Leto IX., štev 17.
j mi
mi
a e ct
1’ožtnina plačana r gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto. 25. aprila 1925.
Današnja številka Din U50.
CtiASBVa
razen ponedeljka in dneva p« prazniku vsak dan.
Uredništvo In upravništvoi TJaUjana, poštni predal štev. 168.
za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun št 18.807.
NAPREJ
1
Stone mesečno	. .	» . NDin 25-—.
za inozemstvo	. ...	. ’ , Din 85-—« 1
Oglasil
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beMtfl 60 par, najmanj 5 Din.
Dopisa frankirajte in podpisujte, sicer m M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo,
Reklamacije za list so poštnine proste
i
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
WB33SC3B»aa5aBJS
VII., štev. 17. Četrtkova ^oprejeva" sievill«® izhaja kot tednik:
J
JUa
UDSKI GLAS
Glasilo v Kmetsko-delavske *v<
Stan« latno 60 Din — mesečne 9 !
Državljanska vojna na Bolgarskem.
Pretekli teden je bilo na Bolgarskem zelo burno. Prve vesti po praznikih so poročale, da je bil izvršen na kralja atentat, ki pa ni uspel. Kmalu nato je bil ubit neki general. Ko so ga 16. t. m. hoteli svečano pokopati, je eksplodiral med cerkvenimi pogrebnimi obredi v cerkvi sv. Nedelje peklenski stroj, ki je imel strahovit učinek, tako strahovit, da ga imenujejo največji atentat v zgodovini: okoli 150 mrtvih in nad 20 ranjenih. V cerkvi so bili zbrani najvišji državni dostojanstveniki, zato jih je ta atentat precej pokopal.
Kakšni vzroki so povzročili te dogodke? To je mogoče razumeti le iz zgodovine poslednjih let. Po nesrečni vojni je prišlo tudi na Bolgarskem do prevrata. Kralja Ferdinanda so pregnali, na površje pa so prišli kmetje, ki tvorijo na Bolgarskem kakor pri nas, večino prebivalstva. Vodil jih je tolikokrat imenovani Stainbolijski. Ta kmetska vlada je storila mnogo dobrega, v mnogih ozirih pa je izzivala odpor mestnega prebivalstva, tudi industrijskega in obrtnega proletariata, katerega bi sicer lahko pridobila za svoje zaveznike. Tudi Stambolijski je bil diktator, ustanovil je diktaturo dežele nad mesti. Ker je pa vladal dikta-torično, ni mogel skrbeti za primerno izobrazbo, svojih pristašev in tako je mogoče razumeti, da se je meščanom posrečilo s pučem strmoglaviti njegovo vlado. Važno pri tem je tudi to, da so vodili revolucijo proti njemu bivši oficirji, ki so pridobili na svojo stran tudi vojsko, kolikor jo je še ostalo pod orožjem.
To se je zgodilo 9. junija 1923. Zavladale so takrat navidez vse opozicijske stranke, a faktično moč je imel v rokah vendarle veliki kapital. V vlado je pridobil sedanji ministrski predsednik celo socialiste! Skraja si je novi režim nadeval demokratično masko, a vedno bolj jasno se je odkrivala za njim profitaželjna buržuazija, ki je vladala zdaj iz mesta nad deželo še z veliko strašne jši mi sredstvi kakor prej Stambulijski. Ječe so se polnile, jetniki so umirali , na begu so jih postrelili, vrstili so se atentati, skoraj vsak teden je bilo nekaj ljudi umorjenih. Celo v inozemstvu begunci nisi) bili varni. Bivšega ministra v vladi Stambolijskega — Daskalova je bil neki plačanec v Pragi umoril, umorjen je bil vodja makedonskih upornikov Todorov, kmalu nato neki drugi
V	nedeljo, dne 19. aprila, se je vršil občni zbor Konsumnega društva za Slovenijo. Potek in rezultat občnega zbora je tak, kakor vseh dosedanjih, to se pravi, da ni zmagala še prava socialistična zadružna misel, temveč zvodeneli socializem, s katerim upajo posamezniki v gigantskem boju proletariata s kapitalizmom bolj koristiti delavstvu, kakor pa z globokim in resničnim udejstvovanjem pravega socializma. Tisti zvodeneli socializem
v Milanu itd. Nad 8000 ljudi je pogini-
lo,	Bolgarija se je lahko postavila v eno vrsto z Mussolinijevo Italijo in Horthyjevo Madjarsko.
Jasno je, da je taka reakcija rodila odpor, že septembra 1923 je prišlo do precejšnjih prask, a vlada je v krvi udušila upor. Novembra so bile volitve, ki so prinesle vladi seveda »zmago , to se pravi velikansko večino poslancev, a kljub temu se je opozicija stalno širila; ostalo je še precej pristašev Stambolijskega, potem komunistov, socialisti so prešli kmalu v opozicijo in še nekaj liberalnih demokratov. Vlada je morala iskati ne-kje opore in zato se je zvezala z oficirsko ligo in makedonskimi vstaši, uradni vladni in neuradni fašistovski teror pa je divjal svobodno. To so bilo seveda rodovitna tla za moskovsko internacionalo. Njen vpliv je postal precej očiten, Trocki je v neki svoji knjigi priznal, da naj bi bila revolucija na Bolgarskem signal za revolucijo v Nemčiji.
Pa kakor se je ponesrečil upor meseca septembra 1923., tako tudi sedanji doslej ni pokazal posebnega uspeha, kajti armado ima v rokah vlada, in sicer trdno v rokah, sicer si je ne bi bila upala zvišati za 3000 mož; za toliko je dobila dovoljenje od zapau-nih velesil, a ni treba da bi rekla pri številu 3000: stoj, nobenega več! Sedanji upor je bil doslej po številu žrtev velik: naenkrat okoli 150 mrtvih — a tudi vlada se je maščevala; poročajo, da je v zaporih zopet par tisoč novih jetnikov, proglasila je obsedno stanje in po vojnem pravu jih sedaj streljajo vsako noč kakor zajce ...
Nevarno se je zamajalo. A pravega uspeha ne bo, ne more biti. Ljudstvo je — kakor se zli — sito uporov in revolt in krvi, kajti doslej je bilo slišati samo o bojih, ki so se vršili v glavnem mestu v Sofiji, dežela ne sodeluje v masah in organizirano. A tudi vlada ne bo imela uspeha, ne more imeti, njena lastna sredstva jo bodo pokončala. Rešitev je v pravi proletarski demokraciji, ki zagotavlja slehernemu članu družbe del soodločevanja \ vsem: v razdelitvi in izpolnjevanju pravic in dolžnosti.
