107. številka.
Ljubljana, soboto 10. maja.
XII. leto, 1879.
Izhaju vsak dan, izvzeniSi pom-rieljk«1 in dneve p« praznikih, t^r velja po poŠti prejemati za avstro-og« rsk e dežele za celo loto IG »rld., za pol leta 8 gin za Četrt leta 4 gid. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 piil., za četrt leta    gU\. 80 kr., za en meaec 1 fjld 10 kr.   Za pobijanje n.. dom bu raćuna 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vtn", kolikor poštnina iznaia. — Za fjnspode uoitelje na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 tfld. f>0 kr., po pošti prejemati la četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje od četiristopue petit-vrste (J kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. S gledališka stolba". O p r a v n i s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je t „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Približevanje Rusije k Turčiji.
Naša avBtrijska monarhija je brezuvetno in naturno navezana na to, da ne le notranji mir naredi s svojimi Slovani, temuč da Be postavi na njim narodno prijateljsko stališče. Če Avstrija neto priti mej dva mlinska kamena, germanizma in slavizma, ki bi jo neusmiljeno Btrla, in iz števila živečih dr/, iv izbrisala, mora Be pri nas nehati smatrati avstrijske Slovane kot sam objekt zlo razumljene in avatrijzmu pogubne germanizacije ali isto tako pogubnega italijančevanja. Avstrija more le na stališči polne slovanske jednako-pravnoBti, pravičnosti in narodne svobode, ter vsled tega v prijateljstvu i a sporazumu z II u-8 ij o procvesti, krepko utrditi se in kot vele država obstati. To uči tudi najnovejši dogodek in osnutek v Carigradu, in naj se ne prezira nauk, ki ga kon.binacijska in provid ljiva politika mora precej iz njega posnemati.
Ruski general Obručev, slavni izdelovalec vojnega crteža odločilne bitve pri Kavsu, prišel je bil te dni v Carigrad z namenom, narediti prijateljsko zvezo RuBije s Turčijo. .Pol. Corr." je izvedela, da je za to zbliženje prej šnjih Bovražuikov, ki moreta jutri uže zaveznika biti, delal posebno perzijski poslanik, Mohsiu-Khan, ki je imel zadaje dni več ur trajajoče razgovore s sultanom, in mu je dopovedoval in svetoval, kako koristno bi bilo za Turčijo samo, če Be z Rusijo sprijatelji. Verjetno je, da bo svuti Perzijanca dobra ušesa našli, kajti sultan mu je dal odličen orden. General Obručev je bil sijajno v Carigradu sprejeman, knez Lobanov je svoje nameravano potovanje odložil, angleški poslanik Lavdrd se siluo trudi, da bi rusko-turško
nameravano zvezo podrl, veliki vezir Cueired-d»n, ki je Angležem prijazea, žuga baje z odpustom, velik diplomatičen boj se bije, a Bkoro je uže gotovo, da bode zmagala tudi tu koti fti ruska doplomacija, kakor zmaguje povso1 drugod. Pomisliti je namreč treba le, da je ta ideja, zbliženje in zveza Turčije (ki je Odtlej le bolj na Malo Azijo navezana) z Rusijo uže precej po končaoej vojski porojena bila in se zdaj zopet vrača, ko se san 'tefan-dkega miru določbe bližajo uresničenju.
Prijateljstvo porte z Rusijo bi pomenilo najprej združenje Bolgarije, p >tem pa vse mirno konr.no rešen,e orijentalnega vprašanja s tem, da se turško Bredišče s Časom v Azijo preloži. To rešenje bi bilo za Avstrijo tudi koristno, če se Trši v sporazumu z Rusijo, v sporazumu s Blavizmom, ne pa proti Sluvanstvu. Zarad tega tuli mi ruske-turške nove zveze le želimo, ker je na korist Slovaustvu in njega razvoju. Avstriji pa, na katero smo mi Slovenci še bolj navezani nego katerikoli drug narod, ker pri njenem eventualnem razpadu bi naša slovanska bo dočnost negotova bila, in bi se utegnilo mej Nemci, Lahi in našimi brati druzimi Slovaui celo za našo kožo žrebati, kako bode deljena, mi želimo Avstriji pravega in državniškega izpoznanja, — predno ne bode prepozno.
Politični razgled.
notranje dežele.
V Ljubljani 9. maja. Cviki „Pokrok" pravi,  da grof Taaffe nema uzroka obžalovati, da bo besede, ki jih je Sladkovskemu govoril, prišle v javnost, ker se je tako precej   potlej  v  vsej neodvisnej
češkej žurnalistiki pokazalo, da Cehi ne pojdejo v držuvui zbor, če vlada dobre volje ne pokaže, pravična biti jim.
„l'olitik" javlja, tla bodo dogovori mej nemškimi in češkimi zaupnimi možmi začeli se po binkoštnih praznikih. 01 nemške strani bodo Ilerbst, Sehmeykal in Bireulher udeležili se. — Isti vir javlja, da se bode pod cesarjevim predsedništvom v ministerskem svetu sestavil preBtolni govor, kateri bode imel odločen passus glede spora».umljenja s Cehi.
„N. Fr. Pr.u p» <aš\, včeraj uvoden članek, ki je misli sporazumljenja s Čehi prijazen.
ViiitiiJe dr/uv<'.
Kakor ofiei|ozna „Agence Russe" javlja, so volitev #*o#//««f*Ifkneza Ii.itt.en-berga potrdile uže Nemčija, Avstrija, Francoska in Anglija.
Il Filipoplja se 7. maja javlja, da je general Obručev tja prišel, in odpotuje v Sofijo in Trnovo.
Novi sfhski poslanik na Dunaji boda baje Kristu'- dozdaj Brbski zastopnik v Carigradu.
