PRIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakrii nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 ae je tlaka! v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
!> TJ I> » O O ►
h)
!>
o
Tl
ni
72
o
C-3
72
m
y
'Z.
i_
2>
y.
z
c_
co
Ul
VI
-t-
Cena 500 lir - Leto XL št. 80 (11.803)
Trst, sreda, 4. aprila 191
Pogajanja
za občino neuspešna
Na seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije
Zaskrbljujoč odnos Avstrije in Italije do slovenskih narodnostnih skupnosti
Omejevanje obmejnega blagovnega prometa z Italijo so ocenili kot zgolj začasen ukrep in se ponovno zavzeli za ukinitev pologa
JURE PENGOV
LJUBLJANA — »Politični položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in v Avstriji je, gledano v celoti, v eni od kritičnih zgodovinskih faz« — tako je na včerajšnji seji ugotovilo predsedstvo RK SZDL Slovenije, ko je obravnavalo sodelovanje s sosednjimi državami in še posebej položaj slovenskih manjšin.
Razprava o tem na predsedstvu Socialistične zveze Slovenije je le ena od številnih na to temo, ki so bile v minulem času na občinskih, medobčinskih, republiških in tudi na zvezni ravni, ne samo v Socialistični zvezi, temveč tudi v Zvezi komunistov in v drugih organih. »Zakaj prav sedaj posvečamo toliko skrbi odnosom s sosedi in položaju naših manjšin« — se je v uvodni razpravi vprašal Štefan Cigoj, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije. V odgovoru je naštel zaskrbljujoče obnašanje nekaterih sosednjih držav, denimo Avstrije, ki stopnjuje
Štefan Cigoj
nacionalistične pritiske proti Slovencem, ter Italije, ki zavlačuje postopek za celovito zaščito Slovencev, o-benem pa sporoča, da ta zakon ne bo zajemal Slovencev v videmski pokrajini, češ da nočejo biti zaščiteni. Takšna t stališča vsekakor bremenijo iskren, odprt in prijateljski dialog.
Ko so v razpravi obravnavali odnose z Italijo v luči izpolnjevanja dolžnosti do manjšine, so razpravljalen opozorili, da je bilo med vsemi vprašanji uresničevanja osimskih sporazumov najmanj napredka na področju urejanja položaja slovenske narodnostne skupnosti. Glede na napredek na drugih področjih, bi lahko celo trdili, da se njen položaj relativno slabša. Zaskrbljenost je še toliko bolj utemeljena, ker nekatere izjave vidnih italijanskih političnih predstavnikov kažejo na tendenco, da se to vprašanje obravnava kot izključno notranja stvar Italije in to ne globalno, pač pa parcialno, pri čemer Slovenci v videmski pokrajini ne bi bili deležni ustrezne zakonske zaščite.
Vendar ne glede na vse te težave je obveljalo prepričanje, da je mogoče največ doseči samo z odprtim in konstruktivnim dialogom, s klimo medsebojnega zaupanja in z vnašanjem manjšinskih vprašanj kot sestavni del sosedskih odnosov. Pozdravili so tudi prizadevanja Sloven-
cev v Italiji in Avstriji in izrazili solidarnost in podporo njihovemu boju za narodnostni obstoj in razvoj.
Na seji so tudi obravnavali vse bolj pogoste zahteve po ponovnem preučevanju ali celo reviziji nekaterih mednarodnih sporazumov s sosedi, češ da so sporazumi nastali v bogatih letih Jugoslavije — da pa je treba v kriznih letih omejiti njihov obseg. Argument, da temu ni tako, so prav tržaški, goriški in videmski sporazum, ki so nastali v najbolj kritičnih letih Jugoslavije. Prav ta primer in številni drugi pričajo, da tak čas, kot je napočil zdaj, terja še več odprtosti v svet, izkoriščanje vseh možnosti, ki jih ponujajo sporazumi. Nesprejemljiva je tudi logika, da bi bilo treba zaradi problemov z nekaterimi sosedi spreminjati odnose z vsemi. V tem kontekstu so razprav ljavoi ocenili omejevanje blagovnega prometa z Italijo po tržaškem in go-riškem sporazumu kot začasen ukrep, hkrati pa so se ponovno zavzeli, ker resnično ni več ekonomskih razlogov, za ukinitev depozita.
TRST — Upravna in politična kriza na občini in pokrajini je v tem trenutku brez izhoda. Lista za Trst je namreč tudi včeraj v zameno za belo glasovnico pri proračunskem glasovanju spet prejudicialno zahtevala zase župansko mesto z utemeljitvijo, da ji to kot stranki relativne večine v občinskem svetu tudi pripada. Proti melonarskemu ultimatu so se v prvi vrsti izrekli demokristjani, ki pri tem, vsaj sodeč po besedah njihovega pokrajinskega tajnika Coslovicha, ne nameravajo popustiti. Pripravljeni smo na kakršen koli kompromis, pravi v bistvu KD, nikakor pa nismo pripravljeni »žrtvovati« sedanjega župana Ri-chettija, ki se je v teh sedmih mesecih izkazal kot dober upravitelj.
Spričo paralize pogajanj se je včeraj popoldne sestalo pokrajinsko vodstvo LpT, ki je, kot kaže, po polemični razpravi 'spet potrdilo odločno prejudicialno zahtevo po županskem mestu. Seja je trajala več kot tri ure, ob koncu pa niso izdali nobenega tiskovnega poročila. Na sedežu KD v Palači Diana pa so se v večernih urah nenapovedano sestali tajniki sedmih strank. Njihov namen je rešiti pogajanja pred dokončnim propadom, a so se razšli brez uspeha.
Drevi sindikati spet skupno pri Craxiju
RIM — Sindikati bodo odšli drevi k predsedniku vlade. Prvič po znani noči sv. Valentina, ko je vlada izrazila odločitev, da sprejme odlok o draginjski dokladi, bodo CGIL, CISL in UTL spet odšli skupaj poslušat, kakšne nove predloge misli izraziti predsednik vlade glede na sam dekret in na zahteve, ki so jih sindikati postavili v zvezi z davki. Je kompromis možen? Ali bo današnje zgolj formalno srečanje, katerega izid je bil vnaprej znan?
Jasno je, da je vse odvisno od predlogov, ki jih bo predsednik vlade prinesel na srečanje. Včeraj je pa sporočilo izvršnega odbora PSI že napovedalo, vsaj delno, namene Bettina Craxija. PSI nakazuje možnost, da bi »omejili na 6 mesecev učinke dogovorov in zajamčili realne plače z davčnimi ukrepj pred morebitnim naraščanjem inflacije prek 10 odstotkov tor opredelili smernice za pomoč zaposlovanju mladine, zlasti na Jugu«.
Gre za predloge, ki sta jih že ocenila tako CGIL kot KPI za nezadostne. Predsednik vlade pa je očitno kljub temu mnenja, da jih ponovi prek sporočila PSI in s tem prikaže vlado kot razumno in posredovalno, v nasprotju z opozicijo, ki naj bi izpadla kot nerazumna in obstrukcionistična. Sporočilo PSI potrjuje obenem dejstvo, da se je v sindikalnem gibanju, zlasti v CISL, a tudi v UIL, okrepil pritisk za posredovanje. V bistvu je tudi v sindikatih, ki sta sicer podprla dekret, prevladalo mnenje, naj se začnejo takoj pogajanja o drugih ukrepih, ko že vse kaže, da odlok ne bo potrjen v parlamentu pred 16. aprilom.
I i ."'tern je včeraj večina v poslanski zbornici priznala dekretu »potrebnost in nujnost«, ki ju ustava zahteva za zakonske odloke, toda v precej napetem ozračju, ki je sledilo prisilni odložitvi glasovanja o evroizstrelkih.
R. G.
Glasovanje o izstrelkih v Comisu po sili razmer odložili na danes
BOJAN BREZIGAR
RIM — Zaradi premajhnega števila poslancev so morali včeraj odložiti glasovanje o evroizstrelkih v poslanski zbornici. Z glasovanjem bi morala poslanska zbornica odobriti poročilo obrambnega ministra Spa-dolinija, ki je v bistvu povedal, da so evroizstrelki v Comisu že operativni.
O Spadolinijevem poročilu se je razvila dolga in poglobljena razprava, ki pa je potekala ob splošni brezbrižnosti predstavnikov večine, ki so zasedanju zbornice prisostvovali v zelo majhnem številu. Tudi to je v veliki meri razburilo duhove v dvorani, saj je opozicija upravičeno poudarjala, da je tako nezanimanje za eno življenjskih vprašanj države naravnost nepojmljivo.
Številnim poslancem, kj so posegli v razpravo, je obrambni minister Spadolini odgovoril, da se Italija ne namerava vojskovati z nikomer, ampak je njen glavni cilj^ ohranitev miru; vendar ne more brezbrižno gledati na veliko oboroževanje vzhodnega bloka in na dejstvo, da so vzhodne rakete uperjene tudi proti Italiji. Vsekakor, je dejal Spadolini, je Italija pripravljena v vsakem trenutku zmanjšati število raket na svojem ozemlju ali jih v celoti odstraniti, če bi prišlo do takih mednarodnih sporazumov, ki bi to omogočili. Potrebno pa je ohraniti ravnovesje, je poudaril Spa-
dolini, ki je še dodal, da Italija ohranja svojo suverenost
Predsednik komunistične poslanske skupine Giorgio Napolitano je v glasovalni izjavi najprej poudaril, da so poskusi vlade, da spodbudi konkretnejša pogajanja o razorožitvi nezadostni, pod vsako kritiko pa je dejstvo, da se je vlada predstavila parlamentu potem ko so rakete že postale operativne in ne, kot so to naredile vlade drugih držav, preden bi te rakete postale operativne. Parlament je bil torej postavljen pred izvršeno dejstvo in zato se je komunistična partija odločila, da se ne udeleži glasovanja.
Sklepni del razprave je bil nadvse razburljiv, s posegom radikalca Melege, ki je z besedami, ki običajno ne sodijo v parlament, »povedal« predstavnikom večine, kam naj si vtaknejo rakete, in s posegom demoprole-tarca Goric, ki je večini očital, da prihaja na seje samo »pritiskat gumbe«, ko je treba glasovati. Očitno pa niti tega ne, kajti v trenutku glasovanja so manjkali štirje poslanci za sklepčnost zbornice; glasovanje so ponovili čez eno uro in zbornica je najprej zavrnila resolucijo DP, ko pa je bilo treba glasovati za resolucijo večine in torej odobriti Spadolinijevo poročilo, je bilo prisotnih točno 315 poslancev, za sklepčnost pa jih je potrebnih 316. Glasovanje so tako odložili na danes, kar predstavlja v bistvu uspeh opozicije, saj je vprašanje evroizstrelkov eno ključnih vprašanj vladne politike in bi si večina ne smela privoščiti tako množične odsotnosti poslancev.
Komisarska uprava na občini v Tržiču
Občino Tržič bo verjetno že od da-nf*. dalje upravljal izredni komisar, občinski svet pa bo začasno suspendi-ran. To je epilog zapletene zadeve okrog volilnega sedeža št. 42, kjer je mcd zadnjimi upravnimi volitvami Prišlo do nepravilnosti, ki so seveda do neke mere potvorile celoten volilni
Vse kaže, da bo že danes prispel na prefekturo dekret notranjega ministrstva o suspendiranju občinskega sveta, nakar bo prevzel občinske dolžnosti izredni komisar, ki bo po vsej verjetnosti goriški podprefekt dr. A-br<uno Barilari. Začasna uprava bo veljala do ponovnih volitev na sede--u št. 42, za katere pa še ni določen datum.
NA 8. STRANI
ZIS naj bi prevzel nadzor nad cenami
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet v tem letu lahko predpiše način oblikovanja cen in merila za oblikovanje cen za izdelke in storitve iz pristojnosti republik in pokrajin. Z drugimi besedami — ZIS lahko izvaja nadzor vseh cen v državi, v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije, vključno z vrnitvijo cen na določeno raven. To je bistvo osnutka dopolnitve zakona o temeljili sistema cen in družbenem nadzoru cen, ki ga je ZIS poslal v proučevanje skupščini Jugoslavije.
V obrazložitvi zakona je rečeno, da je bila lani v SFRJ največja povojna inflacija in da življenjski stroški nikoli doslej niso bili višji. Podoben položaj je bil tudi v začetku tega* leta, kar otežkoča že sicer tež-
ko stanje v plačilni bilanci, gospo darske organizacije pa so vse manj konkurenčne na svetovnem tržišču. Zaradi vsega tega ZIS ocenjuje, da je nujno potrebno sprejeti učinkovite ukrepe družbenega nadzora cen, česar sedanji zakon o temeljih sistema cen ne omogoča.
Če bodo delegati v skupščini sprejeli takšno dopolnitev zakona, bi leta, kot je predvideno, veljal le do konca leta. Poleg tega bi ZIS odio ke o morebitni vrnitvi ali zamrznitvi nekaterih cen sprejemal v sodelovanju s pristojnimi republikami
Da bi po bližnji odmrznitvi cen preprečili njihovo nenadzorovano nara ščanje, je ZIS predlagal, da bi ta zakon sprejeli po skrajšanem postop ku. (dd)
Samo teden dni po Tourèjevi smrti
Včeraj vojska izvedla državni udar v Gvineji
DAKAR — Samo sedem dni po smrti predsednika Sekoua Tourčja so vojaki izvedli včeraj v Gvineji državni udar in prevzeli oblast. Predsedniške posle je opravljal pred sedrtik vlade Lansana Beavogui, v pričakovanju volitev, ki bi se morale vršiti v teku 40 dni.
Pripadniki vojske so ob 9. uri po italijanskem času prebrali svoj proglas, v katerem je rečeno, da »vojaški komite za sanacijo Gvineje razpušča demokratično stranko in. parlament ter ukinja ustavo«. Zaenkrat pa se še ne ve, kdo sestavlja ta vojaški odbor.
V vsej državi so vojaki zato uvedli policijsko uro od 22. do 6. zjutraj,
zaprte so meje in zaprta letališča, prepovedane so vse mladinske in druge organizacije. Putisti so tudi povabiti prebivalstvo, naj ostane doma in naj ne hodi na delo, ukazati so zaporo trgovin in prepovedati promet.
Svoj državni udar so vojaki utemeljiti s tem, da se je v Gvineji razpasla korupcija in da je pokojni predsednik Tourè uvedel krvoločno diktaturo, čeprav mu priznavajo, da je v zunanji politiki žel pomembne uspehe. Tega, po mnenju vojske, ni moč reči za notranjo politiko, ki jo je »vodila Tourčjeva družina na fevdalen način in s tem pokopala upanje, da bi ustvarili pravično in enakopravno družbo«.
Po skoraj šest mesecev dolgi razpravi
Dunajsko sodišče včeraj obsodilo na zaporne kazni devet neonacistov
DUNAJ — Nekaj minut pred polnočjo se je včeraj na dunajskem Deželnem sodišču zaključil skoraj šestmesečni neonacistični proces. Predsednik porote dr. Heinrich Gallhuber je na temelju obtožnice, ki jo je lansko jesen predložil državni tožilec dr. Herbert Raunig in po zakonu, ki v Avstriji prepoveduje nacionalsocialistično dejavnost, izrekel kazni devetim neonacistom: enemu pet let; trem: od dvajsetih mesecev do treh let brezpogojno ; petim : od treh mesecev do osemnajst mesecev — pogojno.
Glavni obtoženec, petintridesetletni Berlinčan Ekke-hard Weil, že obsojen, ki je pobegnil v Avstrijo, jo je odnesel s petimi leti zapora. Poleg njega so še trije Avstrijci — Attila Bajtsy, Egon Baumbartner in Manfred Luxbacher, poleti 1982. leta podtikali bombe v stanovanjih Alexandra Geiseja in Simona Wiesenthala, v salzburško in dunajsko filialo židovske blagovnice Schoeps in vlomili v neko salzburško skladišče z razstrelivom.
Zakon, ki se je kot prepoved »udejstvovanja v nacionalsocialističnem duhu« pod pritiskam prvih ur konca vojne in paničnega spomina na preteklost v Avstriji rodil 8. maja 1945. leta, in je bil potem noveliran 1947., 1968. in 1974. leta, sicer določa za bombne atentate celo dosmrtno ječo. Vendar — v včerajšnjem procesu so bili, kakorkoli že, obsojeni vsi. Od osmih procesov namreč, ki so se zoper neonaciste odvijali na Dunaju od 1962. leta, se jih je kar šest izreklo brez kakršnekoli kazni za obtožence.
Če hočemo analizirati pojem »neonacizem« v Avstriji,
pri čemer »neo« ne pomeni samo »novo« ampak — srhljivo dovolj — tudi »mlado«, si velja malo pobliže ogledati nekatere od akcij tistih, ki jim je bila včeraj izrečena samo pogojna kazen. Michael Witt, 25 let, je med mladimi širil letake z ekstremno desničarsko vsebino in jih podpisoval z »sieg heil«. štiriintridesetletni Herman Plorpt Plessi je bil 1979. leta eden od organizatorjev neonacistične spominske slovesnosti v Braunau am Inn ob devetdeseti obletnici Hitlerjevega rojstva. Bruno Haas, 33 let, predsednik ekstremno desničarske organizacije AMR (Aktion neue Rechte), ki na včerajšnji zadnji dan zaslišanja enostavno ni prišel, si je s' svojo neonacistično dejavnostjo izboril prisotnost na premnogih straneh zajetne publikacije z naslovom »Desni ekstremizem v Avstriji po letu 1945«. Osemindvajsetletni Martin Neidthart slovi po tem, da mu organizacija AMR ni bila dovolj ekstremna" in je 1979. leta ustanovil ekstremnejšo — NBN (Na-tionalisticher Bund Nordland). Gottfried Kuessel, ki še nima trideset l.et, se v okviru od leta 1980 uradno prepovedane »babenberske tovarišije« ukvarja z rednimi vojaškimi vajami mladih v Wienerwaldu.
Da je vsem najljubši pozdrav »Heil Hitler«, najbolj priljubljeno oblačilo uniforma SS in najsvetejši znak kljukasti križ, je odveč pripovedovati. Nevarno je nekaj drugega —- ti neonacisti, po vsem sodeč niso kakšni vsakdanji fašisti, ampak z vsem, kar počno, gradijo most k neki ideologiji, ki je bila v tej deželi enkrat že grozljiva resničnost.
BARBARA GORIČAR
Cernenko bo verjetno tudi poglavar države
MOSKVA — V Kremeljskih pisarnah m vladnih ustanovah potekajo zadnja intenzivna posvetovanja ter priprave pred zasedanjem novega vrhovnega sovjeta ZSSR, ki bo prihodnji teden, 11. marca. Pozornost, ki velja zasedanju, je velika na vseh ravneh, saj bodo poslanci volili in na novo potrdili kar dva organa sovjetske državne oblasti : nov prezidij in ministrski svet ZSSR.
Po ustaljenem redu se bo dva dni pred zasedanjem vrhovnega sovjeti ZSSR sešel tudi centralni komite KP
SZ, na katerem bodo člani naj višjega partijskega vodstva odobrili kandidate za najpomembnejše državne funkcije v deželi. Dela bo veliko, kajti oba organa sta precej številna (prezidij vrhovnega sovjeta šteje 39, ministrski svet ZSSR pa 109 članov), izbrati pa bo treba tudi nekoga na mesto predsednika prezidija ZSSR, ki je ostalo prazno po smrti Jurija An-dropova v februarju letošnjega leta. Pokojni generalni sekretar CK KPSZ Jurij And ropov je bil, tako kot že njegov predhodnik Leonid Brežnjev, namreč tudi šef sovjetske države, pa je njegova smrt pustila vrzel tako kar na dveh pomembnih mestih v sovjetski politični hierarhiji.
Kot pričakujejo tukajšnji opazovalci, skorajda ni nobenega razloga, da bi najvišji politični funkcionarji v deželi tudi v naprej ne ostali povezani, saj je njuna združitev po letu 1977 ostala splošna praksa »realnega socializma«, ki so jo ideologi pojasnili s tezo o vodilni vlogi partije v državi, pa tudi za nekaterimi povsem »praktičnimi mednarodnigii razlogi« — da prva politična osebnost v deželi, to je šef partije, zastopa v tujini formalno tudi državo.
DANILO SLIVNIK
Spet podražitev gorilnega olja
RIM — V ponedeljek, 9. aprila, bodo v Italiji podražili gorilno olje. Vsak kilogram gostega olja, z visoko vsebnostjo žvepla (ATZ) bo dražji za 6 lir, z nizko vsete nostjo žvepla (BTZ) za 7 lir, red-kotekoče gorilno olje pa bo za 4 lire dražje pri vsakem kg. To izhaja iz primerjave med notranjimi italijanskimi cenami Lo poprečnimi cenami EGS. Za olje ATZ znaša npr. poprečna cena EGS (brez davkov) 326,69 lire za kg, proti 321,88 lire italijanske cene; razlika torej znaša 4,81 lire (in tako presega »prag« razlike, ki je določena na 2 liri za kg). Končni povišek za porabnika, ki vsebuje tudi davčne prispevke, znaša tako — kot smo zapisali —- šest lir. Cena olja ATZ bo tako od 9. aprila dalje narasla od 381 na 387 lir, olja BTZ od 419 na 426 lir in redkote-koča olja od 521 na 525 lir za kg. Ne bodo pa se spremenile cene drugih petrolejskih proizvodov (bencina, nafte itd.).
Mitterrand bo moral danes odgovoriti na kritike Marchaisa in
PARIZ — Naključje in politična strategija sta nanesla, da je Gerges Marchais potisnil predsednika republike Francoisa Mitterranda ob zid in ga izzval, da bo moral na današnji tiskovni konferenci v Elizejski palači odgovoriti na vprašanje : »Ali spremenite svojo sedanjo industrijsko politiko ali pa javno povejte, da ste spremenili svoj program iz leta 1981, se pravi, da ste se takrat zmotili.« Generalni sekretar KPF je namreč odgovarjal pred novinarji v televizijski oddaji — Ura resnice — in z najbolj ostrimi izrazi odklonil sedanjo vladno industrijsko politiko, še posebej seveda načrt za drastično znižanje proizvodnje in dela in da bo nujno vodil v polom. Marchais je sicer tudi nasploh govoril kritično o vladni politiki in ukrepih, kot je na primer pripravljajoči se kompromis med javno in zasebno šolo. tako da je na splošno Marchais še posebej s svojo govorniško pozo, dajal videz politika iz opozicije. Vsekakor je značilno, da je njegov nastop na TV poleg, razumljivo, samega glasila KPF Humani te, najbolj pohvMil uvodničar golističnega časopisa le Quotidien, češ da je Marchais govoril pošteno in da bi levica težko našla bolj zagretega zagovornika od njega.
Toda čeprav je bila oddaja imenovana — Ura resnice — je Marchais vendar tudi sam
ostal na poti in brez logičnih posledic svojih stališč. Pri vsem tem, da se komunisti ne strinjajo s politiko sedanje vlade, je namreč Marchais odvrnil, da komunisti ne nameravajo zapustiti vlade. Po negovem bi izstop komunistov iz koalicije s socialisti koristil samo desnici. Kaže, da so komunisti prej pripravljeni na to, da jih iz vlade vržejo, kot pa da bi sami odšli. Pri tem je treba spet, ne glede na Mitterrandova in Mauroyeva opozorila komunistom, češ da ni mogoče biti hkrati znotraj in zunaj, računati z drugim koncem palice, ki je ta, da so komunisti socialistom v sedanji vladni večini še vedno potrebni zaradi glasov in poslanskih mest, tembolj ker se je nekdanji naskok levice v času vladanja že precej skrčil. Zato nekateri časopisi, kot tudi konservativni Figaro, domnevajo, da bodo komunisti ostali v neudobnem sostanovanju s socialisti v vladi vse — dokler ne bo padla celotna levica.
Prisotnost v vladi pa je tudi komunistom očitno zaželjena, ker KPF upa, da bo s tem pridobila več zaupanja volilcev nasploh in da to predstavlja nekako nacionalizacijo KPF v krogu ostalih francoskih strank, s katerimi se je KPF prisiljena boriti za oblast na drugačen način, kot so prišle do nje partije na Vzhodu.