Da hoče belgrajski režim izkoristiti tudi žalostne dogodke na Bolgarskem v svojo korist, je jasno. In naloga poštenih proletarcev je, da to s svojo zavednostjo preprečijo, kolikor
posameznikov je mogoč le na ta način, ker to naše delavstvo in člani Kons. društva za Slovenijo dopuščajo s svojo grešno brezbrižnostjo. Brezbrižno je delavstvo napram reakciji meščanske države, ki ne upošteva niti lastnih zakonov, ki jih je izdala, brezbrižno je napram kapitalističnemu izkoriščanju in brezbrižno je tudi napram socialistični reakciji v svojih lastnih vrstah, v svoji edini močni gospodarski organizaciji, v svojem konsumu.
Izraženo je bilo to na obe. zboru, ko je kljub temu, da je med člani celo leto godrnjanje, prišla skoraj samo ena stvarna kritika in sicer iz Črne in Mežice potom delegata s. Modemdor-ferja do izraza, ki je podprta s fakti bila zmožna, da izroči zadrugo res delavcem v roke, ne pa posameznikom, kakor je dosedaj. S lem bi bila nezadovoljnost na mah odpravljena, ker bi delavci, in sicer ogromna večina, čutila se v zadrugi kot v svojem lastnem domu in ne kakor dosedaj — kot nujno zlo. In ko je bila ta možnost na vidiku, so zastopnika tistih uvidevnih članov z neslanimi napadi in zasmehovanjem-briskirali iz jeze nad tem, ker bi na ta način bil konec gospodovanja posameznika in njegovih zvestih pomagačev. Niti tisti, ki so Kristanu še lansko leto javno očitali umazanosti (Ferfelja itd.), ki so pisarili pred lanskim občnim zberem okrožnice na svoje zveste« pristaše -edino pravega mednarodnega socializma^ niso imeli dovolj energije za revolucionarni progres, da bi nastopili za to, kar je edino pravilno. Za skledo leče, z gnilim kompromisom skušajo še nadalje životariti življenje dvoživk.
Od sedaj naprej bo vsak zavedni proletarec vedel, s kom naj se zedini. Od sedaj naprej poštenjaki na to stran, koristolovci na drugo!
Tudi pri volitvah na občnem zboru se je pokazala vsa neodločnost delegatov v boju za zaščito pravih delavskih interesov. Zakaj bi tudi riskirali v tem boju svojo osebo, če se ni treba bati odgovornosti napram članstvu, ker ne bo nobenega; ki bi iih radi tega poklical na odgovor! Delavstvo še spi spanec pravičnega in radi tega cvete pšenica še individualistom, koristolovcem, kameleonom in vratolomnim žonglerjem in ni se treba bati nejevolje članstva. Zato sta bili izmed od-
Radičeva
Politična situacija se jasni. Česar zaradi neenotnosti duha ni zmogla cela opozicija s političnim pritiskom, ko je zamudila ugodni trenutek po prvem sestanku narodne skupščine, to so, kakor se zdi, skušali s svojim pohlevnim nastopom doseči radičevci sami: osvobojenje vodstva Radičeve stranke iz preiskovalnega zapora in zagotovitev dobrega izida kazenskega procesa. Odkupna cena je prevelika. Kakorkoli naj že poskušamo umevati izjave radičevcev, podane 26. in 27. marca v parlamentu, v danem trenutku — tik po volilnih nasilstvih — pomenijo vendarle zameno nečesa velikega in načelnega — za delno popra-
•	vo nasilstev. Hrvatski časopisi naj govore karkoli, mi imamo o tem svoje mnenje.
Ali pa so radičevci dosegli vsaj tisto, kar so pričakovali in se jim bo posrečilo popraviti nekaj zlega, ki so ga s svojimi izjavami brez dvoma napravili, to se bo šele pokazalo. Če iz nadaljnjega razmotrivanja čisto izločimo možnost radikalskega verolomstva in novih nasilstev, potem lahko rečemo, da je vse odvisno od tega, koliko je vredna osebnost Stjepana Radiča. Če je njegova osebnost za vzdržanje dis-
danih glasovnic le dve proti sedanjemu režimu pri volitvah odborov. In tako se je zgodilo, da je tisočkrat zaničevani Kristan postal član nadzorstva. Kristan ie v ofenzivi in pridobiva točke za točko, seveda na račun nevednosti našega delavstva. Sedaj bo gotovo on predsednik nadzorstva, prihodnji občni zbor bo že on vodil in ves konsum bo že sam komandiral. Zato ne trpi, da bi se mu kdo vmes mešal, za to je s tako nesramno jezo nastopil, kot delegat proti delegatu. Iz tega se jasno vidi, da hoče biti za- / druga on, kakor je to leta 1919. v stranici izjavil, da stranka je on. In ne opravičuje tega nastopa niti njegova cinična izjava, da je to le iz ljubezni do s. Mdderndorferja. Bog nas varuj take ljubezni!
Torej megla je zmagala. Tako bo ostalo v Konsumnem društvu za Slovenije pri starem zopet za leto dni. Pametne predloge so briskirali, delegata, ki jim ni dišal so zasmehovali, perečega vprašanja službene pragmatike, tajne življenske pogodbe, potrebnih in nujnih sprememb pravil so se zaenkrat s žonglerskimi triki iznebi-
li.	Nič jih ne briga, da je 17 tisoč članov le na papirju, prodajalne so bile v zadnjem času kar štiri zaprte, da je veliko bančno posojilo, ki zadrugo strašno obremenjuje! Glavno je le, da ima ta zasiguran svoj profit, drugi pa korito v ljubi slogi pod praporom zvodenelega socializma, v prijetni senci kraljevega zaupnika na račun danes še spečega, utrujenega in bednega delavstva. Zaenkrat zanje še ni nevarnosti. Ni pa mogoče, da bi se trpini pustili vedno tako izkoriščati. Kolikor pozneje toliko hujši bo obračun. Potem pa ne recite, da smo mi, ki to danes že predvidimo, radi tega hujši ko sam g. Pašič. To je vaš velik prijatelj!
