Štev. 29. Poštnina gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 17. Julija 1927. Leto XIV. Novine prihájajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par ; 1/4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1*50 D., v»Poslanom«2-50D. Takso za oglase plača uprava i da za vie oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Programatičen govor dr. A. Korošca. Za samoravnanje slovenskoga naroda. Kda je vlada razpüstila Narodno skupščino, je dala tüdi program za svoje bodoče delo, i tam stoji, ka je vsaki Slovenec gvišno z veseljom čteo, da pride v razpravo tüdi denešnja pomenkliva oblastna ,.i Okrajna Samouprava i upravna razdelitev države. Mi se bomo trüdili, da pomoremo slovenskomi narodi do najvekše samoupravne samostojnosti, štero dopüšča ustavno zagvišano i od nas vsikdar priznano državno edinstvo, naj njemi pridobimo, da bo sam odločüvao v svoji gospodarski i kulturni zadevaj, da njemi damo sploh Slobodno odločüvanje v svoji najvažnejši Potrebčinaj, da pri našoj ogrože-noj državnoj meji nastane močna, dobro upravlana i zadovolna Slovenija, štera de pomenila za našo državo najvekšo gvišnost, za naše brate na zvüna i soside pa najvékšo privlačno moč. Polodelavci, delavci i obrtniki. Najvekši broj najvernejši prijatelov štemo ravno med našimi delavnimi stani, med polodelavci, delavci, obrtniki. Neščemo polo-delavca rešüvati s tem, da bi drüge ogovarjali pa ogrizavali, kak to dela nešterna gospoda, štero so nešterne Stranke morale oklestiti i si je zdaj oblekla seljaški plašč, da bi polodelavci ne mogli spoznati svoji stari neprijatelov. Delavci ščemo pomagali v boji za drüžabno pravičnost i ednakopravnost i si nemremo misliti, da lepša bodočnost delavskoga stana leži v farškoj gonji (da nešterni socialisti samo dühovnike napadajo. Opomba uredništva) i da se zavolo nje trbe odati nešternim branitelom kapitalizma (miljonarom. Ur.). Obrtnik i trgovec sta i bota naišla v nas svoje prijatele i z velkim veseljom Iehko pribijemo, da je njihov broj v naši vrstaj vsikdar vekši. Vse stane zovemo.. Nego staro verno jedro naše stranke, naši polodelavci, de' lavci i obrtniki so na tistoj višini politične zrelosti, da majo razmevanje za materialno i kulturne potrebčine vsej drügi stanov. Oni so tak politično zreli, da bodo vse naše kulturue naprave od ljudske šole pa do univerze čuvali i branili kak svoje najvažnejše prijatelice v boji za svoj obstanek. Ves Slovenski narod i nje- govi stani so pozvani v naš tábor, kde njim bijejo nasproti topla prijatelska srca. Slovenski narod mora sodelovati v vladi. Ka se nanaša na našo taktiko v bodočoj narodnoj skupščini, Znamo toti, da se moramo naravnavati po vsakokratni razmeraj, venda poprek že dnes lehko Povemo, da si bomo prizadevali zastopati haske države i Slovenije ne samo v opoziciji (kda smo ne v vladi. Ur.), nego v tesnom vküpnom deli z drügimi državotvornimi strankami z vladnim kretom v roki. Vüpamo, da hrvatski narod v tej volitvaj izrazi v vekšem broji zavüpanje našoj sestrinskoj Hrvatskoj pučkoj Stranki, štera nam je po svojem trdnom programi i pošteni nakanenja] med Hrvati najbližanja. Kda smo bili v minolom državnom zbori v opoziciji, Smo zdržavali prijatelskenveze z demokratskov zajednicov i zemljorad-niškov strankov i vüpam da toga vezalja ne skalijo tüdi pred-stoječe volilne bojne. Posebno pa smo za časa našega desettje-denskoga dela v vladi najšli v radikalnoj ^stranki tiste resne poglede na našo državno politiko i velko razmevartje za naše Slovenske razmere i zahteve, tak da je naša žela da Storimo v prišestnoj narodnoj skupščini z radikalnov Strankov, v štere Znotrašnje razmere se ne mešamo, ešče prisrčnejše i tesnejše zveze kak so bile dozdajšnje. Mi mamo najmre trdno volo i odkritosrčen namen, naravnati našo taktiko tak, da Slovenija nede več, kelko je to poprek pri programatič-ni strankaj mogoče, postavlena nestalnim i vsikdar spremenlivo položajom, nego da vse svoje moči v zbornici postavi v slüžbo neposredno države i de si na takši način tüdi prizadevala slovenskomi narodi garantirati ves blagoslov takše politike. Zato pa gleda naša Stranka z velkov i močnov samozavestjov v bodočnost. K Slavi i zmagi. Na konci je ešče dr. Korošec povdarjao, da je Slov. ljüdska stranka nositeiica slovenski želenj i potrebčin. Zato misli, da jo bodo v tom volilnom boji podprli vsi slovensko i trezno misleči Volilci. Največ je, se zna, odvisno od nas sami i od našega dela. Lübezen do stranke, do njenoga programa, do njenoga poštenoga dela, de nas gnala v Volilni boj po zmago, pripravnost za aldove de delala svoje čüdeže i stara disciplina de nam pomagala prek vsej težkoč i zaprek. Nikaj drügoga neščemo, kak slüžiti državi i v državi slüžiti svojemi slovenskomi lüdstvi i vsem njegovim stanom. Te cil je vreden bojne vsej pošteno i plemenito misleči Slovencov, zato J pa odpremo danešnjo volilno bojno brezi Sovraštva, pa puno lübezni i navdüšenja za našo domovino i za naš Slovenski narod! Zastava Slovenske ljüdske stranke naj bo