železarjev
Kakorkoli že — Mitterrand danes ne bo imel v svoji tiskovni konferenci lahkega dela ne v odnosu do pozicije, ki nenehno rohni, ne do vladne večine, ki se krha, ne s samim seboj. Mitterrand je dejansko pred leti, ko se je boril v volilni kampanji, konkretno obljubljal veliko podporo za nadaljni vzgon industrije in še posebej železarstva v Loreni, tako da bo moral povedati, kaj je mislil tedaj in kaj misli zdaj. Zato se bes železarjev posebno v Loreni obrača tudi osebno proti Mitterrandu in proti socialistični stranki, saj so po prejšnjih napadih v Longwyju razjarjeni železarski komandosi opustošili pisarno socialistične stranke in poslanca v Metzu. Tudi skupno zasedanje pokrajinske skupščine Lorene, ki druži predstavnike vseh gospodarskih in socialnih dejavnosti v Loreni, je odločno zavrnilo vladni načrt krčenja na področju železarstva. Predsednik te skupščine Francois Guillaume, ki je hkrati tudi predsednik glavne francoske kmetijske organizacije, že itak naostrene proti Mitterrandu in EGS, je podobno kot Marchais naslovil slovesno opozorilo, da naj v današnjih izjavah umakne svoj načrt glede železarskih omejevanj. Tako vzporedno z delavskim odporom proti ukrepom v železarstvu nastopa vse bolj tudi splošno nacionalni odpor. BOGDAN POGAČNIK
Pomorski manevri SZ v severnem Atlantiku
LONDON — Po trditvah britanskega obrambnega ministrstva so v severnem Atlantiku v teku eni največjih sovjetskih pomorskih manevrov, ki bi lahko v prihodnjih dneh zasenčili podobne manevre iz leta 1975, ko je Sovjetska zveza poslala v Atlantski ocean kar 220 ladij.
Trenutno se med Norveško, Groenlandijo in Shetlandskim otočjem nahaja 23 površinskih bojnih ladij, predvsem fregat tipa »Krivak«, v eskadri pa je tudi jedrska križarka Kitov, pet pomožnih ladij, ena izkrcevalna in nedoločeno število dizelskih in jedrskih podmornic, med katerimi tudi strateške podmornice z jedrsko raketno oborožitvijo tipa ».Delta«.
V zadnjih 36 urah pa so zabeležili neobičajno dejavnost sovjetskih eskader v Sredozemlju in v Indijskem oceanu, medtem ko so številne bojne ladje izplule iz baltskih in barentsovih sovjetskih oporišč.
Sovjetska agencija TASS ni omenila teh vaj le obtožila je nedavne pomorske manevre NATO kot »provokacijo« in pripravo na jedrski spopad.
Rast proizvodnje v SFRJ
BEOGRAD — Po podatkih jugoslovanskega zveznega zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja februarja letos za 5 odstotkov višja kot februarja lani. Proizvodnja v dveh letošnjih mesecih je bila za 4,5 odstotka višja kot v enakem obdobju lani, februarja pa je januarsko presegla za 4,6 odstotka.
Po republikah in pokrajinah so dvomesečni podatki najbolj ugodni v Makedoniji, kjer se je industrijska proizvodnja povečala za 15,6 odstotka, in v črni gori, kjer je bila za 14,8 odstotka večja kot lani. Povsem solidni so podatki iz Slovenije in Srbije, kjer se je v prvih dveh mesecih letos povečala za 6,6 odstotka, oziroma 5,3 odstotka v primerjavi z enakim ^obdobjem lani, na Hrvaškem "fra je bila večja za 2,9 odstotka, v Vojvodini za 2,6 odstotka, ter v Bosni in Hercegovini za 2,2 odstotka. Le na Kosovu je bila manjša od lanske in to kar za 7,1 odstotka, (dd)
D BEOGRAD — Predsednik LR Angole in predsednik stranke dela MRLA Jose Eduardo Dos Santos je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo.
Z včerajšnjo izstrelitvijo sojuza T-ll
Tudi Indija ima svojega vesoljca
MOSKVA — Včeraj so v Sovjetski zvezi poslali v zemeljsko krožnico vesoljsko ladjo sojuz T-ll. Dogodek, ki izstopa izmed »običajnih« zato, ker je poleg dveh sovjetskih vesoljcev, poveljnika Jurija Mališeva in Genadija • Striekalova član posadke tudi major indijskega letalstva Rakeš Šarma. Med-.'tem ko sta oba Sovjeta že veterana pri takih podvigih, pa je Rakeš šarma sploh prvi Indijec, ki je kdaj poletel v vesolje. Izjavil je, da predstavlja dejstvo, da je na krovu sojuza T-ll »veliko čast, kot tudi dejstvo, da kot prvi Indijec daje svoj prispevek pri osvajanju novih meja človeštva.«
Sojuz T-ll so izstrelili včeraj ob 17.08 v Bajkonuru brez zapletov. Celotno izstrelitev je neposredno prenašala moskovska televizija.
Vesoljska ladja bo danes popoldne »dohitela« vesoljsko postajo S al jut, v kateri so že od 9. februarja trije sovjetski vesoljci Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov. Posadka s sojuza se bo »prekrcala« v Sai jut in bo tam ostala teden dni, preden se bo 11. aprila vrnilna na Zemljo.
Protesti čilskih študentov proti Pinochetovemu režimu
SANTIAGO DE CHILE — Prvič v desetih letih Pinochetovega režima so čilski univerzitetni študentje napovedali vsedržavno stavko; ki bi morala 12. aprila ohromiti vso akademsko dejavnost in bo obenem soupa-dala s sejo državnega delavskega poveljstva, na kateri bodo odločali o napovedi vsedržavne splošne stavke.
Čilski študentje zahtevajo »takojšnjo vzpostavitev demokracije v državi in na univerzah«; obenem zahtevajo, da od države imenovani rektorji prenehajo z represijo in da režim spremeni zakon o finansiranju univerz.
Univerzitetni študentje pa so že
začeli s svojo organizirano protire-žimsko dejavnostjo. Ne samo, da so se številčno udeleževali vseh lanskoletnih in letošnjega »dneva protesta«, študentske stavke se postopoma širijo po vsej državi.
Študentje univerze v Concepcionu stavkajo fz protesta zaradi umora študenta Caupolicana Inostroza, ki je padel med marčevskim »dnevom protesta«, obenem zahtevajo preiskavo, da bi odkrili storilce. Stavka je včeraj zajela tudi katoliško univerzo čilskega glavnega mesta. Tu študentje zahtevajo konec nasilja in provokacij, ki jih izvajajo osebe »tuje univerzitetni stvarnosti«.
Ob obletnici vojne za Falklande
BUENOS AIRES — Ob drugi obletnici propadle zasedbe otokov Falkland - Malvinas so se v argentinski prestolnici odvijali predsinočnjim in včeraj hudi incidenti ob demonstracijah, ki so jih priredili vojaki, ki so se za otočje borili. Okrog 1.500 veteranov, med njimi invalidi z berglami ali na ramenih sobojevnikov, je vodilo sprevod več kot 20.000 ljudi, ki so obšli mestno središče, vzklikali proti tedanji vojaški hunti, krivi vojaškega poloma, in zažigali angleške zastave (na sliki). Poškodovali in skušali zašgati so tudi stolp z uro, v pristanišču, ki so jo leta 1910 darovali v Argentini bivajoči Angleži. Policija je aretirala 16 demonstrantov.
Podpisniki resolucije proti ločevanju Slovencev po pokrajinah
ČEDAD — Na skupnem zasedanju enotne slovenske delegacije Slovencev v Italiji in slovenskih kulturnih in javnih delavcev videmske pokrajine v Čedadu dne 29. februarja 1984. leta so sprejeli resolucijo, s katero so obsodili vznemirljive glasove, da obstajata dve paralelni varianti, po katerih naj bi le Slovencem na Tržaškem in Goriškem priznali status narodne manjšine, medtem ko naj bi Slovenci videmske pokrajine bil le slovenskega ali slovanskega izvora in naj bi jim zavoljo tega ne priznavali . enakih pravic.
»Udeleženci skupnega zasedanja poudarjajo — je rečeno v resoluciji — da mora biti zaščitni zakon veljaven za vseh 21 občin videmske, 8 goriške in 6 občin tržaške pokrajine. Zaščitili zakon mora biti globalen tudi po vsebini in mora torej zaobjemati vsa tista področja, ki v kakršnikoli obliki vplivajo na življenje in narodnostne interese celotne slovenske manjšine in daje slovenskemu prebivalstvu mož-
nost uporabe narodnostnih pravic v vsaki situaciji, vštevši ustanovitve slovenskih šol v videmski pokrajini.«
Za enotno slovensko delegacijo so resolucijo podpisali Clavora - Kulturna društva Slovencev videmske pokrajine; Budin - KPI; Race SKGZ; Pahor - PSI; Dolhar - SSk; Maver -SSO.
Resolucijo so podpisali tudi naslednji slovenski kulturni in javni delavci videmske pokrajine:
Gianpaolo Gorjup - Zadruga - Cooperativa Dom; prof. Graziella Dagna Simonitti; arh. Valentino Simonitti; Giuseppe Floreancig - združenje nekdanjih rudarjev - Čedad; Ca v. Antonio Manzini - župan v Podbonescu; Simon Preschem - prosvetni delavec v Kanalski dolini ; Vittorio Di Lenar-do - prosvetni delavec v Reziji; prof. Beppino Crisetig - občinski svetovalec v Sv. Lenartu, prof. Maurizio Na-mor - župan v Dreki ; Izidor Predan - tajnik VZPI-ANPI Nadiških dolin; msgr. Valentin Birtig - pesnik;
msgr. Angelo Cracina - kulturni delavec; Emil Cencig - župnik v Tarbiju ; Mario Cernet - župnik v Žabnicah; Mario Gariup - župnik v Ukvah ; msgr. Paška! Gujon - župnik v Matajurju in predstavnik krožka Ivan Trinko v Čedadu; Lucia Trusgnach - prosvetna delavka; Salvatore Venosi - raziskovalec v Kanalski dolini ; prof. Paolo Petrdcig - pokrajinski svetovalec v Vidmu; Albina Madotto - Rezija; dr. Riccardo Rutar - predsednik kulturnega krožka Studenci; Fabio Bonini - župan v Grmeku ; Anna .lussa - družbena delavka; Marina Cer-netig - Beneška folklorna skupina ; Živa Gruden Crisetig direktor Zavoda za slovensko izobraževanje v Čedadu; Vilma Martinig - voditeljica Glasbene šole v Petjahu ; Dina Qua-lizza - študijski center Nediža; Daniela Lauretig - tajnica Beneškega gledališča; comm. Dino Del Medico -podjetnik ; dr. Laura Bergnach - raziskovalka SLORI ; prof. Giorgio Ban-chig - kulturni delavec ; E zio Cos-gnach - univerzitetni študent; Gio-
vanni Vogrig - predsednik Združenja umetnikov Benečije - špeter Slove-nov; Arturo Blasutto - svetovalec občine Ti pana; Giovanni Cormons - svetovalec občine Tipana; ing. Giuseppe Cher - predsednik centra za kulturne raziskave v Bardu; Flavio Cerno - u-niverzitetni dijak - Bardo; Natale Zuanella - župnik v Trčmunu; Pasquale Zuanella - diakon - Trčmun; dr. Aldo Gus - kulturni delavec; Michele Carlig - direktor podjetja HO-BLES; Maria Bledig - kulturna delavka; Giorgio Qualizza - kulturni delavec; geometer Sandro Pascolo - predsednik krožka »Naše vasi« v Tipani; dr. J ole N amor - predsednik krožka »Rečan» v Ljesi ; Germano Cendpu -predstavnik zbora »Pod Upo« - Br-nas; Celestino Ruttar - član vodstva organizacije rudarjev; Pio Cragnaz -kulturni delavec ; Ado Cont - predsednik zadruge EmigrXnt; Valter Dre-scig - predsednik Zveze izseljencev ; Antonio Birtig predsednik Zveze glasbenikov; prof-. Viljem Cerno - občinski svetovalec v Bardu ; Giovanni
Becia - profesor; dr. Valentino Noac-co - tajnik PSI Nadiških dolin ; Dario Molare - občinski svetovalec v Bardu; geometer Giordano Molare -občinski svetovalec v Bardu; Luigi Pinosa - sindikalist; Ariodante Ruf-fini - predsednik Pro Loco; Riccardo Balzarotti - občinski svetovalec v Bardu ; Maria Keleova - profesorica v Trčmunu; Marco Slatich - profesor v Trčmunu ; Lidia Zucchi - profesorica v Trčmunu; Gabriella Fabiani -profesorica v Trčmunu; Luigi Gloaz-zo - duhovnik v Nemah; prof. Renzo Caligaris - župnik v Villanovi delle G rote; dr. Gianfranco Angeli - direktor; Arturo Blasutto - župnik partizan v Gorjanih; Maria Giovanna Blasutto - Gorjani ; Giovanni Saltarini - občinski svetovalec v Tipani; Elio Berrà - podžupan v Tipani; Giuseppe Balloch - župan v Tipani ; prof. Giuseppe Marinig - župan v Š petru Slo-venov ; Silvana Paletti - pesnica - Rezija; Sergio Di Lenardo - župan v Reziji.
Parlamentarno vprašanje nam nenaklonjenega politika
Dogovor med komunisti 6 občin
Zaustavljena dela na bolnišnici v Izoli
KOPER — Gospodarstvo šestih južnoprimorskih občin si v zdajšnjih razmerah ne more privoščiti nadaljnje zidave regijske bolnišnice nad Izolo. Zato morajo koprski strokovnjaki Zdravstvenega centra in zdravstvenih skupnosti izdelati analizo, s katero bi ugotovili, kaj za regijo pravzaprav pomeni odločitev o začasnem prenehanju zidave bolnišnice.
O tem so se včeraj odločili komunisti, nosilci najodgovornejših družbenopolitičnih dolžnosti 6 južnoprimorskih občin.
B. Š.
Pobuda mladine za evropsko enotnost
RIM — Zakon za globalno zaščito manjšine — in v tem okviru upra vičena zahteva Slovencev, da zakon ne vsebuje nikakršne diskriminacije tistih pripadnikov manjšine, ki živijo v videmski pokrajini, je trn v peti marsikateremu politiku. Tokrat je na vrsti republikanski poslanec Di Re, izvoljen v videmskem volilnem okrožju, ki je naslovil predsedniku vlade in ministru za dežele dol go vprašanje, v katerem uvodoma ugotavlja, da je v parlamentu v teku razprava, da se globalno uzakonijo »pomembni ukrepi, ki so bili že sprejeti v korist slovenske manjšine v tržaški in goriški pokrajini« in da so odnosi med italijanskim in slovenskim prebivalstvom takšni, da je mogoče mirno :n brez radikalizacij na obeh straneh načeti to kočljivo vprašanje.
Di Re nadalje ugotavlja, da »nekatere politične sile« hočejo razširiti ta določila tudi na videmsko pokrajino, »češ da tudi tam živijo sloven-
ske manjšine«, medtem ko, pravi Di Re, gre za obstoj v nekaterih maloštevilnih občinah prebivalstva starega slovanska izvora s posebnimi krajevnimi govoricami, »ki jih obstoječa državna in deželna zakonodaja že primerno vrednoti«. Glede na dejstvo, nadaljuje republikanski poslanec, da je v Nadiških dolinah že nastal odbor za obrambo italijan-stva teh dolin, ki je vedno prišlo do izraza in še zlasti po priključitvi Italiji leta 1868, da omenjene neprimerne zahteve lahko kalijo vzdušje plodnega in aktivnega sodelovanja prebivalstva Nadiških dolin s prebivalstvom celotne videmske pokrajine in da nobeno mednarodno določilo ne obvezuje Italije, da ukrepa »v nasprotju z večkrat dokazano voljo krajevnega prebivalstva«, katera so torej zagotovila vlade prebivalstvu videmske pokrajine »za zaščito njegovega italijanstva«? Vsak komentar je odveč.	(BBR)
Prvo mešano ribiško podjetje
RIM — Nedavni jugoslovansko-itali-janski sporazum o ribolovu je že dal prve konkretne sadove. Ustanovili so namreč prvo mešano podjetje za lov z globinsko kočo (to mrežo vlečejo po dnu in vanjo lovijo školjke in rakce) in za prodajo ulova.
Vest je iz Rima sporočil načelnih zadružnega gibanja za ribištvo Vieri Spaggiari, ki je ugodno ocenil v Ri mu doseženi sporazum o ribolovu v Jadranu.
Na podlagi sporazuma o ribolovu bo Italija dobavila Jugoslaviji devet sodobnih ribiških ladij za lov na odprtih morjih. Jugoslavija bo z uporabo teh ladij v sedmih letih odpravila uvoz rib v višini 200 tisoč ton letno.
V zameno za ladje bodo italijanski ribiči, včlanjeni v mešano družbo, lahko ribarili na treh krajih v jugoslovanskih teritorialnih vodah, kar je že zbudilo nezadovoljstvo jugoslovanskih ribičev, katerim je poznano, kako italijanski ribiči dobesedno ropajo po morju.
GORICA — V okviru pobud v prid načrta parlamenta za celovito relor mo evropske skupnosti, da bi resnično uspeli doseči njeno enotnost, je evropska federalistična mladina v Gorici organizirala sestanek z mladinskimi političnimi silami. Na sestanku, ki so se ga udeležile mladinske sekcije strank KD, PSDI, PRI, PSI, KPI in SSk, je tajnica federalističnega gibanja prof. Anna Maria Pasquariello poudarila važ-
nost skupnega nastopanja, da bi poglobili razmišljanje o usodi evropskega sodelovanja pred velikim dogodkom, kakršnega predstavljajo evropske volitve.
Ko je ugotovila, da evropska enotnost lahko povrne dostojanstvo med provincializme razpeto Evropo, je Pasquariello poudarila, da gre za evropsko pobudo, ki jo bodo morali sedaj odobriti nacionalne vlade.
Meblo Italiana - prva mešana delovna organizacija
Svoje počutje so zaposleni v njej takole opisali
GORICA — Meblo Italiana je prva jugoslovansko - italijanska delovna organizacija, ki je bila ustanovljena po sporazumu o maloobmejnem gospodarskem sodelovanju. Prvi koraki niso bili lahki, danes pa kolektiv čuti socialno varnost in si želi nadaljnje širitve, ki niti ni neuresničljiva. že konec prihodnjega ‘ria bodo imeli lasten obrat, število zaposlenih pa se bo v primerjavi s sedanjim za enkrat povečalo. V Me oiu Italiana so zaposleni slovenski 111 italijanski delavci — kar pa ne Predstavlja posebne težave, čeprav niso samoupravno organizirani, proizvodne probleme složno rešujejo.
David Brezigar, Nova Gorica, direktor Meblo Italiana; Štiri leta sem »na Celu« te jugoslovanskò-italijanske me-
šane firme. Ne bi rad govoril o svoji vlogi v tem času, rečem lahko le to, da dosegamo 50-odstotno stopnjo rasti proizvodnje in prihodka. V sedanjih gospodarskih razmerah je to u speh, ki ga cenijo tudi italijanski gospodarstveniki. Odgovornost vodenja mešanega podjetja je velika, saj je treba upoštevati dve različni družbeni in gospodarski ureditvi. Tudi kontrola je dvojna. Zaradi tega pogosto slabo spim. . .
Dorina Russian, komercialistka, Ločnik: Z direktorjem iz socialistične države se da delati. Ceni delavce, po štirih letih, kolikor je tu, smo ga spoznali. Mogoče je bilo njemu težje, ker se je moral prilagoditi na nove razmere. Dvanajst let sem že v Meblu — moja druga služba je to *— in
David Brezigar, Branka Koren, Dorina Russian
ne želim si drugam. Mislim, da bomo napredovali, čeprav je to v sedanjem času težka naloga. Ljudje dveh narodnosti smo tu zaposleni, jezik v podjetju ne dela težav. Združuje nas delo.
Branka Koren, komercialistka iz Štever jana : Trinajst let sem v podjetju. Ko sem prišla, je bilo še vse bo j »družinsko«. Sedaj pa smo že resna firma. In voljo imamo, da bomo še napredovali. Spodbujajo nas rezultati v zadnjih letih. Matično podjetje dokaj dobro poznam. Žene v Jugoslaviji imajo ob porodniških dopustih boljše razmere: pri nas imamo 5 mesecev za materinstvo plačanega dopusta, do enega leta pa brezplačnega. Taka je italijanska zakonodaja. Delovnega mesta ne bi zamenjala — tu sem kot doma. PETER GRUM
Vipavski lutkarji danes na Tržaškem
VIPAVA — Lutkovna skupina o-snovne šole Drago Bajc iz Vipave P danes, 4. aprila, gostovala v Bo-juncu in v Dijaškem domu v Triu. Vipavski lutkarji, ki so z uspe-r}?m že večkrat gostovali na Trža-fcem, se bodo tokrat predstavili z »Mv	n0	*9rico	Vesne Medalcovič
Mali borci« v prevodu Ade Vidmar leve, ki je delo tudi režirala.
V igri sodeluje trideset učencev o-'novne šole in nekaj srednješolcev, } SP svoje znanje v okviru lutkovne •kupine že tako izpopolnili, da so stU°~. Tne(*	najboljše	šolske lutkovne
i.	Pred mesecem
v	televizijski od-
« v Ljubljani.
s lgra »Mali borci« prikazuje, kako L? najmlajši pomagali partizanom pd narodnoosvobodilnim bojem, v tern pa se prepletajo najbolj zna-1 jugoslovanski folklorni plesi in Pesmi. in prav to daje predstavi po
-ufvrne v òlovemj: so sodelovali tudi aaP »Naše srečanje
seben čar. Osnutke za lutke je izdelala Ada Freyer - Majeron, lutke pa Jure Zajc iz Ljubljane. Režija je i> rokah Ade Vidmarjeve, ki že nad deset let uspešno vodi lutkovno skupino.
Silvija Mozetič
V Čedadu novo mešano podjetje
BEOGRAD — V zadnjem času so v Furlaniji ustanovili novo mešano i-talijansko-jugoslovansko podjetje. Pogodbo je za jugoslovansko stran podpisala delovna organizacija Uniles iz Ljubljane, ki je v podjetje vložila 60 odstotkov kapitala. Obrat mešanega podjetja bodo odprli v Čedadu, v njem pa bodo izdelovali lesene okenske o-kvire.
Besede heroja Pina Budieina okupatorjem
»Iz vsake kaplje moje krvi bo zrasel nov partizan«
ROVINJ — Z množičnim ljudskim zborovanjem in s skrbno pripravljeno slovesnostjo so obudili spomin na 40-letnico partizanskega italijanskega bataljona Pino Budi-cin. V Stanziji Bembo, zgodovinskem kraju blizu Rovinja, se je zbralo nad dva tisoč ljudi, med katerimi preživeli borci te junaške partizanske enote, njihovi svojci, pionirji in mladina, pripadniki jugoslovanske ljudske armade. Med gosti, ki so prišli iz številnih krajev hrvaške in slovenske Istre, so bile tudi delegacije zvezne skupščine Ju goslavije, hrvaškega sabora, številnih občin pobratene Adrie, predstavniki AMPI in jugoslovanski oboroženih sil.
Zastava bratstva in enotnosti, ki so jo nosili borci bataljona Pino Budicin, visoko plapola še danes, je v pozdravnem govoru dejal predsednik skupščine občine Rovinj, Romano Božac. Za njim je prevzel besedo Arialdo De Martini, eden od komandantov bataljona, ki je orisal zgodovinsko pot svoje enote. Ustanovljena je bila 4. aprila 1944. leta. Sestavljalo jo je 120 borcev večinoma italijanske narodnosti, bili so to predvsem delavci, obrtniki in kmetje iz hrvaške Istre. Nadeli so si ime takrat že padlega heroja Pina Budieina. Znane so besede, ki jih je smrtno ranjen v krempljih fašističnega okupatorja izre-
kel pred smrtjo: »Iz vsake kaplje moje krvi bo zrastel nov partizan«.
Bataljon Pino Budicin, ki je kasneje prešel v sestavo prve istrske brigade Vladimir Gortan, se je skupaj s hrvaškimi in slovenskimi partizani boril vse do osvoboditve. V sestavu armade je ostal celo do 47. leta po podpisu miru z Italijo.
Osrednji govprnik na sobotni slovesnosti je bil Josip Hrvatin, član predsedstva republiške konference So cialistične zveze Hrvaške. Poudaril je pomen borcev partizanskega italijanskega bataljona pri gradnji trdnega mostu prijateljstva in sodelovanja med dvema narodoma in med dvema državama: Jugoslavijo in Italijo.
Sledil je kulturno-umetniški program, ki so ga z izrednim čutom oblikovali pevci treh mešanih zborov skupnosti Italijanov iz Rovinja, Pulja in z Reke, mladi rovinjski recitatorji in vojaki.
Tovariškemu srečanju preživelih borcev bataljona Pino Budicin, mladine in številnih gostov je bilo v soboto naklonjeno tudi lepo spomladansko vreme.
1IRJAM MUŽENIČ
Glede izvajanja načrtov PEEP za področje Opčin
Občinska uprava se izmikuje obvezam in vzbuja napetost med prebivalstvom
Na progi mod Križem in Grljanom
Uprava železnic namerava zapreti prehode za pešce
Včerajšnje srečanje — konfrontacija med predstavniki nekaterih grad benih zadrug, delegacijo prizadetih lastnikov z Opčin in Kmečko zvezo, katerega se je udeležil tudi predsednik deželnega združenja gradbenih zadrug Lucio Tolloi je še potrdilo, če je bilo to sploh še potrebno, kje tičijo odgovornosti, da prihaja do novega konflikta med družbenimi silami glede izvajanja načrta za ljudske in cenene gradnje (PEEP) za področje Opčin.