Cia n Konsum. društva za Slovenijo.
politika.
cipline v hrvatskih masah res toliko vredna, kolikor jo cenijo radičevci in se je Stjepan Radič cenil sam, ko je menda pooblastil Pavla Radiča, da izjavlja tudi v njegovem imenu, tedaj se vsaj najhujše zlo, ki bi se sicer moglo zgoditi in ki bi za notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije imelo ne-dcgledne posledice, gotovo ne bo zgodilo. Mislim namreč razkroj strnjenih vrst hrvatskega kmetskega naroda in njemu zveste inteligence. Saj bi radičevci s svojim socialnim programom zaradi maloštevilnosti, idejne in predvsem moralne slabotnosti in velike neiskrenosti voditeljev slovenskega, hrvatskega in srbskega industrijskega proletariata predstavljali resnega nasprotnika strahovite socialne reakcije, ki jo je uvedel v Jugoslaviji obla-stiželjni Beograd s pomočjo jugoslfirenških (orjunaških) priganjačev. Srbski kmet in delavec te reakcije le radi tega ne čutita tako hudo, ker pač tudi nanju odpada nekaj drobtinic beograjske kolonialne politike v krajih na tej strani Save.
Ali bo po zadnjih dogodkih Stje-panu Radiču še mogoče vzdržati disciplino kmetskih mas in si ohraniti njih zaupanje, to je vprašanje. Če bi
morejo.
Po občnem zboru Konsumnega društva za
Slovenijo.
te mase družila predvsem disciplina radi istih gospodarskih interesov in šele v drugi vrsti disciplina na teh interesih zasnovanega socialnega in političnega programa, tedaj bi zares mogli takoj odgovoriti, da se mu to ne bo posrečilo. Saj je za iskrenega človeka jasno, da je v izjavah 26. in 27. marca v narcdni skupščini Radičeva stranka odstopila ravno od nekaterih bistvenih političnih žalitev. A to je ravno: hrvatske mase ni družila predvsem disciplina istih gospodarskih interesov, temveč isto kulturno stremljenje in šele na tem enotnem kulturnem stremljenju zasnovani socialni in politični program.
Kaj pa se to pravi, da jih druži isto kulturno stremljenje? To se pravi, da jih druži isti vzor (ideal) človeka, vzor, kakor ga je zagledal in doživel Radič, ko je premišljeval zgodovino hrvatskega naroda, opazoval življenje hrvatskili kmetov in spoznaval njih duševno življenje. Ta vzor je nato Radič pokazal hrvatskim kmetom in inteligenci ter ga osvestil v njih kot vzor človeka, po katerem bodo Hrvatje stali in obstali proti vsakemu nasilju in postali upoštevani člani Jugoslavije in človeške družbe. Bistvene sestavine tega kulturnega stremljenja, tega vzora človeka, moremo označiti s človečanstvom (pacifizmom). Ne moremo se spuščati tukaj v natančnejše razlaganje človečanskega (humanističnega) življenskega naziranja in vseh virov, iz katerih je Radič zajemal. Za umevanje taktike Radičeve stranke naj se ustavimo nekoliko le pri Radičevem pojmovanju mirotvor-nosti (pacifizma).
Po Radičevem pojmovanju je pacifizem načelno in do skrajnosti dosledno odklanjanje nasilnih sredstev v obrambi življenja in političnih pravic malega naroda* Iz njegovih knjig, •člankov in govorov bi bilo sicer mogoče dokazati, kako se je ta vzor človeka v njem boril z nekim drugim vzorom: revolucionarcem in borcem s pariških barikad, ki zna tudi umirati in se z železom v roki boriti za človeške pravice. Vendar pa v tej borbi zmaguje v njem in po njem tudi v Hrvatih stalno vzor človeka, kakor ga je živel Kristus in ga v svojih knjigah prepovedujeta n. pr. Tolstoj ali Ro-main Roland, čeprav tudi onega drugega nikdar povsem ne zavrže. »Ne upiraj se zlu s silo!« to je eno izmed stalnih gesel, ki druži kmete pod Radičevim vodstvom.
Ker je namen tega članka le opo-
Strokovno gibanje.
IZJAVA.
Podpisani rudarji, ki smo bili doslej več let člani »Unije slovenskih rudarjev«, smo po svojem socialističnem prepričanju člani SSJ in KDZ, ki ima v svojem programu načelo javnosti in progresivni davek ne samo v državi, temveč tudi v lastni strankini organizaciji.
Radi teh dobrih in pravilnih načel je nastal odpor v stranki, in sicer v prvi vrsti med voditelji, ki so pogazili program in pravilnik in sklepe kongresa, za katere so sami glasovali, so voditelji povzročili sedanjo reakcijo in razkol v stranki, radi česar trpi danes delavstvo v političnem in strokovnem pokretu.
Ker je tako razmerje med delavstvom pogubno, je naš zadnji kongres podal in pokazal izhod iz tega medsebojnega boja k skupnemu delu na strokovnem in političnem polju. Kakor smo omenili, smo podpisani tudi disciplinirani člani SSJ in KDZ in izvršujemo sklepe naše najvišje inštan-oe, ki je sklenila ustanoviti strokovne agkcije »Skupnega doma:. Predsednik tukajšnje podružnice nas je tudi opomnil, naj izstopimo iz »Unije slov. rudarjev«, ker na dveh konjih ne moremo jahati. Resnica je, da se na dveh konjih ne da jahati, ker je eden črn, a drugi bel, katera hočete vpreči, da bi vlekel eden na desno, a drugi na levo. O tem smo v Trbovljah prepričani. Dokaz je v tem, da še niti 10 novih članov niste pridobili v vašo »zedinjeno« strokovno organizacijo.
Mi pa izjavljamo, da smo pristopili
zoriti na ono stran takozvanega radi-čevskega gibanja, na katero navadno najmanj mislimo, ko presojamo politične dogodke zadnjih tednov, zato se v natančnejšo kritiko radičevskega naziranja ne moremo spuščati. Trdim' le, da trpi to pacifistične naziranje na zamenjavi obrambe z napadom, na enostranskem prenapenjanju ter cla je v političnem življenju nujna posledica takega naziranja zvijačnost (tajna diplomacija) in četudi morda samo na-\ idezna upogljivost. Princip pacifizma in pravi pacifizem sploh moramo seveda braniti vsi.