tüdi za zdaj ovenčana s sla-vov i zmagov! Na konci njegovoga govora je sledilo navdüšeno ploskanje i Živio Zazavanje, štero se je ne štelo pomiriti. Naše rane! Že dugo je svet betežen : vsakši stan je nezadovolen, misli ka vsakšemi bogše ide, kak njemi. Lüdje so Vsikdar dečinski, zato so tüdi vsikdar nezadovolna To se ponavla v živlenji človečanstva, kda lüdje pridejo do bogástva, ščejo biti bole „gospocki", hrbet obrnejo Bogi — i ščejo vživati »srečo". Tak je gnes, tak je tüdi s kmečkim stanom, šteri dostakrat pri Svojem Siromaštvi šče gospo dstvo meti. Kmetici stan žive teške dneve zavolo svoje krivde i kride drügi. Smrt kmečkoga stana je poželenje po gospoŠčini — to je. šče „gospocko“ živlenje vu vsem. To so velke rane kmečkoga stana, štere do njemi v nesrečo, či se ne zbogša. Či Ščemo ozdraviti, spoznajmo beteg ! Kak se kaže ta »gospošči-na«, to parovnenje po „bogšem“ živlenji? Na jako dosta načinov, posebuo pa v sledeči*, štere ščemo na kratko pokazati. 1) Gospočina v stanüvanji. Poglednite denešnji kmečki dom! Stare lesene, s slamov pokrile hiše so či duže bole redke, ka je ne slabo. Kakše so pa vnoge nove zidine? Stene Podrügi cigeo debele, brezi močne podlage, mokre stene včasi pobelijo i se v hižo zoselijo. Za par tjednov Odzvüna pa odznotra zmaz doli začne kapati, hiža je prej .mokra", lüdi „trga“, betežni so. Pa što je kriv ?! — S pohištvom se štimajo vertinje. Kakše je po ništerni — Vnogi — hižaj ? Novi omarje so navadno šče najbole prilični,, ali stoci, glédala, Stoli . . . Vse tak, ka kriči nasprot-sivo med kmečkim človekom pa njegovim pohištvom, štero šče biti gospocko. Naj bo Čisto i prosto samo te de lepo! Zmečte z omarecov vsake vrste pofarbane lončeke i drüge cifre, spoküplene na senjaj! Nega gršega, kak v kmečkoj hiži takša nepotrebna ropotija! Posoda, štera je potrebna, naj bo prosta — te je lepa. Či pa dekle vküper znosijo vsakše vrste lončarijo je to nikaj drügo, kak nepotrebna gospoščina. Sram je človeka, Šteri ma količkaj čüta za lepoto, gda vidi v kmečkoj hiži takši kep: baba z golimi rokami, z robačov do kolen — na rami pa križ (!)... Štera svetnica je to?! Kem bole puna stena ke-pov, tem bole se dopadne takšemi človeki brez čüta. Raj menje kepov pa te lepe, Šteri zbüdijo pri pogledi na nje plemenito miseo v düši, ne pa kakše mašinske figure. 2) Gospočina v nošnji. Pisali bi lejko dosta. Obleč iz domačega platna — stare mamice pomnijo. Hčer je sram prt na sto ali pa na posteo djati z domačega platna! Pa či je že küp-léno, naj bo stani primerno! Či bi vnoge dekle med varaške gospodičine prišle — bi naše bole cifraste bile!! Poglednite je, gda idejo od meše! Edna obesi več cot na sebe kak drüga. Šolnji vozki — celo živlenje stanja, ka jo nogé bolijo — obleč pa tak, liki bi v božo dogo gledao — vse farbe vidiš ... Ka v cerkvi tak pred njov šacajo dekle pa ženske edna Ovo. T,o v, je meša dnesdén! Matere se tolijo: kak je inda bilo ... ali ka njoj ne bi varaški cot küpila — telko močna je ne/ Da takša nacifra-na ženska ali dékla v oštarijo ide,; te je zaistino, za vsakoga Smešna. — Cote ha ženske, čik pa šmrgaretlin neprestano v lampa]' — deca naj Stradajo! Ženske, dekle, ešče dugo ščete biti tak nesmilene, ka lastivno] deci od lamp trgate pa na sebe vesite? Moški,, očevje — kak dugo te to trpeli? So hiže, gde za prosto obleko nega penez, drügi se pa cifrajo. Inda so „varašáncom“ hupkače zmislili zavolo cifraste nošnje — zdaj pa so skoro vsi hupkačje! 3) Gospočina v jestvini i pitvini. Tüdi to je žalostna pesem. Jemo zato, ka bi živeli, ne ka bi želodci slüžili, Kmetskomi človeki je potrebna redna i močna hrana, ka lejko opravla svoje delo. Naši lüdje si pa ne privoščo hrane! Čudno se čüje? Ge mleko pa belice vse odájo, tam hrana nemre biti močna; gde si moški vsaki den privoščijo „tná-zanje“, tam Istotak; gde si ženska ne ve pripovati nikše zelenjave, gde ne ve kűhati kmetske hrane — tam Istotak. Gospoščina je tüdi to, ka je pri nas v navado prišla torta. NOVINE 17. julija 1927. ti, kava pa tej (čaj). lada so naši stari meli pregovor: gde kava pri kmeti v kfihnji diši, tam streha gori. Kava slabi, ne pa hasni človeki. Zafrigano župa, mleko — ne pa kava. Med vojnov so se vrgle ženske na tej : kühala so sebi, deci pa tüdi drügim. Zdaj je celo navada po proščenjaj itd., tej z žganicov ali rurnorn. Ka bi kühali lipov, zobovcov i drüge zdravilne čaje — Bog ne dáj 11 Liki »ruski« (prav : kitajski) čaj, pa dobro porcijo čeméra v podobi ruma, žganice itd. Pa či bi se stari nespametaeži sami klali — liki deco, gda niti v šolo ešče ne hodijo, že zalevlejo ž njim. Vnoge ženske se štimajo: ,,jaz si ga vsakšo Stro (zajtra) gutnem par kaple* (namreč slivovkel) — tOdi Šümenje vredno! Tak vidimo, ka Vseširom kmečki človek bole gospocki šče biti od »gospoda« samoga. Trbe znati, ka si naši lüdje mislijo pod ,,gospodom<<: vsakši cotaš, samo naj je ne kmet ali obrtnik (ništerni med tomi so že »gospodje« 1) — njemi je ,,gospod". Samo toga nešče priznati, ka je kmet najvekši gospod 1 