Na sestanku, ki ga je priredila KZ (žal pa so se ga udeležili predstavniki le dveh zainteresiranih zadrug, Carti-mavo in Ania), da bi preverila obstoječe možnosti za spremembo teh načrtov in razpoložljivost, gradbenih zadrug za sprejetje drugačnih lokacij za ljudska stanovanja, je prišla jasno do izraza odgovornost občinske u-prave, ki sega daleč nazaj. Kot je uvodoma podčrtal tajnik KZ Bukavec, so se vse demokratične politične sile brez izjeme v občinskem svetu po znanih dogodkih na Kolonkovcu svečano obvezale, da ne bo občina posegala v periferijo pred revizijo načrtov PEEP, ki so bili, kot znano, izdelani v veliki naglici pred iztekom
mandata tedanje Spaccinijeve občinske uprave.
Na obveze je kaj kmalu pozabila in šla naprej po poti uresničevanja teh načrtov na Opčinah. Bukavec je nato prisotne seznanil o protipredlogih, ki jih je občinski upravi posredovala KZ s prizadetimi lastniki, da bi ljudske gradnje na Opčinah povzročile čim manj škode prebivalstvu in prizanesle še tistim redkim kmetijskim površinam; seznanil jih je tudi o raznih sestankih tako z županom kot s pristojnim odbornikom, ki so v bistvu pokazali, da občinska uprava nima nobenega namena spreminjevati načrtov PEEP za Opčine.
Kaj pa Sti k vsemu temu rekli predstavniki zadrug? Predvsem so podčr tali, da pri vsem tem nimajo nobenega opravka in da praktično stoje na isti strani kot razlaščenci; občinska uprava jim je pač dodelila zemljišča na katerih graditi, do takih izbir pa nimajo posebnih preferenc, saj bi sprejele vsakršnokoli zemljišče za gradnjo stanovanj. Nastali problem mora rešiti občinska uprava, saj je edina, ki o vsem tem lahko odloča; zadruge so le instrument za izvajanje teh načrtov, poleg tega pa so s podpisom konvencij za gradnje sprejele točne ob-
veznosti, ki jih morajo spoštovati, sicer so podvržene raznim sankcijam ; v primeru da ne bi uresničile omenjenih načrtov bi tudi izgubile finančne prispevke, ki so namenjeni za ljudske gradnje.
Glede protipredlogov za drugačne lokacije se predstavniki zadrug niso izrekli, ker jih do včeraj sploh niso poznali; sicer pa so ponovili, da mora podobne protipredloge zadrugam iznesti občinska uprava in ne stanovske organizacije in neposredno prizadeti.
Sicer pa so pokazali pripravljenost proučiti nove protipredloge občine, v kolikor bi jih le-ta posredovala : pri tem pa so odločno podčrtali, da so te nove predloge pripravljeni proučiti le pod pogojem, da bi zadevali celoten načrt za ljudske gradnje za področje Opčin in se ne omejevali le na nekatere lokacije ali pa privilegirali nekatere zadruge. Pri vsem tem pa je v ospredju vprašanje finančnih prispevkov, ki so jih zadruge že prejele in jih ne nameravajo izgubiti zaradi nespoštovanja podpisanih konvencij z občinsko upravo. Kdor torej lahko reši nastat položaj je le občinska uprava, ki pa doslej ni pokazala nobene politične volje.
Uprava državnih železnic namerava v kratkem zapreti vse prehode za pešce na progi med Grljanom in Kri žem ter eno pešpot, ki prečka železnico nedaleč od kriške postaje v smeri proti Nabrežini. Vest je vzbu dila veliko zaskrbljenost zlasti med kriškimi vinogradniki, ki se v bistvu od vedno poslužujejo teh prehodov, zapora proge pa bi jim povzročila velike težave in torej še dodatno breme za delo v vinogradih. V zameno za zaprtje teh prehodov so se upravitelji železnic že obvezali, da bo ta ustanova poskrbela za ureditev »alternativnih« stez ob progi, ki bi se nato stekale v že obstoječe podvoze. O tem kočljivem vprašanju je v ponedeljek na prošnjo občinske uprave razpravljal rajonski svet za zahodni Kras, ki je s tem v zvezi takoj navezal stike z organizacijo domačih vinogradnikov »Kri ški breg« in se z njo domenil za vse nadaljnje korake. Zahodnokraški svet bo zato predlagal občini skupni ogled teh železniških prehodov, ki bi se ga poleg seveda občinskih in rajonskih zastopnikov udeležili tudi predstavniki železnic, kriških vinogradnikov in njihove strokovne organizacije.
Na ponedeljkovem zasedanju je za-hodnokraška skupščina spet obravnavala tudi napise na avtobusnih po-
stajah in v skladu s stališčem predsednika ACT Dc Gavarda, pooblasti- f la' predsednika Štoko, da neposredno poseže pri občini za postavitev dvojezičnih tabel. Za rešitev tega vprašanja, je mnenja De Gavardo, je pristojna le skupščina KPP-ACT, ki združuje v konzorciju vse občine tržaške pokrajine in prav te morajo uradno zahtevati tudi slovenske napise. Tržaška občina pa se o tem problemu ni še dokončno izrekla.
Zahodnokraški rajonski svet bo na vseh ravneh podprl zahtevo kriškega ŠD Vesna za razširitev krajevnega nogometnega igrišča, za katero je občina formalno dala na razpolago 200 milijonov lir in to nakazilo že uvrstila v triletni načrt javnih del. Svet je tudi z zadovoljstvom vzel na znanje, da je občinski odbor odobril potrebno vsoto denarja za ureditev pločnika na cesti pri kontovel-skih »Medulah«.
•	Podjetja, katerih letni promet presega 480 milijonov lir, morajo najpozneje jutri, 5. aprila, zaključili obračune IVA za mesec februar.
•	Dežela Furlanija - Julijska krajina je kupila dva stanovanjska bloka (za milijardo 200 milijonov lir), ki ju bo, potem ko bosta dograjena, darovala Zavodu združenega sveta Jadranskega morja.
V okviru pogajanj IRI - Dežela - sindikati
Danes teden bo na vrsti posvet o železarni Terni
V ponedeljek na koncertu, ki ga je priredila Glasbena matica
Violina, klarinet in klavir v Gallusovi dvorani
Danes teden, 11. aprila, se bodo v našem mestu nadaljevala tristranska posvetovanja med predstavniki Zavoda za industrijsko obnovo IRI, deželne uprave Furlanije Julijske krajine ter krajevnih in deželnih vodstev sindikatov CGIL, CISL in UIL o vlogi in perspektivah poldržavnih podjetij na Tržaškem in Goriškem, ki so zabredla v krizo. Prvi takšen posvet je bil, kot znano, 29. marca in je bil posvečen ladjcdelstvu, na drugem, čez teden dni, pa bodo obravnavali probleme železarstva, torej v bistvu škedenj-ske livarne Terni.
Poleg zastopnika predsedstva IRI bo navzoč vsaj en predstavnik finančnega holdinga Finsider, ki je s svojo dosedanjo politiko nasproti tržaški železarni samo še zapletel vprašanje in do skrajnosti vznemiril prizadeto delavstvo. Deželna uprava je obljubila nedavno, da bo podprla vsakršno tre zno pobudo za učvrstitev proizvodne in zaposlenostne ravni v livarni, tudi finančno, toda Finsider ni še postregel z nobenim stvarnim načrtom, tako da obstaja upravičen sum, da hoče škedenjsko železarno družba Nuova Italsider polagoma likvidirati.
V prihodnjih dneh bi morali izvedeti tudi za datuma sestankov o vprašanjih strojegradnje in pomorstva v
širšem smislu. Na prvem bo govor o izgivdih za ponoven razmah gradnje ladijskih in kopnih motorjev s posebnim ozirom za dizelske, na drugem pa bi morali vzeti v pretres razmere pri Tržaškem Lloydu. Srečanji bi vsekakor morali biti pred veliko nočjo, tako so se vsaj obvezali 29. marca, Po veliki noči pride pa na vrsto nekaj plenarnih sestankov, na katerih bodo preverili rezultate dotlejšnjih posvetov, pa tudi možnosti novih pobud na industrijskem in storitvenem področju na osnovi sodobnih tehnoloških prijemov.
Pogajanja o livarni Temi nikakor ne bo lahka. Kot sporoča kovinarski sindikat UILM, ostaja Finsider trmasto pri svojem prvotnem načrtu, ki ne predvideva kakšne proizvodne o-bogatdtve, ampak, nasprotno, delova nje enega samega plavža, ob tem pa letno proizvodnjo samih 40.000 ton litega železa proti možnim 180—200.000 t in skrčenje organika na 930 delovnih moči proti sedanjim 1.600 in prejšnjim 1.840. (dg)
• V petek bodo v restavraciji Ippodromo v Trstu predstavili (ob 19. uri) knjigo Edoardi Kanziana »Alla ricerca dell’identità perduta«. Delo govori o ljudski kulturi v F-JK.
V okviru koncertov, ki jih prireja Glasbena matica v Gallusovi dvorani, se je v ponedeljek zvečer predstavil občinstvu (med katerim je bilo tudi precej italijanskih ljubiteljev klasične glasbe) Trio tržaškega instrumentalnega ansambla. Skupina, ki jo sestavljajo violinist Angelo Vattimo, klarinetist Marcello Mannelli in pianistka Barbara Opeka je izvajala dela Jana
Vanhala, Arama Hačaturjana, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
Koncerti komornih skupin V sestavi violina - klarinet - klavir niso pri nas kdove kako številni, pa čeprav obsta ja za take skupine dokaj bogata literatura. Od izvajalcev poučuje violinist Vattimo na tržaškem konservatoriju, udejstvuje se koncertno kot prva violina orkestra »Busoni« ter je član
skupine -»Cembalo ensemble«; klarinetist Manuelli sodeluje v orkestru gledališča »Verdi«., poučuje klarinet na šoli Glasbene matice kot tudi na tržaškem konservatoriju; za pianistko Barbaro Opeko, doma iz Bazovice, ki je začela študij klavirja pri pok. profesorju Ambrozetu in ga sedaj zaključuje na tržaškem konservatoriju, je bil to sploh debi v glasbeni areni.
Skupina je najprej izvedla »klasični« Trio v Es duru za klarinet, violino in klavir češkega skladatelja iz druge polovice 18. stoletja Jana Vanhala; zatem so bila na vrsti tri de la modernejših avtorjev: Trio Armenca Arama Hačaturjana, Suita Provan-salca Dariusa Milhauda in Suita iz dela »L’histoire du soldat« Igorja Stravinskega. Avtor je prvotno napisal skladbo za sedem inštrumentov, a jo je obenem tudi priredil v trio klarinet - violina - klavir. V taki zasedbi so jo v ponedeljek zvečer prvič zaigrali v Trstu in prav tako ta skladba je (verjetno tudi zato, ker je napovedovalec večera Aleksander Rojc obrazložil »zgodbo o vojaku«, ki jo je Stravinski postavil na oder) požela še največji aplavz občinstva.
• Avstrijske oblasti so podelie zlato kolajno za turistične zasluge turističnemu uradu UTAT iz Trsta za njegovo 50. obletnico delovanja.
Predlog programa SDZPI za šolsko leto 1984/85
Kar 33 tečajev za poklicno izobraževanje
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je konec preteklega meseca predložil dežoi Furlaniji - Julijski krajini program za šolsko leto 1984/85. Predlog programa je zavod izdelal po širšem posvetovanju s slovenskimi strokovnimi organizacijami ob upoštevanju izkušenj iz prejšnjih let.
Program za prihodnje šolsko leto predvideva kar 33 tečajev, in sicer 22 za tržaško pokrajino, 6 zà goriško ter 5 za Beneško Slovenijo in Kanasko dolino.
Med predlaganimi tečaji gre pred vsem omeniti nadaljeavnje dveletnih tečajev s kvalifikacijo za mizarje in za tajnice v podjetju, ob tem pa še dva nova tečaja s kvalifikacijo, in sicer dveletni tečaj za kamnoseke (1.200 ur) in dveletni tečaj za medelistiko -izdelovalko oblačil (prav tako 1.200 ur).
Oba tečaja bosta gotovo zelo vabljiva za mlade, predvsem glede na dejstvo, da se skoraj tretjina dijakov, ki bodo letos končali obvezno šolo, ni odločila za nadaljevanje študija na višjih srednjih šo ah. Obiskovanje teh tečajev bi nudilo mladim lepe možnosti za zaposlitev, tako na področju kamnoseštva (pri tem gre poudariti, da bi imeli bodoči kamnoseki opravka s skorajda umetniškim, obrtniškim delom oblikovanja marmorja, ne več s težaškim delom pridobivanja kamenja v javah), kot tudi izdelovanja o-
blačil (modnih izdelkov).
Od drugih tečajev naj omenimo tri večerne tečaje specializacije za knjigovodstvo, tečaje speda izacije z elektronskega področja in informatike (da bi tudi i?a teh področjih zakorakali s časom) ter vrsto krajših tečajev iz kmetijstva, ki jih je zavod izdelal na pobudo Kmečke zveze.
Za Beneško Slovenijo je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje predlagal tri tečaje: izpopolnjevalni tečaj za dopisnike slovenščine, izpopolnjevalni tečaj za avtomatsko obdelavo podatkov v administraciji in tečaj ažumiranja za agroturizem ; za Kanalsko dolino pa prav tako izpopolnjevalni tečaj za dopisnike slovenščine in tečaj ažumiranja za nameščence v trgovskem sektorju.
Zavod daje tečajem v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini velik pomen. Ob pomanjkanju slovenskih šol pred stavijajo ti tečaji za tamkajšnje ljudi eno redkih možnosti za poglobitev, izpopolnjevanje slovenskega jezika. V zadnjih letih se je kooperacija med Italijo in Jugoslavijo na tem področju bistveno razmahnila (pomislimo, samo na sodelovanje po potresu iz “leta 1976, ki je prizadel te kraje), kar tudi kliče k bcfjšemu poznavanju in razvijanju slovenske besede.
Pričakovati je zato, da bo deželna uprava zadostila predlogu zavoda in dovolila tečaje tudi v videmski pokrajini. Prva leta po ustanovitvi za-
voda so taki tečaji že stekli, pred dvema letoma in lani pa jih je dežela odklonia. Kako bo ravnala letos?
Izključno od dežele je tudi odvisno skupno število tečajev, ki jih bo lahko izpeljal Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Lani je na primer zavod pred agal skupno 22 tečajev, dežela pa jih je odobrila deset. Kot rečeno se je letos (v primerjavi s prejšnjimi leti) večje število dijakov tretjih razredov nižjih srednjih šol odločilo, da ne bodo nadaljevali šo anja na višjih šolah. Tudi zato za vod pričakuje, da bo dežela odobrila večje število tečajev kot v prejšnjih letih.
Sergio D'Osmo o »Teatru stabile«
Danes bo na sedežu sekcije PSI Trst - center (ob 18.30) v Ul. Maz zini 32 govoril Sergio D’Osmo, ravnatelj tržaškega stalnega gledališča Teatro stabile. D’Osmo bo spregovoril na temo »Teatro, farlo e subirlo« (Gledališče, ustvarjati ga in prenašati posledice). Uvodnim besedam bo sledila diskusija.
Sam naslov okrogle mize izzveni polemično, kar ni čudno če pomislimo na položaj, v katerem so danes gledališča.
Nabrežmski dijaki obiskali uredništvo Primorskega dnevnika
Včeraj dopoldne so obiskali uredništvo Primorskega dnevnika in sedež Založništva tržaškega tiska dijaki tretjega razreda nabrežinske srednje šole Igo Gruden. Obiski v uredništvu in tiskarni našega lista, ki so v zadnjih časih vse bolj pogosti, so odraz zanimanja, ki ga šole kažejo za sredstva množičnega obveščanja. Najbrž časopisi niso še našli v šolah prostora, ki bi ga morali imeti, spodbudno pa je vendarle dejstvo, da se dijaki in profesorji zanimajo za nastajanje teh medijev, za njihove probleme in za njihovo vlogo. Običajno, še zlasti če je bila priprava v razredu primerna, so tudi vprašanja, ki jih zastavljajo dijaki sami zanimiva in spodbujajo nadaljnjo razlago in nadaljnji razgovor. Nabrcžinskim dijakom, ki so pokazali veliko zanimanja za nastajanje časopisa in ki so s svojimi vprašanji aktivno posegli v razgovor, je zgodovino Primorskega dnevnika, njegovo usmeritev, cilje in delovanje orisal novinar Vojmir Tavčar.
Na slikK nabrežinski dijaki med ogledom tiskarne
Lista prejudicialno zahteva zase župansko mesto
Politična pogajanja spet na mrtvem tiru
Pogajanja za rešitev politične krize na občini in na pokrajini so obstala na mrtvem tiru. Spet se je zataknilo ob odločilnem vozlu, ki ga sedanja šeststrankarska koalicija in Lista za Trst že več tednov ne moreta na noben način razrešiti, in sicer kdo bo tržaški župan : demokristjan Richetti, listar Cecovini ali pa kot kompromisna rešitev socialist A-gnelli.
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju sedmih strank je tajnik Liste Giu-ricin znova odločno zahteval župansko mesto in podobno kot na prejšnjih sestankih postavil to kot preju-dicialni pogoj za vstop melonarjev v oba odbora. Proti tej zahtevi so ostro nastopili demokristjani. ki so za vstop LpT v koalicijo, hkrati pa so tudi mnenja, da mora občino še dalje voditi župan Richetti, ki, kot pravi KD, uživa v mestni skupnosti velik ugled in se je doslej izkazal kot sposoben upravitelj in politik. Po drugi strani, pravijo demokristjani, je v tem kriznem trenutku učinkoviteje, da vodi občino predstavnik stranke, ki je sestavni del vladne koalicije, kar bi zajamčilo "boljši uspeh pogajanj in vsestranskih odnosov tako z deželo kot z Rimom. KD torej kot kaže ne namerava predati krmilo tržaške občine nikomur, še zlasti pa ne melonarjem.
Ostale stranke, ki sodelujejo pri razgovorih, se niso še uradno izrekle o imenu kandidatov za župansko
mesto, vsi pa enotno odklanjajo prejudicialno stališče melonarskega gibanja, ki lahko privede v vsakem trenutku do popolnega razbitja pogajanj.
Župansko mesto ostaja glavni sporni kamen, medtem ko so glede političnega programa stranke zelo blizu sporazuma. Precejšnja nesoglasja vladajo samo še o umestnosti gradnje premogovne centrale. Tej strukturi nasprotujejo SSk, socialisti in socialdemokrati, vsi ostali pa se zanjo o-grevajo.
Tudi glede problematike naše narodnostne skupnosti je opaziti med strankami precej različna mnenja. V osnutku programa, o katerem je tekla beseda na včerajšnjem sestanku, je tudi stavek, ki se glasi takole : »Občina in pokrajina bosta zahtevali od parlamenta zaščito za slovensko manjšino, ki naj spoštuje in koordinira na enakopravni ravni pravice vseh tukajšnjih komponent ob spoštovanju njihove vloge in njihove prisotnosti«. Gre za skrajno dvoumno stališče, ki skoraj v ničemer ne razčiščuje dvomov, da marsikdo v snujoči koaliciji ni še opustil skrite želje po preštevanju naše harodnostne skupnosti.
Na pogajanja je sedaj še legla senca sobotnega sklepa deželnega nadzornega odbora, ki je razveljavil proračun tržaške pokrajine, češ da ne vsebuje triletnega načrta javnih del, ki ga predvideva zakdn. Ta sklep je
spravil v veliko težave predsednika C larici ja, ki bo moral» sedaj kljub formalnemu odstopu v čimkrajšem času sklicati sejo pokrajinskega sveta, ki je poklican, da potrdi (ali pa da zavrne) finančni dokument. Po krajini torej stvarno grozi izredni komisar »ad acta«, ki bi v primeru zavlačevanj sam podpisal in torej v imenu sveta odobril proračun.
S tem v zvezi je KPI mnenja, da zavrnitev po krajinskega proračuna samo potrjuje nesposobnost sedanje koalicije za vodenje tako občine kot pokrajine. Komunisti nasprotujejo u-pravni paralizi, ki se obeta v obeh izvoljenih telesih in predlagajo, da bi se o sedanji krizi odkrito razpra-ljale na sejah obeh skupščin, ki jih mora odbor torej čimprej sklicati.
Tiskovna konferenca o openskem strelišču
Predstavniki organizacij in u-stanov, ki so poimenovane po Pinku Tomažiču in tovariših ter preživeli obsojenci Tržaškega procesa leta 1941 prirejajo tiskovno konferenco o nerešenem vprašanju openskega strelišča. Konferenca bo v knjižnici Finko Tomažič in tovariši (Prosvet ni dom na Opčinah) jutri, 5. aprila, ob 20.30.
Na cesti med Ricmanji in Logom je promet še vedno prekinjen
Pokrajinska cesta med Ricmanji in Logom bo za promet zaprta še danes, ker podjetje Palmieri gradi na tem predelu podstavke za hitro cesto, ki bo speljana skozi dolinsko občino. Od jutri dalje pa do nedelje bodo na tem odseku uvedli enosmerno vožnjo. Po odredbi predsednika pokrajine bo cesta med Ricmanji in Logom za promet zaprta še prihodnji ponedeljek in torek
Štipendiji tudi za slovenska dijaka
Dva dijaka slovenskih nižjih srednjih šol sta prejela za letošnje šolsko leto štipendijo Tržaške hranilnice v višini 600 tisoč lir. To sta dijak 1. razreda šole Ciril in Metod od sv. Ivana Luciano Lippolis in dijakinja 1. razreda šole Kosovel z Opčin Marina Milkovič.
Podobne štipendije (za skupnih 9 milijonov lir) je Tržaška hranilnica podelila še drugim trinajstim najbolj prizadevnim dijakom prvih razredov italijanskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Hranilnica je obenem potrdila 37 štipendij, ki jih je v prejšnjih letih podelila skupno 37 tržaškim dijakom.
S šolskih klopi na prakso v podjetje
Okrog dvajset študentk zavoda Sandrinelli bo junija delalo izpit za diplomo tajnice v podjetju. Da bi se predtem globlje seznanile s praktičnimi vidiki dela, ki jih čaka, jim je tukajšnje Združenje industrijcev pripravilo dvotedensko prakso, med katero se bodo seznanile z organizacijo podjetniškega dela in še zlasti z administrativnimi dolžnostmi.
Tako so dekleta predvčerajšnjim presedlale s šolskih klopi v pisarne trinajstih tržaških podjetij, to so Fissan, Colombia, Sadoch, Pacorini, Aquila, SIOT, Janoušek, studio Savino, Consorzio Industrie Fiammiferi, Szirak, Impresa costruzioni edili Savino, Editoriale Libraria in Grafad.
Pred občnim zborom Združenja industrijcev
V	tržaškem Avditoriju bo v petek, 13. aprila, ob 11. uri letni občni zbor krajevnega Združenja industrijcev. Predsednik Federico Pacorini bo razčlenil proizvodno stvarnost v naši pokrajini in nakazal smernice za poživitev industrijskih dejavnosti.
Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi minister za industrijo Altissimo in vsedržavni predsednik skupine mladih podjetnikov Carlo Petrucco, ki je obenem podpredsednik industrijske zveze Confindustria.
V	tukajšnjih industrijskih krogih vlada veliko zanimanje posebno za Poseg ministra Altissima, ki je pred kratkim potrdil obveznost glede sprejetja zakonskega ukrepa v korist proizvodnega razmaha na Tržaškem in v obmejnem pasu sploh, kakor piše v tiskovnem sporočilu Združenja industrijcev.
Uporaba alternativnih motorjev v proizvodnji
»Dizel v soproizvajanju — uporaba alternativnih motorjev za kombini rano proizvajanje električne energije in toplote«: to je tema zasedanja, ki bo 11. aprila v Milanu pod pokroviteljstvom tržaških tovarn dizelskih motorjev GMT in VM. Govor bo o možnostih izgradnje sistema za kombinirano Proizvodnjo elektrike in toplote, oziroma integriranja industrijskih in stanovanjskih struktur v enotni sistem izrabe ■ električne energije. Na zasedanju bosta podala strokovna referata tudi ravnatelj oddelka za raziskave in načrtovanje pri tržaški Tovarni velikih motorjev inž. Celiberto in ravnatelj centra za razvijanje uporabe dizelskih motorjev pri VM inž. Milvio.
Z včerajšnjega rednega občnega zbora
Bogat pregled dejavnosti Društva slovenskih upokojencev v Trstu
Tudi Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta je imelo včeraj popoldne v mali dvorani Kulturnega doma svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število upokojencev, pa tudi gostov, med temi jugoslovanski konzul Marjan Banko, tajnik SKGZ Duško Udovič, predsednika Zveze voj-
Paolo Tassi obsojen zaradi ustanavljanja kapitala v tujini
Leto dni zapora in milijarda lir globe za bivšega predsednika Zveze industrijcev
Eno leto zapora, kar milijarda lir globe in 50 milijonov lir upravne sankcije je kazen, ki jo je tržaško kazensko sodišče dosodilo bivšemu Predsedniku Združenja tržaških industrijcev Paolu Tassi ju zaradi ustanavljanja kapitala v tujini. Poleg assi ja je bilo na zatožni klopi še 'naigih šest ljudi, ki jih je sodišče oprostilo, ker niso storili kaznivega eJanja, za druge manjše prekrške lla jim določilo amnestijo.
