201. Štefka. Trst, v četrtek 21. julija 1904. Tačaj XXIX. W Izhaja. Tg.ik dan * i cb nedeljač is praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ori zjutraj. tnaen« številke se prodajajo po 3 movč- (6 Btotmk) * »nož h tnba?arnah t Trstu is okolici, Ljubljani, Gorici, Ol ji, Krsnju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrefini. Novemmestu itd. la naročbe sprejema oprava lista „Edinost", I a Kailn plccel« st/. 7. — Uradne are »d 2 pop. do 8 zvečer. •*m igiaiom 16 su>tink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaČi oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 870. Edinost Glasila političnega društva „Edinost" za Primorsko. politi V edinosti je moč I Naročat r a znaša sa vse leto 24 kron, pol leta 12 fcron, 3 mesece 5 krom. Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne o»x»; Vai dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. NefraakoVMV pisma «e ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo litte. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca £tv. z t Poštno-hranilnični račun št. 811.652. (Brzojavne vesti.) Iz Por t Arturja CIFl* 20. < Reuterjev b:ro). Včeraj poln ludne j- dospela semkaj neka džunka z 8 Rusi in 50 K tajc., ki so z pustili dne 14. ulja Poit Artur. Rusi asu hoteh dati nikako h pojasnil, a K ta ei to izjavili sledeče : I)3e 11. in 12. juli;a eo zavzeli Japonci 8 i-4.000 možmi eno utrdbo na vztočni strani Port Arturja. Trdi preden to zamogii debiti f jačenje, -so Rusi zajeli vso japonsko četo ter zažgali m: ne, v sled česar so bili vsi Japonci usmrteni. Kitajci so fo tudi sporočili, da je neka ruska torpedov ka v noči * d 13. t. m. napadla blizu Port Atturja japonsko lrgovsbo ladijo, iret^, da i - a^oetka trar spe rtta ladija. Vel ko število Kitajcev nahajfjočih na ladiji, je utonilo. Možtvo obstoječe iz Evropejcev ter mnogo Kitajcev so rešili Rusi. Iz Dačičava. — Položaj nespremenjen. LONDON 20. »Reuterjev biro« je prejel dne 18. t. m. iz Dačičava poročilo : Položaj je nespremenjen. Ruske čete ee nahajajo 15 ali 20 vrst od tukaj. Včeraj b© je vršil mali boj med sprednjimi stražami. Sicer so Japonci popolnoma mirni. Ruski izvest telji :»oročajo, da so se umaknili Japonci proti jugu. Izkrcavanja japonskih čet. LONDON 20. »Dailv t'hron ele« poroča iz lokava : General Oku pričakuje v Kai-pingu pomožnih če^, ki se izkrcujejo ped zaščito sedem japonskih kr.žark. Tu ii severno 4 Port Arturja so se nedavno izkrcale čete. ekem tega tedna je pričakovati važnih dc-; d kov. Kura ruskemu rublju je baje pade!. Reka Liao zaprta? — Rusi v severo-vztočni Koreji. LONDON 20. »T >meec je zvedela včeraj iz Tokija, da eo oaje ti i japonske uniče-valke torpedov zaprle reko L ao, v kateri se uahaja ena ruska križarka in ena ruska ničevelka torpedov. Glasom drog h p.' r^čd, •ti jih je prejela »Times« iz Tokija, gradijo iusi v sever&o vztočni Koreji po a in premo--tujejo reso Tumen. Tudi delajo sicer priprave, iz česar se da sklepati, da pridejo tja veči oddelki čet. Jar v Novgorodu. Nagovor na polk. PETROGRAD 20. Kakor poroča vče- aršnji uradni list o inspiciranju viboržkega i k a v Novgoroču, je car v svojem nago- PO D L ISTE K. 32, Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. VIII. »Id prišla je vojna;*) tujci so želeli nam rtnago proti azijskim bnrbaroin, jaz pa, do intčin, Rus, želel sem ruski armadi pogubo, a če je m^žco vsej ru*ki državi pog:n. 