Glede r/t\f';o-tur£kega vprašanja je dobila „Pol. Corr." pismo, ki javlja, da je grška vlada 21. marca klicala vlade, naj p mre-dujejo. V tem klicu Greeija toži porto, da čas -', 11 h i in trati, da le odvlačuje grške terjatve, utemeljene v berlinskeui dogovoru.
Wr€»ncoskey4» senata levičnjaški bu-reau-i so Be jednoglasno izrekli za to, da se zbornica preBeli iz Versaillesa v Pariz v tuillerije.
Še 300 obsojenih komuna nI >v je bilo te dni pomiloščenib. — V Saint-Mande bode 18. t. m. banket na spomin odprave suženstva. Viktor Ilugo pride govorit.
V berlinskem wte§M,ikv»n rajhstagu je bila 8. maja vilurna seja. Lisker j s govoril o.stro proti Bismarkovim znanim coluim predlogom. B smark je pikro in robato odgovarjal, kakor mu je uže navada, in dolžil Liskerja. Ta je isto tako odgovoril, takti, da se je mc--al predsednik vmes in Laskerja nekako bra-
Spomini iz otročjih let.
(Spisal Ni s Vodornn.) Kdo Be ne spominja r«d 6 tih presrčuih let prve dobe Bvojega življeuja? O, srečni časi, o, Brečna doba! Šioda, da si tako kratka, škoda, da tako naglo zbeže ti medeni tedni življenja! Tudi jaz pogosto mislim na zlate dneve prve mladosti, ko mi je bila vsaka Btvar vir nedolžnega veselja, ko srce nij po znalo britkosti in trpljenja, žalosti in prevare. Nazaj bi Bi želel blaženi čas, ali zastonj je — zastonj. Fiukrat — in nikdar več — je človeku dovoljeno uživati čisto veselje. Edito kar nam je ostalo ol nežne mladosti je to, da se spominjamo na njo, da v duhu vnovič preživljamo na veke pobeglo otročjo dobo Kolikor bolj izpozoavam življenje, kolikor bolj me ttpe nemila o^oda, toliko milejši so mi ti otročji spomini, toliko bolj pogosto si jih kli-
< eni pred oči, kakor bi se bal, da mi ne zgi uejo za vselej. Ne vem, je-lt tudi tebi tako, drugi bralec, ne vem, da li se ti zanimaš za otročje mišljenje in veselje, — vendar te povabim, ako je tvoja dobra volja, pozabi za majhen čas resnobo življenja in zam sli se a mano v otročje življenje, — vsaj se lehko, ako ti ne bo všeč, povrneš, kadar ti drago v tebi primernejši krog življenja in mišljeuja.
I.
To je bilo skakanje in letanje ves dan božji, ko so se mi bile noge navadile hoje in se toliko utrdile, da me nij vsak kamenček vrgel! Vsa h ša mu je bila polna, in iz hi^e je šlo na dvorišče, i i dvorišča v hlev, iz hleva na vrt, z vrta k sosedu od soseda po vasi, ;z vasi na travnike, s travuikov k potoku itd Povsod sem našel kratkočasnega dela in zabave. Vse sem prevrgel in premaknil, kar sem le mogel. Kar mi je prišlo pod roke, bilo je predmet,  na katerem sem poskušal svoje
iiM.de moči. In kako veselje, kadar sem se prepričal, da mi moči rasto. Na dvorišči je 1-žal — kakor sem jaz tedaj sodil — velik in težek kamen. Mnogokrat sem se ga uv lotil, ali nij se dal z mesta. Denes sem ga premagal, — prevalil sem ga. Odslej sem po nosen gledal nanj, misleč bi: Velik si in težak, ali jaz te vendar zmorem, imam te pod oblastjo. Bolj mi nij nikdo ugodil, kakor tisti, ki me je hvalil, da sem močan, ter mi proro-koval, da bo korenjak iz meno.
Stopite z mano v hlev! (Ve nežne gospodične, katere se tresete pri imenu t>iga neeutetienega, ali za blagostanje kmeta iu ne kmeta n.'pogojno potrebnega prostora, idite ta &8, dokler r-e mi v njem mudimo, na vrt ali kamer vam je ljubo.) Dekla molze. Kake ve-.selo žvrgljajo curki belega mleka iz polnega vimena v golido! Kar sline mi se začno ce-a.ti pri tem pogledu. Mnogokrat sem pazil, k..daj dekla molžnjo koiea in mleko materi izroči, da ga razdele ter vlijo v kozice in
ml, ceS da ni j nikogar žalil. Bismark je rekel, da pri svojej besedi ostane, in da ničesa ne oporeče. Toliko je posneti iz telegrama, natanko in bolj jasno bomo razbrali še le iz porofil.
Zadnje vesti iz jušne Afrike so za Angleže spet neugodne. „DaiiY Nevvs" poroča, da Cbelmsford nujno terja o I angleške vlade še celo infanterijsko brigado pomoči. — Frere je bil pri Boerjih (holandsk'h kmetskih m-seljeucih v južoej Afriki) in ti ho Angležem žugali, da če jim ne vrco vzet« svobode, bodo oni svoje s;mpsti;e vstašem naklonili. V Praetorii je veliko razburjenje.
l>op
IS!.
Ib Velike Ve«lelJe 7. maja. [Izv. dopis.] (P o v od en j.) Voda je pri nas tako nenavadno velika narasla, kakor se je oziroma domačih potokov najstarejši ljudje ne spominjajo. — V soboto in nedeljo 4. in 5. maja jo dež lil, kakor da bi bilo nebo odprto, in vsled tega so navadni potoki tako narasli, da bo ljudje, kaj tacega nenavajeni na szegedir.-sko katastre fo spomnili se in nekateri ce'o svoja stanovanja popustili.