Paolo Tassi je bil obtožen, da je p,. .svojega gradbenega podjetja orario, ki je zašlo iz finančnih te-av pred tremi leti v stečaj, v ponzavi z nekaterimi drugimi zahod-nemskimi podjetji iz Diisseldorfa ir u..?n Gmbh) pridobil v Zahodni ■ emf1Ži za 690 milijonov lir kapita-ff' v bistvu naj bi podjetje Por-... o nudilo nekaterim manjšim ita-_ Janškim podjetjem delo v Zah. Nem-Ji prek družbe Porfirio Deutsch-in j *‘na Primer postavljanje ploščic druga podobna dela). Ta podjet-L, naj bi nato plačevali v Italiji,
®dtem ko naj bi — po obtožnici —
P°djatje Porfirio prejemalo za o-
pravljena dela plačilo v Nemčiji. Ta denar naj bi tudi ostal v ZRN. Od tod obtožba ustanavljanja kapitala v tujini.
Na včerajšnji obravnavi pred sodnim zborom, ki mu je predsedoval dr. Brenči, je glavni tožilec dr. Coassin zahteval za Tassija obsodbo na leto in 8 mesecev zapora ter 900 milijonov lir globe in 80 milijonov lir upravne sankcije. Za preostale obtožence (43-letnega Domenica Daniele ja, 48-letnega Antonia Giovanni ja Parona, 38-letnega Giuseppeja Germana, 41-letnega Giuseppeja Salvinija, 31-letnega Tommasa Laere in 29-letnega Antonia Polizzija — vsi so vodje manjših podjetij, ki so delala za podjetje Porfirio v Zahodni Nemčiji) pa je zahteval za najhujšo obtožbo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za druge manjše prekrške pa amnestijo.
Tassijeva zagovornika, od v. Volli in D’Auria, sta skušala dokazati nedolžnost svojega varovanca, češ da je podjetje Porfirio že ob podpisu pogodb z manjšimi podjetji predvidevalo povratek denarja v Italijo.
Sodni zbor ni bil tega mnenja. Bivšega predsednika tržaške Zveze industrijcev je ob upoštevanju olajševalnih okoliščin obsodil na eno leto zaporne kazni, milijardo lir globe in 50 milijonov lir upravne sankcije, pri čemer gre omeniti, da ne bo mogel obsojenec, zaradi izredne višine denarne globe, izkoristiti pogojnosti kazni. Sai vini in Laera sta bila obsojena vsak na 100 tisoč lir globe za preostale pa sta prišli v poštev oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov in amnestija.
Z avtom s ceste
Prejšnjo noč so sprejeli na odde lek za hitre kirurške posege tržaške glavne bolnišnice 34-letnega elektro-mehanika Rada Kralja iz Trebč štv. 82 zaradi večje rane na bradi. Kralj je izjavil, da ga je, ko se je prejšnji večer s svojim fiatom 126 vračal domov, na cestnem odseku med Mancami in Kobdiljem z žarometi zaslepil avtomobil, ki je prihajal z nasprotne strani. Kralj je zavozil s ceste. Zdraviti se bo moral 15 dni.
nih invalidov NOV in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje Dušan Furlan in Neva Lukeš, predstavnik Društva upokojencev iz Gorice Bogomil Paulin, pred stavnik Zveze društev upokojencev Slovenije Alfonz Grmek, predstavnik občinske zveze upokojencev iz Sežane Ljubo Čeme, predstavnik patronata INAC Boris Simoneta in še drugi.
Občin zbor je začel predsednik Društva upokojencev prof. Vladimir Turina, ki je med drugim poudaril velik pomen, ki ga ima dejavnost društva ne samo za svoje članstvo, temveč za celotno slovensko narodnostno skupnost. Pri tem se je spomnil tudi vseh umrlih članov dmštva, med temi dolgoletnega predsednika in u-stanovitelja društva Vojka Ferluge. Predal je nato besedo Stanku Andolš-ku, ki je v odsotnosti obolele Duše Kosmina prebral tajniško poročilo, ki je dalo zelo podroben pregled o delovanju društva od zadnjega občnega zbora 20. marca 1982 do danes, v katerem je nanizal njegovo dejavnost tako na področju reševanja problemov v zvezi z jugoslovanskimi pokojninami, o rekreativni in družabni dejavnosti, pa še o številnih predavanjih in izletih, ki jih je društvo z uspehom priredilo.
Sledila so pravtako obširna in bogata poročila o kulturni in izletniški dejavnosti društva, o delovanju Krož ka za rekreativno udejstvovanje K RUT, blagajniško poročilo in nato še volitve novega odbora.
Predstavniki društev in ustanov, ki so kot gostje sodelovali na občnem zboru, so prinesli svoje pozdrave in izrazil željo, da bi društvo s svojo hvalevredno dejavnostjo nadaljevalo s prav takšnim poletom in zavzetostjo, kot doslej.
O poročilih, ki so bila podana in o razvejani dejavnosti društva, ki je tudi povečalo število svojih članov, bomo še poročali.
Včeraj zasedanje deželnega sveta
Deželni svet je na včerajšnji seji odobril med drugim tudi zakon, ki urejuje pravico do študija in do izobrazbe. Zakon so odobrili z glasovi šeststrankarske večine, proti so se izrekli komunisti in DP, medtem ko sta se MSI in Furlansko gibanje vzdržala. Poročevalec večine je bil demokristjan Nodari, manjšine pa I-skra (KPI), ki je med razpravo tudi predlagal priredbo deželne konference o tej problematiki.
Minilo je že leto dni odkar si nas zapustil dragi
Bruno Križmančič
Ostal boš vedno v naših žalostnih in ljubečih srcih
Žena Irma, hčerka Karin, oče, mati, sestra, nono in drugo sorodstvo
Trebče, 4. aprila 1984
4. 4. 1983
4. 4. 1984
Ob 1. obletnici smrti dragega in nepozabnega moža in očeta
Karla Lazarja
:S:	S
se ga z žalostjo spominjajo
žena Julka ter hči Nadja z možem Robijem
Veliki Repen, 4. aprila 1984
Lep nastop Tržaškega baročnega ansambla v KD »Ivan Cankar«
Kulturno društvo »Ivan Cankar« je imelo v ponedeljek zvečer v gosteh Tržaški baročni ansambel, ki ga se stavljajo Irena Pahor (kljunasta flavta), Miloš Pahor (kljunasta flavta), Aleksej Kalc (prečna flavta), Erika Slama (prečna flavta) in Iztok Kodrič (violončelo). Spored, s katerim se je ansambel predstavil, je bil nov in je obsegal dela skladateljev ba ročne dobe Schmelzerja, Fascha,
Loielleta, pa tudi skladbe Bacha, Haydna in Beethovna. Bil je to izjemno lep glasbeni večer, ki je pokazal izredno uigranost vseh članov ansambla in ki je nudil občinstvu pri-ložnost, da je prisluhnilo večno lepi glasbi, ki je prišla, ob igranju kljunastih in prečnih flavt ter ob spremljavi, pa tudi ob samostojnem nastopu violončela, še posebno do velja ve. Udeleženci večera so zbrano in
pozorno sledili koncertu in ob koncu nagradili člane Tržaškega baročnega ansambla z zasluženim aplavzom.
Do tu kronika o samem koncertu, ki ga je društvo »Ivan Cankar« vključilo v svoj letošnji program dela, z željo in tudi upanjem, da bo ustreglo svojemu članstvu in prijateljem in tako svojo dejavnost tudi popestrilo. Moramo reči, da se s to izbiro povsem'strinjamo, saj smo mnenja, da je treba tudi v naša društva vnesti poleg ostalega, tudi glasbeno dejavnost, posebno če je ta na takšni umetniški ravni, kot je to prav pri Tržaškem baročnem ansamblu.
žal pa odziv občinstva ni bil takšen, kot bi si lak koncert zaslužil. Tu so manjkali mnogi odborniki društva, tu je manjkalo toliko tistih članov, ki so sicer leta in leta zvesto sodelovali v društvu, tu je manjkala predvsem mladina, za katero pravimo, da delamo, ki je pa potem, iz enega, ali drugega razloga, ni zraven. Na žalost ne velja ugotovitev samo za to, temveč tudi za druga naša društva in je zato resnično utemeljeno vprašanje, ki so si ga sinoči postavili na odprti seji Svetoivan čani »Ali bodo naša kulturna društva preživela?«
Umrl je prvoborec Karel Višnovec
V	starosti 72 let je v Ljubljani umrl Karel Višnovec, primorski politični emigrant in udeleženec NOB od leta 1941.
Karel Višnovec je bil rojen 18. septembra 1912 v Trstu, kot sin šestčlanske družine. Njegov oče je bil krojač, Mati Jožefa Colja pa gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval v Trstu, nato je uspešno opravil še štiri razrede višje ljudske šole in 2 razreda strokovne šole v Trstu in končno še administrativni knjigovodski tečaj na trgovski srednji šoli (trgovski akademiji) v Ljubljani. Pridobil si je poklic trgovskega pomočnika.
Že v zgodnji mladosti je občutil vse tegobe takratnega življenja, posebno še v dobi nastopa fašizma in zatiranja slovenskega življa v Trstu in na Primorskem. Kot napreden Slovenec je odklonil vstop v fašistično organizacijo in mu je zato nadaljnja usoda ter možnost zaposlitve bila onemogočena. Zaradi tega, in pa da bi se izognil mobilizaciji in odhodu v Etiopijo, kamor so takrat pošiljali vrstnike njegovega letnika, je leta 1935 pobegnil v Jugoslavijo in se nastanil v Ljubljani. Meseca marca 1936 se je že uspel zaposliti pri tvrdki Karel Prelog, kjer je poslej delal kot trgovski pomočnik vse do leta 1941, ko so ga aretirali.
V	Ljubljani je Karel Višnovec pripadal naprednim emigrantskim primorskim organizacijam. Ko so Ljubljano in del Slovenije okupirale italijanske enote, je Karel Višnovec že meseca maja 1941 našel pot v organizacijo OF in je sodeloval pri realizaciji številnih akcij, ki so jih takrat člani te organizacije izvajali v Ljubljani. Aktivno in organizirano delo za cilje NOB je opravljal v neposredni povezavi s tovarišem Rajkom Škapinom in drugimi (imel je priznan status borca NOB od 1. junija 1941 dalje). Dne 12. decembra 1941 je pri opravljanju in izvajanju neke akcije padel sovražniku v roke. Zaprt je bil v Ljubljani in nato kot italijanski državljan je bil odgnan v posebno kazensko enoto (307. posebno kazensko četo) na otok Sicilijo, kamor so pošiljali predvsem zavedne primorske Slovence in istrske Hrvate. Tudi v novem okolju je nadaljeval z delom za cilje NOB v odboru OF, ki so ga oblikovali v taborišču on in njegovi somišljeniki. Pred izkrcanjem zaveznikov na Sicilijo je Karel Višnovec uspel pobegniti iz taborišča in se prebiti do zaveznikov.
Od zaveznikov je odločno zahteval, da mu omogočijo odhod v domovino in vključitev v NOVJ. Proti njegovi volji so ga dne 28. julija 1943 iz pri-
stanišča Empedocle odpeljali v Tunis v zavezniško ujetniško taborišče. Tu je Karel Višnovec razvil izredno uspelo akcijo za vključitev naših sonarodnjakov v NOVJ in za odhod v domovino. Kot prostovoljca NOVJ so ga nato poslali v taborišče Constan-tina, kjer se je udeležil upora proti zaveznikom, ki so naše ljudi rinili v kraljevo jugoslovansko vojsko.
Dne 15. septembra 1943 je s skupino 495 prostovoljcev, ki so se odločili za odhod v NOVJ, bil kazensko poslan v taborišče Rouibo v bližino Alžira, kjer so poslej prisilno delali za zaveznike. Karel Višnovec je v taborišču vodil administracijo skupine Slovencev, propagiral je za vstop v NOVJ, kar je dosegel na drugem plebiscitu, ki so ga zavezniki izvedli, dne 11. maja 1944. Slavnostno obvezo pripadnika NOVJ je podal v Alžiru ob navzočnosti polkovnika Franca Pirca, takratnega komandanta letalstva NOVJ. Po sporazumu VŠ NOVJ in RAF je Karel Višnovec ostal nekaj mesecev na letalski specializaciji. Meseca novembra 1944 se je prek Ta-ranta. Gravine in po dolgem prehodu prek zasnežene Črne gore, San-džaka, Šumadije in Beograda vključil v letalske enote nove Jugoslavije na sremski fronti. Udeležil se je bojev vse do Plesa pri Zagrebu, kjer je dočakal konec vojne. Na sremski fronti je napredoval v čin mlajšega oficirja, dobil je odlikovanje za hrabrost in 9. decembra 1945 se je demobiliziral.
Po vojni se je takoj zaposlil in je delal v Ljubljani v številnih gospodarskih organizacijah vse do upokojitve leta 1972. Bil je aktiven tudi v delu družbenopolitičnih organizacij na terenu in še zlasti v organizaciji ZZB NOV, kjer je bil član odbora borcev, ki so v NOVJ prišli iz Afrike in letalskega odreda NOVJ pri RAF (letalci-prekomorci).
Karel Višnovec, ki je kot primorski emigrant v Ljubljani že maja 1941 aktivno delal v OF, je zelo uspešno nadaljeval svoje politično delo pri krepitvi narodnoosvobodilnega gibanja primorskih Slovencev na Siciliji in v Afriki ter za njihovo vključitev v NOV Jugoslavije.
ALBERT KLUN
menjalnica
3. 4. 84
Ameriški dolar................1.610.—
Kanadski dolar................ 1.250.—
švicarski frank.................. 748.—
Danska krona..................... 166.—
Norveška krona................ 212.—
Švedska krona.................... 207,—
Holandski fiorini................ 546,—
Francoski frank.................. 199.—
Belgijski frank................... 26,—
Funt šterling.................. 2.300,—
Irski šterling................. 1.870,—
Nemška marka.................. 617.—
Avstrijski šiling................. 87,—
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski jen....................... 6.—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar.............. 1.425.—
Grška drahma...................... 11.—
Debeli dinar...................... 11.—
Mali dinar	11.50
BSte
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TB9T - ULICA F. FILZI 10 -	(2? S1-4AB
SLOVENSKO STALNO ^. ^GLEDALIŠČE TRSTU
Brendan Behan
TALEC
Režija: Mile Korun Ponovitve
jutri, 5. aprila, ob 20.30 — abonma red D
v petek, 6. aprila, ob 16. uri — abonma red H
v soboto, 7. aprila, ob 20.30 — abonma red F
v nedeljo, 8. apri’a, ob 16. uri — abonma red G
alvrya
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi jutri, 5. aprila, ob 18. uri na odprtje razstave
ADRIANE MARAŽ
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Danes, 4. aprila, Ivan Pregelj: VSEM GALJOTOM VILE V VAMP ob 12. uri in ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani ; jutri, 5. aprila, J. in W. Grimm : RDEČA KAPICA ob 9. uri v vrtcu na Greti.
AVDITORIJ
Od danes, 4. aprila, ob 20.30 do 7. t.m. bo na sporedu Mametovo delo »A-merican Buffalo«, režiser Franco Però. Informacije in rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Pretti.
ROSSETTI
Danes, 4. aprila, ob 20.30, red sreda, predstava Stalnega gledališča iz Turina s Ferromejevim delom »La casa dell'ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni.
VERDI
V	gledališču Verdi so v teku priprave za novo Verdijevo opero »Moč u-sode«.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Danes, 4. aprila, ob 10.30 in 12.30: »Gledališki kulturni dnevi«.
Danes, 4. aprila, ob 19.30: Mladi mladim, Trije komorni ansambli.
Srednja dvorana
Danes, 4. aprila, ob 20. uri: I. Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp«, SSG iz Trsta.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 4. aprila, ob 20. uri: S. 0'Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Gostovanje PDG v gledališču »T. Čufar« na Jesenicah.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. Penko« prireja jutri, 5. aprila, ob 20. uri srečanje s prof. ANTONOM SUHADOLCEM z ljubljanske univerze. Na razgovor o »Novi matematiki« so vabljeni vsi člani in nečlani. Srečanje bo v prostorih Slovenske prosvete v Ulici Donizetti 3.
KD F. Venturini vabi na koncert moškega pevskega zbora V. VODNIK - Dolina v soboto, 7. t.m., ob 20.30 v Kul turnem centru A. Ukmar - Miro pri Dom ju.
Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na predavanje na temo AKTUALNA VPRAŠANJA EKONOMSKEGA SODELOVANJA JUGOSLAVIJE S TUJINO. Govoril bo dr. Marko Vrhunec. Predavanje bo jutri, 5. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu.
Mladinski odsek KD Vesna prireja jutri, 5. aprila, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu predavanje na temo ASTROLOGIJA, KAJ JE TO? Govoril bo astrolog Srečko Možina.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744-249, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. tel. 0481/84644 z enakim urnikom.
KD F. Venturini in odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici pripravljata razstavo diatoničnih harmonik. Lastnike starih, zanimivih fraj-tonarc, ki bi želeli razstaviti, prosimo, da se zglasijo na sedežu odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Ul. Petronio 4, tel. 040/733-086 v jutranjih urah.
KD Rdeča zvezda - Salež priredi v nedeljo, 8. t.m., ob 18. uri v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku gostovanje dramske skupine SDK I. Gruden, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Napisal in za oder pripravil Zvonko Legiša. Vabljeni!
Enotni odbor za mir Rovte - Kolon-kovec vabi na Odprtje razstave risb osnovnošolskih otrok šol M. Gregorič -Stepančič - Sv. Ana in F. Milčinski -Katinara na temo »Mir v svetu«, ki bo v prostorih KD Rovte Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27 (bivše Campanelle) 'v soboto, 7. t.m., ob 10. uri z nastopom šolskega otroškega pevskega zbora. Razstava bo odprta v soboto od 10. do
12.	in od 17. do 20. ure in v nedeljo, 8. t.m., od 9. do 12. ure.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava BOŽIDARJA JAKCA.
V	Domu A. Sirk v Križu je na ogled razstava Deziderija Švare. Občinstvo si jo lahko ogleda še danes, 4. 4., med 18. in 20. uro, v soboto, 7. 4., med 15. in 17. uro ter v nedeljo, 8. 4., med 11. in
13.	ter med 16. in 18. uro.
razna obvestila
Jutri, 5. aprila, ob 20. uri bo v Bazovici seja glavnega odbora TPPZ P. Tomažič.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 5. aprila, ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Pevski zbor Lipa vabi vse člane na sestanek in pevsko vajo, ki bo jutri, 5. aprila, ob 20.30 v prosvetnem domu.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Osterman weekend«. Režija S. Peckinpah. Burt Lan-cflstcr»
Eden 17.30 — 22.15 »Due come noi«. J.
Travolta, O. Newton-John.
Fenice 17.30 — 22.15 »Io Caligola«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La vogliosa Sibille«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rasty il selvaggio«. M. Dillon.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Carezze intime«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di rinerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 16.30 — 22.15 »Brainstorm - Generazione elettronica«.
Capito! Danes zaprto.
Aurora 16.30	—22.00 »Porno pensieri«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Orgia«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 — 22.00 »Sciopen«. M. Placido, G. De Sio.
Radio 15.30 — 21.30 »Alpha Blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »Veronica Voss«. Režija R. W. Fassbinder.
čestitke
Draga MARINA ALBERTI! Danes rojstni dan praznuješ. Mnogo zdravja in veselja, pa sreče polne vreče in da hi sc ti uresničile vse srčne želje, ti želi nekdo, ki ljubi te zvesto. Kdo, pa sama ugani.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
včeraj-danes
Danes, SREDA, 4. aprila IZIDOR
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.37 — Dolžina dneva 12.58 — Luna vzide ob 8.07 in zatone ob 22.49. "
Jutri, ČETRTEK, 5. aprila VINKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1002,2 mb raste, veter 18 km na uro severozahodnik, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elettra Danieli, Chiara Pirrello, Fabrizio Premale.
UMRLI SO: 78-letna Iolanda Pasquon por. Ostan, 71-letni Attilio Žago, 57-letni Raffaello Spazzali, 82-letna Maria Retta vd. Monico, 69-letni Pasquale Graziadei, 85-letna Remira Debernardis vd. Mil-loch, 66-letni Antonio Favarezzo, 80-letna Angiolina Žnidaršič vd. Brambilla, 75-letna Natalia Brovedani vd. Glessi, 72-letni Umberto Pontini, 49-letni Ferruccio Rotter, 59-letni Emilio Pulcini, 72-letni Angelo Starz, 80-letni Amedeo Costavi.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec : tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecchio 24. Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3)..
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1.
mali oglasi
ZELO UGODNO prodam tovorni avto Lancia - 8 ton, kasonar. Tel. na št. 061/263-400 od 17. do 20. ure.
PRODAMO nezazidljivo zemljišče na kontovelski gmajni pri Vejni (3.370 kv. m). Tel. na št. 040/225-320.
PRODAM FIAT 126, letnik ’76, 1.800.000 lir. Telefonirati na št. 52115 v večernih urah.
PRODAM novo stanovanje v Ul. Conti. Velika dnevna soba, dve spalnici, kuhinja, dve kopalnici, dva balkona, shramba in klet. Telefonirati med 14. in 15. uro ali zvečer na tel. 793-364.
OSM1CO ima Ivan Antonič v Cerovljah št. 34. Toči črno in belo vino.
V BORŠTU je., odprl osmico Ljubomir Petaros. Toči pristno belo in črno vino.
PRODAM FIAT 126, v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan na št. 231-069. po 14. uri.	'
PRODAM ALFA SUD 1200 cc, s 5. prestavami. Tel. na št. 910-148.
MLAD FANT išče kakršnokoli resno delo. Telefonirati na št. 572-967.
OSMICO je odprl Alojz Milič, Veliki Repen 49. Toči črno in belo vino.
IŠČEM dijaka/dijakinjo, ki bi nudil lekcije matematike dijaku 2. razreda strokovne šole. Tel. na št. 811-396.
FIAT 127 ali PANDO 30 v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov.
PRI MILIČU v Zagradcu je odprta os-miča. Točimo belo vino in teran.
PRODAM gliser RANGER VTR, motor Evinrude 25 HP in prikolico Ellebi po ugodni ceni. Tel. 228-239 od 12. do
14.	ure in od 18. do 20. ure.
PRODAM avtomobil znamke FIAT 131 Super, letnik 1979. Telefonirati na št. 0481/882-171.
PRODAM Mercury 10 HP v dobrem stanju za 700.000 lir. Tel. 224-426.
prispevki
V	spomin na Marijo Sedmak (Kede-kovo) daruje Miloš Kovač 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina dragega brata Rudija Semca daruje sestra Lidija
20.000	lir v isti namen.
V	spomin na Petra Vidaua (Rikota) darujejo žena Danila in brata Josip in Berto (Križ) 60.000 lir v isti namen.
Ob prvi obletnici smrti Rudija Semca daruje Rudi Sedmak (Vižovljj) 10.000 lir v isti namen.
Družina Fabjo Mejak (Trst) daruje 8.500 lir v isti namen.
V	spomin na Angela Starca daruje podjetje Indules 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob 24. obletnici smrti nepozabnega moža daruje Frida Kalin 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti žene Meri daruje mož Pepi Furlan 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na bratranca Angela Starca daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na prijatelja Dina Husuja darujejo prijatelji in tovariši s Proseka ter prijatelj Angel Štefančič (Zvonov)
120.000	lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
Namesto cvetja na grob Pepija Kocijančiča darujeta Anica in Kristina 20.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Marčela Kralja darujeta Zoran Škabar 10.000 Ur za godbo V. Parma ter Angel Kralj (št. 170)	10.000 Ur godbo V. Parma ter
10.000	lir za ŠD Primorec.
Ob 1. obletnici smrti Bruna Križman-čiča se ga vedno spominja nono Srečko Križmančič ter daruje 10.000 Ur za godbo V. Parma.
avtomobil in človek
Kljub 14 letom dosega še vedno velik uspeh
Obrobne spremembe v novi seriji A 112
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
A 112 je svojevrsten pojav: že pred dvema letoma so dosegli mdiijon proizvedenih primerkov, kljub temu pa se uspeh tega malčka, 15 let po prvi predstavitvi nadaljuje in pri Lancii trdijo, da A 112 še nekaj let ne bo šla iz proizvodnje, pa čeprav napovedujejo prav kmalu novega L aneli nega malčka, ki pa naj ne bi nadomestil A 112 temveč bi se mu pridružil. Če je res in če bo sožitje med obema modeloma mogoče, bomo videli prav v kratkem.