4) Kmet bi se rad rešo kmetstva t nošnji, jeli i pili, v opravi svojega doma, v guči — v vsem. Starinske navade, vse ka je staro — ešče samo starci pomnijo, mlajši vse zametavajo. Samo edno je ostalo — šatringe, prazna vera 1 Naša kmečko grüda, kmečki dom mératal Zdignimo se, povrnimo se k preprostosti v vsem živlenji. Vse okoli nas i na nas naj bo kmečko 1 Kmet je gospod, ar lada z zemlov i jo obdelüje za vse drüge. Či de pa-rovneo po gospoščini i nede zbogša-vao svojega telovnoga kak düševnoga živlenja — te vniči sam sebe i potom se vničijo vsi drügi staoovje. Vržimo iz naši kmečki hiž vse, ka je ne prosto, kmečko, lepo 1 Vržimo varaške cote s sebé, plünimo' čike iz vüst I Poprimimo se domače zemlé, püstimo Ameriko, varaše itd. Či mer. jé naš stari kmečki čüt, merjé nam grüda i z njov mi! Naša gimnázija ostane! Kelko našega veselja i kelko naše žalosti je zdrüženo s Sobočkov gimnazijo^ Veseli nas, či vidimo, da napredüje, da jo nihče ne moti v njenom deli, da njoj je zagvišani obstanek. Nasprotno pa nas nezmerno boli, ka njoj zdaj pa ščejo Odpraviti šteri razred. Naša gimnázija nam je ravno telko kak slovenskomi narodi njegova univerze. Tü se bo včila i vzgajala naša mladina, da pridemo Počasi do svoji lüdi, šteri zasedejo slűžbena mesta v upravi Krajine i na prosvetnom poli. Jako nas je teda zbolelo, kda smo nedavno zvedili, da je ministrstva prosvete odpravilo peti razred i bi s tem postanola gimnázija samo oižja z štirami nižjimi razredah. Od naše strani smo vsaki list pa vsako travi genoli, da bi nam dovolili popuno gimnazijo. Najprle so g. poslanec Klekl pisali dr. Korošci, na] se zavzeme za našo gimnazijo. I resan dr. Korošec je sam osebno hodo k ministri, nato je poslao ešče poslanca i min. na razpolagajo Vesenjaka, Te Intervencija so dosegnolo, da ostane sobočka gimnázija tak, kak je dozdáj bila najmre s svojimi šestimi razredi po možnosti th sédmi razred. O. dr. Korošec so poslali od svojega posredüvanja sledeče pismo: Dragi gospod Klekl 1 Več poslancov nas je posredovalo prí ministrstvi prosvete zavolo gimnazije v Soboti i jaz sam bio dnes pri njem. On misli tak: Pinančni zakon §.138. guči od odprávlena gim-nazlj i po tom paragrafi je odprávlena tüdi vaša gimnázija. Zdaj se tomi moremo ognoti samo na te način, da nastavi oni razrede, štere ešče vaša gimnázija nema, kakti občinske, a držáva pa se obveže, da da profesora i vzdržavale stroške. Drügoga načina nega, da se reši gimnázija. S finanč- nim zakonom za drügo leto de se moglo tüdi to popraviti. Pozdravljam Tei Dr. KOROŠEC. G. min. na razpoloženji Vesenjak pa je poslao našemi poslanci sledeče pismo: Častiti gospod tovariš! V zadevi morsko sobočke gimnazije sam bio Včera pa dnes v ministrstvi prosvete i govorio s pomočnikom g. Magaraševičom in g. ministrom Peričom. Določilo se je sledeče: Ar se določba finančnoga zakona od nepopolni gimnazij zvrši, se formalno zaprejo tüdi višnji razredi mursko-sobočke gimnazije. S pogledom na posebni eksponirani položaj Prekmurja pa se bo občovala gimnázija na sledeči nečin. 1.) Občina Murska Sobota mora itaki zaprosili, da se njoj dovoli zdržavanje zredov višje gimnazije i da se tem razredom dovoli pravica javnost!. Ta gimnázija se lehko imenüje potom tüdi komunaloa gimnázija. V te na-mea določi občina malenkosti vsoto za nešterne potrebčine. Dejansko je to za šolsko leto 27/2S. V. razred, ar VI. i VU. zdržavle ešče držáva po zakoni. 2.) Vse profesorsko osobje i ves ostali aparat da na razpolago i plača državna uprava i garantira na to način za obstanek i razvoj, dokeč se z novim zakonom za Srednje šole končnovalano ne reši tüdi to pitanje. To Vam morem naznaniti po naročili imenüvanih s prošnjov, da vplivalo, da Murska Sobota itaki vloži primerno uradno prošnjo v zgornjem smisli, ravnateljstvo pa naznani dijakom, da zamorejo v Murskoj Soboti nadaljavati svoje študije. Objavite to tüdi v svoji Novinaj. Odgovornost za istinitost nosim jaz pa imenüvani Pomočnik i minister. Beograd, 6. julija 19Ž7. S prijatelski pozdravom Vaš IVAN VESENJAK L r. Naš g. poslanec i njihov namesti nik Jerič sta podvzela itaki stopaje pri gerenti mursko-sobočke občine! g. Benki, šteri so se z vsov lübeznostjov zavzeli za našo gimnazijo i posredovali pri občini, da,je vložila itaki povedano prošnjo i dala veledüšno 15 jezero dinarov za nastavitev odpravleoi razredov. O. poslanec zahvalijo najprle gospodoma dr. Korošci i Vesenjak! v svojem i vsega našega lüstva imeni za neutrüdlivo posredüvanje pri ministrstvi pa tüdi g. gerenti Benki i sobočkoj občini za vse, ka so včinili za obstoj naše gimnazije, štera je za nas živinskoga pomena, i za razvoj naše Sobote eden glavni predpogoj. Slovenska Krajina. — Vodstvo Slovenke Ljüdske Stranke ali kmečke zveze naznanja svojim kotrigam sledeče: Glasi so se razširiti, kak smo zvedli iz občine Lipa, ka prej vsaki volilec, ki bo volo našo stranko, g. Klekl Jožefa i g. Jerič Ivana, mora plačati pet dinarov. To je grda, laž. Ne dajte se zapelati. Nieden volilec ne je dužen nikaj