In res je narasla Lešnica, Sejanca, Br-njaga in najbolj Pesnica pri nas tako strašno, da so te vede poleg podiranja zidanih mostov, razdrapanja cest naredile silno veliko škode na mlinih, da so celo hrame podkopavale, oziroma podrle, in sicer v občinah Sodinec, Se-nešič, TrgouČ, v Velikej Nedelji, v Lešnici in pri Ormožu.
Celo železnična proga je bila na več straneh tako poškodovana, da je bila komunikacija mej Pragarskim in Ormožem do <le-nes pretrgana; kedaj bode vlak brez ovire od Ormoža dalje vozil, se še ne ve, ker je velik most v Trrov:ci pri Središču tako raznesen, da vi hu velikej hitrosti, 8 katero se take reči popravljajo, ne bode mogel pred petimi dnevi zgotoviti se, kakor izjavlja sam želez niš k inženir. — Povprek je cela proga v vseh objektih tako poškodovana, da se težki tovon i vlaki morda še za dva tedna ne bodo premikali.
Pesnica, katera se tu pri Velikej Nedelji V Dravo izliva, je tako nenavadno velika narasla, da je celo našim vesnicam s preplavom pretila. Mi torej pomilujemo in obžalujemo sosednje vaBi kakor Cvetkovce, Oslušotce, Fer-min, Samuše, najbolj pak Možgance, Mezgovce in Dornavo, v katerih vaseh se je voda kar po hramih razlivala; tem vasem, kakor tudi Ferminu so prišli pijonirji iz Ptuja na pomoč.
— Največja škoda je na tukajšnjih koruznih njivah, ker ne samo, da je ves navoženi gnoj odplaval, je celo vsa rodovitna zemlja z njiv zbrisana, ter se na več straneh niti ne pozna, da bi bila kedaj tam njiva.
Iz tega se lehko povzame, da je škoda brezprimerno velika, torej upamo, da se bo vsled cenitve na to oziralo in pri davkih od-psavalo.
Kakor čujemo, so vasi mej Ormož-L;u-tomerom in OrmoL-Središčem tu Ji hudo obiskane bile, na okrajnej cesti so skoraj vsi večji mostovi poditi, cesta na več straneh raz-drapana, torej tudi njive zelo poškodovaue; natančnejih poročil boste morda iz Središča in Ljutomera dobili, ker je vredno, da se tak izvenredni slučaj zgodovini obrani.
Iz Ljutomeru 8. maja. [Izviren dopis] (Po voden j.) Žuga nam jako velika nesreča. Začelo je uže v soboto deževati, ter padal je dež neprenehoma, kot da bi ga s škbfi ulita!. Vsled tega je narasla voda tako, da so potoci in reke svoje struge zapustile, ter neusmiljeno drle po zelenih travnikih in obdelanih poljih. Cela ljutomerska razprostirajoča se ravan je podobna velikemu jezeru. V ponedeljek po noči t. j. 4/& je tako nara-stla voda, da je mnogo ljudij iz trdnega iu ekrepčevalnega spanja prebudila. Začeli so blizu vode stanujoči po noči na pomoč klicati. Od vseh stranij se je čulo kričanje ljudij, tuljenje živine in cviljenje živalij. Posebno Pristava je v največjej nevarnosti, kajti pri nekaterih hišah dere voda skoz okna ven in notri, in ljudsvo je zbežalo na strehe, ter pomoči kliče. Delajo se vse priprave, da reveže nekoliko rešijo ; brzojavili so tudi po pijonirje. Začela je vendar voda upadati. — Stari še tacega ne pomnijo.
Iz   ltek«» 7. maja. [Izv. dop.] Letos je obhajalo reško mesto stoletnico svojega pri klopljenja pod krono sv. Šttfana za Marije Terezije, ravno tisti dan pred cesarjevo srebrno poroko.   Rečanje so take dni vselej radi slovesno praznovali, ali ker so dali za to namenjeni denar Szegedincem, bilo je vse tako nekako tiho. Pri sedanjih razmerah mesta je na ravna stvar,  da Bi zastonj iskal mej magjar skimi in mestnimi mnogobrojnim i zastavami tudi hrvatske. Kdo bi dvomil, da Reka ne stoji na slovanskih tleh, ali osoda je tako hotela, da je prišla v magjarske roke in nare-d-lo se je tako,  da se je hrvaščina  po ita
ljanšfiini popolnoma izrinila. Tako, da Rečan, izimom naobražene, ne zna ni dobro hrvatski ni taljanski, nič pa magjarski; ali blaženi uradi so vsi magiarski. —
Na dan cesarjeve poroke storila je Reka zaradi Szegedincev malo manj, kakor bi bila lahko, ali priznati pa je treba, da Račan je pa le nnet za svojega ceRarja in tisti bedasti „irredentizem" do rdaj še nij priplul od one morske obali sem. —
V skupnem ministrskem svetu 1. maja sklenilo se je, da Inka reška ostane za zdaj ali „vorlt tifis" slobodna luka, kar je za drŽavo slabje,  ali Ručanje bi neradi drugače videli.
Iz mnogih krajev prihajajo tožbe zaradi slabega vremena in uže malo predolzega mraza. Stari ljudje govore, da tudi tukaj nij bilo uže tako dolgo trajajočega deževja in toliko kot leto?. Vsled tega je tudi malo hladneje ko druga leta. Prve dni t. m. tulila je silna burja, koja je vrgla nekoga slučajno pri morji biva-jočega notri, kojega so rešili; desetletni deček necega stotuika je bil tako silno vržen, da si je roko zlomil. Na G. t. m. napovedali so mornarji silen vihar, ali prav ta dan se je začelo prav lepo vreme.