Če napravimo kratek pregled navedenih ugotovitev, moremo reči:
Ker posamezne stranke opozicio-nalnega bloka niso pokazale dovolj smisla za usodo Stjepana Radiča in njegovih najbližjih tovarišev, so jih poizkusili rešiti radičevci sami s tem, da so podali politične izjave, ki bi jih pri boljšem umevanju njihovega položaja od strani ostalih strank ne bili podali. Storili so to predvsem v zaupanju na disciplino iz notranje čustvene ubranosti istega kulturnega stremljenja in v zavesti, kaj da Radič zanje pomeni.
Mogoče je, da se bo radičevcem vsaj s pomočjo istega kulturnega in socialnega stremljenja, ki veže jedro Radičeve vojske, posrečilo preprečiti razkroj, ki jim brez dvoma grozi radi popuščanja v bistvenih točkah njih političnega programa. Organski sklenje-. nosti njihove kulturne (v svojem človečanskem bistvu), gospodarsko - socialne in politične zgradbe je brez dvoma zadan strašen udarec. Vsa njihova politika dobiva bolj ko kdaj poprej značaj nečesa skrivnostnega in trpečega: posledica njihovega posebnega pojmovanja pacifizma.
Gotovo pa je, da Radičeva politika ni tako brezglava, kakor se izrazitim zapadnjakom zdi. Zmote je treba iskati v njihovem kulturnem nazira-nju, povode v gospodarskem položaju. Stalno se ne bodo dali vpreči v neko politično stremljenje, ki jih njihovemu kulturnemu stremljenju in gospodarsko - socialnemu programu nasprotuje. To velja enako tudi za stranke, ki so združene v opozicional-nem bloku, kakor za radikale. Posebno samostojni demokratje, kot najizrazitejši nasilneži in nacionalisti, nimajo nobenega povoda veseliti se političnega pokreta, ki bi nastal, če bi radičevci vsaj začasno stopili v vlado.
J. Gorenjec.
vsi k strokovni sekciji rudarjev »Skupnega doma«.
Trbovlje, 21. aprila 1925.
Franc Pencelj, Jože Zelenšek, Aleksander Kuhar, Ivan Karlič, Karl Pa-velšek, Jožef Korošec, Mar. Zalokar,. Ivan Polak, Jožef Cesar, Ludvik Kolenc, Franc Strmole, Anton Odlazek, Jože Učakar, Blaž Habjan, Franc Kuhar, Vinko Učakar, Franc Saje.
Razno.
r Proslavo 1. maja z obhodi, manifestacijami in shodi namerava vlada baje prepovedati, tako vedo poročati zagrebški in belgrajski časopisi. Mogoče je, kajti krvavi dogodki na Bolgarskem so prav »pripravni« za slikanje neke »komunistične nevarnosti«, radi katere je »potrebno« prepovedati praznovanje praznika socialističnega vstajenja. Na zavedne proletarce tudi ta prepoved ne bi mogla nič vplivati: delati ne bi šli, namesto 8 ur bi porabili 16 ur za izobrazbo in agitacijo! Če bo vlada prepovedala, proslavo ali ne, vseeno priporočamo vsemu proletariatu naj na ta način odgovori reakcionarnemu režimu. Najbolj bo škodovalo buržuaziji na vsak način, če se bodo razredne organizacije okrepile, socialistični tisk razširil in tako prav izdatno napredovala revolucionarna zavednost in sila našega proletariata.
r Kongres državnih nameščencev. Preteklo nedeljo se je vršil v Ljubljani kongres organizacij drž. nameščencev. Vršitf bi se bil imel pravzaprav že pred volitvami, a je takrat na željo PP-režima bil preložen. To sa-
mo na sebi že dovolj karakterizira »borbenost« strokovnih ozir. stranov-skih organizacij drž. nameščencev. Po poročilih v meščanskih listih je bil tudi nedeljski kongres obupno klavern; delegati vseh kategorij in skupin iz vseh krajev in delov Jugoslavije so tožili največ o strašnem gmotnem položaju, v katerem se nahajajo, bolj malo pa je bilo slišati, kako bi bilo mogoče to bedo državnih kulijev definitivno odstraniti. Iz nobenega poročila ni bilo spoznati, da bi bili kaj govorili o skupnem boju z ročnim proletariatom, kajti tudi velikanska večina drž. uradnikov spada med proletariat. Zdi se človeku, ki opazuje naše uradnike, da so veliki avstrijakanti, pardon, tako mislim: naš uradnik sanjari in si postavlja bolj za ideal nekdanje hofratstvo, bolj nekdanjo lepšo gmotno situacijo, kakor resnično svojemu poklicu primerno svobodo; čisto v redu se zdi našemu uradniku, da zahtevajo od njega, da mora biti sluga države, kar pomeni navadno le„ da mora biti sluga vsakokratnega režima, in večina se s strahom obrača od vsakega, ki jim pripoveduje, da morajo biti svobodni in polnopravni državljani, če hočejo prav izvrševati svojo nalogo. Če hočejo kdaj doseči kaj boljšega zase, se bodo morali politično udejstvovati, a ne na diktat od zgoraj, temveč skupno z vsemi potlačenimi in brezpravnimi. In zato bodo morali prelomiti s starimi tradicijami, ki ukazujejo, da se mora državni uradnik in uslužbenec sploh predvsem ločiti od ljudstva in tvoriti neko kasto zase. — Sicer pa, brez zamere!
r Boj za kulturo, pa tak! Ljubljanskemu univ. prof. Vebru so italijanski fašisti prepovedali v Trstu predavanje in še aretirali so ga in zaprli za nekaj ur. To je škandal vsekakor celo za fašistovsko Mussolinijo. V četrtek zvečer so sklicale neke akademske in tudi nekatere neakademske organizacije protesten shod proti takemu ravnanju s prof. Vebrom. V redu. Ampak shod je končal z vpitjem: Dol Italija! kar je prav nesmiselno, kajti prava deviza je: dol s fašizmom! In fašizem je treba odpraviti najprej pri sebi, torej pri nas, v naši državi. Dokler pa imamo doma iste napake kakor drugod, nimamo pravice zgražati se in zahtevati, da jih odpravijo drugod. Kar je drugod greh, je greh tudi pri nas. Tudi pri nas so književniki v zaporih, za vsako svobodno in resnično besedo skoraj te tudi pri nas vtaknejo v zapor — to je predvsem hudo in strašno! Proti temu naj bi predvsem protestirali — drugače pa delamo s protesti proti grehom tujcev dobri stvari le škodo.