plačati. Stroške pri volitvaj nosi držáva i kandidati, nikdar pa ne Volilci. Vodstvo nadale naznanja, da je razposlao ešče prle, kak so bile volitve razpisana bloka, štere naj bi Volilci podpisali i kelko bi bili mogoči darüvati za gordržalo tajništva v Soboti. V teh je bilo naznanjeno, da se od siromakov nikaj ne prosi, od drügih pa tüdi samo telko, kelko pre-vüpajo dati v gornja namen. To je pri vsakoj stranki tak, prí našoj tüdi. Za goridržanje tajništva — tajnika itak plačajo poslanci iz svoje plače — ka se plača arenda, razsvetlava, kürjavo itd. naj da Što ka more, če samo pol dinara more, je tüdi zadosta. Ma pa vsaki čas to plačati do konca toga leta, zdaj je ne sila. Do konca toga meseca pa Moke brezpogojno Podpišite i to vsi; ki ste naši, ka mo znali svoje volilce vküp spisati. Plačati ne trbe zdaj nikaj. Na to i na trdno vküpdržanje Vas prosi vse krščansko misleče volilce v Slovenskoj Ljüdskoj stranki t Vodstvo. Franjo Horvat. V Čarnom logi. III. Gda sta prišla že na pou poti, sta začütila močno rogatanje konjov. Naednok se je začülo strelanje i oba sta zgrabila za pükši i se približavala proti strelanji. Mesec, šteri se je do-semao skrivao za oblaki, se je pokazao i zasveto nad logom. Gosto listje je le tü pá tam spüstila medli žarek mesečni skoz. Poleg Sultana i Zoltija je zala-jao velki pes. Bio je od ciganskoga poglavara s Kobiljanske gošče. Gda jiva je spoznao, je začno z repom migati i po tom se je včasi spüsto v beg proti Kobilji. Sela sta pa na konja i zajahala za psom. Sprevidla sta, da jiva pes vodi na pravo mesto. Prišla sta a konji na breg, gde je ležao stari Cigan s prebitov glavov. Poleg njega se je pes stavo i začno cviliti. Pred njima je ležao ciganski poglavar. Oba sta skočila s konjov i zdignola cigana, či je ešče živ. Ali življenja je več nej meo v sebi. Zolti je prebüdo i Sultan je glasno zakričao: „Smrt tistomi, što te je vmoro, brati" Zolti je stopo v bližnji gaj, gde je vido, da so stali šatori. Vse je bilo razlüčane spožgano i oropano. Sive je nej najšeo nindri. Na edno drevo je bilo vrezano znamenje, nož i dve palici. Zolti si Je včasi razložo, da so tű bili žandarje i vse cigane, štere so najšli, tüdi Sivo odegnali pred ednov vörov proti Egersegi. Zbežao je nazaj k Sultan! i njemi povedao, ka je vido na drevi. Včasi sta se dogučala. Sultan je šo za žandari, da bi znao gde bodo hodili i Zoltiji je povedao, da bo püščao po drevaj znamenja. Zolti pa je seo na konja i jahao z velkov nagloščov nazaj proti Rédič!. Povedao je tam, ka se je zgodilo i na to je jahao v Čaren log, da bi pozvao Šče očo na pomoč. Stari Cigan je skočo iz šatora s pükšov v roki, gda je čüo sinov glas Odzvüna, ar je mislo, da ga što preganja. Sin ga je pomiro i njemi nakraci povedao celo zgodbo. Pozvao je dvajseti močni ciganov, šteri so se oblekli v žandarski gvant. Spüstili so se včasi na pot. Vodo jij je Zolti. Pazili so, da se ne bi v istini srečali s pravilni žandarami. IV. Proti večeri so cigani dojšli Sul- tana. Povedao je Zoltiji, da je vido Sivo i drüge cigane zvezane z lancmi, kak so je žandarje gnali. Stavili so se v bližnjoj vesi, gde najitrej tudi prerečijo. Poslali so mladoga cigana v pre-oblečenoga v žandara, v ves. Njegova dužnost je bila Pozvediti, gde do spali cigani i gde žandari. S puškov na rami je stopao pomali proti vési, nad štero je legao mrak. Dva žandara sta stražila na cesti pred vesjov. Nej sta spoznala v žandari mladoga cigana i ga püstili v ves. Pri župani se je zglaso i tam je najšeo šče deset drügij žandarov, šteri so si ravno pogučavali od ciganov. Nej so ga prepirali i seo je k njim. Poslüšao je od reči do reči i nazadnje je vse zvedo tüdi to, šteri žandar je vmoro ciganskoga poglavara s Kobiljanske gošče. Srd je napuno njegovo Srcé, gda je vido, kak mantralo njegove ciganska brate. Komaj se je zdržao pri miri, da je ne napadno žandare včasi. Odpravili so se spat. Bila je svetla mesečne noč. Topole okoli vesi so nalehci šümelo i med debelini hrastom so letale sove. Mir je bio Vseširom. Tüdi psi so mučali, kak da bi čakali na trenutek, da bi te s tem bole močno zalajali. Bila je pounoč. Mladi Cigan je zapüsto posteo i šo na zahodnoj strani iz vesi proti drügim ciganom. Čakali so ga na dogučanom mesti. Razložo njim je, kak naj delajo i Zobi je na drügo nej mislo, kak na Sivo, Sultan pa je komaj čakao, da bi dobo žandara, šteri njemi je vmoro brata. Prišli so tak tiho v ves, da ji je ne čüo níšče. Žandare so v spanji zvezali, vzeli njim pükše, rešili cigane. Zolti je Sivo neseo na rokaj i jo djao oa konja. Prišli so tüdi drügi i so Prignali s seov vse žandare i je bili. Sultan pa je mantrao žandara, šteri njemi je strelo brata. Privezao ga je k ednomi drevi i ga po dugom mantranji strelo. Nato so odišli nazaj proti Rédič!. Zoltija i Sivo pa je neseo konj veselo proti Čarnomi logi. V. Oda so prišli cigani od Egerse-ga nazaj i prinesli peneze za svojega poglavara Sultana, se je te včasi odpravo v Čaren log. Oblekeo se je v najlepši ciganski gvant. Debele svetle