. Borba za prvo mesto se je poslej vodila izključno med navedenimi tekači, ker so vsi ostali znatno zaostali. Približno na polovici proge je vodil Portugalec Faria, 30 m za njim pa sta bila Schade in Štritof. Polagoma pa se je Štritof o-tresel svoje sence Schadeja, medtem kc so Freire, Haiko-la in Volpi vodili med seboj ostro borbo za četr‘o mesto. Točno o polnoči so se oglasile vse sirene mesta in trombe deset in desetisočev avtomobilov ter z oglušujočim hrupom spremljale poslednje minute velikega teka. V zadnjem kilometru se je Jugoslovan Drago Štritof s sijajnim fini-šem tesno približal vodečemu Portugalci,, kateri je le s skrajnim naporom obdržal prvo mesto z minimalno prednostjo 5 m. Ce bi Štritof le malo bolje preračunal razdaljo do cilia. bi vodečega prav gotovo dohitel, tako veličasten in nezadržen je bil njegov sprint. Faria je izboljšal rekord proge, katerega je lani dosegel Anglež Noriš za polnih 20 kar pomeni, da je tekel znatno bolje od starega rekorda sko moštvo Lygie, s katerim je v preteklih dneh dosegel sporazum. Faggin bo nastopil na vseh dirkah državnega značaja. KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 2. t. m. ob 19.30 film Inalta: «Kuma Tzai Kuma» boljših francoskih atletov v preteklem letu je naslednji! 1. Mimoun (lahka atletika)< 2. D’Oriola (sabljanje); S. Rousseau (kolesarstvo); 4. Ci. scwsky (nogomet); 5. Antoine (basket); 6. Anquetil (kolesarstvo); 7. Christophe (plavanje); 8. Macquet (atletika); 9. Debuf (težka atletika),; 10. Ha-ir.ia (boks). Matthcws in Campbell odlikovana za zasluge LONDON, 1. — Angleški nogometaš Stanley Matthevvs in dirkač z motornimi čolni Do-nalid Campbell sta bila imenovana za ((Poveljnika reda britanskega imperija« za njune zasluge na športnem področju. Skakalka v vodo McCormick osvojila pokal «Sullivan» NEW YORK, 1. — Pat Keller McCoimick, edina skakalka v vodo, ki je kdaj koli zmagala na dveh zaporednih oli-m-piadah, je bila danes proglašena za zmagovalko pokala Jamesa E. Sullivana, kot najboljša diletantska atletinja ZDA v ). 1956. 26-letna Pat, ki je takoj po olimpiadi sporočila svoj umik iz športne aktivnosti, je druga ženska, ki je v 27 letih prejela pokal Sulli-van. Kot prva ženska ga je 1. 1944 prejela plavalka Ann Curtis. Pokal Sullivan podeljuje «Drzavna amaterska atletska zveza« vsako leto tistemu atletu, katerega športni uspehi in vzgledi so največ doprinesli k stvari športa. SMUČANJE ‘ VAL D’ESERE, 1. — Belgijsko prvenstvo v spustu sta osvojila med moškimi Denis Feron, med ženskami pa Clau-dine Van der Straeten. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 2. t. m. ob 18. uri barvni film: «Pefcel v Jumi» pripravljenih okrog 100 poka- tudi Jugoslovan in celo tret je plasirani Nemec Schade. V borbi za četrto mosto je v finalu zmagal Brazilijanec Freire. Italijan Volpi pa se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Faggin profesionalce PADOVA, 1. -- Kolesar Leandro Faggin bo v prihodnji kolesarski sezoni nastopal kot profesionalec za padovan- lov. Že v prvih minutah se je edini jugoslovanski tekač Drago Štritof postavil na čelo manjši skupini, v kateri se je vrstni red tekačev stalno menjaval. Toda Štritof je kmalu nekoliko zaostal, tako da so se za vodstvo borili med seboj Nemec Schade. veliki favorit teka, Portugalec Manuel Faria in Finec Hainkola, medtem ko je bil Brazilijanec Edgar Freire četrti, Drago Stri- iJTf j* predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: «V vrtincu '» TECHNICOLOR DEI\II\IIS PRIČE - GISELE PREMILE _ PATRICIA OAINTON -'ANTHQNY NICHOLLS w*(AROL’e FRENCH oooooooooooooooooooooooooooooooooooaooooooooaoooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo DOBRIČA ČOSIČ Dimc ic sonet Večina v odredu je imela nemške vojaške plašče in čevlje. Nekateri so si nasadili tudi čelade, pa so bili videti kot Nemci, togi in z avtomatskimi puškami. Počutili so se neprijetno v tujih uniformah; zbadljivo so se obmetavali med seboj s popačenimi nemškimi besedami, ki so jih poznali vsi kmečki otroci. », Uča je stal utrujen, bled ln z odsotnim nasmeškom na ustih pred odredom. Ranjena roka mu je ležala na rdečem šalu. Plašča ni mogel obleči. «Uča, ali opravljaš pregled grenadirjev!