Te dni se bo na tržišču pojavila nova serija A 112, ki ima nekaj izboljšav, čeprav je težko še kaj spremeniti na avtu, ki je bil že nekajkrat deležen majhnih in večjih »face liftingov«. Spremembe so res le obrobnega značaja in A 112 ostaja slejkoprej simpa tičen malček, priljubljen pri mladini in pri nežnem spolu. Največja novost je morda prostor za evidenčno tablico, ki bo odslej našla svoje ležišče v okviru zadnjega odbijača, prostor, ki je je bil namenjen v prejšnjih modelih pa so pokrili z rdečo prozorno plastiko s serigrafiranim napisom različice: ELITE, LX, ABARTH. V prednjem odbijaču je predviden prostor za dodatne žaromete, pa naj so to meglenke ali
Jadrnice brez kajute imajo še vedno širok krog ljubiteljev, ne samo med športniki, ki .tekmujejo na regatah, temveč tudi med navadnimi smrtniki. V glavnem lahko trdimo, da so takšne Jadrnice izvrstna šola za vse tiste, ki bodo kdaj kasneje pristopili k večjim kajutnim jadrnicam. Didaktično prednjači med temi mali optimist, s katerim se otročad priuči jadralnih veščin. Kljub svojim majhnim razsežnostim je optimist prava jadrnica in ima temu primerno ceno, ki se suče od 8b0 tisoč lir do poldrugega milijona m" za najboljše modele. Optimist bo no seveda kupili le redki, obe naši jadralni društvi »čupa« in »Sirena« prirejata namreč vsako leto tečaje z optimisti, da bi bil nakup popolnoma odveč.
Povsem drugače pa je z višjimi razjedi takih jadrnic, ki so namenjene o-dras im jadralcem. Tu se vsa zadeva nekoliko zakomplicira tako glede cene kot tudi glede težavnostne stopnje, zgovoren je primer »letečega Holand-ca« (Flying Dutchman), ki zahteva nadpovprečno izurjene jadralce in je sploh neprimeren za nedeljski potep, s svojo ceno okrog 5 milijonov lir in se več pa vseprej kot cenena naložba. v. gjavnem lahko trdimo, da so olim-P'jski razredi vse prej kot ceneni se-voda je za izkušenega jadralca tak ■Tort višek užitka. Večina se seveda °dloči za manj zahtevne jadrnice, ta-
ti aljinske luči. A 112 abartli ima dodat ne daljinske luči vgrajene serijsko. Malenkostne spremembe so bile deležne tudi zadnje luči, ki so sedaj večje.
Notranjost je ostala praktično ne spremenjena, če izvzamemo dejstvo, da so prevleke sedežev nove. Tudi grafika pri raznih inštrumentih je nova, podobna tisti pri delti pri smi. Tudi razna stikala so nekoliko drugače razmeščena na armaturni plošči. A 112 abarth ima rdeče varnostne pasove namesto črnih.
Zmogljivosti so ostale pri vseh štirih različicah (junior, ilitem LX in abarth) praktično nespremenjene : bile so zadovoljive v prejšnjih izvedbah in ostajajo zelo dobre tudi v tej zadnji seriji. Prav poseben užitev je vožnja z A 112 abarth, ki ima vse značilnosti majhnega športnega vozila.
Ostaja odprta skrivnost uspeha A 112. Po 14 letih gre še vedno zelo dobro v denar, tako v Italiji kot v tuji ni. Leta 1978 so prodali v Italiji 66 tisoč A 112, lani pa je prodaja ostala bistveno nespremenjena, saj so jih prodali 60.000. V tujini je ta pojav še bo j opazen : leta 1979 je bila prodaja 16.800 lani pa je še narasla in dosegla 21.700 avtov.
ke, s katerimi je možen tudi krajši nedeljski potep. Od takih jadrnic, ki so še vedno v tekmovalnih razredih, a jih lahko upravlja tudi manj športno nadarjen jadralec, je pri nas še najbolj razširjen »Flying Junior«. Seveda ob s tajajo tudi jadrnice, ki jih ne uvrščamo v noben tekmovalni ali olimpijski razred in so zato še kar cenejše.
V glavnem lahko trdimo, da je nakup takih manjših jadrnic upravičen za vse tiste, ki jadrajo le mesec dni med dopustom in morda še kako nede ljo, jadrnico pa držijo v garaži. Tudi cestni prevoz takih jadrnic ni zahteven, saj lahko nekatere namestimo kar na streho avtomobila. Življenjska doba takih jadrnic je seveda precejšnja, da se jih navadno prej naveličamo kot obrabimo. Osnovni pogoj ob nakupu take jadrnice, če jo bomo uporabili seveda tudi za družinske izlete, je možnost namestitve krmnega motorja.
Glede modelov je izbira res pestra, vsekakor pa bi bilo nesmiselno kupovati jadrnice dai'jse od 4,5 metra, razen specialnih jadrnic za klasično pomorsko kampiranje, ki jih ponoči zvlečemo na suho in preko njih raz-pnerno šotorko. V glavnem lahko trdimo, da so prav nekajutne jadrnice s premično kobilico najidealnejše plovilo za vsakogar, ki hoče doživeti čar morja ,ne da bi za to pregloboko segel v žep.
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik	1 -	Kratke	vesti
12.05	Pronto. .	. Raffaella?
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	Življenje	na	zemlji
15.00	Mazinga	»Z«	- risanke
15.30	šola in vzgoja: Kemija in poljedelstvo
16.00	Cartoni magici: Gli antenati -risanke
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik' 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Dnevnik 1 - Kronike:
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Test - vodi Emilio Fede
22.00	Dnevnik
22.10 Filmske novosti
22.15	Dnevnik 1 - Srečanja
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu
23.40	Bari: Tenis
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? -oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street
14.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti, igre, gostje
Paroliamo: nagradno tekmovanje
L|ubl|ana
8.50 TV v šoli : TV koledar, Obiščimo Samobor, Izlet k mlaki, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Človekova hrbtenica 10.35 TV v šoli: Biologija, Od mor skega dna do oblaka, Pomlad in kolo, Baletni upi 18.10 Poročila
18.15 Ciciban, dober dan: Potovalna agencija
18.40	Mozaik kratkega filma: Tekmovalni večerni psi, Sankači
19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Film tedna:
Čas se je ustavil
21.40	Dnevnik 21.50 Omizje
Zagreb
17.25 Beograd : EP v nogometu Jugoslavija - Škotska 19.30 Dnevnik
20.00 Kino oko, Novinar - film
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere TV priredba
10.00	Mafalda di Savoia - aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40	Help - glasbena igra
12.15	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV priredba
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da viveré - TV priredba
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Innamorato pazzo - film Igrata : Adriano Celentano in Ornella Muti
22.25	Kojak - TV film
23.25	Canale 5 News
RETEQUATTRO
9.00	Operazione sottoveste - TV film
9.30	Flò TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama - TV film
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	Capitan Blood - film
16.50	L'uomo ragno - risanke
17.20	Masters, i dominatori dell’universo
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25	La febbre del sabato sera -film
22.45	»L'importante è ballare« -film
23.45	Sport: rubrika zimskih športov
ITALIA 1
9.30	Gli indiavolati film
10.30	Phyllis - TV film
Scooby Doojeve dogodivščine La Pimpa - risanka
15.25	Nogomet: Italija - Albanija - under 21
17.15	Vediamoci sul due - varietejski spored
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
18.15	Spaziolibero:	programi pristo-
panja
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	I racconti del maresciallo 2. epizoda
21.35	Politična tribuna
22.35	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.45	II buttafuori: dogodki in osebnosti
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.45	Šola in vzgoja :	Obletnice -
Umberto Saba
16.15	Šola in vzgoja : Kinoteka
16.45	Kolesarstvo:	Gand-Wewelgen
17.30	H circolo Pickwick	3. nada-
ljevanje
18.25	L’orecchiocchio - glasbena od daja
19.00	Dnevnik 3
19.35	II pane spezzato - 1. nadaljevanje
20.05	Šola in vzgoja: Pokončna dimenzija
20.30	Adulterio all’italiana - film Igrata : Nino Manfredi in Catherine Spaak
22.05	Delta serie : človeški možgani
22.55 Dnevnik 3
Koper
14.00 Odprta meja - Videoteleks
V današnji oddaji ODPRTA MEJA bodo na sporedu tudi naslednji prispevki :
OPČINE — 40-Ietnica usmrtitve talcev ŠTEVERJAN — 15-letnica ansambla Hlede
TRST — Razstava Edoarda Devette
16.30	Odprta meja - Videoteleks
17.00	Poročila
17.05 TV šola: Hrbtenica, iz serije Človeško telo
17.30	Hladno pivo v Aleksandriji -film
19.30	Dnevnik - Stičišče 19.50 Deset minut z glasbo
20.00	Kulturna panorama
20.30	Nogomet: Nizozemska - Jugoslavija
22.00	Turistični vodič 22.10 Francija v šansonu
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim, bum barn,
Mimi e la nazionale di pallavolo
H tulipano nero - risanke
14.00	Operazione ladro TV film
15.00	Harry 0' - TV film
16.00	Bim, bum, barn Lalabel - risanke Lady Oscar - risanke Vita da strega - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	L’uomo da sei milioni di dollari
19.40	Italia 1 - Kratke vesti
19.50	I Puffi - risanke
20.25	OK B prezzo è giusto - vodi Gigi Sabani
22.30	Liquirizia - film
TELEPADOVA
12.00	Movin’on - TV film
13.00	Tigerman - risanke
13.30	Lupin IH. risanke
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - TV priredba
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Forza Sugar - risanke
17.30	Sampey - risanke
18.00	Lamù - risanke
18.30	Tigerman
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Lupin IH.
20.20	Film
22.00	Agente Pepper - TV film
23.00	Gli invincibili - TV film
TELEFRIULI
12.45	Dnevnik
13.00	Risani filmi
13.30	Anche i ricchi piangono - TV film
14.30	Film
17.00	Space games - nagradno tek movanje
18.00	Risani filmi
18.30	L’ora di Hitchcock TV film
19.00	Dnevnik
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.25	Film
22.15	TV film
RAJDIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica ; 8.10	13.00 Popoldanski zbor-
nik: Od Milj do Devina (ponovitev) ;
8.40	Glasbeni pot puri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Georg Friedrich Haendel : Rodelinda (3. dejanje opere); 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spo meniki; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje»; 13.40 Glasbene raznoli kosti; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«. 2. del. Režija : Marjana Prepeluh. Produkcija: Radio Trst A; 14.30 Tja in nazaj (Diskora-ma); 16.00 »Majhna sem bila...« (integracija prizadetih otrok v normalni šoli) - ponovitev; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Okostnjak v chiari. Pripravljata Pavle Merku ter Ivan Verč; 18.30 Glasbene podobe: jazz.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro; Koledarček; 7.00 Dober dan dan;
9.00	štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 La girandola;
11.30	Na prvi strani; 11.45 Tempo di liscio; 12.00 Glasba po željah ; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Brez meja; 16.00 Jezikovna pravila; 16.32 Timo music; 18.00 Doppio binario;
18.45	Antonio Dorak: Romanca za violino; 19.00 Jazzovski prostor; 20.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbeni u-trinek iz zamejstva: plesi iz tržaške o-kolice; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Primorska poje; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.00	Agenda ; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io;
10.30	Popevke; 11.10 Io Claudio, 23. nadaljevanje; 11.30 Sha na-na-na, vse o rock glasbi; 12.03 Via Asiago Tenda;
13.20	Poštna kočija; 13.28 Master, glasbena oddaja; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Habitat; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 Ellington 84; 18.00 Evropski objektiv: 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih;
19.25	Audiobox Urbs; 20.00 Pupazzi, radijska priredba; 20.45 Rock music; 21.03 II corricolo: Alessandro Dumas v Neaplju; 21.25 Deset minut z...;
21.35	Nočna glasba; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.45 Autoradio flash;
22.50	Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,14.00,
19.00,	21.00 Poročila ; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena metineja;
10.05	Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji ; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, ob vestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. Pesmi Antona Foersterja in Franca Gerbiča; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Veselimi planšarji; 20.00 -
22.00	Simfoniki RTV Ljubljana v Genovi; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. Mihail Lermontov: Pesmi; 23.15 Jazz za vse. Orkester Count Basic - Trio Shirley Scott - Jackic Cain in Roy Kral; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ti in morje
Male nekajutne jadrnice za šport in razvedrilo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Po sklepu notranjega ministrstva
Komisar na trziški občini do volitev na sedežu št. 42
Občinsko upravo v Tržiču bo odslej, do novih volitev na sedežu št. 42, vodil izredni komisar. Tako je namreč sporočil včeraj na izredni seji občinskega sveta župan Cino Sac-cavini, ki je sporočilo prejel od go-riškega prefekta.
Nepravilnost na sedežu št. 42, ko je skupina vojakov volila tudi za obnovo občinske uprave, čeprav ni imela te pravice, se je zaključila tako, kot je bilo najbolj logično. Odločitev notranje državne uprave je namreč bila v zraku in težko je bilo predvidevati drugo rešitev, čeprav so prav v zadnjih dneh skušale razne politične stranke stanje obdržati tako, kakršno je.
Vprašanje je sedaj, kdaj bodo izvedli volitve na sedežu št. 42, ki obsega približno 500 volilnih upravičencev, in kako se bodo stranke obnašale. Vedeti je namreč treba, da je na zadnjih volitvah komunistični predstavnik postal 40. član sveta le z minimalno razliko glasov na račun socialdemokratov in republikam cev. če se bo na novih volitvah v tem sedežu nekaj spremenilo, se lahko zgodi, da bo prišlo do spre-
memb v samem občinskem svetu, o-ziroma kar zadeva sestavo občinskega odbora. Obstaja pa tudi možnost, sicer manj verjetna, da se stranke večine odločijo za isto razmerje sil, kot je sedaj. Zanimivo bo tudi vedeti, kako bo "potekala volilna kampanja, saj takih primerov je bilo doslej v naših krajih zelo malo ali sploh jih ni bilo.
Ena od prvih nalog posebnega komisarja pa bo ta, da določi datum volitev.
Po tej razpravi je tržaški občinski svet sprejel vrsto sklepov z željo, da bi prihod komisarja ne o-viral normalno delo tega pomembnega občinskega telesa.
Pri tem gre pojasniti, da je občinski svet z nastopom komisarja suspendiran začasno, do izida volitev. Kaže, da bo komisarska uprava pričela veljati že od danes. Danes dopoldne namreč naj bi prispel pre-fektumi dekret, popoldne p naj bi komisar, po vsej verjetnos' i bo to goriški podprefekt dr. Abramo Barilari prevzel dolžnosti. Glede roka, oziroma dneva volitev še ni povsem jasno, kdaj bodo volitve izvedli. Na-
men prefekture je menda, da bi bile čimprej, če se le da pred datumom, ki je določen za volitve v evropski parlament.
Obvestilo za živinorejce
Živinorejci v goriški pokrajini se bodo odslej za umetno osemenjevanje krav lahko obračali na kateregakoli živinozdravnika, ki ima dovoljenje za opravljanje službe v naši pokrajini. Doslej je bila služba umetnega osemenjevanja urejena po posameznih območjih, kar je menda povzročalo precej težav.
Sklep je sprejela pokrajinska komisija za živinorejo soglasno.
• V okviru glasbenih srečanj Agimus bo drevi v Avditoriju večer zborovske glasbe, na katerem bodo sodelovali zbori »Corale Fogar«, »Corale S. Marco« in zbor planincev »Divisione Julia«. Koncert, ki bo vseboval bogat izbor folklornih pesmi, se bo pričel ob 20.30. Vstop je prost.
Zimske olimpijske igre skozi objektiv fotoreporterja
s»»
Zimske olimpijske igre skozi objektiv poklicnega fotoreporterja. Tako bi lahko poimenovali prireditev, ki jo je v ponedeljek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma pripravilo Slovensko planinsko društvo. Egon Kaše, novinar - fotoreporter, sodelavec znanih slovenskih časopisov in revij je predvajal vrsto dokumentarnih posnetkov o dogodkih v Sarajevu, zlasti na prizoriščih alpskih disciplin, kjer smo Slovenci prvič dosegli zelo visoko uvrstitev, po zaslu-
gi novogoriškega rojaka Jureta Frankav
Egon Kaše je poleg diapozitivov prinesel tudi dokaj bogat izbor barvnih fotografij na isto tematiko, ki so razstavljene v preddverju Kulturnega doma in si jih bo mogoče ogledati tudi v prihodnjih dneh, ob priložnosti raznih prireditev.
Škoda le, da je bil odziv občinstva — morda je bilo krivo tudi vreme — nekoliko preskromen.
Nekaj prijetnih novosti na folklornem natečaju
Včeraj konec komisarske uprave
Nadaljevanje proizvodnje ali likvidacija A A
Prireditev ho konce avgusta,
Tudi letos bo goriška Pro loco pri redila mednarodni folklorni natečaj, ki bo skupaj z že tradicionalno pa rado po mestnih ulicah najpomemb nejša prireditev v celoletnem delova nju te ustanove. Čeprav manjka do folklornega natečaja še celih pet me secev — predvidoma se bo odvijal v dneh od 24. do 26. avgusta — se prireditelji že trudijo zato, da bi bilo vse pravočasno nared.
Na nedavnem zasedanju vodstva Pro loco, na katerem so med drugim odobrili obračun lanskoletnega delovanja, je beseda tekla predvsem o letošnjem programu folklornih pr ir e ditev. Kot v prejšnjih letih bodo goriški folklorni dnevi obsegali tri prireditve: mednarodni natečaj, znan stveni simpozij o ljudskih tradicijah in parado folklornih skupin po mestnih ulicah. Zato da bi prireditev ime la čimvečji odziv, si prireditelji pri zadevajo, da bi privabili v Gorico nove skupine. Kaže, da so si že zagotovili prisotnost neke zelo znane poljske folklorne skupine in angleške godbe, morda pa bo sodelovala celo
verjetno na goriškem gradu
afriška folklorna skupina iz Gabona.
Predsednik Pro loco Piemonti je v svojem posegu izredno pozitivno ocenil uspeh lanskih folklornih prireditev. Dejal je, da je k temu uspehu odločno prispevala izbira grajskega dvorišča za izvedbo folklornih nastopov. Zaradi tega se je zavzel za ponovno izrabo tega prizorišča, kar bi med drugim prispevalo k turistični valorizaciji goričkega gradu. Pri tem pa ni mogel mimo ugotovitve, da je za uporabo grajskega dvorišča potrebna namestitev nekaterih infrastruktur. Predsednik Pro loco je zato predlagal, naj krajevne upravne ustanove poskrbijo za namestitev stalne električne kabine, odra in drugih potrebnih objektov. Predvsem pa za pokritje dvorišča, ki bi omogočilo izvedbo folklornih in drugih kulturnih prireditev tudi ob slabem vremenu. Stroške za kritje teh stroškov bi verjetno lahko črpali iz Goriškega sklada. saj gre po njegovem mnenju za infrastrukture, ki bi lahko trajno tu ristično in zato tudi gospodarsko o-krepile naše mesto.
Se bo seznam zaprtih tovarn, oziroma takih, ki so v likvidaciji spet podaljšal? Vprašanje zadeva tokrat trži-ško valjamo Accaierie Alto Adriatico iz znane Maraldijeve skupine. Včeraj se je iztekel rok komisarske u-prave. V tem času je podjetje, čeprav v precej zasilnih in negotovih pogojih vendarle obratovalo. Kaj v prihodnje?
Na to vprašanje so včeraj opozorili delavci tovarne. Nekaj nad sto jih je. Med triurno stavko v dopoldanskem času so po tržiških ulicah priredili tudi protestno manifestacijo. Z avtomobili so v dolgi koloni za dalj časa skoraj povsem onesposobili promet v Tržiču, nato pa so se zbrali na trgu pred županstvom. Delegacijo delavcev in sindikalnih predstavnikov je sprejel župan Sacca vini.
Kljub temu da so že pred nekaj tedni z različnimi pobudami, med dru gim tudi z javno skupščino, opozorili na skorajšnjo zapadlost roka komisar-
ske uprave, v pristojnih krogih doslej niso storili ničesar, da bi podjetju o-mogočili bolj zanesljivo prihodnost.
Prvi korak za dosego tega cilja bi bilo podaljšanje komisarske uprave za nadaljnjih nekaj mesecev. V tem času bi lahko uredili vse imovinsko-pravne odnose. Za nakup podjetja se namreč zanima skupina zasebnih industri jcev. Vendar bo treba pred tem rešiti še nekaj pomembnejših vprašanj. Tako recimo vprašanja odškodnine EGS (okrog 15 milijard lir) iz načrta omejevanja proizvodnje jekla. Odškodnina naj bi služila za preusmeritev, oziroma preureditev podjetja. Industrijci pa nameravajo proizvodni postopek v tržiški valjarni povezati s proizvodnjo livarne SAFU v Vidmu in podjetja Salpa v Červinjanu. Uresničitev takega načrta pa zahteva kar precej časa. Od tod zahteva po podaljšanju komisarske uprave, ki so jo podprli tudi parlamentarci naše dežele. V nasprotnem primeru se kot
edina in najbolj verjetno možna rešitev postavlja likvidacija podjetja.
Drevi v Verdiju film »Stanje stvari«
Ciklus »Skok v kino«, ki ga prirejata Kinoatelje in Piccolo cinefo-rum se bo nadaljeval danes s pred-vajenjem filma »Der Stand der Dinge« (Lo stato delle cose — Stanje stvari), ki je nemškemu režiserju Wimu Wendersu prinesel zlatega leva na predzadnjem beneškem festivalu. Film bodo vrteli v kinodvorani Verdi s pričetkom ob 18., 20. in 22. uri.
V petek, 6. aprila, bo v Kulturnem domu druga letošnja premiera slovenskega filma. Predvajali bodo pr venec treh. mladih slovenskih režiserjev Lužnika, Juraševiča in Milavca »Trije prispevki k slovenski blaznosti«.
V sodelovanju med ESA in SDGZ
Odpira se možnost tečajev ESA za sodobno vodenje obrtnih podjetij
Prejšnji teden je bto na sedežu SD GZ v Gorici zanimivo predavanje o tečajih za vodenje podjetij, ki jih za obrtnike naše dežele prireja deželna ustanova aa razvoj obrtništva EISA. Prisotnim obrtnikom, med katerimi je vladalo veliko zanimanje za pobudo, je funkcionar ustanove dr. Rosmann pojasnil, da so se tečaji začeli že leta 1976, ker so pri ESA ugotoviti, da so obrtniki zelo dobro pripravljeni na delovnem področju, manj pa so podkovani v vodenju podjetja z vidika davčnega, reklamnega, finančnega, tržnega sistema. To je na tistih po dročjih, katerim posvečajo večja podjetja zoo veliko pozornosti, obrtnik pa bi se za vse to moral sam zanimati in zavzeti, vendar zaradi pomanjka nja časa in neizkušenosti največkrat opusti to skrb. Problemi so isti kot v velikih družbah, le da so pri obrtniku enostavnejši. Račune in bilance ne vodimo le iz fiskalnih razlogov, služiti bi morali v prvi vrsti podjetniku samemu, kajti če zna brati svoje račune, pozna tudi svoj položaj in zmogljivosti, tako da lažje odkrije napake in panira prihodnje delo. Tako bi lahko prihranil na času, predvsem pa na proizvodnih cenah.
Na ta vprašanja, ki jih obrtnik običajno reši s pomočjo strokovnih združenj ali izvedenca, skušajo nuditi odgovor tečaji ESA. Obrtnika - podjetnika sicer ne bodo usposobili za vodenje točnega računovodstva, dali pa mu bodo možnost, da bo imel splošen pregled nad njim, svoje račune bo znal brati s podjetniškim očesom, po kon
čanih tečajih si bo lahko ustvaril pravo sliko svojega podjetja.
Na voljo so štiri stopnje tečajev. Prvi so KRATKI TEČAJI. Prirejajo jih v krajih, kjer se zbere zadostno število obrtnikov. Trajajo štiri dopoldneve, običajno so ob petkih popoldne in ob sobotah zjutraj ter so brezplačni. Predavatelji obravnavajo začetne teme vodenja obrtniškega podjetja in nekatere probleme sektorjev, kot so marketing, računovodstvo, odnosi s kupci, proizvodni stroški in podobno.
TEMELJNI TEČAJI: prirejajo jih ob koncu tedna (petek in sobota) v raznih hotelih v deželi, daleč od delovnega mesta, tako da se obrtnik lahko mimo posveti predavanjem.
Trajajo štiri ali šest dni, se pr^vi dva do tri week-ende. Ti tečaji dajejo kritičen pogled na podjetniško delo v obrtništvu : obravnavajo namreč poenostavljeno knjigovodstvo kot kontrolno sredstvo za poslovodstvo, odnose med obrtnikom - podjetnikom z zaposlenimi delavci, vlogo obrtnika tudi z ekonomsko - družbene plati, odnose z zunanjimi dejavniki, z bankami, ESO, upravami itd.