gombe na kaputi so Se njemi svetilo, dugi vlasovje so se njemi spüščati po ramaj. V levi žep je djao pištolo, v pravoga pa peneze — dosta zlatov, seo je na konja i jahao po skrivna potaj v Čaren log. Oda je prišeo do votloga hrasta, je zafüčkao kak Sokol i odgovoro njemi je ne daleč drügi, Bio je to Zolti. Naznano je oči, da je prišeo Sultan. Stari Cigan se je oblekeo v lepi gvant. Šo je v drűgi šator po Sivo, štera je že spala. Zbüdo jo je i jo pelao s seov k votlomi hrasti, gde sta že gučala Sultan i Zolti. Poglavara sta se veselo pozdravila, Sultan je z veseljom sprijao svojo hčer i nájprle so odpravili dogučanja za Ženitev. Oda sta Siva i Zolti odišla, sta poglavara začneta gučati o ropi, šteroga njemi je naznáno Zolti. Sedela sta pod brastom celo vöro. Oda sta si dogučala i sporazmita šče v najménšoj reči, te sta se napotila proti šatorom. Tam jiva je čakala že cela ciganska banda, Zolti pa Siva kak mladoženca. Opravili so zdavanje po svojoj ciganskoj navadi, nato pa začnoli gostüvanje. Čeravno je bila noč, venda je bilo punoj veselja. Postavili so straže na vse strani. Do svetloga dneva so se veselili. Naednok pa so se začülo trornpöte jagrov, šteri so šli na lov od Lendave. Skrili so se v svoje skrivališče, da jij ne bi zavohali psi i je najšli lovci. Čülo se pokanje pušk, ti! i tam se je oglaso šteri lovski pes. Mimo Cigan- skoga skrivališče je bežao samo mladi jelcn proti Dobrovnikom! logi. VI. Na dogučano noč so se cigani zbrali blüzi Lendave. Razdelili so se na pet talov i šli na svoj tovajski poseo. Šlo njim je po sreči. Bila je Vihérna noč. Grrnelo je i tiskalo, ali to je ciganov nej stavlalo v njüvom opravki. Cele trume konjov so odegnali. Psi so lajati i tulili ali vö je nej vüpao s hiš níšče. Tudi rezgetanje konjov se je mešalo z grmlancov Odzvüna vsakše vesi. Cigani so hitro odišli. Šli so prek Dobrovničkoga loga proti Žitkov-com, gde so se zbirali. Gda so prišli vsi vküp, so se napotili proti Egersi-gi, gde jij je že čakao vodnik, šteri jih je vodo proti Bakonjskim logom. Žandarje so jim nej mogli príti na sled, ar so cigani vse delali po dobrom računi. * in * To se je godilo pred vnogimi Meti. Od tistoga časa dale so le redko prišli cigani s svetlim! gombami na kaputa] i z dugimi vlasmi v našo ves. Tüdi konjov so več nej krali. Takši Ciganje hodijo zdaj samo dubst korito i kmice. 17. julija 1927. NOVINE — Zgübo se je eden potni list, šteri se glasi na ime Anastazija N. Rusana, izdan! od komisarijata v Moskvi. Ar te potni list nikomi ne hasni, zato prosim, naj ga pošteni najditeo prinese k kaplani v Mursko Soboto. — Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Murski Soboti naznanja vsem svojim pristašom, da od zdaj naprej urádne vöre do vsak delavnik od 8. do 12 vöre samo. Tajnik. — Seja odbora za Zidanje Doma sv. Frančiška. Na seji je bio Izvoljen za tajnika na mesto prejšnjega enoglasno domači g. kaplan Jožef Meško. Zednim pa je odbor izrazo zab • valo Prezvišenomi püšpeki, da so prevzeli pokrovitelstvo za to velevaž-no i nad vse potrebno akcijo. Pri toj priliki se je tüdi od strani odbora poslala topla Zahvala beltinskomi veleposestvi za podelitev zemle, kde de se delao cigeo za Zidanje doma. Črensovska hranilnica je v te namen darüvala desetjezero din. Za te velediišni dar se je odbor prav toplo zahvalo. Pač nasledüvanja vredno dejanje krščanske lübezni do bližnjega. — Najdeni vtoplenik. Pri Gornjoj Bistrici so te dneve najšli v Müri vtoplenika. Bio je že preci kipeči, znamenje, da je mogeo biti že kakši mesec dni v vodi.} Vtoplenik je moškoga spola i po zünešnjosti soditi je najbrž nekši delavec. Tjedenske novine. — Sprememba volišč. Listi pišejo, da je Državni odbor skleno v našoj Krajini spremeniti več volišč, da bi lüdje ležej Šli volit. Kda zvedimo za spremembo, pravočasno naznanje) v našem listi. — Vogrski hercegprimas zbetežali. Z Ostrogna prinašajo naši listi glas, da so hercegprimas dr Cernoh jako nevarno zbetežali. — Strahovite povodni. Na Saksonskom i na severozahodnom Češkom se je eden večer pretrgno oblak. V par vöraj je postala Strahovita Povoden, kakše ne pomlijo naskori lüdje. Dozdaj so naračunali do 190 vtcpleni- kov. Pogled na poplevano kraje je stra hoviten. Hiže so nameštaj popunoma I vničene, nameštaj pa so s paonicov j popunoma pokrita i s spiavotjoo za- j paijene. Lüdje so se šteli rešiti na j strehe pa voda je spodkopala tüdi hiše, štere so se začele rüšiti i podkapač pod sebe nasrečne stanovske. Ar je bila noč, so lüdje bežali iz hiž v spalna obleči. Nešterne vtoplenika so najšli na drevji med vekami stisnjene, kam je voda naplavil« mrtva tela. Noč je bila groze puna. Tisti šteri so se rešili pripovedavlejo, da so mislili, ka de sodni deo. Nešterni so ešče zdaj nekelko zmešani od prestanoga straha i grozote. Pola so vse zasiplena s prodotn i peskom, ceste porüšene mostovje zodnešeni, gospodárstvo kraja popunoma vničeno. Škodo na gospodarstvi računajo na naše peneze več kak milijardo. — Strela vdarila v karbid. V Potsdami na Nemškom je