'r;e a eo prva poročila ; name niso napravila obe nega vtiss. Vendar sem jel počasi gie-iti na konec : tu je bilo sto mrtvih, tam •*cč, tam eo padli celi polki uničeni od sj-ražaega ognja. Mesto veselja nad zmagami, a je počasi tiha tuga [skezi sveto Rusijo ; ga bilo kmalu kraja, kjer ne bi objokovali, sinu, brata, očeta... »Tedaj pa me je prešinila žalost ; žalc-al sem nad temi tisoči, jhrabrih ruskih ju« • kov. Bdo je sladko, prijetno čuetvo, pri-□o kakor nikdar poprej, prvič sem imel 2 s svojo domovino iste občutke; oba sva 'ovala nad padlimi. »In prišla je osa etrsšna Plevns, ki nas pretresla, ki je oslabita vse na«e sile in , ki je fet >nla, da so nam tu^ci posme- *) Misli se ns vojsko leta 1877.78. s Turki. p. izd. voru na častnike izrazil nado, di si bodo isti v vztočni Aziji na vsak način pridjbili zahvalo in priznanje vladarja ter se bodo skazali vrednimi imena, ki ga nosijo. Vojakom je želel car, naj bi se po dovršenem boju zdravi zopet povrnili v domovino. Dar Ke ksholmekega polka PETROGRAD 20. Keksholm ki polk huearjev telesne garde Fran Josip I., ki je nedavno praznoval 195-obletnic > svojega obstanka, je poslal admiralu Sbrvdlovu 1000 rubljev v vojne svrhe. Vladivoatoška eskadra na pohodu. TOKIO 20. (Reuterjev biro) Z ozirom na semkaj dospela poročila, da je vladivo-steska eskadra plula skozi ožino Cugaru, je opozorila vlada na to uradno vse trgovinske ladije, ki izvršujejo promet na vztočni obali. Ladije eo se brzo zatekle v pristanišče. TOKIO 20. Ruska vladivoatoška eskadra je popoludne pustila na svobodo vae japoneks ladije, ki jih je zaplenila ter odplula proti severu, a zasledovala jo je japonska flotila torperiovk. Veliki knez Boris. PETROGRAD 20. Ruska breojavna ageatura je prejela včeraj iz Potrograda sledeč j brzojavko: It Thavuana je dospela vest, da se je Boris VladimiroviČ vdeležil boja dne 10. t. m. Vehajvej. BEROLIN 20. Poročilo »New Jork-He-ralda«, da odstopi Angležka Veihajvej Nemčiji v svrho. da bo imela Angležka svobodno roko v dolini Jangee, ee od meredajne nemške strani prekiicuje. Tri ruske križarke v Tihem oceanu. LONDON 20. »Rauterjev biro« je prejel danes iz Tokija brzojavko: Ruske kržarke »Rossjs«, »Rjurik« in »Gromoboj« so plule skozi morsko <_ž no Cogaru v T:hi ccean ter eo dottkle vztočno od ožine neki japonski parnik. Kaka osoda je zadela parnik ni znano. Zaplenjen angležki parnik „Ma-lacca". PORT SAID 20. Parnik »Malacca« je dospel danes zjutraj semkaj. Razvil' je rusko vojno zaetavo, a zapoveduj mu ruski kapitan ru^ke vojne mornaric?, ki ima seboj 4 častnike in 45 mornarjev in kurjačev. Možtvo »Malacca« je bilo proglašeno vojoimi ujetniki ter mu je bilo zabranjeno vsako občenje z obalo. Angležkemu kapitani'., ki je protestiral proti postopanju, se je zažugalo z zaporam. Časniki nadaljujejo razpravljanja o zaplemb parnika »Malacca« v najostrejih hovali češ »niti jednega turškega gnezda ne morejo vzeti«. Z upom iu strahom sem hlastnil vsak dan po novinab. Z grozo sem jih odložil : zipet toliko in toliko mrtvih, a Plevna še tt ji in bluje smrt na ruski tabc r. Pred tnalo meseci bi vriskal veseljp, sedaj pa sem bil žalosten do smrii. »Tudi Plevna je padla, turška moč je bila zlomljena, Turška je ječala v prahu pred Rusijo za mir, tu bi prišle Nemčija, Anglija in Austrija ter ogoljufale zmagovalno Rusijo za sadove zmage na zloglasnem bero-linskem kongresu. Anglija je dobiia bogati Ciper, vi Avstrijci prostrano Bosno, mi pa, mi, ki smo žrtvovali tisDČe in tiso'e junakov smo se morali zadovoljiti z razpadlim Karsom in par vasmi ob izlivu Dunava. »Ssdaj sem jel živeti sam za se ; mnogo sem čital in mnogo proučil. Spoznal sem, da ni pri nas tako hudo, kaker so mi oni kri-čači vbijali v glavo. Res da ni ntš narod popolnoma svoboden, a kaj za to ? ! So li mar drugi bolj ? Ali obstoji svoboda v tem, da se voli vladarja vsako Četrto leto ? — A to in podobno si ti, dragi moj Vanja, meni, zaslepljencu dokazoval že pr^d peti mi let!. »Pred