r Stari in novi stanovanjski zakon. 1. maja poteče veljavnost starega stanovanjskega zakona, novega pa nar. skupščina niti predebatirala ni, sprejela seveda tudi ne. Kdor se temu čudi, je precej naiven, kajti parlament se bo sestal menda 26. t. m. torej »ima vremena« za par zakonov, ne samo za stanovanjski zakon, interese hišnih gospodarjev in bogatih najemnikov bodo že znali varovati z novim zakonom. O njegovih določbah pa prihodnjič kaj več.
r Bolgarski parlament je odobril proglas obsednega stanja nad vso državo — baje so glasovali za to tudi socialisti. Zato nas to zanima, kajti povedati je treba, da je to socialpatri-otizem, ne socializem.
rVaiulervelde, vodja belgijskih socialistov, je vrnil mandat za sestavo vlade. Večine v parlamentu si ni mogel zasigurati, brez nje pa vladati noče. — V Ljubljano naj bi prišel vprašat, kako se vlada »socialistično« tudi brez socialistične večine!
nii—h m imnrn-rr r mmm i-mammmmoa ----—	-	—
Ako piješ ,BiIDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji
Dohodnina.
Do konca aprila je treba vložiti prizive proti odmeri dohodnine za leto 1924. Prejeli smo o tem daljšo razpravo, ki je žal radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Objavljamo
pa vzorec, kako je treba sestaviti tek priziv:
Priziv proti odmeri dohodnine »a leto 1924.
Kr. davčnemu uradu v ... .
Davčna oblast za ... (navedi kraj!) mi je odmerila za leto 1924 dohodnino v iznosu Din ...
Proti tej odmeri vlagam v odprtem roku
priziv,
ki ga utemeljujem:
Pri odmeri dohodnine sta se dogodili po mojem mnenju dve pogreški: prva, da je bila vzeta za temelj obdavčenja 52 kratna tedenska plača ne oziraje se na okolnost, da nisem leta
1923 tednov nič zaslužil. Druga
pogreška: da je bila vzeta za temelj obdavčenja cela moja plača brez odbitka draginjskih doklad.
Kar se tiče prve pogreške, izjavljam, da sem bil leta 1923. zaposlen
samo  tednov in je torej znašal
moj zaslužek samo .... krat Din ..., t. j. skupaj Din ...
V račun odmere davkov more torej priti glasom zakonite odredbe le bruto dohodek v iznosu Din ...
Z ozirom na drugo pogreške izjavljam, da se deli moj tedenski zaslužek na dva dela: prvi tvori temeljno plačo, drugi del pa draginjsko doklado, ki se regulira po dvigu ali padcu cen življenskih potrebščin.
Člen 139. finančnega zakona za budžetno leto 1922-23 velja tudi aa 1. 1924.
Na temelju gornjega prosim, da se mi blagovoli za leto 1924. odmerjeno dohodnino z vsemi dodatki znižati. Priziv sem kolkoval z Din 20.
 V , dne 	Podpis.
Naslov.
Jasno je, da mora biti vsak priziv sestavljen za vsakega poedinca primerne njegovim dohodkom
OBleke
OBrSČe
O -k* MESTNI TRG O
•	ISernatoviO.
aa—iiiit-—————■xwum—ra—h ———h
Teorije o delavskem gibanju.
Na cvetno nedeljo je »Svoboda« priredila predavanje. G. Golouh je otvoril predavanje ter pozdravil g. dr. Tuma kot socialističnega »učitelja« in »voditelja«. Zato smo pričakovali resno predavanje o teorijah delavskega gibanja. Še bolj se je vzbudilo naše zanimanje, ko se je predavatelj izrekel za Marxa. Zato pa je bilo tem-večje naše razočaranje, ko je predavatelj pokazal tekom predavanja svoje popolno nepoznanje marksizma, materalističnega pojmovanja zgodovine socialnih pokretov; da ne omenimo ekonomskih teorij socializma, o katerih predavatelj sploh ni niti črhnil! Uvodoma je skušal podati bistvo suženjskega, fevdalnega in kapitalističnega sistema, kar se mu pa ni posrečilo. Dobili smo utis, da se je predavatelj navzel pojmovanja te stvari iz površnega čitanja časopisov. Zato ni čuda, da je izrekel trditve o velikih socialnih preokretih na način, ki dokazuje, da se njegovo pojmovanje socialnih preokretov ne vzpenja niti za stopnjo višje kakor pojmovanje navadnega malomeščana. Trditi, da revolta sužnjev, Spartakov upor, ni so-calna, da izvira iz živalskih nagonov, to je že malo preveč za človeka, ki se izreka za Marxa! Trditi, da je bila angleška revolucija samo upor proti kraljevi volji in da je končala s tem, da so odsekali kralju glavo, ker se ni držal zakona, more samo človek, ki ni proučil idejnega, političnega in revolucionarnega oboroženega boja angleške buržuazje proti fevdalizmu, ki je trajal na Angleškem več desetletij. Najbolj pa se je zapletel predavatelj, ko je omenil rusko revolucijo. Postavil je tri trditve zaporedoma — prvič, da ruska revolucija ni delavska, ni socialna, drugič, da ruska revolucija ni v ničemer uspela in tretjič, da je ruska revolucija kmetska revolucija, ki je dala zemljo milijonom
c- ■nm»a 1 E o	Itako piri le 1 SP	-gj 1 (r» i
j E	1 / X- \ I 1 ^ 1	HT 1 «/! 1
1 O! O O		OJ 3 1 O [
m	l>\ ^ \ w4f i	1N§
1		1
1 N	\\ 1 \\BKr: \n*-	m |
E o	1	o* 1
i E	.asbrsm “S *** - o * Ul Hrti?!1	o 1
m m 1		IO | 3 1
		ssasstt © O*
S tisaliise	m Mii	3 1 1 a»ua 1
kmetom, ki niso ničesar imeli. Kako so te tri trditve protislovne, se vidi na prvi pogled, čudimo se samo, kako je mogoče človeku, ki je inteligent, tako briskantno govoriti o največjil socialnih prevratih v zgodovini in v sedanjosti. 0 razrednem boju, ki je bistvo vseh teorij socialnega gibanja, predavatelj ni omenil ničesar. Očitno stoji on na stališču solidarnosti razredov. Navsezadnje je sam predavatelj uvidel praznoto svojih »teorije in je vzkliknil, da so vse to sive teorije ... Da pa moramo preko njih na delo. Pozabil pa je povedait, na kakšno delo!