strela vdarila v edno skladišče na železnici, v šterom je bio karbid. Nekdi je prišla po toj streli voda v skladišče i je celo zletelo v zrak, pa tüdi več sosidnih hiž. Ranjenih je težko 6 oseb, lehko ranjeníh pa je dosta več. — Nova železnica. Te dneve do začeli delati novo železnico med Ro-gatcom i med Krapinov. Ta železnica do du/ra komaj par kilometrov. Zveza je nujno potrebna, ar de privažala v Rogatec na letovišče vnogo hrvatskih gostov i vogrski, ka de nam na hasek, ar je to letovišče lastivno^ mariborske oblasti. Cela leta se je delalo na to, naj bi že ednok to železnico napravili, pa je ne šlo i ne šlo, ar so na vladi sedeli naši dični demokratje, kda pa je zdaj naša stranka dobila vpliv na vlado, se je itaki začelo delati. — Velki ogen v tovarni. Na Češkom poleg Moravske Ostrave so velke tovarne za železo. 10- toga meseca, pa je nastao v nji ogenj, šteri je v par vöraj vničo dve velkivi tovarni. Škoda prej znaša do miljon Češkoslovaški kron. — Visiki gostje na lotmerškom farofi. Te dneve so se nedovedoč pripelali na lotmerški farof papov nuncij Pellgrineti i djakovski püšpek Akšamo-vič. Ogledali so si cerkev, štera njim je jako dopadnola, posebno zdaj, kda jo na novo süknjo. Potom so pa nekaj vör bili gostje gostolübooga lotmerskoga g plivanoša. — Ljutomer. Ssdjarska in Vrtnarska podrüžnica v Ljutomeru kupi več vagonov lepega sadja vseh vrst tudi ranega. Vsa pojasnila se dobe pri načelnika podružnice g. Zacherlu v Ljutomeru. Domača politika. V Belgradi nega dosta nikaj novoga v političnom živlenji, ar so skoro vsi ministri na kortešaciji. V radikalnoj stranki kak vse kaže pridejo do edinosti. Kak smo že pisali, so nešterne dozdajšnje poslance ne več kandidirali, ar so njihove roke ne bile čiste i so bili zapleteni v razločne korupcijske afere. Njihov glas je zdaj: Nega pašičovcov nega uzunovičovcov, nego so sami radikali. Stranka šče zbrati vse ka je v stranki poštenoga i to kandidira^, Radič ma pri tej volitvaj smolo. Meo je v veči mestaj svoje shode, pa je ne mogeo niti gučati. Nešterni Íüdje so sprevidili, da ga držijo vküper samo oblübe pa da je njegova gospoda ne nikaj drügo, kak stari vučje v ovčjoj koli, zato so proti njemi. Tak največkrát med njegovimi vernim)' tovariš i med tistimi ki so ga zapüstili nastane na shodaj Svaja, štera napravi shodom konec. Sporazum med Vukičevičom 1 dr. Korošcom. Te dneve se je ministrski predsednik Vukičevič trüdio na Bledi pri krali. Pri toj priliki je prišeo tüdi vküper z dr. Korošcom i sta sklenola sporazum za volitve i za bodoče delo po volitvaj. Vse stranke so sprijal te sporazum z velkim za-čüdenjom. Te sporazum bi naj prineseo Sloveniji nekaj več samouprave. Slovenija bi postala samo edna Samouprava i bi dobila v gospodarskom, pogledi preci neodvisnosti. Zanimiva je izjava ministrskoga predsednika, da Slovenija ne sme biti več pastorka, nego Slovenci morajo biti zastopani v parlamenti i v vladi. Te sporazum je jako napoti demokratom, ki se jako razmijo na kakše P. P. vlade, pod Šterimi se je vzdihavalo kak v robstvi. Zapiski. »Rovaš«, ka rovaš. V ednoj zadnjih številk smo nešterne urade opomenoti naj uradüjejo s slovenskimi strankami slovenski. »Muravidék«, ki je venda med vsemi listi najmenje pozvani, že zavolo svoje preteklosti, da bi nam tű kakše tanače davao, se je na to obregno 1 pravi, da se norca delamo z .državnoga« jezika i da prej dr. Korošec v Belgradi s srbskim! ministri tüdi po srbskom govori. Na to odgovarjamo sledeče: 1. ,,Rovás“ bi naj s svojov pametjov kde. indri rovao ne pa po predal] našega lista, na priliko v našoj ustavi. Tam bi itaki v začetki najšeo (Člen 3.) »Slüžbeni jezik kraljevine je srbsko-hrvetsko-slovenski." Teda slovenski tüdi. Kde se pa naj te slovenski jezik rabi v uradaj, či ne v Sloveniji? Mogoče na Hrvatskom ali v Makedoniji ? Mi smo teda branili uradni jezik, ne pa se ž njega norčarili. Drügoč naj si g. dopisnik očalje dene na oči. 2. O. dopisnik je sam sebe vdaro, kda pravi, ka dr. Korošec v Belgradi govori Srbsko. S tem je samo to povedano, da g. Korošec pač razmi, da je lüstvo ne zavolo uradov tű, nego uradi zavolo lüdstva. Tak naj napravi vsaki uradnik, kda pride v Slovenijo pa bo mir i se nihče nede pritožüvao. 3) Naj nam tüdi razloži, šteri jezik je pri nas .državni* jezik. Jezik govorijo narodje, na priliko srbski hrvatski, slovenski, držáva pa je organizacija, zato ona ne govori posebnoga jezika, nego vzeme od naroda svoj ura ni jezik. Či toga neve g. dopisnik je znamenje, da se vmešavle v dela, šterim je ešče ne doraseo. Kak Čüdno se to glasi/ Zdaj nešterni spevajo : őket nagy Szerbia ügye, Közős cél ja vezérelte; A Király is ezt belátta, Benük van néki bizalma. Éljén Szerbia 1 Negda pa so popevali: Megálj, megálj kutya Szerbia Nem lesz tied sohe Bosznia, Mart a Magyar nem enged Mig a vöre nem eped . , . Robske düše, štere za skledo leče Odavlejo i tlačijo, na koj so Včera prisegali. Ali je to odkritosrčno mišle-no, pa je drügo pitanje. NEDELA. po risalaj Šesta. Evangelij le Spisao