dobrim pol letom sem se odpravil na potovanje v iusko Azijo, in tu so se mi izrazih. Petrt grajsko poročilo, da bo »Malacca« odpeljana v Sebastopol, smatra se kakor namen Rusije, ki hočs zanikati nevtralnost Dardanelov. »Standard« piše, da pričakuja narod, da urad za zunanje stvari podvzarue druge vspeš-neje nego-li diplomatične mere. »Dailv Telegraph« meni, da je vzbudila najnevarnejšo preporno vprašanje glede na mednarodno pr^vo. Narod more popolnoma zaupati markiju of Landsto\vnu. LONDON 20. Glasom brzojavke dospele Llovdu, o oblasti v Port Saidu zadržale do nadaljnih odredb parnik »Malacca«. - LONDON 20. »Reuterjev biro« je zvedel, da so bili potniki »Malacca« odvedeni na parnik »Marmora«, ki je tudi plul proti vztoku, in je tudi lastnina društva »Penin-sular and Oriental«. Predsednik tega društva Sir Thomas Sutherlan je Reuterjevemu biro priobči), da s) mu vzroki zaplembe popol noma neznani in da mu je nemogoče tozadevno izraziti svoje mnenje. Brzojavne vesti. Iz Armenije. CARIGRAD 20. Nova poročila konzulov zatrjajo, da je v sandšaku Muš vse mirno in da ee nadaljuje z razdeljevanjem živeža in semeD, če tudi v nezadostni meri. Po teh vesteh vlada povsem sandeaku mir. Z Balkana. CARIGRAD 20. D< mob lizaoija redifnih bataljonov v ekopeljskem vilajetu je skoraj popolnoma dovršena ter ee bo tudi v drugih vilajet h izvršila č m prej. Obletnica smrti Leona XIII. RIM 20. V cerkvi sv. Petra je bila slovesna zadušnica za Lsona XIII., katero je opravil kardinal AglitrJi. Pa^ež Pij X. je opravil ob provizoriSnem grobu Leona XIII. kratko molitev, potem ko je dal tbsolucijo ob katafalku. Svečanosti eo prisostvovali poslanika Avstro-OgrBke in Španske, tajnik franeozkega poslaništva, odposlanci Pruske, Rusije in bavarske, mnogo kardinalov in velika mnež ca vernikov. Francija in Vatikan. PARIZ 20. Kardinal Vincencij Vannu-telli, ki je potoval včeraj preko Pariza v London, je Botrudniku »Gaulois«, ki ga je spremljal v Boulogne izjavil, da ni kurija nikakor kršila konkordata. Papežu se vendar ne more kratiti prav.ca, da zamora tudi brez posredovanja nuncija v Parizu in francozke vlade pozvati v Rim škofa, ki je zašel na kriva p ta. Francozka vlada je mnogim škcfjm odtfgaila plačo in ikdar nni mislila oči šele popolnoma odprle. Vstopil sem v Sibir jo in videl, da to ni ona dežela kjer se čuje ro'ljanje verig in žvižg bičev, jok in škripanje z zobmi, ledeni zemeljski pekel, kjer muči vlada svoje sovražnike do smrti. Videl sem, da je to bogata v svojem južnem delu Indušta, rodovitna zemlja, kjer je, seveda, radi divjakov in brodnikov ekoro vsak korak brez orežja nevaren, ki pa gotovo postane se kedaj Bred Š5e, moč in meč Rus je. Prišel ""em v Nikolajevsk in videl tam naše glavno pristanišča ob edinem morju, ki nam ni zaprt?. Led nam je štrlel nasproti prav do luke. Žalostno sta ležali tufcaj dve ujeti, stari križarki ; ruski orel bi bil vrtd poletel ponosno naprej v sinje morje, pa bil je ukle-njen, zaprt v led. Potem pa sem dospel v Vladivostok, majhno meatece, ki se pa hitro razvija. Na pol južno nebo razpenjalo se je nad menoj; morje je bilo svobodno in le posamične ledene plošče plule so po njem. V luki je ležala majhna nova topnjača ; ruska zastava na njej je plapolala ponosno in samozavestno, nos ladije pa je bil obrnjen proti jugu. Tudi jaz ssm se obrnil proti jugu in videl tsm bodočo nalogo Rusije. »Tja daleč razteza se silno, mogočno, kitajsko cesarstvo, na zunaj trhlo, slabotno, izpodjedeno. To spada k Rusiji in edino-le k Rus ji I Ali naj S9 tega cesarstva polasti na to, da bi se glede tega koraka sporazumela z Vatikanom. Mislilo se je, da ne bo papež imel iste naklonjenosti za Francijo, kekor