V dve uri oddaljeno vas Grobnik fiel je G. t. m. davkarsk izterjevalec iz Bakra izter-javat zaostale davke. Pride tudi v hišo, kjer je bila sama gospodarica doma in po naključji imela ravno tisti Ča8 „iti v Rim". Brzo odšteje Bilnežu 40 gold., vse kolikor je imela, da bi se spravil. Ostane pa dolžna še 10 gl. katerih pa nij mogla dati, ker jih nij imela. Kdor ve, kako revno ljudstvo je tukaj, bode lahko izpoznal toliko večjo Burovost davkar-s-kega izterjevalca, koji je šel, rekoč ne bele ne črne v hlev, in hotel paradi zaostalega desetaka odgnati kravo. SoBedinja videča, kaj bo uprav za „Evine ure" neusmiljeno godi, pokliče Grobničke ženske, ker moških menda ravno doma n«j bilo, in srdite Grobničanke se vržejo na moža in ga nabije j o, da so ga krvavega in še majbeno živega domu pripeljali.
Magjarji imajo premajheno kavalerijo. Te dni je na Reki in v okolici vojaška komisija vse za vojsko sposobne konje poiskala in jih pobrala, kar se pa ljuden nič prav ne dopada, S'cer so pa Magjari baš tukaj zaradi konj slabo zadeli, naj bi ae bili raje spravili na istrske in primorske mule in osle. Menda jo vendar ne mislijo Barai kam udarit. Greben jim zelo raste.
latvice, kakor je prav. Pristopil sem, ter prav pohlevno začel:  „Mati, mati!" — „Kaj bi rad?" — „Malo mleka." — Rad sem ga pil, kakor zdaj  hladilno in peneče se pivo. In kako dober je bil mlečni Bok, kako slastno sem zajemal mlečno kašo!   Ko bi bilo po mojem šlo, vse jedi bi se bilo morale kuhati na mleku in polivati z mlekom. Zato sem pa tudi rad imel krave,  katere so mleko dajale. Izmej vseh pa mi je bila najljubša moja plavka. Šel sem na vrt,  natrgal poln klobuk mehke, zelene trave, ter jej nesel v hlev. Kako rada je pojela moj priboljšček, in kako hvaležno in proseče Be je ozirala na-me, ko več trave nij bilo in šel sem zopet iskat trave ali kaj dru-zega ljubej plavki. Tudi košček kruha, ki sem ga po hišnem redu dobil za malico, delil Bem radovoljno z njo.   Pa tudi ona je mene rada imela. Ne verujete? Zakaj pa se je vselej za mano ozrla, kadar sem jo po imenu poklical? Zakaj sem se jej smel brez skrbi obesiti na vrat, potezati jo za rog in vlačiti za rep. Vse
mi je dovolila. Na paši sem se celo vlegel dod njo, in nikdar Be nij prestopila, dokler sem bil pod njo, bojo se pohoditi me.
Skrbel Bem vedno, da je bila čista in snažna, — ona je morala biti najlepša mej vsemi kravami, kakor si zaljubljen mladeneč želi, da je njegovo izvoljeno dekle najlepše mej dekleti. Ako sem zapazil, da je hlapec kaj nesnažnega pustil na njej, česljal in drgnil sem jo sam, dokler sem zbrisal v.-ak madež z nje.
Veliko je bilo moje veselje, kadar je imela tele. Tudi njega sem rad imel; gleda in gladil sera ga po celo uro, in pogovarjal sem se ž njim — bo ve da po otročje, — le to mi nij bilo všeč, da bo je sesaje tako za letavalo in plavko v vime butalo, da je včasi kar nogo vzdigovala — revica. Karal sem ga in učil: „Tako ne smeš, to je tvoja dobru mamica, katera ti daje mleka, ti jo moraš lepo ubogati, mirno sesati, ne pa zaganjati se vanjo; dobri otroci svojo mater ljubijo."
Takrat še nij sem vedel, da bo tudi taki ljudje na svetu, kateri svoje matere ne spoštujejo, kateri njeno ljubezen z nehvale-žnostjo in hudobijo plačujejo, — takrat še nijsein vedel, da so ljudje na svetu, katerim je mati-domovina — molzna krava, katero molzejo in sesajo do krvi, in v katero se potem mesto zahvale še grje in huje zaletujejo kakor tele v kravo; tega nijsem vedel, pravim, b cer bi ne bil telttu nič govoril, molčal bi bil pa mislil si: Ti tele, ti neumno tele delaš tako, kakor pametni ljmlje-renegati.
Nekikrat imeli smo dve teletci h kratu. Neusmiljeni LLpec naredil jima je posebej v hlevu pregrajo, ter ja ločil od druge živine, da ne bi skakali po hlevu po telečjej navadi. Kadar sem pa vstopil v hlev, jela je plavka mukati in mi tožiti, da so jej teletce vzeli, in njena tožba mi je segala v srce. Šel aem in spustil sem zdaj eno zdaj drugo tele k materi-kravi, da se ga je nagledala in nalizala, mej tem, ko je sesalo,  pozabil  pa nijsem dajati
Tukajšnji sašaško-reški list „Sloboda" je tožena ziradi nečega članka zoper governa-torja in bo baje plačala G00 gld. kazni — ako bo imela 8 čim. V zadnjih listih se izraža nekako nelepo in nezadovoljno tuli proti češkim profesorjem na zagrebškem vseučilišči in pravi „da bo kmalu čas prišel, ko bolo mogli Hrvatje vsa profesorska mssta tam posesti.....
Ic Knprcza v Bosni 24. aprilu. [Izv. dop.] Cesarjevo slavnost je obhajala tudi naša mala posadka svečano. In kakor vsa Avstrija, tako je hotelo tudi prebivalstvo novo pridobljene dežele Bosne pokazati udanost flvojo in zvestobo do presvitlega monarha, in to na tak način, da mi bode ta dan ostal v vednem spominu.