Ker g. Golouh niso želeli, da bi se razvila diskusija, so zaključili predavanje brez diskusije. Dr. Tuma pa je izrazil preskromno željo, da uredništva delavskih listov pač ne bodo tako kruta, da ne bi priobčila poročila o predavanju — seveda poročilo, napisano od prirediteljev. — Lepo si gospodje predstavljajo svobodo tiska! Predavanje dr. Turna bi veliko bolj uspelo in spadalo v »Zvezo kulturnih društev«, kjer so poslušalci ljudje, ki niso še ničesar slišali in čitali o socializmu.
»Svoboda«, se mora pač zavedati, da tvorijo glavni kader njenih članov socialisti in pa ljudje, ki želijo resnega znanja. Pripuščati, da se avtoriteta ''Svobode« izkorišča za to, da se med delavsvom širi mesto znanja konfu-zija, mesto socializma — nekak sindikalizem, mesto socialističnega načina predavanja z diskusijo, klerikalni način hvale in časti predavateljem — to vodi v čisti Kristanov, veletok, ki pa ne bo rdeč — temveč zelen in moten kakor je Ljubljanica!
Ker nismo imeli prilike na predavanju karakterizirati in pokazati glavne kontradiktorne trditve in nemar-ksistično pojmovanje predavatelja, nam pač g. predavatelj ne bo zameril, če to storimo v listu zelo, zelo na kratko, ker imamo malo prostora. Ker je bilo predavanje konfuzno, ker se je dotaknilo sto važnih vprašanj, a na nobenega ni odgovorilo, nam bodo čitatelji oprostili, če stavimo naše opombe pač po redu, v katerem se je gibalo predavanje.
Socializem, sindikalizem, komunizem, kolektivizem, marksizem in re-formizem, anarhizem, nacionalizenf, realizem, empiriokritieizem itd. so nazivi raznih filozofskih naziranj o pro-šli in bodoči ureditvi človeške družbe, ki pa je razdeljena v razrede, to je v skupine, ki vršijo določeno vlogo v produkciji, ki odreja njih ideologijo, njih interese, njih težnje. Med posameznimi razredi so nepremostljiva nasprotja, ki so izražena v razrednem boju. Razredni boj mile oblike je vsakdanji boj, ostrejše obliko je poli-
tični boj s silo in orožjem — državljanska vojna, kot najstrožja forma razrednega boja. Neki interes pa je vsem razredom skupen, skupen vsemu človeštvu, to je: interes progresa (napredka) človeštva. Zgodovina pa nam dokazuje, odkar se je človeška družba iz faze primitivnega komunizma razdelila v razrede, da je pro-gres človeštva ozko vezan z interesi potlačenih narodov in razredov, a regres (nazadovanje) vselej posledica otrpnelosti vladajočega razreda. Gro-bokop antične civilizacije je bil degenerirani patricijski razred, ki je z vso silo dušil revolto sužnjev, umstveno (krščanstvo) in materialno. Fevdalno robovanje, ki je bilo v primeri s suženjskim revolucionarno, je postalo tekom stoletij ovira napredku, ovira produkcijskim silam, ki so silile na površje in katerih zastopniki so bili meščani. Meščanstvo je v večstoletnih upornih bojih — ponekod še vedno ne — premagalo fevdalno plemstvo in uvedlo nov sistem — kapitalizem
— svobode dela, trgovine — ki pomeni veliko socialno revolucijo na-pram fevdalizmu. Angleška buržua-cija ni torej obglavila kralja, ki se ni držal zakona, to je bil samo povod, da je s tem obglavila fevdalno gospodo ter ji v večletnih bojih iztrgala oblast iz rok, t. j., prisilila, da se je podvrgla zakonom in demokratičnim revolucionarnim pridobitvam.
V samih nedrih kapitalizma pa se že več stoletij razvija njegov grobo-kop — proletarski razred, katerega duša je industrijski delavec, razum intelektualni delavce, a srce vsi potlačeni narodi in razredi!
Kakor je bilo v fevdalni dobi v začetku nosilec progresa antično in fevdalno plemstvo, tako je bila v začetku kapitalistične dobe nasilec progresa
— revolucionarna, svobodoljubna buržuacija, tako je danes, ko se majejo temelji internacionalnega kapitalizma, ko internacionalni kapitalistični razred propada, tepta principe, na katerih je zrastel — svobodo dela, trgovine, misli — nosilec družabnega progresa — proletarski razred, kateremu tvori teorija socializma spojena z marksistično metodo proučavanja
družbe, močno duhovno orožje v boju
zoper reakcionarne sile današnjega kapitalizma v propadanju. To buržua-zija dobro ve. Zato se z vso močjo trudi skaliti teorijo socializma, marksizma. Ona pospešuje širjenje in propagando raznih filozofskih teorij, empiriokriticizma, reformizma, realizma itd. posebno med delavstvom, da bi ga na ta način odvrnila od proučavanja marksizma in zgodovinskega materalizma.
Trditve, da se proletariat (ne mezd-niki, ker mezda je samo ena sestavina proletarstva glavna pa je vloga v produkciji) lahko osvobodi potom strokovnih in zadružnih organizacij, je zastarela: to so trdili proudhonisti pred 60 leti in ravno Marx jih je neusmiljeno razkrinkal kot malomeščanske zagovornike tedanje francoske države in njenih absolutističnih metod. Danes med socialisti sploh ni več spora o tem, da so politične organizacije in politični boj — najvažnejše komponente razrednega boja.
Danes, ko praznujemo osemletnico ruske revolueje, moramo že o njej govoriti resno, če hočemo veljati za inteligente. Predvsem pa se moramo vprašati: ali je ruska revolucija socialna — t. j., v korist potlačenih razredov in narodov — in pa, ali ima splošen družabni interes, ali je pomaknila razvoj naprej — ali je razvoj zadržala? Kaj je bila ruska država pred revolucijo? Središče in izhodišče evropske reakcije, absolutizma, poneumnevanja ljudstva, večna imperialistična grožnja Evropi. V duhovnem in političnem oziru. — V gospodarskem: vedno bolj kolonija internacionalnega velekapitala, kjer je bil internacionalni kapital gospodar v največjih, za produktivnost najvažnejših industrijskih, trgovskih in bančnih podjetjih. 10.000 pomješčikov je imelo v rokah več ko polovico površine ruskih plodnih ozemelj. Delavec in kmet brez pravic, brez možnosti izobrazbe, od države prepojen z alkoholom, zaničevan. Njegove politične stranke prepovedane. Vse neveliko-ruske narodnosti potlačene, brez pravic in brez samouprav. In danes: Ruska socialistična Unija ni več kolonija, je samostojna država, narodnosti so dobile svojo samoupravo, svoje šole, urade, sodišča; veleindustrija in veletrgovina nacionalizirana; zemlja nacionalizirana in predana v obdelavo kmetom; ljudsko šolstvo se je dvignilo.