Tečaje vodijo univerzitetni profesorji, obrtniki pa sodelujejo aktivno, tako da obrazložijo svoje probleme in izkušnje. Za temeljne tečaje morajo prispevati 70 tisoč lir.
Na višji stopnji so tako imenovani NAPREDOVALNI TEČAJI, ki v bi stvu izpolnjujejo obrtnikovo znanje, potem ko je opravil temeljni tečaj. Povpraševanja je tudi za te tečaje veliko, kajti vsaj polovica obrtnikov, ki je dokončala prvega, se odloči tudi
za drugi tečaj. Tudi slednji so ob koncu tedna, prispevek pa znaša 200 tisoč Ur. Zanimivo je, da se je skupina o-brtnikov z Goriškega, ki je končala te tečaje, združila v konzorcij za poslovno izobrazbo in je zelo aktivna. Tečaje obiskuje največ petnajst dvajset ljudi, tako da vsi lahko aktivno sodelujejo.
Četrta vrsta tečajev je namenjena specifičnim panogam : gradbeništvo, grafika, inštalaterstvo, postavljanje sončnih panojev, itd. Poleg teh so še nekateri tečaji, namenjeni vsem in sicer: tečaj za uporabo računalnikov, tečaj za prodajne metode za preučevanje tržišča ter tečaj za proizvodne tehnike.
Tečaje lahko obiskujejo tudi družinski člani, ki sodelujejo v podjetju. Prispevek, ki ga plača obrtnik, se lahko odbije od davčne prijave.
Gre torej za kvaUtetno in hvalevredno pobudo, ki nudi obrtniku resne možnosti, dia postane tudi podjetnik. To je pomembno tudi za nas Slovence, ki bi v obrtništvu lahko okrepili našo gospodarsko, pa tudi politično moč.. Tega se zaveda tudi SDGZ, ki je dalo pobudo za Rosmannovo predavanje in predlagalo, da bi tečaj prve stopnje — krqjek tečaj — priredilo tudi samo. Za to pa je seveda potreben pristop slovenskih obrtnikov. Interesenti se lahko obrnejo na goriški sedež SDGZ v Ul. MoreUi ali na sodelavca ESA, ki je vsako soboto od 8. do 10. ure na županstvu v Sovodnjah in od 10.15 do 12. na županstvu v Zagraju.
(AW)
Umrl je Bruno Ušaj
Iz vrst goriške sekcije VZPI-ANPI je odšel Bruno Ušaj, borec Briško-bcneškega odreda, aktivist osvobodilnega gibanja in kasneje Slovensko-i-talijanske antifašistične unije. Pod legel je zahrbtni bolezni, star komaj 59 let. Rodil se je v Gorici 26. avgusta 1924. Kot mladinec je sodeloval v organizaciji OE-1 za zahodno mestno četrt, leta 1944 pa je odšel v partizane, v Briško-beneški odred. Po demobilizaciji se je spet vključil v napredne družbenopolitične organizacije v mestu.
Po razmejitvi se je za nekaj let preselil v Jugoslavijo. Zaposlil se je pri železnici v Ljubljani. V tem času se je še bolj aktivno kakor prej lotil športne dejavnosti in dosegel v panogi dviganja uteži zavidljive uspehe. Tako je bil leta 1950 državni prvak poltežke kategorije v Jugoslaviji. S športom se je ukvarjal tudi kasneje, ko se je spet vrnil v Gorico. Tako je bil leta 1954 pokrajinski prvak za nagrado Ercole.
Prijatelji in znanci so vedeli za hudo bolezen, vendar so upali, da jo bo, zaradi močne narave, le nekako premagal. Na žalost ni bilo tako. Pogreb bo danes ob 12.30 iz bolnišnice Janez od Boga.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Calisto Cosutich, telefon 72-480.
razna obvestila
Na didaktičnih ravnateljstvih in na šolskem skrbništvu je na vpogled ministrska odredba suplenc v osnovnih šolah in vrtcih. Rok za predložitev prošenj za suplence na osnovnih šolah poteče 16. aprila, za suplence v otroških vrtcih pa 26. aprila.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 Skok v kino »Stanje stvari«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Porno gigolò«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Le viziose pornoerotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PRINCIPE Danes zaprto.
COMUNALE 18.00—22.00 »Sciopen«.
Nova Gorica in okolica
SOČA Danes zaprto.
SVOBODA 18.30 »Ljubezenski pari«.
DESKLE 20.00 »Tudi bankirji imajo dušo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
POGREBI
Ob 8. uri Matilde Kersevan iz splošne bolnišnice, ob 9.30 Crestina Prendo por. Braidot iz splošne bolnišnice, ob 11. uri Antonio Catalan iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Bruno Ušaj iz bolnišnice S. Giovanni.
Ravnatelj, učno in neučno osebje ter dijaki učiteljišča »S. Gregorčič« izrekajo iskreno sožalje tajnici Metodi in prof. Mariji češčut ob izgubi drago mame.
MOČ ŽIVE GLASBE
novost na knjižni polici
Nastop Slovenskega trobilnega kvarteta in organista Huberta Berganta v tržaški katedrali sv. Justa
IVAN SILIČ
Svoj predzadnji koncert v tekoči sezoni je Glasbena matica imela dne 29. marca v tržaški katedrali sv. Justa. Nastopila sta Slovenski trobilni kvartet in organist, prof. Hubert Bergant. Kvartet je pravzaprav sestavni del Slovenskega trobilnega kvinteta, saj v njem sodelujejo tudi člani tega kvarteta: Stanko Arnold in Anton Grčar, trobenti, Viljem Trampuš, rog in Boris Šinigoj, pozavna.
Spored je obsegal dela od druge polovice XVI. do prvih decenijev našega stoletja in sicer tehle skladateljev: G. Gabrieli ja (Canzon duo decimi toni ter Due canzoni, kvartet in orgle), J.C. Pezla (Sonata št. 2, kvartet in orgle), A. Vivaldija (Koncert za dve trobenti in orgle), J.S. Bacha (Sarabanda in Menuet, kvartet). G. F. Handla (Bourre in Menuet, kvartet), R. Kinga (Preludij in fuga, trio in orgle), J. Brahmsa (Preludij in fuga v a molu, orgle), C. M. Widorja (Marche pontificale, orgle) in tržaškega skladatelja G. de Zuccolija (Toccata solenne, orgle). Torej zanimiv spored, izbran iz časovno širokega ustvarjalnega loka in v svojem zaporedju, sestavljen v smislu izmenjave samostojnega izvajanja na orglah kakor v se stavih z dvema trobentama, s triom
in kvartetom ter samega kvarteta.
Slovenski trobilni kvintet, ki ga sestavljajo tudi člani tega kvarteta, dobro poznamo kot izjemno umetni ško skupino in razumljivo je, da tako duo trobent, kakor trio in kvartet izkazujejo vse njegove odlike: čisto in skladno igro, konsetno oblikovanje, ki se je razvijalo v polnokrvno muziciranje tako v kvartetu samem kakor v omenjenih sestavih z orglami. Le te pa so se vedno podrejale nujnosti skupnega oblikovanja kot celote in je v tem smislu, zlasti v drugem delu sporeda, bilo nekaj izredno plastičnih in napetostno močnih ostvarenj, kakor Kingov Preludij in fuga, Gabrieli-
jeva Canzon duodecimi toni, Bachova Sarabanda in Menuet, pri kateri je prišla do veljave vsa virtuoznost in izvajalska kultura kvarteta, s ka kršno smo se srečali tudi pri Hand lovi Bourre in Menuet, pa še pri Pez-lovi Sonati. Izvrsten je bil tudi Koncert za dve trobenti in orgle A. Vivaldija. Kar pa zadeva samostojno izvajanje na orglah, gre posebno priznanje Hubertu Bergantu, ki je z izostrenim smislom za barvitost učinkovito izoblikoval Zuccolijevo Toccato. Mislim, da ta večer lahko uvrstimo med tiste koncerte, ki z lepoto doživetja vznemirijo, a obenem potešijo. To je moč žive mu zike.
France Klopčič: 0 preteklosti drugače
V knjigi z naslovom O preteklosti drugače je revolucionar in zgodovinar delavskega gibanja France Klopčič nanizal toliko zanimivega gradiva, da bi moral to, kar je napisal, prebrati marsikateri intelektualec, zgodovinar, politični delavec in revolucionar. Ob znanem odločnem, prodornem in jasnem pisanju, ki ne zavija dejstev temveč na kratko pove bistvo je nova Klopčičeva knjiga, ki je izšla pri Cankerjevi založbi v Ljubljani, v zbirki Misel in čas, posebna izdaja med tovrstnimi knjigami. Pa čeprav ne gre za eno samo delo, temveč za vrsto člankov in razprav, ki posegajo na razna vsebinska in časovna področja.
Naslov sam in uvodna beseda »Skrb poštenjaka za zgodovinsko resnico« sta že sama po sebi dovolj značilna za vsebino, značaj in pomen izdaje, ki jo najbrž lahko uvrstimo med posebnosti slovenske družbeno-politič-no literature.
Avtor v svojem prvem prispevku, razpravi, s katero je sodeloval na mednarodni konferenci zgodovinarjev delavskega gibanja, kritično razpravlja o zgrešenem odnosu Marxa in Engelsa do malih, zlasti slovanskih narodov, ki jih označuje ne samo kot »nezgodovinske« temveč tudi kot »protirevolucionarne«. Pri tem obnavlja nekatere predvojne diskusije med slovenskimi marksisti. Ugotavlja pa, da marksizem zaradi teh zmot ni ničesar izgubil in mu popravki dajejo življenje in moč.
Spet drugo temo, čeprav deloma podobno, obravnava razprava o letu 1878 in o nemarksističnem pogledu na takratna dogajanja s strani Manca in Engelsa. Referat v partijski šoli v Kumrovcu Vpliv Oktobrske revolucije 1917 nekdaj in danes je po svoje zanimiv. Slovensko ožjo problematiko zadeva prispevek o bojih na severno in zahodno mejo Slovenije po končani prvi svetovni vojni, pri čemer so očitki o zgrešeni politiki slovenske vlade in slovenskih politikov znani. Referat na znanstvenem posvetovanju v Gorici leta 1979 pod naslovom Nacionalna politika slovenskih komunistov in njen odmev v komunistični stranki Italije, bo zaradi §voje polemičnosti in kritičnosti zanimiv še posebej za primorske Slovence.
Nič manj članek o zmotnem gledanju Togliattija na KP Jugoslavije lata 1928. Obilo zanimivega gradiva prinaša Klopčičeva razprava o Leninovem gledanju na nacionalno vprašanje in o Stalinovih odklonih na tem področju. (Tudi slovenski avtorji so povzemali Stalinove definicije).
Klopčičeva obsežna knjiga s svojimi članki, študijami in razpravami posega v najrazličnejša področja družbenopolitičnega življenja, povezanega z našim obstojem. Kritičnost, lastna misel in presoja, skrb za zgodovinsko resnico, nespoštovanje ustaljenih prepričanj, to so značilnosti Klopčičevih sestavkov. Marsikomu bodo odkrili nekaj docela novega. Že glede na izjemno zanimivost jih je vredno prebirati.
Sl. Ru.
Nova knjiga Josipa Vidmarja
ocene iz likovnega svela
V	sozaložništvu Založništva tržaškega tiska in celovške Drave je pravkar prišla iz tiskarne nova knjiga Josipa Vidmarja »Slovensko pismo«. Z Vidmarjevo knjigo krajših esejev in razmišljanj začenjata obe založbi novo zbirko Slovenka in sam naziv že pove, da bo tu tekla beseda o bistvenih vprašanjih slovenstva.
Prav taka je tudi zadnja Vidmarjeva knjiga, ki razglablja o narodu in narodnosti. Pred bralca se razgrne široka pahljača razmišljanj tega prodornega slovenskega razumnika, podan je izbor petdesetletnega pisanja o tej problematiki, iz katere niso izvzeta niti vprašanja, ki neposredno za devajo naše zamejstvo. Knjigo bodo predstavili 12. t.m. v Celovcu.
Prva rock opera tržaškega komponista A. Lacosegliaza
Tržaški glasbenik Alfredo Lacosegliaz se bo v petek, 6. aprila predstavil v občinskem gledališču v Gradišču (ob 20.30) s svojo novo (in prvo) rock opero.
Lacosegliaz prihaja do novega dela iz bogatih izkušenj v svetu ljud ske glasbe, ki mu je dala »navdih« za marsikatero skladbo. Ustanovil je skupino Ensemble Havadià, izdal je vrsto plošč (L’Orco Feroce, Triaca oder drek - Il nono di Jonni, Ensemble Havadià, Specchi).
V	Gradišču bo Lacosegliaz predstavil svoje najnovejše delo, to je rock opero Biting. Gre za multimedialno predstavo, ki se poslužuje različnih tehnoloških in vizualno - glasbenih sredstev ; od baleta pa do videokom Pjuterja. V ospredju je vsekakor glasba, ki se sreča s plesom in možnostmi, ki jih daje grafični kompjuter.
Glasba je svojevrstni rock, ki je izjemno rafiniran in ki prinaša o-snovno glasbenikovo govorico. Po eni strani ohranja svoje izkušnje iz preteklosti, ki govorijo o različnih glasbenih tokovih, ki so se srečali na »obmejnem« pasu, hkrati pa avtor sega v svet raziskovanja novih slušnih >n stilnih možnosti.
V	delu sodelujejo: Fabio Accurso (flavte), Giuseppe Paolo Cecere (klavir, klarinet in violina), Alessandra Cossi (petje in ples), Franco De-fonzo (kompjuter), Alfredo Lacosegliaz (kita, synt), Fabio Mini (kitara), busan Petri (ples), Pierluigi Rirato (luči) in scenografa Roberto Semec
•m Elisa Vladilo.
Skupina likovnic razstavlja v Skednju
Slikarska razstava v škedenjskem KD Ivan Grbec je vsekakor zanimiv korak v svet našega likovnega u stvar jan ja, saj se je na njej predstavila skupina žensk, ki se uveljavlja skupno z ostalimi našimi likovniki. Med njimi je tudi pionirka našega »ženskega« likovnega ustvarjanja. To je ZORA ŠKERK, ki se je pred desetletjem pričela uveljavlja ti z oljnatim pokrajinarstvom, ase se daj posveča izključno jedkanju. Šker kova, razstavlja liste, ki govorijo o starinskih urah, ki jih je prikazala na nedavni razstavi v Parizu. V tej motiviki zazveni struna pristne ženske občutljivosti do prefinjene krhkosti predmetov, ki jo bogati pestrost naše grafike.
Nato' naj omenimo BOGOMILO DOLJAKOVO, ki je že večkrat razstavljala pri nas in onkraj meje in se uveljavila kot kiparka; njene ženske figure v lesu lagodno rasejo v višino iz podstavkov iz kraškega kamna. Ker je bila razstava name njena proslavi dnevu žensk.
Večje novosti pa najdemo pri osta lih treh razstavijalkah, posebno v keramikah JASNE MERKU’ s katerimi stopa v še deviško zvrst naše likovne ustvarjalnosti enako kot Magda Tavčar, čeprav smo njene tapiserije že ponekod srečali. Jasna Merku je odvrgla breme prevzetih vzorov grafike in končno odkrila možnost osebnejše ustvarjalne izpo-
vedi v keramiki. Na antracitno tem nih podlagah so pritrjeni nesorazmerno ovalni reliefi, ki kot večbarvni žarometi žarijo iz teme. Izrazna moč teh keramik je na krepko razgibani modelaciji nasprotij med hrapavo in stekleno žgano površino ter oblikovnim sanjskim ekspresionizmom, s katerim likovnica posega tako v živo, kot v mrtvo naravo s freudjansko sondo ne da bi pri tem žrtvovala lepotni čar narave.
Spodbudno svež pojav so v naši likovnosti tapiserije MAGDE TAVČAR. V tem izrazito ženskem pra-ustvarjanju je Tavčarjeva končno odkrila samoniklejše umetniško izživljanje, kjer je potrebno tenkočutno urejevanje sosledij barvnih prog, grobih vrvic in njihovo razčlenjevanje v slikovite izrastke, ki v razcefranih strenastih spletih svobodno vi se preko stkanih površin.
MARTA WERK se nam odkriva kot svojevrstna naivka, čeprav se za njeno »naivnostjo« skriva globlji smisel. V celoti pa izzvenijo njena dela kot poživljajoč finale v zaokroženosti ustvarjanja in izkušenj iz povsem različnih likovno-pesniških svetem. (M.B.)
Edoardo Devetta v galeriji »Tribbio«
Eden vidnejših tržaških slikarjev starejše generacije, Edoardo Devetta se ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu. Prekoračil je 70. leto in velja za eno najbolj resnih in doslednih imen v tržaškem likovnem svetu, kjer se je pred štiridesetimi le-
ti pojavil kot izrazit figurativec, vendar je kmalu začel kazati tudi razvojne tendence v smeri svojega sedanjega stila, ko mu figurativna zvrst dela ni potrebna in je bogastvo ter veljavnost njegovih stvaritev v izrednih barvah in seveda njegovem ■ načinu prenašanja teh na platno, oziroma papir.
Kako veljavna je bila njegova razvojna pot nam izpričuje dejstvo, da so mu doslej odprli vrata v vse najpomembnejše in torej najzahtevnejše tržaške galerije, občinska uprava pa mu je pred leti dala na voljo tudi galerijo Palače Costanzi. Seveda je tržaški mojster svojo veljavnost preverjal tudi v raznih središčih Italije, pa tudi v Avstriji, Sloveniji in drugod.
Po dveh letih se je sedaj vrnil v galerijo »II Tribbio«, kjer je dal na ogled kalcih dvajset del in sicer deset olj in približno toliko tudi temper. V tem ko postanejo njegove tempere nekoliko medle in zato tudi manj zgovorne, so njegova olja, posebno v nekaterih primerih, že prav bleščeča in za Devetto velja ponovno poudariti, da mu barve o-gromno pomenijo. Ob sedanji razstavi pa moremo vendarle pripomniti, da je splošen ton razstavljenih del nekoliko temnejši, da daje tokrat poudarek zeleni in modri ali celo temnomodri barvi, da, kot po navadi, zelo te barve dobro povezuje, vendar tokrat pri lepi in bogati razstavi pogrešamo rdečo barvo, ki je v Devettovi barvni lestvici sicer nepogrešljiva.
Razstava, ki jo je odprl v soboto, zadnjega marca, bo trajala do 20. aprila, (fre)
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
107.
Sprejeli so ga z veseljem. Čeprav je ljudstvo so-vražilo Italijo, ki ga je krotovičila že dvajset let, so tnlr redki, ki bi bili • spričo italijanskih in nemških zmag pripravljeni vzeti puško v roko.
Poveljnik Janez je vedel, pravzaprav bolj slutil, kakšnega borca so dobili. Po imenih mu je predstavil tiste, ki jih Karlo še ni poznal. Bili so močni fantje ostrih potez in odločnih pogledov.
Karlo je v vetrovni noči prebil nemirno spanje. Mrazilo ga je. V eno samo odejo zavit, je ležal na ®. i Plasti slame in vejah, ki so prepuščale zemelj-h|ad. Na stražo mu prvo noč ni bilo treba in na-s ednji dan tudi v patruljo ne. Zjutraj si je radovedno ogledal ljudi, s katerimi bo odslej delil negotovo uso-o. Povezanost in medsebojno odvisnost sta terjali, a si postanejo prijazni in zaupljivi.
, , , ec*li. so k majhnemu ognju. Pogovarjali so se v ratkih, jedrnatih stavkih. Oblečeni so bili v vojaške P asce, ki so jih bili prinesli s seboj, na glavi pa so meli kape, ki so jih imenovali triglavke. Skupina imela en sam mitraljez, češko zbrojevko, z nekaj
sto naboji. Nosil jo je čokat, močan Tolminec sivih oči in izklesanega obraza. Nikoli se ni ločil od nje. Še v spanju se je je oklepal. Ob ognju jo je držal med koleni, s cevjo obrnjeno navzgor. Treba bi bilo samo potegniti ročico zaklepa in strojnica bi bila nared za ogenj. Mitraljezcu so rekli Čelik.
Politično delo je imel na skrbi Puntar. Bil je temen, srednje velik, prijeten in zgovoren človek. Tu je bil tudi Ferjančič, rdečeličen Vipavec, ki je žarel od moči in mladosti. Janez, ki je skupino vodil, je bil med njimi najmlajši. Resen, slok in živahen je deloval vzpodbujajoče, zlasti kadar je poročal, kako so partizanske enote organizirane na jugoslovanski strani.
Menili so se, kako bodo prebili zimo, ki je v teh krajih z močno burjo neprijetna, čeprav ne zapade preveč snega. Na srečo se italijanskim enotam ni preveč ljubilo, da bi zmrzovale v zasedah in jih iskale. Vsakih nekaj dni so se premaknili iz kraja v kraj in s hriba na hrib.
Tržačan Sancin, velik svetlolasec z dolgim nosom, ynet za šalo, je prevzel skrb za kuhinjo. V bakrenem kotličku jim je kuhal juho z mesom in makaroni. S hrano so jih preskrbovali somišljeniki iz bližnjih vasi. Čeprav so se oborožene skupine šele pojavile, se je bilo treba bati ovaduhov, ki so jih imeli Italijani povsod, posebno v zaselkih v bližini bivše meje.
V naslednjih dneh so prisegli. Janez je bral besedilo, ki ga je bil pred nedavnim prinesel iz Ljubljane. Tam se je sestal s poveljstvom slovenske par-
tizanske vojske, z Lukom, Marinkom in Beblerjem, pa tudi z organizacijskim sekretarjem komunistične partije Tomšičem.
Janez jim je potem razložil, kako naj bi širili Osvobodilno fronto in razvijali partizansko vojsko na Primorskem. Njegova razlaga je bila sklenjena z navodilom:
»Oborožujte pa se sami pri Italijanih!«
V	januarju dvainštiridesetega je zapadlo skoraj do kolen snega, ki se je hitro sesedel. Strupen mraz in veter sta prisilila Janezovo skupino, da se je iz gozda premaknila k naseljem. Za prenočevanje so si izbirali kmetije na robu vasi. Prišli so vselej v mraku in se spravili spat na senik ali v hlev. Tu jih je ponavadi našel kmet, ki je zjutraj prišel krmit živino. Ljudje so jim dajali hrano, čeprav so bili v strahu. Z mrakom pa so fantje odhajali.
V	nekem odročnem hribovskem zaselku so jih zjutraj ob prvem svitu presenetili karabinjerji. Pri-bmel je kamion, in že je Karlo, ki je bil na straži, zagledal med hišami vojake. Ni jim preostalo nič drugega, ko da se potuhnejo. Dva karabinjerja sta že lezla po lestvi na senik, druga dva pa sta se odpravila pogledat v hlev, iz katerega je prišla hči z vedrom pravkar namolzenega mleka. Karlo je že mislil streljati, ko je dekle zavpila karabinjerjema, naj se ne trudita, ker je bilo tu že vse pregledano, in jih povabila na mleko. Kot bi slutila, da jih je smrt že povohala, sta urno skočila z lestve in šla z dekletom v hišo.
Nogomet: kvalifikacije za OI in mladinsko EP
Pomembna nastopa za Jugoslavijo
mladinske igre	|
Izreden uspeh rokometašev in rokometašic Srečka Kosovela
Jugoslovanske nogometaše čakata danes dva pomembna nastopa.
Tako se bo v Beogradu mlada reprezentanca pomerila z vrstniki iz Škotske v povratni tekmi četrtfinala evropskega prvenstva reprezentanc »under 21«. V prvi tekmi so zmagali Škoti z 2:1 in tako mora Jugoslavija, če se hoče uvrstiti v polfinale, zrna gati z 1:0 ali pa z dvema ali več goli razlike. Njihova naloga gotovo ne bo lahka, saj reprezentanco Škotske sestavljajo igralci znanih škotskih klubov Aberdeena, Celtica in Glasgow Rangersa.
Mlada reprezentanca Jugoslavije bo danes nastopila v naslednji postavi: Pudar, Vulič, Miljuš, Sa vevški, Setinov, čapljič, B. Cvetkovič, D. Stojkovič, Mance, čurič, Bahtič.
Olimpijska reprezentanca pa se bo danes na Nizozemskem v Sittardu srečala z Nizozemci in skušala osvojiti vsaj točko, ki bi pomenila tudi dokočno kvalifikacijo na olimpijski nogometni turnir v Los Angelesu. Jugoslovani so za današnjo tekmo olimpijce okrepili s Simovičem, Radano-vičem in Milkom Djurovskim, ki sicer nastopajo za A reprezentanco. Jugoslovanski selektor Toplak pravi, da bodo igrali na zmago ne glede na to, da jim za olimpijsko vizo zadošča že neodločen rezultat. V primeru poraza pa bo morala reprezentanca Jugoslavije iskati manjkajočo točko na vročem terenu v Romuniji, ki se je z zmago nad Italijo ponovno vrne šala v boj za nastop na olimpijskih igrah.