Jeden dan preje je prišel fra Pavo iz Otinovc k nam, proseč, da bi smel na dan Blavnosti slavnostno mašo brati. Župnik je osivel častitljiv starček, nosi velikanske brke, in zmirom samo domačo bosensko nošo. Mi smo temu gospodu obljubili, da bode k maši prišla tudi vsa kupreska garnizija.
Dne 24. v jutro sem nekako slaba volje VBtal, kajti večni telegrami, hišna preiskava-nja ia jednako me je tolikanj utrudilo, da sem malo spal, skoraj nič. Ob 7. uri mi pride sluga povedat, da roma brezštevilna množica ljudstva v Otinovce k maši, nknpram se bode ta pričela Se le ob 10. uri. Na nebu so Be zbirali črni oblaki, na vrhovih gora, ki bo se zdaj in zdaj prikazali izpod oblakov, videl se je iz nova zapadli sneg, tla bo bila vsled dežja popolnoma razmočena, in v takem potu je bilo treba iti dve uri daleč v Otinovce, ker tamošnji župnik je poslal nam glaH, da bode nas z mašo čakal. — No, idimo tedaj.
V farovži v Otinovcah nas je pozdravil meni neznan fra Joso, ter so3ed moj fra Ivo. Staremu gospodu je bilo videti na obrazu, kako se je veselil, ker smo prišli. Zdaj smo pili še VBak svojo črno kavo, katerej se člo vek v Bosni ne more izogniti, povili vsak bvojo cigareto, in potem odrinili k nepozabljenej maši.
Farovž leži ob gori, v dolini poleg potoka in obraščena z drevesi stoji lesena cerkev. — Pričel je sneg iti. — Pred cerkvijo gnjetlo se je vse polno ljudij v rdečih turba-nih, belih cglavoih rutah, zadaj pak posadka iz Kupreza, — 34 celih mož. Ko smo Btopili iz farovža, vidimo 2 Bošnjaka z dvema zastavama pred soboj, —  kaj   pomeni  to? Prve
jima otročjih naukov, posebno, kadar nijsta hotela prostovoljno nazaj iti.
Preživela sva s plavko več let srečna in vesela, kar naenkrat stopi mej naji osoda, tei naji loči. Šel sem v središče Slovenije učit ae — nemškega jezika.
Ko ae vrnem prvikrat domov, grem v hlev, da pozdravim plavko, a plavke nij. „Kje je plavka?" tečem vprašat mater. — „Prodali Bmo jo v semenji." — „Pa zakaj ste ravno plavko prodali?"
„Stara je bila, in staro kravo rediti ne vrže."
„Uboga plavka tega pač nij zaslužili, da mora na stare dni proč od hiše. Bog ve, kako hudo se jej godi, ako je sploh še živa," pravim žalostno.
Najrajši bi bil spustil jok, a sram me je bilo, in nijsem hotel dati povoda, da bi se reklo: „Kako je še otročji! Za v ako reč Be joče."
(Dalje prih.)
cerkvene zastave bile so, in te bodo denes v večni Bpomin Blavnosti blagoslovljene. Ali kakšne so bile te zastave! Čisto priproste navadne žepne karirane rute, po barvah skupaj Rešite na navadnih palicm 8 križem !
Ziajci Re je pričel „sprovod" proti cerkvi pomikati: naprej oni dve zastavi, onadva fratra, garnizija. Pred cerkvijo nas je čakal cr. župnik v ornatu in z blagoslovljeno vodo. Cerkev, natlačeno polna pri tej priPci, je revna, jako revna. Ničesa n6ma. Znamenito pak ie, kako Be je ljudstvo v cerkvi uvratilo Pri nas doma je navada, da bo na jednej strani moški, na drugej ženske in pred altar-jem otroci; tudi je v cerkvi pri nas ona sveta tihota, iz katere izvira znani pregovor o „cer kvenej miši". Tukai ie to vse drugače! Spre daj možje, zadaj ženske, govori glasno vse navskriž; Ivo pokliče Ili jo, Marko ima nekaj važnega Jovi povedati, vse je neprisiljno in — naravno. Tudi fratri govore mej soboj pri oblačenji kar glasno.
Slovesna maša se prične. Župnik je najprej ogovoril množico, jej razložil pomen tega dne in blagoslovljenja zastav, potem pak bo zapeli „te deum" — naši fantje vojaki, ono zahvalno Btaro pesen, ki se Čuje pri nas doma pri vsakej prilici. Ta improvizirani pevski zbor pel je tudi mej celo mašo. Pri „gloriji" ter „evangellju" je dajala kupreska posadka „salve". Ali kaj je to ? Pri „povzdigovanji" jelo je vse po cerkvi kričati z razprOBtrenimi kvišku rokami: Bože po-miluj nas! Po „povzdigovanji" pak naenkrat reče jeden izmej župniku blizu stoječih: „Ali čemo zapeti?" „Da," je odgovoril ta. Na to pak zapojć možki jedno kratko melanholično pesen; ko so ti nehali, začele bo ženske isto peti, in tako bo je dolgo ponavljalo. Ali soditi nij, da je to petje nelepo, priznati moram celo, meni se je dopalo in vzbudilo neka kov poseben čut, — rekel bi celo, da iz teh glasov se čuje tožba, žalost, podjarmljenje, nemoč.