Vsi socialisti, brez izjeme, od Kaut-skega in Macdonalda do skrajne desnice, priznavajo pridobitve ruske revolucije za družabni progres Rusije. Spori med socialisti in komunisti so samo v tem, ali je mogoče uporabiti taktiko ruskih revolucionarjev v za-padni Evropi. O tem pa je potrebna diskusija.
Iz stranke.
s. Mežica. Občni zbor kraj. org. SSJ in KDZ v Mežici bo v nedeljo, 3. maja ob 11. dopoldne v dvorani nad kon-sumno prodajalno. Dnevni red: Poro-čila predsednika, tajnika in blagajnika ter nadzorstva in poročilo o občinski politiki.
ZAVAROVANCI
v smislu objave v Soc. koled. za 1. 1925.
Iz Holmca pri Prevaljah. 297. Martin IskraČ (95) rudar, Din 250; 298. Albin Medvešček (07), Din 250; 299. Marija Slanskijeva (77) Din 250; 300. Simon Krainer (909) Din 250; SOI. Jožef Kraker (902), Din 250; 302. Ciril Marin (904), Din 250; 303. Justin Čebul (97), rudar, Din 250; 304. Ivan Erjavc (99) rudar, Din 250; 305. Len. Kramolc (902), Št. Daniel, Din 250; 306. Florjan Čebul (905) rudar, Din 250; 307. Ivo Dirntiš (906) rudar, Din 2-jO; 308. Adolf Potočnik (905) rudar, Din 250; 309. Jožef Napotnik (900) rudar, dinarjev 250; 310. Ivo Britovšek (907) rudar,
Prevalje, Din 250 ; 311. Veronika Motvozova (99) rudarka, Din 250 ; 312. Andrej Vržko (86) rudar, Din 250; 313. Ivan Vrečko (905) kovač, Din 250; 314. Ivo Strnufl (900) rudar. Din 250; 315. Aleks. Abšner (906) rudar, Din 250; 316. Adalbert Potočnik (906) rudar, Din 250; 317. Jakob Minisini (62) rudar, dinarjev 250; 318. Peter Arnold (905), Din 250;
319. Konrad Štamfar (901) rudar, Din 250;
320. Franjo Kunc (94) rudar, Mežica, Din 250;
321. Jožef Zupane (908) delavec, Din 250;
322. Ignac Krajnc, (95) rudar, Din 250 ; 323. Albin Medvešček (79) rudar Din 250; 324. N. Toplak (97) kovač. Din 250; 325. Karol Gar-dej (906) rudar Din 250; 326. Mihael Motnik (900), Din 250; 327. Jakob Korak (904) rudar, Prevalje, Din 250; 328. Georg Glinili (79), Din 250; 329. Miklaž Ivornik (98), Brez-mca, Din 250; 330. Avgust Zidar (96) radar, Leše, Din 250; 331. Tomo Studeker (94) rudar, St Danjel, Din 250; 332. Jožef Koželj (88), Velenje, N., Sl., Din 1250;
Ali imaš že poravnano naročnino za »Naprej« ozir. »Ljudski olas« do konca aprila? Ce ne, pošlji jo takoj!
Pregled organizacij, ki so obračunale za marec, bo objavljen v prihodnji številki.
Dopisi
S svinčenih tal. Naš veledastiti in veleumni gospod Konstantin Ryndin, po potrebi celo doktor in »državni komisar«, kadar je treba potegniti kakega ^župana za nos, je postal po milosti božji in »objektivnosti« ostale porodi-ške dvojice predsednik bratovske skladnice svinčenih rudnikov. Tako pravijo. Do sedaj je ta gospod opravljal težki posel izdaje treh, štirih, mogoče celo petih nakaznic za premog na dan in se na ta način vežbal v funciji bodočega upravnega svetnika neke ze dolgo nastajajoče premogovne družbe nekje daleč. — Le ta posel in vsestranska objektivnost porodice ga je usposobila za to mesto, s katerega je bilo treba izpodriniti samo onega, ki se je za kapitalizem že izgaral. — Veličastni gospod, ne zavidamo Vam napredovanja, saj imate močne in zdrave komolce, ki jih je treba pridno izrabiti — v blagor domovine seveda. Ali bo dovolj močna tudi sposobnost — ali pa Vam je samo na tem, da ste tudi predsednik? — Gospod! Bratovske skladnice, penzije rudarjev in že veste, kakšna pamet — ni vse eno!
Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur< v Ljubljani. 25. IV. 1925 — 2500.
inorot
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klola, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
Ha veliko!
Proslavite dostojno 1. maj, praznik proletarcev I
MNOGO DENARIJI
prihranile, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obri-salk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje cene in sicer pri tvrdki
»DANICA«
Majzelj & Hajielf
Ljubljana, Turjaški trg ši. 1
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni Irtj štev. 15
priporoča
svojo bogato zalogo dežnikov v- kakršnikoli = velikosti po najnižji ceni.	:	.	..	■■■•
Ko bi mogli osebno z Vami govoriti
bi Vam lahko razjasnili kako slabo storite, če pri izbiranju mila niste oprezni in koliko škodljiva so dostikrat slaba mila! Če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IX ZDRA\.TA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLERJBVEGA ELSA - MILA V OBLIKI STEKLENIC. Elsa-lilijino mlečno milo, Elsa-glicerin-sko, Elsa-boraksovo, Elsa-katranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo sledljiva, izvrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše, kar se v milu sploh more dati!
ZA POIZKUŠNJ0 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic z zavojmno m poštnino 52 Din, tpda le tedaj, če se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po povzetju za 10 Din višja.
Naročila je nasloviti na:
EVGEN V. FELLER, lekarnar v Slttbici Donji, Elsatrg 252, Hrvatska.