Olimpijska reprezentanca Jugoslavije bo nastopila v naslednji postavi: Simovič, B. Djurovski, Baljič, Katanec, Elsner, Radanovič, Smajič, Gra-čan, Rančev (M. Djurovski), Bažda-revič, M. Djurovski (Tuce).
Koprska TV bo prenašala tekmo mladih reprezentanc Jugoslavije in Škotske ob 17.25.
Mladi jadralci Tržaškega pomorskega kluba Sirena so se v nedeljo udeležili tretje regate za pokal Pomladi 1984, ki se je odvijala v Koprskem zalivu. Regata je bila v organizaciji Jadralnega kluba Jadro Koper.
Regate so se odvijale v zelo dobrih pogojih, ob sicer močnem vetru, kar je pospešilo njihov potek.
TPK Sirena je nastopil s tremi jadralci v razredu »optimist« in s tremi v razredu »Evropa«. Karlo Fer-foglia, Andrej Ferfolja in Marko De-beljuh so jadrali v razredu »optimist«! Arjana Bogateč, Peter Sterni in Maksi Ferfoglia pa z jadrnicami vrste »Evropa«.
V	razredu »optimist« je bila udeležba močna. Regate se je udeležilo 45 posadk. Sireninim kadetom pa se ni posrečilo prebiti se med prvo deseterico. Prva tri mesta na nedeljski. lestvici so zasedli jadralci JK Jadro iz Kopna, in sicer Antonaz, Orel in Samo Potokar.
V	razredu »Evropa«, za jadralce od 14. leta dalje, pa se je odlično izkazala Arjana Bogateč z osvojitvijo prvega mesta. To je že druga zaslužena, optimalna uvrstitev Sirenine kadetinje v letošjni sezoni. Prvo si je priborila marca na regati v Tržiču, ko je poleg drugega mesta na splošni lestvici osvojila tudi pokal za najboljšo uvrstitev v ženski konkurenci
LESTVICA
Jugoslavija	4	3	10	13:5	7
Romunija	5	2	2	1	6:5	6
Italija	5	0	3	2	6:11	3
Nizozemska	4	0	2	2	3:7	2
PREOSTALI TEKMI: 18.4. Romunija Jugoslavija in Nizozemska -Italija.
»UNDER 21« ZA EP
Italija danes proti Albaniji
BRESCIA — Italijanska nogometna reprezentanca pod 21 letom bo da-
Četrto mesto na nedeljski regati je osvojil Peter Sterni in osmo Maksi Ferfoglia. V razredu »Evropa« je startalo 12 jadralcev. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila jadralca JK Uljanik iz Pulja, Orlič in Radola.
Prihodnjo nedeljo bo, vedno v Kopru, na vrsti četrta in obenem zad n ja regata za pokal Pomladi 1984, nakar bodo organizatorji izdali dokončno lestvico za vse štiri regate, ki so bile zamišljene kot neke vrste »jadralni miting«. (A. D.)
e »AZZURRI« ZBRANI. Italijanski nogometni reprezentanti, ki bodo v soboto igrali prijateljsko tekmo proti ČSSR, so se včeraj pod vodstvom selektorja Enza Bearzota zbrali v Sirmioneju pri Brescii. Odsoten je le Cabrini, ki pa se bo reprezentanci priključil danes.
6 NOGOMETAŠ ROME FALCAO se
te dni mudi v Braziliji, da bi si pozdravil poškodbo s prvenstvene tekme proti Interju. Falcao ne bo nastopil v prijateljskem srečanju, v katerem bo njegovo bivše moštvo Porto Allegre igralo proti Udinese ju.
• DIRKA PO TOSKANI. Mednarodna kolesarska dirka po Toskani bo 12. maja.
nes v Brescii ob 15.30 igrala povratno četrtfinalno srečanje evropskega prvenstva proti Albaniji. Tekma bo neposredno tudi po TV (drugi spored).
Italijani so že v prvem srečanju v Tirani zmagali z 1:0 (gol je dal v zadnji minuti Monelli) in so danes tudi favoriti za zmago in seveda za vstop v polfinale.
Danes tudi mladinci
Danes bodo v Asti ju igrali tudi mladinci italijanske nogometne reprezentance, katerim pa zadostuje neodločen izid proti Avstriji za uvrstitev v finalni del evropskega prvenstva, ki bo v SZ.
Nizozemski pilot Middelburg umrl
GRONIGEN — Nizozemski pilot Jack Middelburg (31 let) je včeraj umrl v Groningnu po hudih poškodbah, ki jih je zadobil po padcu na neki državni nizozemski motociklistični dirki v kategoriji do 500 ccm.
Middelburg je bil zelo poznan in priljubljen v mednarodnih motociklističnih krogih.
1. jugoslovanska košarkarska liga
Beograjski C. zvezdi prva polfinalna tekma
C. zvezda — Zadar 112:90 (49:40)
BEOGRAD — V prvi polfinalni tekmi končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je sinoči Crvena zvezda v Beogradu visoko in zasluženo premagala moštvo Zadra, ki je bilo predvsem v drugem polčasu zelo slabo.
Zadrčani so bili predvsem brez moči proti conski obrambi C. zvezde.
Najboljša strelca pri domačih sta bila Nikolič (22 točk) in Kovačevič (20), pri gostih pa Skr oče (26) in Popovič (22).
Danes se bosta v prvi polfinalni tekmi v Zagrebu pomerili domača Gibona in sarajevska Bosna. Tekma bo tudi po koprski TV s pričetkom ob 20. uri.
Tudi letošnja izvedba mladinskih iger je v polnem teku. Medtem ko se na odbojkarskih, košarkarskih in drugih področjih še bijejo ostri boji, iz katerih bodo izšli pokrajinski finalisti in zmagovalci, so ponekod tekmovanja že zaključena.
Tako sta se prejšnji teden s podelitvijo kolajn in razglasitvijo zmagovalcev končala moška in ženska rokometna turnirja, v katerih smo Slovenci dosegli izjemen uspeh. Tako v ženski kot v moški konkurenci je namreč naslov romal na Opčine, saj so openski dijaki šole Srečko Kosovel odpravili vse svoje nasprotnike in tako osvojili dva pokrajinska naslova.
Uspeh Opencev seveda preseneča. Pomisliti moramo namreč na dejstvo, da se v našem slovenskem športnem prostoru nobeno naše društvo ne ukvarja s to športno panogo in da je torej uspeh mladih Opencev in Openk izključno stvar šolskega dela. Res pa je tudi, da že od nekdaj na openski šoli Srečko Kosovel vlada v tej panogi prava tradicija Vsekakor pa nas letošnji uspeh preseneča, saj ne moremo tudi mimo ugotovitve, da so naši dijaki pokazali daleč najboljšo igro in da v bistvu niso naleteli v pokrajini na enakovrednega nasprotnika, pa čeprav so se pomerili z ekipami, ki se s to panogo redno ukvarjajo. V ženski konkurenci so naša dekleta uvodno tekmo z Nazario Sauro izgubila s končnim 6:27, premagala pa so SGH Trieste s 16:9, dalje ekipo Cividin 17:2, v zadnji tekmi pa še nabrcžin-ski Inter z 8:3. Na koncu so tako o-svojile prvo mesto, drugi je Nazario Sauro, tretji pa nabrežinski Inter.
Kosovelovi fantje so igrali v A skupini, kjer so premagali v uvodni tekmi Cividin A s 23:21, pregazili so šibko in nedoraslo ekipo nabrežin-skega Inter ja s 57:7, v zadnji odločilni tekmi pa še šolo Rittmayer s 35:11. V polfinalu so se pomerili z drugouvrščenim iz B skupine, s Ci-vidinom B in ga gladko odpravili s 45:16. V velikem finalu za pokrajinski naslov pa so povsem nadigrali Lo Ducov Cividin A s končnim 34:21 in dokazali, da so bili na letošnji izvedbi najboljši.
Uspeh naše šole je seveda tudi v tem, da bo tako v moški kot v ženski konkurenci na sklepnem deželnem finalu, ki bo 22. maja v Trstu, v tržaški športni palači prav slovenska šola Kosovel predstavljala Trst.
V	ženski šolski reprezentanci, ki jo pripravlja in vodi prof. Jadrana Gabrovec, so igrale: Martina Vaiali, Tanja Filipovič, Breda Susič, A-lenka Sosič, Isabella Cippolino, Mojca Škabar, Karmen Naturai, Katja Milkovič, Michela Cergol, Michela Drnovšček, Ivana Križmančič, Roberta Škabar in Neva Lupine.
Moško reprezentanco, ki jo pripravlja in vodi prof. Ivan Peterlin, sestavljajo: Peter Tognetti, Branko Sa-in, Mitja Dzbič, Marjo Čač, Marjan Kalc, Mitja Čebulec, Goran Kocman, Marko Komar, Dean Paulina, Marko Sardoč, Stojan Šuc, Vojko Sosič, Riccardo Škerk in Aleksander Černe.
(Inka)
Kotalkanje: predobčinski del
Poletovci odlični
V	nedeljo je bilo pri Patt. triestino v Trstu kotalkarsko tekmovanje za predobčinsko fazo mladinskih iger 1984. Nastopilo je veliko število ko-
talkarjev in kotalkaric porazdeljenih v tri kategorije : osnovna šola B (L, 2. in 3. razred), osnovna šola A (4. in 5. razred) ter srednja šola. Polet je poslal na tekmovanje številno zastopstvo, posebno v kategoriji najmlajši ter za srednje šole. Uvrstitve, ki so jih kotalkarji dosegli, so nadvse zadovoljive. Še posebno spodbudni pa so uspehi najmlajših kotalkaric, kar daje lepe izglede tudi za bodočnost društva. Skupno se je tekmovanja udeležilo 16 Poletovih zastopnikov, od katerih se je kar 9 uvrstilo v nadaljnjo, to je občinsko fazo, ki bo 25. aprila.
OSNOVNA ŠOLA — KATEGORIJA B Med fanti je nastopil samo Poletov kotalkar Tomaž Guerra, ki je pokazal zadovoljivo znanje in se seveda uvrstil v naslednjo fazo. Med dekleti pa je nastopilo kar 10 po-letovk (skupno 26). Dosegle so zadovoljiv uspeh. Zmagala je Jana Kosmač, druga je bila Sara Micalessi, četrta pa Michela Pro. Uspeh je dopolnila Paola Babos z 12. mestom, ki ji daje pravico do nastopa v občinski fazi. Prva neuvrščena je po-letovka Elena Prelec, ki je s svojim nastopom dokazala, da ima vse možnosti, da se razvije v odlično kotal-karico, saj je bila verjetno ena najmlajših na tekmovanju.
VRSTNI RED: 1. Jana Kosmač (Polet) 15,4; 2. Sara Micalessi (Polet) 14,3; 3. Samantha Giunta (Gio-ni) 14,2; 4. Michela Pro (Polet) 13,8; 12. Paola. Babos (Polet) 9,8; 14. Elena Prelec (Polet) 9,3; 16. Nataša Zubalič (Polet) 8,9; 20. Tanja Kalc (Polet) 8,1; 21. Silvia Šker lavaj (Polet) 7,8; 22. Letizia Laurent (Polet) 7,6; 23. Emanuela Sbrizzi (Polet) 7,4.
V kategoriji kotalkaric osnovne šole A je nastopilo 24 tekmovalk. Edina poletovka Nicol Camelli, ki se bavi s kotalkanjem šele eno leto, je dosegla 21. mesto.
SREDNJA ŠOLA
Zelo dober uspeh so poletovke zabeležile tudi v kategoriji za srednjo šolo, saj so se vse štiri uvrstile v občinsko fazo. Najbolje se je izkazala Elisabetta Gregori s končnim drugim mestom.
VRSTNI RED: 1. Renata Picchi (Giani) 23,1; 2. Elisabetta Gregori (Polet) 21,9; 3. Laura Risicato (PAT) 20,6;	5. Antonella Pa vat (Polet)
20,3; 7. Federica Ooslovich (Polet) 18,5; 9. Monica Danieli (Polet) 17,7.
(SK)
ODBOJKA: DANES FINALNI DEL
I. Trinko v Rozikah
Danes popoldan bodo v Ronkah, v telovadnici šole Da Vinci, odigrali finalni del odbojkarskega prvenstva za nižje srednje šole v okviru mladinskih iger. Sklepnega dela so se udeležile tudi dekleta nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki so o-svojile 1. mesto v skupini 4 ekip.
Danes ob 15. uri se bodo naša dekleta pomerila z ekipo šole Favetti iz Gorice. V primeru zmage, se bodo za pokrajinski naslov pomerile z zmagovalkami dvoboja med šolama iz Foljana in Gradeža.
Kasparov — Smislov	7:4
VILNIUS — Enajsta partija šahovskega dvoboja izzivalcev svetovnega prvaka med Kasparovim in Smislo-vom se je končala z remijem pri 26. potezi. Kasparov tako vodi s 7:4 in je zelo blizu končne zmage.
Zadnji nastop Mebla doma
Odbojkarice Mebla so sc z nastopom proti Torrefranci za to sezono poslovile od svojih navijačev. Žal je bilo to slovo s porazom
Sirenina jadralka na regati v Kopru
Arjana Bogateč spet odlična
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
V ŠTAFETNEM TEKU
Med člani zmaga bratov Rudi
V nedeljo je bila v Vidmu pred pričetkom tekme Udinese - Sampdoria zanimiva atletska prireditev: izmenični štafetni tek 2x2 na 400 m. Nastopila sta namreč po dva atleta, ki sta izmenično dvakrat pretekla krog atletske steze. Tekmovanja, ki ga je organizirala Nuova Atletica iz Vidma, so se udeležili vsi najboljši deželni tekači in pa tudi tekmovalci iz Ljubljane, ki so osvojili dve prvi mesti.
Med člani sta zmagala brata Franco in Giorgio Rudi, ki sta doma iz Nediških dolin in sta bila letos že večkrat uspešna. Njihov letošnji cilj je, da ju atletska italijanska zveza vključi v seznam kandidatov za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu.
e MALI NOGOMET. Jutri sc bo pričel deželni turnir v malem nogometu. V naši deželi bo skupno nastopilo 10 moštev, ki so razdeljena v dve skupini.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
GOLD FASSL - KONTOVEL ELEC-TRANIC SHOP 1:3 (13:15, 5:13, 15:13,
14:16)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, Katja in Romilda Daneu, Garbini, Kemperle, Marcuzzi, Pertot, Rupel, Štoka, Ukmar.
Kontovelke so po borbeni in tehnično zadovoljivi igri zasluženo premagale prvouvrščeno šesterko Gold Fassla, ki v letošnjejm prvenstvu še ni doživela poraza. Nedvomno je bila to ena boljših tekem, kar so jih Kontovelke odigrale. Končno so nastopile v popolni postavi in dokazale, da bi lahko brez težav zasedale prvo mesto, saj so premagale vse ekipe v skupini. Glede na to pa, da igralke lahko trenirajo le dve uri tedensko, so dosedanji rezultati več kot dobri. Za nedeljsko igro vsekakor zaslužijo vse igralke pohvalo. (T.C.)
UNDER 15 — ženske
DMA — SOKOL 2:0 (15:11, 19:17)
SOKOL: Rudež, Perdec, Legiša, Masten, Brajkovič, Visentin, škerk.
Mlade igralke Sokola so na tej tekmi prikazale zvrhano mero borbenosti in potrebovale bi le nekaj športne sreče, da bi nasprotnice tudi premagale. Izredno izenačen in razburljiv je bil drugi set, ko so naše igralke imele tudi 4 zaključne žoge, ki pa jih na žalost niso uspele izkoristiti. (S.A.)
LUCINICO — OLYMPIA 2:1 (2:15, 15:4, 15:9)
OLYMPIA : Feri, Vetrih, Valentinčič, Paris, Vertovec, Scarazzolo, Bednarik, Bensa, Rinelli, Maraž, Markočič, Košič in Mužič.
Olympia je dobro pričela srečanje in vse je kazalo, da bo osvojila nov par točk. Toda v drugem in tretjem setu so »plave« popustile in ekipa iz Ločnika je to takoj izkoristila.
UNDER 15 - MOŠKI
ITÀLCANTIER1 — OLYMPIA 0:2 (4:15, 2:15)
OLYMPIA: Maraž, Devetak, Kovic, Batistič, Koršič, Špacapan, Brešan, Cotič, Bregant.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva »under 15 - moški« je Olympia izbojevala dve pomembni točki na gostovanju v Tržiču. »Plavi« so brez večjih težav odpravili ekipo Italcantie-rija, ki je bila pravzaprav za dva razreda slabša od gostov.
NUOVA PALLOVOLO TS - BOR 2:1 (15:4, 14:16, 15:11)
BOR: Starc, Kozman, Blasi, Gombač, Marega in Hmeljak.
Mladi Borovi odbojkarji so v nedeljo zapravili enkratno priložnost, da bi tudi v povratnem srečanju prema gali Nuovo Pallavolo. Tudi tokrat so morali na igrišče močno okrnjeni, a ne glede na to bi lahko bil končni izid povsem drugačen. (G.F.)
kratke vesti
6 DIRKA PO UMBRIJI. 104 kolesarji s Sarannijem, Baronchellijem in Battaglinom na čelu se bodo udeležili jutrišnje kolesarske dirke po Umbriji. Ne bo nastopil pa Francesco Moser, ki je že štirikrat zmagal na tej dirki.
• TENIS. Čehoslovakinja Hana Man-dlikova je osvojila mednarodni teniški turnir v Bostonu, s tem da je v finalu premagala svojo rdjakinjo Heleno Sukovo s 7:5, 6:0.
e HEARNS - DURAN. 15. junija se bosta v New Yorku za svetovni boksarski naslov v superwelter kategoriji pomerila Američan Thomas Heams in Panamec Roberto Duran.
e AMERIŠKI ATLET CARL LEWIS
je izjavil, da bo na olimpijskih igrah v Ix>s Angelesu jurišal kar na štiri zlate kolajne.
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
v
Z občnega zbora SZ Bor
Na občnem zboru ŠZ Bor je predsednik Mitja Race predlagal skupščini razvejeno reorganizacijo združenja, o kateri bodo sklepali na izrednem občnem zboru
Drugi del ženske odbojkarske interlige
V Kanalu zmaga domačink na Opčinah pa Koprčank
Na Opčinah
Pričel se je povratni del ženske odbojkarske Interlige. V openski telovadnici sta poleg organizatorja Sloge nastopili še šesterki TVD Partizan Sežana in odbojkarski klub Koper. V prvem srečanju so slogašice premagale Sežančanke z 2:1. Sloga je igrala povprečno, medtem ko je v primerjavi s prvim delom prvenstva pokazala Sežana velik tehnični napredek. Zanimiva je bila tudi druga tekma med Koprom in Sežano. Po pričakovanju so slavile Koprčanke, ki so pokazale lepo kombinirano odbojko. V zadnjem srečanju so razigrane Koprčanke strle tudi odpor mladih slogašic in njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu.
Vse ekipe so v primerjavi s prvim delom prvenstva pokazale lep napredek, večjo uigranost in večjo izpilje-ljenost tehničnih elementov.
IZIDI
Sloga - TVD Partizan Sežana 2:1 (15:7, 7:15, 15:10; Koper - TVD Partizan Sežana 2:0 (15:10, 15:4) ; Koper -Sloga 2:0 (15:5 15:5).
POSTAVE
SLOGA: Vidah, Dmovšček, Križ-
mančič, K. in S. Guštin, Cippolino, Filipovič, Mijot in Milkovič.
TVD PARTIZAN SEŽANA: Colja, Novakovič, Renčelj, Škapin. Senčar,
KOPER: Kramar, Tič, Bemič, Me-lanšek, Kosmina in Jakomin. (Inka)
V Kanalu
V tem kraju so se pomerile šesterke Kanala, Brd in Sokola. Nabrežinke so z igro zadovoljile, a se starejšim in izkušenejšim nasprotnicam vseeno niso mogle enakovredno upirati, čeprav so v obeh srečanjih v prvem setu iztrgali kar dvanajst točk. Kanal, ki je menda najmočnejša ekipa interlige, je v tretjem srečanju nadigrala Brda.
IZIDI
Kanal - Sokol 2:0 (15:12, 15:5); Brda - Sokol 2:0 (15:12, 15:5); Kanal -Brda 2:0 (15:10, 15:1).
POSTAVE
SOKOL: Legiša, E. in V. Visentin, Radetič, Škerk, Perdec in Brajkovič.
KANAL: Rejc, Bucik, Tušar, Velišček, Medvešček, Šuligoj, štekar, Bre-zovšček, Strabei j, Kovačič, Berlot.
BRDA: Strgar, Emjez, Škocjan, Mavrič, Simčič, Leben.
obvestila
ŠK Kras
vabi člane, navijače in simpatizerje na krajšo slovesnost ob osvojitvi državnega ekipnega naslova, ki bo jutri, 5. t.m., ob 20.30 v društveni gostilni v Gabrovcu.
Šahovska komisija ZSŠDI
Prireja v petek, 6. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr.) redni mesečni šahovski brzotumir odprt za vse zamejske šahiste. Vabljeni vsi!
ZSŠDI
obvešča, da je urnik uradov v Trstu naslednji: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 8. do 14. in od 16.30 do 20. nve, petek in sobota od 8. do 14. ure.
ZSŠDI - nogometna komisija
organizira skupne treninge za mlade, ki bi se radi ukvarjali z nogometom. Treningi, ločeno za posamezne starostne skupine, bodo na sledečih nogometnih igriščih: 2. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973 — jutri ob 17.30 na nogometnem igrišču v Dolini; 3. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1976 do 30. 6. 1969 — 6. aprila od 17.30 na nogometnem igrišču v Trebčah.
ŠD Mladina
Tečaj v šahu se nadaljuje. Lekcije so vsak četrtek ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu,
1. MOŠKA DIVIZIJA
. SKUPINA A
Pallacanestro Viva — Breg 87:92 (43:53)
BREG: I. Pertot 6, Kapič 2, Žerjal, Malè 3, Meneghetti 35, Salvi 10, Ba-rut 18, R. Pertot 14, Klabjani 2, Martinelli 2.
Bregova članska ekipa je z nepredvideno težavo premagala skromnega nasprotnika. Naši fantje so stopili na igrišče preveč prepričani v lastno zmago in so bili torej nemotivirani, kar se je nato izkazalo predvsem v zelo slabi igri v obrambi. Zmaga Brežanov pa ni bila vsekakor nikoli v dvomu, saj je bila razlika med moštvi res prevelika, da bi lahko prišlo do presenečenja. V Bregovi ekipi je tokrat najbolje opravil svojo nalogo Rajko Pertot.
IZIDI 4. KOLA
Foto Mauro - Prevenire 73:80; Quatti opi - Breg 87:92; Saba - Autogamma 75:76; Sanitas - Fiorentina 97:56.
LESTVICA
Autogamma 8; Sanitas in Breg 6; Saba 4; Quattropi, Foto Mauro, Prevenire in Fiorentina 2.
SKUPINA B IZIDI 4. KOLA
Sokol - In ter Milje 52:73; La Talpa -Santos 71:96; Baloncesto - Fanin 74:68
LESTVICA
Baloncesto 6; Team 81, Santos in Inter Milje 4; Sokol 2; La Talpa in Adi Fanin 0.
SKUPINA C
Ferroviario — Bor 90:60 (45:25)
BOR: Oblak 6 (0:2), Raserà 13 (5:10), Ferluga 12, Stavar 6, Jančar 5 (1:3), Perco 2, Sestan 8, Slobec 8 (2:5), Baitz.
PON: Perco (28), Baitz (37) in Jančar (40).
Na neugodnem igrišču je okrnjena Borova ekipa doživela nov neuspeh. Borovci so tokrat začeli zelo dobro in do 15. minute tudi vodili. Tedaj so pričeli nasprotniki braniti agresivni presing in so povsem zmedli borove košarkarje, ki so brezglavo izgubljali žoge. V drugem delu je bila igra bolj izenačena. Omeniti gre vsekakor dober nastop Ferluge in Sestana, ki sta pokazala viden napredek. (Marko)
IZIDI 4. KOLA
Bor - Ginnastica 44:59; Ferroviario -Stella Azzurra 90:80; Inter 1904 - Don Bosco 93:84; Servolana - Barcolana 118:61.
LESTVICA
Ginnastica, Don Bosco, Servolana in Inter 1904 6; Ferroviario, Stella Azzurra in Barcolana 2; Bor 0.
MLADINCI
Bor — Sokol 65:73 (24:34)
BOR: Barbiero 6, Vanna 4, Crapesi, Taučar 6, Kovačič 7 (1:1), Veechiet !'■ (2:3), Furlan 20 (2:3), Korošec 19 (5:6).
SOKUL: Pertot 4, Ušaj 25 (9:14), Bogateč, Klanjšek 2, Pangos 8, Gruden, Devetak 13 (5:8), Žbogar 2, Pahor 17 (3:4), Sedmak 2 (2:2).