Po obhajilu se je pričela pridiga. Župnik se pri altarju obrne k narodu. V uvodu opisal je nekoliko zgodovino Bosne, da so pred 462 leti preplavili deželo Turci pod svojim pro kletim krvoločnim M u ratom II.; omenil, kako so „prokleti Turci" bosenski narod zatirali. „Ali" — tako je nadaljeval — .naposled se je vzdignil plemeniti vladar, uslišal naše proš nje, prijel za meč, poslal v Bosno svoje ge-generale, oficirje in vojsko, ter nas osvobodil. Denes praznjujemo 25 letno slavnost te^ja plemenitega vladarja, neka živi!" Trikratni „živio" zagrmi mej narodom v cerkvi. „ Živili pak tudi njegovi generali in oficirji!" in zopet je narod glasno viknil v cerkvi trikratni „Žjvili". Isto tako so nazdravili cesarjeviču Rudolfu z glasnimi „ž vio"-kl;ci, in naposled obrne se župnik k poveljniku naše kupreske posadke ter Jakliče: „Neka živi Bog našega kapitana", in strahoviti „živio" zavril je zopet po cerkvi. Potem je župnik svoj govor nadaljeval. Opi-saval je zbranemu naroda velike Blavnosti, ki se vrše te dni v prestolnem nustu avstrijskem na Duoaji. „Ves dan se strelja s kanoni, generali in oficirji so v paradi, godbe svirajo, tako je lepo, da si vi tega na morete še do-mišljevatih, rekel je župnik. Koncern pak reče: „Po maši sme bi privoščiti vsak jeden kozarec rakije, tuli kolo smete plesati, ker denes je slaven dan".
Po maši smo se zbrali pri Župniku k obedu, pri katerem so jedila hitro drugo dru-zemu sledila. Starček je pogostil izvrstno tudi
celo kupresko posadko, kar je je bilo prišlo k maši. —
Zunaj pak je narod plesal „Kolo", ako-pram je lilo kakor iz škafa, in enolično se je slišal iz vrste plešočih namesto godbe: „podaj ruku, primi ruku".
Domače stvari.
— (Sokolova deputacija) k cesar-jevej slavnosti v Trstu pri sv. Ivanu odpelje Re z vlakom denes zvečer ob 9 l/j uri iz Ljubljane. Oni „S>koli" ki se miale udeležiti tega iz'eta, naj pridejo denes zvečer v „Sokolovo" telovadnico točno ob 8. uri, od koder bodo notem skupno otšli na kolodvor.
— (Požarna straža) ima jutri ob V«7 zjutraj glavno vajo.
— (Ubit.) Včeraj zjutraj so našli črev-ljnrla Ilolzmana iz Spodnje Šiške na južnem i/hodu L*termanove aleje ubitega. Imel je veliko rano. Mrtvec je bil v bolnico prenesen, preiskavanje ae je začelo.
— (Ljubljanski porotniki) bo pred-včeranjem 'JGletnega Josipa Modica uboja krivega izpoznali, in sodnija ga je na pet let ječe obsodila.
— (Koncert Gerbic-Karinger) v četrtek je bil jako slabo obiskan. Koncertan-t-nja gospica Karingerjeva nastopi — ali sobana je bila še  zmirom tako  nekako čudno — preveč prazna, prostora je od zadaj in na galeriji toliko ostajalo, da bi  bil človek najraji kar vskliknil: „oj sam, kako sam!" — Ne samo,  da se s takim zanemarjenjem na naš»'j narodnej strani umetniška ljubav v dan-denes povse  raaterijalnem času zatira v mladih prsih, nego to je na protivnej strani tndi grda, črna nehvaležnost nasproti koncertanta F. Gerbicu. katero morejo pokazati samo nemška gospoda ljubljanska. V onem takozvanem filharmoničnem društvu je rešil nedavno gospod Gerbie nemško gospodo iz stiske, — ali ko je dajal ta koncert, pokazali so mu ostentativno vsi hrbet — kje je noblesa? Izmej te gospdđt je bil jedini navzočen g. A. Nedvči in še dva druga gospoda. — To zdelo se nam je primerno v obče omeniti; sicer nam sili v pero še nekaj druzega,  koliko zaprek  se je pred koncertom  delalo  namreč  od  strani nekih nemških (?) gospodov, zaprek malostnih, izvi-rajočih iz golega aamoljubja, same zavisti in manijskega  privilegiranja, — a o tem mol-č mo. — Vtis,  ki  ga je napravil koncertni večer na poslušalce, je bil ugoden. Nekatere izmej osem  točk so poslušalca zadovoljevale, nekatere  ga bolj   oživile,  a druge ga tudi navdušile.   Gospica Karingerjeva, stara jedva 13 let, kazala je na  glasoviru  v povse klasičnih kompozicijah izvrstno tehniko in spretnost; najtežje pasaže je zmagovala kar igraje. Ugajalo bi  pak gotovo vsem bolj,  ko bi se Chopinova „Prelude"  ne bila  postavila na program.   Igralec ie mora  umisliti v razmere Chop novega  življenja,  on  mora uganiti in zadeti u;egova čutja, sam mora biti idealist ljubečegi  srca,  potem  bode igral to „Prelude" dobro, in Begalo bode njegovo igranje te točke poslušalcu v srce.   To pak se vse od gospice Karingerjeve zdaj še ne more zahLevati, kajti dete je še, ia njeno mišljenje nij še neodvisno.   Marljivost bodoče umetnice je Izbrano občinstvo živahno priznavalo. Dobro srečo jej. — Gospod Gerbic je umetnik, kojega glas poslušajoče občiustvo kar očara, in katerega ou popoluoma ima v svojej oblasti. Sodimo,  da uam preostajejo vse druge opo-
menja o petju tega tolikanj iskanega umetnika, ako povemo, da ga je občinstvo pri nastopu Vsake točke  pozdravljalo z /i v ali n in rokop^e skom  in „živio" - klici,  in to ponavljalo ob konci vsake ptsui.   In čitalniAki puvski zbor? Ta „je koval vroče železo", kajti sUlcn zbor flteje zdaj 00 mož, — a moj ttnii nij res no-bednega statista — in i/.mej teh je nastopilo jih 53 v koncertu s „Križari ;  silno glasno odobravanje po izvrženej  tej  točki je svedo čilo, da si je pevski  zbor čitalniški pod vod stvoru vrlega svojega   pevovodje g. Valeute pridobil  nove lavorike. — Mej navzočnimi je bil tudi deželni predsednik gospod Kalima.