njegovi predniki. Za Rim in za papeža je Francija še vedno velika in ljubljena Francija. Y stvari škofoF t Dljona In Lavaln. PARIZ 20. V tukajšnjem ministerskem Bvetu je priobčil minister za zunanje stvari Deloassć vsebino note, katero je ft-aneozka vlada v stvari škofov v Dijonu in Lavalu odposlala Vatikanu. V tej noti je vlada za-| htevala, naj Vatikan umakne pisma odposlana j škofoma, sicer vlada pretrga diplomatične zveze. Vseslovanska sokolska slavnost v Ljubljani. (Zvršetek.) Po opisanem ganljivo impozantnem, veličastnem prizoru so neštevilne vrste Sokolov defilirale pred občinskim zastopom in velikanski sprevod se je pomikal dalje ob neprestanih ovacljah : mimo škofije, čez novi most, po sv. Petra cesti, Preširnovih ulicah do »Narodnega doma«. Po sprevodu je bil v »Narodnem domu« banket, ki ga je priredil župan Hribar zastopnikom slovanskega sokolstva. O tej priliki je g. župan pokazal vnovič, kako izborno zna on vršiti težavno in delikatno nalogo reprezentacije. V tam pogledu ga menda nima vrstnika v Slovencih. Kako radosmo presenečeni s:> bili zastopniki raznih slovanskih plemen, ko so čuli iz načelnika prve slovenske občine pozdravne beaede vsak v svojem materinem jeziku. Lepo, gladko, z vznoBom je pozdravljal g. župan Hribar mile g03te : v slovenskem, češkem, poljskem, hrvatskem in ruskem jeziku. A posebno se ram je tu spominjati besed, ki jih je govornik naslovil Hrvatom in Srbom našim najbližjim bratom. Klical jim je v spomin zasluge, ki so si jih Slovani pridobili skozi stoletja za krščanstvo in evropske kulture, a poklical jim je tudi v spomin, kako ta Evropa plačuje take službe. Izražal je nadalje, da ga v poslednji čas nobena ve3t ni tako vzradovala, nego ona, da Be je med Hrvati :'n Srbi jelo vzravnavati ono nasprotje, ki je je provzročila zloba, in so je dalje širili skupni neprijatelji. »Imenujte se le — je završil govornik — še na dalje z dvemi imeni, molite le nadalje latinski in slovanski, ali ne pozabljajte, da v vaših žilah kroži ista kri ter da ste jedno po jeziku, čutatvih in junaštvu«. Govor staroste dra. Tavčarja na banketu je bil zalo kratek, ali obeezal je vendar cel grabežljiva Anglija, da je izmozga, kakor je izmozgala Indijo? Ali naj je dobi Francija, ki niti sama sabe ne zna vladati ? Spodobi se, da ima najmogočnejša država Evrope tudi svoje kolonije, in to je za nas Kitajsko. Ne sicer, da bi Rusi izpodrinili kitajsko prebivalstvo, in se mesto njih sami naselili v »nebeškem« cesarstvu, ali da bi vlekli iz njih stoodstotne dobičke; ne, marveč naša naloga je, da vzbudimo energijo tega spečega naroda, ga vzdramimo k plodonosnemu delu da vse mongololske narode z lasin> jim silno žilavo3tjo združimo poi našim ] okriljem. Potem imamo upanje, da doigramo ulogo Rima, da združimo vee narode sveta, da zavladamo svetu. »In to je edina naloga, vredna ntše s lne moči, vredna, da si jo poBtavi sveta Rusija !« Pako jn govoril rro ljubi Keander. Da bi svoje priznanje, svojo veselje na preobratu Surovovim izrekal besedami, to bi Be mi zdelo podlo ; gorko sem mu torej le stisnil roko, v znamenje, da se strinjam ž njim popolnoma. Tudi neuki Saratio, ki veeiae govora Surova najbrž niti umel ni, ni ničesar rekel, marveč le zdaj pa zdaj nagnil glavo v pritrjevaDje. (Pride se.) program, ki naj bi mu sledil sleherni Slove-vtnec ! Govorni* se je Bpominjal tistega faktorja, ki ga nosi vraki Slovenec v svojem srcu, ki je alfa in ornega vsega našega mišjenja in čutstvovanja, kateremu je posvečeno vse nase delovanje in življenje. Ta fiktor je — slo venska domovina. Dalje po govorili: dr. T r i 1 1 e r, ki je napil slovanskemu ženstvu, dr. Maj aron slovanski ideji, Pragr, starosta kolinskega