sv. Marko v 8. poglávji od 1. do 9. vrste. ,,Mili se mi vnožina; ar glejte, tri dni so že pri meni i nemajo kaj jesti. I či je lačne püstim na njihov dom, na poti obnemorejo; nešterni med njimi so najmre od daleč prišli." Naša najvekša popunost i sréča v düševnom pogledi je to, da smo z Kristošom, našim Odküpitelom zdrüženi vredno skrivnosti "telo, šteroga glava je on sam. Ta skrivnosti zdrüžitev davle ravno vsakoj kotrigi izredno čast i dostojanstvo, jo oživla i napaja z milostmi za vekivečno zveličanje i je najbogšijzalog za pri častno vekivečno srečo. Kat je. tisto vezalje, štero nas veže na Skrivnosten način z našim Zveličitelom ? Vezalje je vera i lübezen. Oboje je potrebno. Či samo verjemo v Njega i nemamo lübezni, smo na tom .teli ravno tak kak posüšena roka na človečem teli. Se ešče toti drži teja, venda pa od njega več da-bla živlenjske moči i z telom ne opravla vküpna živlenjska dejanja. Takša mrtva kotriga na skrivnostni li Kristušovom je tüdi düša, štera toti ma vero, nema pa milošče i lübezni, iz šteri bi kak z vretine živoga stü-denca vrela dejanja, zaslfižna za ne-pesa. Da bi pa Kristusa, glavo skriv-nostnoga tela naši düš tem ležej z-lfibili, je včino vse, ka je bilo za to potrebno. Čüde je delao v življenji na tom sveti, pa ne samo za to, da bi s tem pokazao svojo vsemogočnost, nego bole zato, da je iz svojega nes-končanoga smilenja pomago polnoči potrebnim. Ravno tak tüdi v denešnjem evangeliji: Smili se mi vnožina... “ Šteo je s tov smilenostjov Zbüdite v nas lübezen do sebe, da ne bi bili samo mrtve kotriga njegovoga skriv-nostnoga tela, nego tembole žive kotriga, vezane z nijm po vezalji lübezni. Ta zdrüžitev pa je z ednim naša najvekša sréča. To versko istino pove najmre on sam: „Či ostanete ví v meni i moje reči stanejo v vas, kajkoli bote šteli, prosite i se vam zgodi." (Jan. 15, 7.) S temi rečmi je povedao Kristus, da postanemo po vezalji z njim nekak talniki njegovoga božanstva, v nekšoj meri dobimo božansko zmožnost. Ne kak sami od sebe, nego po‘|prošnji. Zaistino, kak bi mogeo Kristus, glava toga skrivno stnoga tela šteroj kotrigi kaj odpovedati, či ista prosi, ka njoj je za zveličanje, to je za živlenje s tem telom potrebno? Kristus bo tüdi takšo düšo, Štera šče z njim ostati v skrivnostne) zvezo brano. Kak se celo telo brani, či šteroj kotrigi proti kakša nevarnost, ar bolečino edne kotri-ge trpi celo telo, ravnotak Kristus, glava skrivnostnoga tela bo brano dűšo, ar bi s tem, da bi se ista od njega odtrgala, bilo razžaljeno tüdi njegovo najsvetejše Src«. 4 NOVIMI 17. julija 1927. Prekusnice. Dobro se je odrezao. V nekšem dijaškom zavodi je bilo ostro prepovedano piti Opojne pijače. Osmošolec ki so že ne samo trifrtaloška, nego cela gospoda so švercali včasi v zavod pivo. Večer, kda je že vse spalo, je prineseo natakar s sosidne krčme v kantaj pivo, navezao na eden motvoz, šteroga so dijaki z okna püstili i se je tak celi vlak pive pelao gor v sobo i v dijaške želodce. Pri ednoj nesrečnoj priliki pa je ravnateo, ki je ravno odspodi meo okno, Pogledno vö, kakše de vütro vreme i je zagledno, kak so se pivinske kante pelala mimo njegovoga okna. Hitro po nož pa je odrezao edno i notri vzeo, nato se je paščo gor v spalnico, da bi zadrobišao krivca. Pa čüdo ! V spalnici je vse globoko frkalo i so spali kak mali Zavčeki. Ravnateo je šo k ednomi dijaki, na šteroga se malo vozno, da je krivec, i ga pita, ka je delao. Dijak pa je zesna mrmrao : »Senjalo se mi je, ka sam düše na motvoz! s pekla "vlačo i je prišeo zlodi pa mi je motvoz prerezao." Mela sta oba zadosta. Hitro je pomagalo. Prijatela se srečata. ,,Ti jako dobro zgledaš. Kak si se od tistimao, ka sva vküper bila, popravo. »O to ti pa že verjem, zdaj mamo najmre drügo küharico." .Kak dugo pa že?", ga pita radove-den prijateo. .Ja, od dnes mao.« Hitro je pomagalo. DIJAŠKO POLIČ. Izredni občni zbor Slov, kat. akad. društva „ ZAVEDNOST" se bo vršil 19. julija 1927. (v torek) ob 8 uri zjutraj v M. Soboti. SPORED. t.) Otvoritev. 2.) Poročilo odbornikov in re-vizorjev. 3.) Izpolnitcv odbora. 4.) Pogovor o kletih itd. 5.) Slučajnosti. Predsednik. GOSPODARSTVO. Držite plemenske bike dugo časa! Dobre bike, plemenske moramo izrabiti do zadnje zmožnosti. Toga pa ne razlagati tak, da bi se tej preobre-menjavali s kravarni, nego tak, da je držimo kak nájduže časa. Preveč so t najmre naši živinorejci navajeni spre-menjavati plemenske bike ali je pa, kak je to pri nas navada, odavati v najlepšoj plemenitoj dobi mesar!. To je pa edna najhüjša falinga v živinorejo Zakaj ? Poprek je znano, da so teoci lepši, či je bik starejši i je ešče ne prestopo svojega plemenitoga časa. I tüdi to, ar plemenske zmožnosti bika spozna živinorejec komaj po tom, kakši teoci so od njega. Ali se pa to da opaziti v ednom leti? Stalno, da ne. Ar v tom časi ešče nemremo spoznati ali teoci od takšega plemenska poherbajo od staroga njegove dobre lastivnosti. Nesmemo najmre pozabiti, da nešterni plemenjak prinese svoje dobe lastivnosti na svoje potomstvo, drügi