II —a.
— (Iz seje družbe kmetijske 4. dne t. m.) Sejo prične predsednik baron AVurz-bach s tem, da s toplo besedo obžalovanje izrazu je o izgubi gosp. Petra Kozlerja, ki je mnogo let bil jako delaven ud ctntralnega odbora in družbe podpredsednik; — odbor žalo vaje pritrdi govoru predsednikovemu, dr. Blei-we.'s pa izroči pri tej priliki odboru precej obširni in s podobami razjasneni rokopis o umne j napravi  vodnjakov („Ueber das Sammeln, Erhaltenjjund Kmnigen des Trinkvvaa-ser3 und iiuer die Anlage der \Vasserbebal-ter nnd Cisternen"), ki mu ga je ranjki go>p. Kozler pred nekimi meseci izročil, in predlaga, naj se ta nadim Kraševcem in drugim vode potrebnim deželanom koristni poduk natisne v .naznanilih" družbe kmetijske. — Poročilo viteza  Schneid-Treuenfeida, ki je z grofom Barbotom vred zastopal družbo kmetijsko kranjsko pri skupnem poklonu vseh avstrijskih dru-Žeb o srebrnej poroki cesarjevej 22. dne m. m. na Dunaji, se radostno vzame na znanje, knjižice pa, z govorom grofa  Coroninija, pt slane odboru od družbe kmetijsko dunajske, se razdelijo odbornikom. — Obširna razprava se je sukala okoli dopisa si. ministerstva kmetijstva od IG. dne m. m. zadevajočega žetevno statistiko od lanskega leta;  sklenilo se je, dotična pojasnila dati ministerstvu. — Naznanilo ministerstva kmetijstva o nekaterih premem bah vremenskih telegramov za leto 1879. naj ne izroči uredništvu „Novic"  s prošnjo, da ga objavi v svojem listu. — Dopis c. kr. deželne vlade od 30. marca t. 1., s katerim se c. kr. okrajnim glavarstvom ukazuje strogo nadzorovanje nad tem, da se postava o varstvu kmetijstvu koristnih tičev točno izpolnuje, se je zadovoljno na znanje vzel. — SI. de-delni odbor je družbi knietijskej poslal 100 gl. s hvalevrednim naročilom, naj to svoto obrne za darila (premije)  marljivega in vspešuega pokončevanja sadežem škodljivih mreesov; ob enem je pa centralnemu odboru tudi izročil 50 iztiskov deželne postave od 17. junija 1870. leta o pokončevanji gosenic, metuljev, broščev i. t. d.   za razdelitev družbenim podružnicam. Ker pa se s 100 gold  ne morejo vsem darila nakloniti, ki bi jih morebiti zaslužili, je odbor sklenil, obrniti se za blago pripomoč o tej zadevi še do kranjske hranilnice, ki je leta 1873. za premije pri pokončevanji hroščev družbi kmetijskej izročila 300 gold. — OJgovor c. k. finančne direkcije, da prošnji družbe kmetijske za zaželjenu naznanila o davkovsk:h ek-sekutorjik ne more zadostiti, se je na znanje vzel. — Prošnja vodstva ljudtke šule v Ore-heku za denarno  pomoč o napravi šolskega vrta se nij mogla uslišati, ker odbor za le tošuje leto še nij nikakršne državne podpore dobil, — isto tako prošnja A. Bubiča v M. ne, izdtiteij uu urcui^k Josip Jurcic.
ker družba kmetijska nij v stanu, vsacemu pogorelcu sadnih dreves darovati, in jc to izjemno le pri Kompoljcih storila, katerim je grozni požar drevje velike vasi uničil. — Mariji vej Bvilorejki grcfiaji M. se nij moglo po streči a semenom sviinih ČrviCev, ker družba za svilorejo nij nikakršne subvencije prejela, tedaj si tudi nij semeia naročila; odbor je tedaj gr«. litiji svetoval, obrniti se do svilorej-uega poskuševalitča v Gorici. — Ker je odbor prejel >z Tr.denta naročeno posodo, ki se B telečji dojnik" (Killbertiiioker) imenuje, ga zdaj vsak lahko ogleda v pisarnici družbe kmetijske ; pozneje pa se pošlje v Bohinj predstojniku kmetijske podružnice gosp. župniku Mesarju za posknšnjo. — Za uda diužbe kmetijske je bd sprejet gosp. Antou Požar, učitelj in župan v Knežaku. — Prvi natečajni spis za Schueid-Treuenfeldovo darilo je odboru do-štil G. dne t. m. — Po naznanilu gosp. odbornika Seuniga se je nakupilo nekoliko ple menske goveje živine muriškega (Milrzthaler) plemena na Štajerskem, katera 86 bode v Ljubljani prodala drugo soboto, to je, 17. dne t. m.
Razne vesti.
* (Zopet kuga?) Iz Peterburga se te-legrafira 8. t. m., da so v Aitrahanu zopet pokazali se posamezni blućaji tifusa z bulami. Vlada je proti temu vse potrebne naredbe stvorila.
* (Usmrtenje nihilista Dubro-vina.) Dne 2. t. m. je bil vPeteiburgu usmrten bivši lejtenaut Vladimir Dubroviu vsled hitrega vojnega soda. Denunciran kot nibihst in zarotnik, nij se hotel dati zapreti, temuč je tesko ranil z nožem dva policista. Našli so v njegovem stanovanji razna pisma zarotnikov.