Nabrežinski Sokol je povsem zasluženo osvojil slovenski derbi z Borom. Nabrežinci so pokazali boljšo skupinsko igro od borovcev, ki so igrah znatno pod svojimi zmožnostmi. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, proti koncu pa si je Sokol priigral 10 točk prednosti. Borovci so skušali nadoknaditi z agresivno obrambo mož-moža, toda to jim ni uspelo. Ušaj (25 točk) pri Sokolu in Furlan (20 točk) pri Bora sta bila najboljša strelca in igralca.
IZIDI
Inter 1904 - Stella Azzurra A 96:61; Alabarda - Scoglictto 103:76; Stella Azzurra B - Don Basco 57:76; Bor -Sokol 65:73.
LESTVICA
Don Bosco 22; Inter 1904 20; Alabarda in Stella Azzurra A 18; Scoglictto 12; Ferroviario 8; Sokol 6; Bor 2; Stella Azzurra B 0.
KADETI
Breg — Bor 57:92 (24:50)
BREG: Ivo Bandi, Zobec 8, Matera, Žerjal 20 (4:12), Canciani 2, Vodopivec 15 (5:10), David Bandi 6 (2:4), Gabričih, Ražem 6.
BOR: Pregare 7 (1:3), Jogan 27 (1:3), Žnidaršič 3 (1:9), Parisi 23 (1:3), Pettirosso 6, Petaros 2, Horvic 4, Tavčar 20 (0:3). čeprav so nastopili v zelo okrnjeni postavi, so visoko slavili borovci, ki so bili daleč boljši od Brežanov v vseh elementih igre. Domačini so se razmeroma dobro upirali nasprotniku le v dragem polčasu in to predvsem zaradi slabe igre Bora v o-brambi, kot pa po lastni zaslugi. Med posamezniki sta se izkazala Parisi in Vodopivec. (Čok)
Polet — SGT	83:84
(32:36, 63:63, 69:69, 75:75)
POLET: Granier 2, Žetko 6 (0:3), Škerlavaj, Persi 12 (0:5), Fonda, Fa-bi 4, Košuta 24 (4:5), Feri 35 (3:5), Gomizelj.
Poletovi kadeti so v nedeljo zamudili res edinstveno priložnost, da priredijo vehko presenečenje, saj so proti močni peterki SGT izgubih le s točko razlike in to kar po treh podaljških. Po-letovci so v teku tekme same in v vsakem od podaljškov, še posebej pa prav v zadnjem, večkrat imeli zmago že v rokah, a so si vsakič z nepremišljenimi potezami zapravili pridobljeno prednost.
Res škoda, saj so naši fantje pokazali velik napredek predvsem v o-brambi : med posamezniki velja predvsem omeniti dobro igro Ferija, Košute in Persija. (Sergij Tavčar)
IZIDI 17. KOLA
Polet - SGT 83:84; Santos - Barcolana A 90:69; Libertas A - Barcolana B 129:55; Ferroviario - Libertas B 119:53; Kontovel - Don Bosco 74:94; Breg - Bor 57:92.
LESTVICA
Inter Milje in Ferroviario 26; Santos in Libertas A 24; S G T 20; Don Bosco 18; Barcolana A in Bor 16; Kontovel in Polet 8; Libertas B in Barcolana B 4; Breg 0.
NARAŠČAJNIKI
Scoglietto — Bor 64:62 (41:38)
BOR: Kovačič 11, Mosetti, Uršič 8, Lipa is 15, Žgur 2, Barini 4, Civardi, Carbonara 15, Marko Pertot 7, Borut Pertot.
Naši so tokrat po zelo razburljivi tekmi nepričakovano zgubili proti šib kemu Scoghettu. V prvem polčasu se borovci niso uspeli enakovredno upirati domačinom. V dragem polčasu pa 'so naši prestregli nekaj važnih žog in s hitrimi protinapadi nadoknadili zaostalo. V zadnjih 5 minutah so »plavi« vodili s 6 točkami razlike. V zadnji minuti pa so domačini zmagah s pomočjo sodnika. V Borovih vrstah so igrali vsi pod svojimi sposobnostmi.
IZIDI 18. KOLA
Scoglictto - Bor 64:62; Inter 1904 -Libertas 54:44; Saba - Inter Milje 75:60; Inter Milje - Servolana 63:103; Santos - Ferroviario 67:68.
LESTVICA
Servolana 32; Don Bosco 28; Ferroviario in Santas 22; Saba 16; Bor 14; Scoglietto 12; Kontovel 10; Inter 1904 8; Inter Milje 6; Libertas 4.
DEČKI
Bor — Don Bosco 55:85 (24:49)
BOR: Tagliapietiu 2 (2:3), Panjek 2, Lippolis 11 (5:6), Berisubbi, Blaže-vič 8, Šik 10 (2:3), Birsa 14, Carli 8 (0:4).
Proti visokouvrščenemu nasprotniku so borovci igrah dobro tekmo. V prvem polčasu je bila premoč Don Bo sca očitna, borovci pa so se kot ponavadi bali nasprotnika.
V drugem polčasu so borovci igrali dosti bolj zagrizeno in odločno ter so se enakovredno kosah s tehnično močnejšim nasprotnikom. Od 5. minute dalje so bili borovci očitno boljši, vseeno pa je bila razlika v koših prevelika, (42 točk razlike) da bi lahko upali na podvig. Vsi si zaslužijo pohvalo, najboljši pa so bili Pavel Lippolis, Andrej Birsa in Andrej Šik. (Vanja)
Don Bosco — Kontovel 101:80 (43:39)
KONTOVEL:	Pertot, Sedmak 2
(0:3), Gruden, Rupel 6 (0:6), Baraz-zi, Stanissa 1 (1:2), Cingerla 4, Dolhar 14 (4:13), Sterni 37 (6:20), Regent 16 (2:5).
Ekipa Don Bosca, ki je na drugem mestu začasne lestvice, se je šele v zadnjem delu igre s presingom odlepila od Kontovelcev, ki so bili vseskozi kos Tržačanom. V 32. minuti igre je bilo namreč stanje 67:64 v korist Don Bosca, ki je v preosbahh osmih minutah dobesedno nadigrala Kontovelce. Tržačani so namreč, v tem delu dosegli kar 34 točk, medtem ko so jih Kon-tovelci dali le 16. Kljub temu, da je bil Don Bosco nesporen favorit, se je na igrišču pokazalo, da če bi bili naši nekoliko bolj paz'jivi v zaključnem delu igre, bi lahko tudi presenetili. Zato, kljub porazu, ekipo Kontovela lahko v celoti pohvalimo. (R. M.)
IZIDI 16. KOLA
SGT - Servolana 99:71; Ricreatori - Bor 85:45; Don Bosco - Kontovel 101:80; Ricreatori - Polet 119:63; Santos - Polet 128:41.
LESTVICA
S G F 30; Don Bosco 26; Santos 24; Servolana 22; Ricreatori 16; Kontovel 12; Inter Milje 10; Polet 8; Bor 4; Stella Azzurra 0.
PROPAGANDA
SKUPINA A
Ancifap - Bor	50:44
BOR: Bajc 8 (0:2), Cupin 10 (2:8), Pregare 4, Acerbi 4, Bole 2, Race 4 (0:3), Krasna 2 (2:2), Pertot 10 (2:7), Tonel.
Tokrat so mladi borovci zgubi l proti zadnjeuvrščenemu Ancifap. Ponovno so »plavi« igrah slabo v obrambi. Stanje je bilo stalno izenačeno in ekipi sta se vedno izmenjavah v vodstvu. V zadnjih minutah pa so bili naši preveč živčni in tako so nerodno izgubili. Za poraz je kriv tudi izredno slab odstotek pri prostih metih (6:22). V Borovih vrstah sta dobro igrala Cupin in Bajc v obrambi.
(Adrijan Kovačič)
IZIDI 9. KOLA
libertas - Ferroviario 77:59; Ricreatori A - Servolana 89:51; Ancifap - Bor 50:44.
LESTVICA
Ricreatori A 12; Don Bosco B in Libertas 10; Servolana in Ferroviario 8; Bor 4; Ancifap 2.
NARAŠČAJNIKI
Zarja — Roianese 4:0 (3:0)
STRELCI: v 10. min. Gregori, v 20. min. Zaugna, v 30. min. avtogol Roianese, v 60. min. R. Kalc.
ZARJA: Zettin, Stein, Kralj, Leban, Sorelli, R. Kalc, Zeugna, Gojča, A. R^c, Žagar, Gregori.
Zarja je končno stopila na igrišče v popj.ni postavi. To je pozitivno vpli vaio predvsem na igro in torej tudi na rezultat.
Igralci Zarje so takoj začeh napadalno in so že v 10. min. prvega pol-časa povedli. V nadaljevanju pa so b’H »rdeči« stalno v premoči in so dosegli še tri zadetke.
Posebno so se izkazali Borei i, A. Rak in Žagar. Naj omenimo še, da 80 igralci Roianeseja skozi celo tekmo Predvajali grobo in nešportno igro.
(P. D.)
Breg — S. Vito 0:2 (0:1)
BREG : Bertoli (v d.p. Toffoli), Senica, Godina, Žgur, Cassarli, Ciacchi, Jerman, Walter Olenik, Sancin, Silvano Olenik, Biaggi.
Brežani so doživeli tretji zaporedni Ppraz. Proti S. Vitu so nastopih brez Barata, ki je bil prejšnjo tekmo izklju-cen, in to se je v napadu še kar poznalo.
naši nogometaši v mladinskih ligah
Drugouvrščeni nasprotniki pa so bili spretnejši in so povedli po napaki branilca. V nadaljevanju so skušah Brežani reagirati, vendar je bila njihova reakcija prešibka, da bi utegnili vsaj remizirati, nasprotno Tržačani so podvojili. (T.M.)
IZIDI 20. KOLA
Breg - San Vito 0:2; Campanelle -San Luigi 2:1; Zarja - Roianese 4:0; Fortitudo - Zaule 1:2; Giarizzolc -Muggesana 2:1; CGS - S. Andrea 2:0; Olimpia - San Sergio 1:1; Costalunga -Montebello 1:0.
LESTVICA
Costalunga 33; San Vito 29; Giariz-zole 28; San Sergio 27; Olimpia 2$; Montebello 22; CGS 21; S. Andrea, Campanelle in Zarja 19; Breg, Fortitudo in Muggesana 16; San Luigi 15; Roianese 12; Zaule 3.
CICIBANI
SKUPINA A
Breg — Giarizzole 0:5 (0:2)
BREG: Mauri, Lovriha, Ota, Vodopivec, Gropazzi, Kosič, Beilazzi. (Kralj, Krašovec, Gerdol).
Našemu moštvu se je poznalo, da je nastopilo z vrsto nogometašev, ki so šele okreva i po gripi. Skoraj se niso znašli na igrišču in visok poraz je bil neizbežen.
Tega spodrsljaja pa gotovo ne gre »tragično« jemati, le nadaljevati je treba z resnim in požrtvovalnim de lom. (M. Š).
IZIDI
S. Andrea - Fortitudo 0:1; Breg -Giarizzole 0:5; CGS - San Sergio 1:5; Chiaritola - Ponziana 0:2; Fulgor -Soncini 2:7; Zaule - Domio 0:3.
Naraščajniki Zarje so gladko premagali Roianeseja
LESTVICA
Ponziana 27; Chiaritola 26; Soncini 25; Monte bello 22; Fortitudo in S. Andrea 20; Domio 17; Giarizzole 14; San Sergio 12; Breg in CGS 7; Zaule in Fulgor 5.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A
Domio — Breg 0:3 (0:0)
STRELCA ZA BREG: R. Gombač in Punis.
BREG: Gigli, Fano, Štrajn, Mondo, M. Gombač. Bandi, R. Gombač, Švara. (Punis, Mauri, Handler).
Domio je zdržal napade Brežanov le v prvem polčasu, nato pa so naši nogometaši le dobili pot do nasprotnikove mreže in tudi zanesljivo zmagah.
Tokrat bi pohvalili Strajna, ki igra iz tekme v tekmo bolje, in Punisa, ki je dal svoj prvi gol. Naj omenimo tudi, da je z zadetkoma proti Dorniu Ravel Gombač dosegel že 21 golov v tem prvestvu. (M. Š.)
IZIDI
Zaule - Campanelle 1:6; Chiaritola -Fortitudo 2:0; Domio - Breg 0:3; Ponziana - Giarizzole 2:0.
LESTVICA
Ponziana 26; Breg 23; Giarizzole 21; Chiaritola 16; Fortitudo 15; San Luigi 13; Domio 10; Campanelle 4; Zaule 0.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zaseb mke mesečno 180.00, letno 1 800.00 din, za orga-nizaciie m pod|et|a mesečno 250,00, letno 2.500.00 din
Poštni tekoči ročun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361	1
ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljevo 8/II. nad - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lin beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije)»- Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L	ZTT	lElrfl! ^I,n itel,*enske
in tiskaj	frst	IMIJm zveze časopisnih
’	’	založnikov FIEG
4. aprilu 1984
Amnesty International: Mučenje postaja sredstvo oblasti v osemdesetih letih
PARIZ — Med tremi članicami EGS, kjer politične jetnike mučijo ali slabo ravnajo z njimi, je tudi Italija. Tako trdi poročilo znane mednarodne organizacije Amnesty International, ki poleg Italije navaja še Grčijo in Vel. Britanijo.
Kar se tiče Italije — pravi poročilo — je ta dežela prizorišče silovitih napadov oboroženih skupin proti državnim ustanovam. Mučenje v zaporih proti osebam, ki so zaprte iz političnih vzrokov sicer v Italiji ni administrativna praksa, vsekakor pa je prišlo v prvem trimesečju leta 1982 do vznemirljivega povišanja števila primerov slabega ravnanja z zaporniki. Največ teh primerov naj bi bilo med pripadniki rdečih brigad.
V zvezi z Vel. Britanijo pa se poročilo vprašuje, glede na to, da ustvarja tam Sev. Irska kla sičen primer: do katere točke se lahko neka druž-
ba, ki meni o sebi, da živi na načelih svobode, zateka k nedovoljenim sredstvom, da se upira terorizmu. Amnesty International zatrjuje, da je bilo leta 1975 v Vel. Britaniji prijavljenih 443 primerov mučenja med zasliševanji. Leta 1979 pa je prišlo do določenih ukrepov, ki so bili posledica »Bonne-tovega poročila« o slabem ravnanju v ječah in od leta 1980 je število prijavljenih primerov »občutno padlo.«
Med drugimi državami, ki jih navaja poročilo Amnesty International, sta med zahodnoevropskimi Španija in Turčija, med vzhodnoevropskimi pa Albanija, Poljska, Romunija, SZ, Jugoslavija, Bolgarija in ČSSR, med ostalimi pa še Salvador, Iran, Izrael (le na okupiranih ozemljih), Saudska Arabija, Bahrcin, Egipt, Irak, Libija, Sirija, Maroko itd.
V Španiji so obtožili mučenja zlasti - policijske komisariate v Barceloni, Bilbau in poveljstvo policije v Madridu. Iz Turčije prihajajo poročila o torturah političnih jetnikov, sicer pa je to v tamkajšnjih ječah splošna praksa. Na Poljskem mučijo jetnike, med drugim, tudi tako, da morajo teči skozi špalir policistov, ki svojo žrtev ves čas pretepajo s palicami. Iz Sovjetske zveze prihajajo poročila o mučenju jetnikov' iz vseh republik. Politične oporečnike zapirajo v psihiatrične bolnišnice, kjer jim dajejo zdravniki zelo boleče injekcije, v zaporih pa pazniki ščuvajo kriminalce, naj pretepajo tiste, ki so zaprti iz političnih vzrokov. V Iranu morajo otroci prisostvovati mučenju svojih mater, v Salvadoru pa mučijo celo majhne otroke.
Mučenje postaja sredstvo oblasti v osemdesetih letih, zaključuje poročilo Amnesty International.
Velika sleparija pri Catanzaru
VIBO VALENTIA — Preiskovalci so včeraj aretirali devet oseb v zvezi s preiskavo o slepariji za dve milijardi lir. Gre za osebS iz okolice Catanza-ra, katere sodnik dolži združevanja v zločinske namene s ciljem sleparije.
Preiskava o slepariji je stekla lani na pobudo finančnih stražnikov iz Vibo Valentie, ko so le-ti dobili prijavo zaradi nekega nepravilnega čeka. In tako so kmalu potem ugotovili, da je bilo teh »čekov v prazno« veliko več in vsi naslovnjeni na družbo «Dimensione časa«.
U BEOGRAD — V Jugoslaviji se je v ponedeljek rodil drugi otrok iz e-pruvete, potem ko se je pred par meseci že rodil v Zagrebu neki drugi. Do tega novega rojstva je prišlo v neki beograjski kliniki.
Nova zimska kolekcija
Čeprav smo zimo po koledarju pustili za sabo, pa modni kreatorji že mislijo na prihodnjo. Znani Valentino je v ta namen že predstavil svojo kolekcijo (AP)
V tej državi je 80 tisoč narkomanov
V Španiji prava ofenziva mamil
MADRID — »Pošast mamila kroži po Španiji.« To je klic SOS, ki se je razlegel na celotnem pirenejskem področju. Na zasedanjih vlade, vodstva policije, parlamenta, vodilnih političnih strank, vsi razpravljajo o isti temi — ofenzivi mamil.
Samo lani je bilo v Španiji preko 80 tisoč »čistih« narkomanov, 10 tisoč 643 aretacij zaradi trgovine z mamili, 83 oseb je izgubilo življenje zaradi pretiranega uživanja mamil, zaplenili so 383 kilogramov heroina in kokaina in skoraj 21 tisoč kilogramov ostalih proizvodov za narkomansko »opijanje«.
Španija je postala križišče podzemskih poti svetovnih trgovcev z mamili, katerih uporabljanje je v španski družbi v zaskrbljujočem vzponu. Iz vsega tega gleda na dan še ena alarmantna resnica: okrog 30 odstotkov vseh deliktov, ki jih danes izvršijo v Španiji, je povezanih s »cesarstvom mamil«.
A resnici na ljubo je treba povedati tudi to, da je Španija žrtev »klime mamil«, ki se je ustvarila v Evropi.
V Madridu so objavili podatke, da je v Zahodni Evropi tri milijone narkomanov, da jih je lani umrlo skoraj 3 tisoč in da jih je bilo okrog 200 tisoč aretiranih...
Mamila potujejo v luksusnih jahtah, ladjah, na kamionih, v velikih avtomobilih in letalih... Rekli bi lahko, da sedaj vse poti s tem blagom vodijo v Španijo, kot na primer »kokain expres«, ki iz Latinske Amerike tovori velike količine mamil preko madridskega aerodroma Barajas. Nevarni kokain gojijo v Latinski Ameriki na približno 100 tisoč hektarih in velika količina tega potuje prav v Španijo. A isto je z Burmo, Laosom in Tajsko, ki proizvedejo 600 tisoč ton opija letno. Skratka, potujejo tudi milijarde dolarjev.
In to kljub dejstvu, da je cena kilograma opija pri proizvajalcih padla z 900 na 130 dolarjev, ni videti, da bi cena na drobno padla. Isto je s kokainom, ki je stal 80 tisoč dolarjev, a stane sedaj »samo« 30 tisoč. Zaradi vsega tega ni čudno, da so Španci odločili ustanoviti poseben odbor, ki bi se boril proti ofenzivi mamil.
SZ proti pornografiji na 01 v Los Angelesu
MOSKVA — Sovjetski tisk že več časa priobčuje polemične članke o komercializaciji olimpijskih iger v Los Angelesu. Zdaj pa je v tej svoji kampanji storil še korak naprej: moskovska Izvestja so namreč označila Los Angeles za »center pornografije«. Pri tem pa je ta sovjetski časnik napovedal, da bodo za časa olimpijskih iger sedanjo »ekipo« poklicnih prostitutk zanesljivo krepko okrepile še mnoge »amaterke«.
V nekem svojem dopisu iz Washing-tona je člankar omenil, da je prišla pred kratkim v ZDA v prodajo publikacija, ki prikazuje razne športne panoge. Pri tem so si avtorji pomagali s slikami nagih športnic v raznih športnih pozah. Sovjetski časnikar je to označil za pretkano obliko pornografije.
Veliko snega v Zahodni Nemčiji
BONN —• Po koledarju je pomlad že dva tedna med nami, a vreme se očitno za to ne zmeni. V severnih predelih Italije sneži, a prav tako se je sneg pokazal tudi v drugih evropskih državah.
V Zahodni Nemčiji je včeraj že drugi dan neprekinjeno snežilo, kot da bi bili na vrhuncu zime. Nizke temperature, samo par stopinj nad ničlo, so omogočile, da se je storila debela snežna odeja tudi v predelih, ki so samo 200 metrov nad morsko višino.
Težave imajo tudi v prometu, najhujše pa je brez dvoma na Spodnjem Saškem in v Hessenu, kjer je bilo največ prometnih nesreč (tudi dva mrtva). Meteorologi še ne vedo, kdaj se bo vreme stabiliziralo.
Pomembno arheološko najdbišče pri Rimu
RIM — Vse kaže, da ostanki hiše v mestu Sabincev na Passu Corese pri Rimu niso edini na tem področju. V bližnji okolici so namreč opravili več sondažnih izkopavanj in vse kaže, da bodo arheologi našli tam še več o-stankov raznih zgradb iz železne dobe, Vsekakor letos z izkopavanji ne bodo več nadaljevali, ker so pošla že vsa sredstva, ki jih je v ta namen določil lacijski urad za arheologijo.
Med izkopavanji stavbe na Passu Corese so našli nekaj nepoškodovanega posodja, kar predstavlja veliko redkost, saj $o doslej odkrili na podobnih izkopavanjih le črepinje, cele posode pa So našli le v grobovih.
Na istem področju so odkrili tudi rimsko naselbino s kopališkimi na provami.
^Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella
(35.)
maščevalca sta stopila h konjem... vedela sta, da oc zdaj med jesusovimi morilci ostal samo Se bill
LANG,... ODJEZDILA STA 2 NAMENOM, DA OPRAVITA TUDI 1 NJIM..
TGuA BILL LANG, 3F BIL 2E DVA MESECA MRTEV. V SODNIH ANA-MH PICE.DA JE JOAQUIM JOKAL KOT OTROK, KO JE ZVEDEL 1.A TG NOVICO...	KOM EC
Čeprav nedolžen, preživel 34 let v celici smrti
TOKIO — Nova zmaga nad smrtjo je pretresla Japonsko. Sodišče v Takamtsu je namreč spoznalo za nedolžnega šigejošija Tanigučija, za kate rega so mislili, da je ubil nekega tihotapca z rižem. To seveda ni nič posebnega, če ne bi bil umor izvršen 28. februarja 1950 in da ne bi Taniguči preživel 34 let svojega življenja kot obsojenec na smrt, da ga ne bi aretirali, ko je imel 19 let, sedaj je pa prišel iz zapora kot 53 letnik, ko gredo Japonci že v penzijo.
Odločitev sodišča v Takamatsu je zato seveda izzvala veliko presenečenje. Ugotovili so, da je sodišče, ki je pred 34 leti sodilo Tanigučiju, brez »prave podlage verovalo obtožencu« in da ni imel nobene materialne osnove, po kateri bi lahko »ubijalca tihotapca« obsodilo. Edini konkreten dokaz so bile neke hlače z madeži krvi skupine O, a ni šlo za pravi dokaz, saj so bile to stare delavske hlače, ki so jih pred obsojenim nosili še vsaj trije moški. A ostali dokazi neoporečno kažejo na nedolžnost obsojenca, kajti čevlji, ki jih je nosil, ne odgovarjajo stopinjam na vrtu ubitega tihotapca, niti ni bilo na listnici le tega madežev krvi, čeprav je obsojeni izjavil, da je s krvavimi rokami brskal po njej. Skratka, edini element je bilo priznanje, a prav o tem sodišče sedaj razmišlja.
»Priznanje« je namreč policija izvlekla iz 19 letnega mladeniča, katerega so preiskovalci več kot sto dni »omehčavali«, to se pravi, da so ga na vse načine zasliševali. A to ni prvi primer na Japonskem, saj so lani izpustili nekega drugega moškega, ki je 32 let preživel v celici smrti. Tudi ta je bil obsojen na podlagi »priznanja«, čeprav je imel neizpodbiten alibi. In takih ljudi je v japonskih zaporih še več.
Kakšne travme so to, si lahko samo domišljamo. V 34 letih zapora, kolikor jih je presedel, je 53-letni Taniguči srečal v svoji celici smrti kar 29 zapornikov in to so bili brez dvoma najbolj strašni trenutki. Vprašanje je sedaj, kako temu človeku povrniti vzeto življenje, kar je seveda kot mora padlo na celoten japonski pravosodni sistem. Izplačali mu bodo visoko »odškodnino«, okrog milijarde lir, a izgubljene mladosti mu ne more nihče vrniti.