pa kakšteč je lepi i štauten se venda njegovi teoci vsi vržejo po staroj. Plemenska vrednost kakšega bika se komaj da spoznati iz odraščeni njegovi potomcov, to je v tretjem leti njegove uporabe. I či te vidimo, da so od njega lepi teoci, ga moremo dugo časa nihati za pleme, da se takše živinče dobro izrabi. Takši biki, šteri svoje dobre lastivnosti prinesejo na svoje potomce so pravi napredek za živinorejo celoga kraja. Kak pravilo naj vala: dobri biki naj se nihajo za pleme od tri do šest let. Na Danskom, kde je živinoreja najbole razcvetena, obdržijo plemenske bike celo do 10 let pa ešče duže. Pa ne postane bik v tom časi pretežki? Od toga je zavisno, kak se z njim ravna. Či pazimo, se ne trbe toga bojati. Kda je bik doraščeni, te njemi ne trbe telko krme. S slabejše krmov i razumim püščanjom se da dosegnoti plemenska zmožnost dugo časa. Zato pri licencovanji i premOvanji komisije dosta dajo na to, čl je bik vpregani i delijo za vpreganje bikov posebna priznalna darila. Ravnotak pa moramo ponovno opomenoti, da se pri nas premalo pazi na ofrišanje krvi konči vsako tretje leto, to je da ne plemenilno živine v rodbini, ka dela našoj živinoreji telko kvara. Kakšo hranilne vrednost majo posamične krme? Vsaki med nami zna, da majo razločne krme tüdi razločno vrednost. Na priliko eden kg. krumpičov več zaleže kak 1 kg. repe, vsaki zna, da je seno bole sitost kak slama itd. Kakše je medsebojno hranilno razmerje med razločnih^ hranami, to je pitanje, štero si je postavo že vsakši razumen živinorejec. Prvi so se začeli za to pitanje zanimati Danci, šteri so potrebüvali za svoja kontrola1 driištva pri gove-doreji zaneslive podatke. Hranilno moč posamični krmil so spoznali z vnogimi poskušnjámi pri krava] Te poskušnje so začeli že 1. 1887. in so k tomi pritegnoli več kak 3 jezero krav. Vršile so se te poskušnje na vekši imanja] na razločnih krajej v državi i pod ostrim pazitelstvom. Za merjenje posamični!) krmil je bilo v prvoj vrsti potrebno najti primerno mero. Danci so se zedinili na takzvano »krtnsko ednoto«. Pod krm-skov ednotov razmijo Danci 1 kg. zmešane močne krme, štera obstoji iz ednoga tala zdroblenoga žita, ednoga tala pšeničnih otrobov i ednoga tala oljovog sira (na priliko iz tikvinoga semena), ali pa od kakše drüge krme telko, kelko je potrebno, da nadomesti krmilno vrednost 1 kg. toga zmešane močne krme. S povedamo^ kratkimi poskuš-njami se je spoznalo, da majo za edno krmsko ednoto sledeče vnožine razločnih krmil: 1 kg. mešanoga zrnja, I kg. dobrih otrobov, l kg. ol-jovoga sira, 2. kg. Sühe detelice, 2 i 1/2 kg. sühoga travničkoga Sena, 10 kg. krme rabundije, 12 kg. repe, 4 kg. slame, 10 kg. zelene krme, 8—1C kg. mrkevco, 4 kg. krumpičov, 2 kg punoga mleka, 6 kg. cmera. Eden den paše pa računa po kakovosti paše za 8 do 14 krmskih ednot. Po tom računanji teda zaleže v zmešano] krmi 4 kg. krumpičov ravno telko kak 12 kg. repe, 2 i Va kg Sena telko kak 4 kg. slame itd. Tej broji valajo le poprek. Stalno je, da nema vsako seno ednake vrednosti. Ravnotak je tüdi z otroba-mi i oljovimi širi. Istina je, da takša razvrstitev i določitev ne je do piknjice zmerjena venda pa s svojov pribiižnostjov dosta pripomore pri razunom krmljene živine. Sad toga raziskavanja se kaže ravno na Danskom, kde so s ten; dosegnoli že velke haske pri živinoreji. Je ašče edna bole gvišna razvrstitev, samo da je preveč vučeoa : nam teda za Vsakdenešnje gospodárstvo ne hasni telko kak gori povedana Posestvo v lljašovcih. Zidana hiža, velki sadovnjak, njiva i šuma, odam za 150,000 dinarov. Za pisma ne odgovarjam. Opita se v pekarni DROBNIK LJUTOMER. Cene: Zrnje s 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din, ovsa 220 Din. kukorice 210 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 310 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 11'— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza s 1 Dolar 5ő Din 70 par, Schiling 7 D 99 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 398 D. Mali oglasi. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanja in perilo FRANC REPIČ, sodar v Ljubljani, Kolizejska cestaj 18. 1 J Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za „Novin®“ pri I. HAHN trgovina s papirjev!, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v MURSKI SOBOTI. Prva Prekmurska Zaloga pohištva ino hižni potrebščin štera je odprlo pri mariborskoj firmi ŠERCER i DRUG, PODRÜŽNICO v M. Soboti Cerkvena ul. 178. (Dr. Cifra-kova hiža) v prostoraj negdašnje pošte. dne 1. julija 19Z7. Mejla de na skladišči iz raznovrstnoga trdoga i mehkoga lesa delano spalnice, obednico, kühinjsko Pohištvo, vložke za postele, matrace, preproge (tepihe), zagrnjala, pokrovce, pobožne kejpe, razpetja, razne podobe, sprejme vsakojačke tapecirarske posle intf drüga popravila, vse po najnižoj dnevnoj ceni. Prodaja brezi povišala cen, Plačüvanje se tüdi lejko na rate opravi po jako dobri pogojaj. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Urednik: IVAN JERIČ Izdajatelj JOŽEF KLEKL.