« se je oglasil lz vrste Djurdje, ki si razen čevljev in streliva ni hotel ničesar vzeti od plena. Vsi partizani razen Gvozdena so se zasmejali, la je stal malo ob strani in namrščeno opazoval. «Ti, grenadir, stopi mirno in molči v vrsti!... Včeraj ste mi bili povesili nosove. Zdaj pa... Polk bi lahko pognali v beg,» je širokoustno spregovoril Uča. «Vse je v redu, samo: želodec, želodec. Ce bi bil sneg sladkor...« je pripomnil nekdo iz vrste. «Bomo pa turški med delali. Le molči! Kdaj pa smo bili siti? Mi smo lačna vojska Miruj, miruj, zdaj ni časa za dovtipe. Saj veste, da so se Nemci odpravili nad nas. Moramo se naglo razviti v strelce z velikimi presledki, napraviti nekaj krogov po gozdu, zamešati sled in se spustiti v Sokolovico. Samo brez hrupa! Naprej,« je Uča prekinil pogovor in se premaknil. Odred se je razvil v strelce in zavil skozi gozd. Gvozden je stopal na koncu desnega krila, se jezil na takšne dovtip-karske pogovore in povelja ter se zamislil. Razmišljal je o Pavletu in Uču, o ljudeh, ki nimajo ničesar, ki nimajo družine in skrbi zanjo. Zato tudi ne mislijo na ljudi... Kaj bi tudi pomagalo, če bi mislili... Kdo je vedel, da se bo takole zavozlalo. Ko je bil odšel v boj, je Gvozden sklenil, da bo šel do konca. Bil je človek, ki ni nikdar ostal pri začetku ali blizu njega. V življenju je imel dvoje smotrov. Prvi je bil: da izboljša in napravi vzorno kmetijo. Zgodaj je ostal brez staršev, s štirimi hektari zemlje, se v osemnajstem letu oženil, dobil tri otroke in v nekaj letih postal s svojim čeprav majhnim posestvom, ki ga je znal urejati iri izboljševati, eden najuglednejših in najnaprednejših gospodarjev v vasi. V vsem okrožju je imel največ vrst trte, hrušk in jabolk. Po tem je naglo zaslovel in kmetje iz celega kraja so prihajali k njemu po sadike. Vinograd in sadovnjake je izboljševal in gojil po nasvetu okrožnega ekonoma. Na kmetijski razstavi je dobil za breskev, težko 722 gramov, prvo nagrado. V kmetijskem časopisu je izšla celo njegova slika. Po devetnajst sto osemintridesetem letu je nastopila sprememba: rad je bral. In v zimskih dneh, ko kmetje nimajo toliko dela, je prišel do Pelagičevih knjig: ob tem se je nekoliko spremenil. Neopazno je začel zanemarjati gospodarstvo, jel se je spuščati v politiko; ta je postala njegova strast in ambicija. Videl je v njej nov smoter, nejasen, toda dovolj velik, da se mu je popolnoma predal: na pomladanskih volitvah se je bil za opozicijo. Od tedaj je naglo in z lahkoto napredoval, mnogo hitreje in laže, kakor pa je poprej urejal posestvo. Ob volitvah se je spoznal z okrožnim zdravnikom, ki je bil leta devetnajst sto dvajset komunistični kandidat na volitvah, se združil z njim in postal komunist. Kmetje so se posmehovali njegovim novim idejam, ki jih je glasno in po vsem kraju razlagal, vendar pa so ga spoštovali zaradi resnosti, ki se Je z njo tega lotil. Vse devetnajst sto štirideseto leto je bil na vajah za nekakšno vojno, ki sploh ni bila vojna. Ko pa se je to, kar se je v aprilu začelo, v aprilu tudi končalo, se je izmaknil internaciji v Nemčiji in prvi v kraju začel delati za vojno, ki se je šele morala začeti. In kakor hitro je vojna zajela tudi Rusijo, je dobil od partije nalogo. Zažgal je več občin in se v juliju z nekaj kmeti znašel na planini, postal namestnik komandanta v odredu, ki je ,naglo narastel, saj so trdno pričakovali skorajšnjega srečanja z Rdečo armado. Kasneje, ko je bilo videti, da revolucija ne bo samo vstaja, temveč tudi dolgotrajna vojna, se je odred