Najboljši šivalni stroj
fe edino le	Grletzner	in
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
(blizu Prešerno-
Josip Peteline, Ljubljana vega spomenika)
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ..Posredovalec" Sv. Petra cesla 25.
Trajne vrednosti
.	,	V	V	.	    :U
ostanejo vedno darila iz *lata in srebra, ker obdrže še po profeku mnogih let svofo prvotno vrednost. Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se ?dobro in poceni pri tvrd ki Suttner — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslati samo 2 dinarja na:
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda A. Cie.
Ljubljana, Erjavčeva cesta štev. 2.
otvorila je prodajo na drobno svojih konfekcijskih izdelkov, ter nudi po čez vse ugodnih cenah vsem delavskim in nižjim slojem vsakovrstna oblačila in sicer
obleke že od.....................Din	400'	naprej
delavske hlače .od...............Din	45'	naprej
jahalne hlače od.................Din	80 —	naprej
otročje oblekce za šolarje že od . Din	80'—	naprej
Ako hočete kupiti po ceni dobro blago, ne zamudite prilike in prepričajte se, ker edino tukaj si lahko prihranite mnogo denarja.
Proti garanciji dobe železničarji in drugi državni uslužbenci obleke tudi na obroke.
* — ■ 1^1 Ol g MJKLJR 1	'‘»"'lESgSEifl	M
a
t	.	s
Pošljite naročnino I
oiesa
po zelo ugodnih cenah dobite le pri
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ul. 7.
■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBWil^BKSaS»iiSBBBBBBaflBBBaK9
Kakor svojčas VYDROVKA,
ki je bila doma v vsaki slovenski hiši, je danes
to je najboljša in najbolj zdrava žitna kava.
v siolaslral
2 do S m
v.
20 m močnega c^firja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290-—, 20 m močne modrovine (druk) Din 290'—,	20 m krasnega kambrika za
otročje in ženske obleke Din 240'—, 10 m hlačevine dvojno široke (caiga') za moške obleke Din 350' —, 20 m nelega platna Din 230' -, 20 m sirovega platna Din 180'— razpošilja
veletrgovina R. Stermecki, cene št. 23
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zaslon], vzorci od sukna, kamgarna in ra7i>e manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
POZOR! Samo 300 Din franko na dom’ POZOR
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno-bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proli predplačilu aii po povzetju.
Kovinska industrija !NŽ.J.8fH.BtlHL,Maribor.S.HS.
(MrtctllrrtiMtr.?')	AkHMnJrovt	ceste	iUv	6
Posode
držijo
i / i
in sicer gornja	vrsta od	leve na	desno po
cm 2V„;	11 A.	in 1litra in spodnja vrsta	po ca 1,	l3/., l'/2,
11 4 litra, premer ponve 20 cm. —- Cenik brezplačno. Inserat priložite.	—	Ako bi ne ugajalo,	se vzame	radevoije	nazaj.
Naročite	takoj, ker ne vemo, če	bodo^razmere dopustile, vzdr-
žati trajno to ugodno ponudbo.
Prava uteha za živčno bolne
je moje ravnokar izdano delo! V istem sc na podlagi mnogih dolgoletnih izkušenj razlage vzrok, postanek in zdravljenje živčnih boleini. Ta evangelij zdravja
pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spoda označeni naslov, brezplačno.
Tisoče zalival
dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega cela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. Kdor spoda k
ogromni množini živčno bolnih,
kdor trpi radi strahu, raztresenosti, slabega spomina, nervoznega glavobola, razdražljivosti pokvarjenih živcev, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošne ali delne slabosti te-iesa ter ostalih brezštevilnih pojav,
mora si naročiti mojo tolažečo knjižico!
Kdy isto pazljivo bere, zsdohi pomirljivo prepričanje, da obstoju zelo enostavna pot k življenju in zdravju l Ne čakajte, ampak pišite 8e danes na naslov
E. PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13., Abt. 144.
inska M
v Mariboru
Vojašniška ulica
toči pristna
Odpošiljalnico ur H. Suttner
Ljubljana štev. 990 (Slovenija.)
Za udobnost odJcmalce* se morejo in nndopolnltev paketa primotati tudi cobra In fina Eisa-mlli lepote in drugi kosme-tlini preparati lekarnarja FellerJ«.
Oglejte si tudi Vi
novo došlo blago za ženske in moške obleke, fine sifone, cefirje, razno perilo i. t. d.
JUT* po znižanih cenah ^
v manufnkturni in modni trgovini
MILOŠ PŠENIČNIK, Celje, Kralja Peira cesta št. 5-
V zalogi samo pristno Jeiko in angleško blago. — Postrežba solidna.
Večkrat tedensko morske ribe
po najnižjih cenah. Priporočamo se vsemu delavstvu za mnogobrojen obisk.
iS le) prignane
kapsule „LARUCIH“
zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (triper) In bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
II
Ustanovljeno leta 1852.
TEOD. KORN, LJUBLJANA
Poljanska cesta štev. 8 (preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.^
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. -Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
Me zamudite prilike I
Trgovina MARIJA ROGELJ
se nahaja sedaj
na Sv. Petra cesti št. 28 (poleg Kolodvorske ulice)
Tu dobite : krasno spomladansko zalogo stolov, cajgov, klota, cefirja, oksforda, delena, kambrika, Sifona, bele in rujave kotenine, platna'za rjuhe, dalje moško in žensko perilo, svilene jumperie, krasne rule in šerpe, kravale, nogavice, pavolo in vsakovrstne drobnarije. Pri meni tlol>i2e vse najbolje I« nofceneje 1
MARIJA ROGEL].
■
■
■
UČITE!El SRA TISKARNA
»m—i— i ii 'i i Miirni itMf'
Ljul)«jana — FranCISltanska ulica šlev. O
reglstrorana xud?uoa as omejeno *aveio,
Tiskovine
xa So!«, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila zn veselic«, letne takijučke. Najmodernejša uredba *a tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
STEREOTIPI! A	LITOGRAFIJA
Zopet razpošilja svetovno znana
I. gorenjska razpošilja'nica IVAN SAVNIK
Kranj, Slovenija
različno blago za moške in ženske obleke po izvaredno nizkih cenah. Plille takoj po »zorce In cenik, kateri se Vnm poSIJc brez pcitntne
Naročajte in Me „Naprej“! Prispevajte za tiskovni sklad!