* (Čudna prošnja.) Neki ogersk do-služen vojak iz polka „nadvojvoda Josip", iz Sarkada doma, je vložil, kakov „Nagyvaradu poroča, prošnjo do cesarja, naj ga da Nj. Ve ličanstvo n a j m 11 o s 11 j i v e j e v dvoru Veliko varadinske tvrdnjave ustreliti, ker ne more več delati, vojake je doslužil, a v Bosni ga nij hotela kugla zadeti.
Dunajska borza 9. maja.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Onotni dri. &oig v bauku volti .	. 66		75 ki
.aotiii drž. dolg v srebru   , .	, b7	n	30 .
'lata ran-a........	. 79		10
			25
Vkcije nArodne banke   .   . ,	. 82-2		_
		|	7.S j
.o.idon.........	. 117	n	F>0
■»rijbro.........	_		_
i .ipoL.........	9	n	38'/, !
3 kr. cekini ....	5		51
• -l-tviif   T)Hfk •			H l
Kupcem z vinom in krčmarjem.
Izvrstna, popolnoma nova
priprava za precejanje vina,
ki no pusti nič kaleša in sc vino popolnoma sčisti, je na prodaj za 3f> gold. pri
Albinu Slitscherju,
trgovina se špecerijskim blagom, (11)1—3) v Ljubljani mi dunajskej cesti St. 9.
I
'JTaiJcl.
9. maja:
Pri Slona x Rastreuz iz Novega mosta. — Abel iz Dunaja. — pl. Garzaroli iz Trsta.
l*xi Maiicu; HI nt ti iz Dunaja. — Peger iz Linca. — Stime is Dunaja. — Fink iz Gradca. — Fritsche n Kočevja. — Entremont iz Dunaja. — Cohn iz Gradca.
Padarska oM
v lesovi, razpisuje se do Konca inaj-iiilia t. 1., skopčana s nagrado 150 gold. proti prostemu zdravljenju siromakov, s prostim stanovanjem proti zdravljenju poslov v gradu, s pravico, da sme imeti lekarnico, cepiti koze itd.
Prosilci slovenskega narečja zmožni, imajo prednost, in naj uložijo prošnje prt
c. k. okrajnem glavarstvu v Ljutomeru.
(211—1) Premerstein 1. r.
i Premeščen je.
; Mestni Zuravnik, mL in cliir. ir. Franc Illner,
ti
i
X magister porodničarstva,
1 stanuje v Slonovili ulicah št. 52,
* v 2. nadstropju, (aio—i)
■ poleg kavarne »pri slonu", tor ordinira od 8.
£ do lJ. me dopoiudnc, in od S), do 3. uro po-
■ peludno ; uboge brezplačno.
V teku 30 let potrjeno.
Anaterinina voda za usta
po .T. Ci. l>o|>i>-n,
c. kr. dvorni zdravnik za zobo na   ttuit4M.fi,  Statlt,  liogncrgasse 2.
Boljša od vseh dnuih ustnih vod kot pre-servativ zopor zobno in ustne bolezni, da no gnjijo in so no inajejo zouj,', ima prijeten duh in okus, kropi zobno meso, t« r ju izvrstno sredstvo za Cisčonjo zob.
Da si to priljubljeno, neutrpljivo ppt* pravo morejo proskruou vsi krogi, so so vpeljale steklenico razdenih volikostij, namreč: velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld., mala po 50 kr.
Anaterinina pasta za zobe,
za snaženje in obvarovanje zob, za odstranjenje slabega duha in kamena na zobeh. Cona stekionej puški 1 gld. U;j kr.
Popp-ova aromatična pasta za zobe,
najizvrstnoje srodstvo za gojenje in obvarovanje notranjih ust in zob. Cona za kos 35 kr.
Rastlinski zobni prah,
čisti zobo, odpravil« zobni, kamen, in povrAjo zob so bolj in bolj beli. Škatljica velja ti3 kr.
Popp-ova plomba za zobe,
s katero si moro vsakdo satu napolniti votlo zobe. (37—4)
Aromatično mediciniČno milo iz zelišč
za olepšanje in oboljsanje polti,  in skuSona zopor vse nečistote na polti;  v započatonih izvirnih zavojčekih a 30 kr.
V blagovoljni pozor!
V lavantVO proti ponarejanji so p. n. občinstvo opozoruje, da jo na vratu vsako steklenico auutcriuiue utttiie vode bram-beuo znuuieujo (firma llygea in anateri-nini izdelki) kakor jo pri vsakej steklenici tudi vnanji zavitek, na katerem jo dobro vidljiv voden tisk, diž:ivni orel in iirina.
Zalogo Imajo v I^jnt>l jinii, vso lekarne kakor tudi gg. Ant. Krisper, Kd. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmitt, V. l'etrićić, L. 1'ir-kar, P. LassHitc, Terček in Nekrep; v Postojni: J. Kupferschmidt ; v »k O fj e J Loki: C. Fabiuni; v Koče v j i : J. Braune; na Krškem: F. liomches; v 1 d r i j i: J. \Varta; v Kranj i: A'. Šarnik; v Litiji: Muhlaetizel, lekar; v Metliki: Matterjevi nasledniki; v Novem mostu: D, ltizzoli in J. liergmann ; v lt a d o v 1 j i c i : A, lloblek; v Kamniku: J. Močnik; v O r n o m 1 j i : J. lilazek; v Vipavi: A. Deperis.
WAS S
d i e
f i en^rbe rg - L^u g ut-.Fabri^s n i e^d e r;ldjg^x |M>J^L5IN^BRXsgHNE^i^X-
Salide Firmen als Tertreter mim\l
jUaecuuia iu Buta pNj'roi'ic tiskarne^,