zmanjšal; ostali so ljudje, ki so bili odločeni iti do konca, v času, ko je bila zmaga v poteptani Srbiji daljni up. Med prvimi je bil Gvozden. Od tedaj ga je pogosto zaskrbela cena tega boja, obenem pa mu nalagala, da vzdrži do konca. To ofenzivo je občutil kot najtežje, kar so preživeli, in najbolj usodno za njihov nadaljnji boj. Svoje zaskrbljenosti se je bal, vendar pa se je v njej čedalje bolj potapljal. Sneg je bil zmrznil, pod nogami se je lomil in pokal, šli so naglo navzdol. Pavle se je približal Gvozdenu in se poskušal razgovarjati. Gvozdenu ni bilo za pogovor. Molčal je in naglo stopal. Po kakšni uri hoje je blizu njih zagrmela mina. Ustavili so se in prisluhnili. Takoj za prvo sta nekoliko bolj v desno tresnili še dve. Ko je eksplozija zamrla v soteskah, je nastala tišina. Raz veje je s šuštenjem padalo inje. Spodaj pod njimi je bilo v borovem gozdiču slišati govorjenje. «Slišiš, Pavle?« «Slišim. Da ni vojska?« «To ni vojska; kmetje so... Ljudje so zbežali iz vasi zaradi jutranjega streljanja.« «Morda. Ni dobro, da so v naši bližini. Videti je večja skupina. Ce bi danes prišlo do spopada, bi lahko bilo po njih...« Po vrsti se je razleglo: «Pospeši!» Tudi oni so obrnili v gozd. Kaj kmalu so vstopili v gost mlad borov gozdiček, ki so se po njem le stežka gibali. Med hojo so odgrinjali veje, se plazili pod borovci, prekoračili potok in se ustavili na Tankem pobočju, najbolj strmem in najvišjem v verigi pobočij, gričev, goličav in sotesk, ki se je kakor sablja končalo v globeli. «Grem pogledat,« je Gvozden dejal Pavletu in odšel v smer, od koder so malo prej slišali človeške glasove. Pogosto je zastajal in dolgo prisluškoval, prekoračil je potoček, ki je klokotal izpod snega in ledu, in zaslišal, ko se je povzpel na položno pobočje, neko zategnjeno, žalostno cviljenje. Ni bil trden, čigavo je, tako cvili zajec, ko ga davi lisica. Morda pa joka otrok? Kaj naj bi tukaj otrok? Menda vendar niso zbežali z majhnimi otroki? Pohitel je v to smer. Spet je obstal. Dolgo je bilo tiho, nato pa spet cviljenje. Otrok je... Zatrdno otrok. Ljudje govore. Gvozden je stekel, ne da bi pazil na sneg in na veje, ki so ga sibale po obrazu in zasipale s snegom. Kmalu se je približal skupini beguncev. V mladem borovem gozdu, ki so ga prepletale leske in breze, se je na majhni g^avl, kjer so ležali od strele izruvani bori, zbral in tu obstal ostanek življenja iz več vasi. Vsi ti so v raznih smereh bezali pred svinčenkami in bolgarskimi bajoneti, vodil pa jih je strah in jih zbral v en sam kup nesreče. Bilo je tu okoli sto moških, žensk in otrok; dve kravi in najbolj čudni predmeti gospodinjstva, ki jih najbrž potrebuje samo strah. Gvozden se jim ni hotel takoj oglasiti: hotel je videti, od kod so in kdo so. Prikril se je za leskov grm, jih opazoval in poslušal njihovo tarnanje, prepire in jok otrok. Malo jih je bilo popolnoma oblečenih, žene so od joka in strahu prizadete otroke zavijale v koce, ki so jih v naglici utegnile pograbiti s toplih postelj. Njihovi obrazi, ročice in nožiče so od mraza dobili barvo mlade višnjeve skorje, žene so v šepetu hlipale in tožile. Nekatere so Si ruvale lase, se brezglavo bile na prsi, se valjale po tleh in opletale z nogami ter zakopavale obraz v sneg, da bi udušile bolečino za zapuščenimi ali pobitimi otroki ter odpeljanimi in mrtvimi možmi in brati, v vseh nesrečah so žene najbolj nesrečne. Moški so bili v nogavicah, nekateri so si ovili noge v cunje ali kose odtrganih rokavov, nekateri so bili brez hlač, brez jopičev, večinoma pa vsi razoglavi; imeli so prazne in tope oči kakor pri mrtvih živalih, uprte v prazno; obraz oledenel od nesreče, tog in nem. Vsi so bili podobni ljudem, ki so izgubili vse, kar so imeli na svetu, pa nič več ne vedo, kaj naj objokujejo, ne znajo objokovati in navsezadnje niti ne vedo, zaradi česa naj objokujeo. (Nadaljevanje sledil