Sokola, žup-.nu Hribarju, dr. M a g d i 5 iz Varaždina ljubljan. Sokolu in vzajemnosti slovanskih sokolskih društev, prcf. Jon Se v iz Sofije vsem slovantkm plemenom in Slovtncem posebej, Mieckie-wici iz Jaroslave prihodnji zvezi feiovenakin sokolakih društev, dr. P e t k o v i <5 iz Be-legs grada slovensko srbski duševni vzajemnosti, starosta dr. C h 1 o c p e k iz Ljutomera ljubljanskemu »S;kolu«, kateremu je izroč 1 dar Murskega Sokola : veliko oljnato sliko, prt d javljajočo Sokola, ki prisega zvestobo domovini. Zadnji in — to je gotovo — naj-ognjeviteji govornik je bil češki deželni po- gge jn — last, not least — pirotehnik Makue iz Gorice je prižigal krasne umetalne ognje. Ali vee, vse, je bilo krasno prirejeno in se je posrečilo cajizborneje. Ne le Ljubljana, ampak narod oLvinski sploh menda še ni videl take ljud-ke elavnosti. A to povdarjamo še a st-bno na podlsgi dejstva : da je vse ta znamenite dogodke znamenite slavnost:, vse to mogočno vakipe vanje narodne duše spremljal vsepovsod), od prvega začetka do zaključka naju-zorneji red. Vse te mase, ki so se udeležile te veličastne narodne elavnosti z dimenz jami, kakor jih le redkokedaj dosezajo narodne Blavnesti, vse te mase, cd izobraženca do zadnjega priproatega človeka, izdale so si se svojim vedenjem najsijajneje spr.Čevalo : da eo eminentno kulturen element! Druga vest, na katero smo aludirali gori, se nanaša na dogodke pred Port Arturjem in potrja, da so se dne 10., oziroma 11. in 12. vrš li važni dogodki pred Port Arturjem, da so Japonci re* vprizorili napad na trdnjave in da so b li odbiti z velikimi izgubam". Več Rusov in Kitajcev, ki so došli v Čifu, pripovedujejo namreč, da s j Japonci r«3 zavzeli jedno vzhodnih utrdeb blizu Port Arturja ter jo zasedli s 14.000 možmi. Ruei pa so odrezali na to japonsko silo. ki je prihajala v oja-čenje ter so provzročili eksplodiranje min, vsled česar so bili ubiti vsi Japonci. 0e uvsžujemo to vest, ki le potrja, kar je opetovano zatrjevala ruska brzojavna agen-| tura o velikem porazu Japoncev pred Port | Arturjem, ee uvažujemo nadalje, da je ja-Klevetniki • p0D3i£i dementi prišsl jako kasno in da je bil i i - u u • iako skromno prikrojen; DOtem moramo ve- naToda slovenskega, vi obrekovalci, ki vedno J r J T , , , „ 5l„i ^ i rovati boli in bolj, da so Japonci res dobili vfš te svoje umazano rokodelstvo na škodo J J' r skrite se to i budo>koijo. dobrega imena naroda našega: pet in sramujte se ! Ljubljanski »Sokol« more biti ponosen na slanec Kalina. To se že mora pr p zaati : svoji slavi ! To je bil zanj dan časti in slave. Cehi so narod, ki ima kii v žilah in življenje v s^bi. Govornik je proslavljal Soiolstvo, ki na najbolji način izvršuje idt-jo slovanske vzajemnosti. »Bodimo čisti, s:lni, vzajemni br&tie, pa bo rešena slovanska bodočnosti !« S tčkimi krepkimi Biovanskimi akoid , ki so našii viharnega odmeva, se je zvršil bankrt. Po banketu je pričela javDa telovadba na dirkal šču, ob ogromni udeležbi občinstva, ki ni le napolnilo vseh tribin, ampak je ne-število moralo gledati telovadbo stojč. Telovadbe se je udeležilo nad 1500 Sokolov. Izla6ti eksatno izvajanje prostih vaj je ir.zvalo silno navdušenje med občinstvom. Pisec teh vrstic je slučajno etal poleg veče skupine častnikov, tudi šLabnih, in je čul, kako so neprestano in na glasen način dajali izraza svojemu pr z^avanju in občudovanju. Sploh se je vsa te'ovadba izvajala tako, da smo imeli pred seboj najlepši dokaz, kako divnih vspe-bov ee more dosezati z intenzivnimi, zistema-tično gojenimi telesnimi vajami. Mej telovadbo je d< b l ljubljanski »Sokol« krasna darila. V imenu česrie sokolske zveze je poklonil dr. S o b o t k a iz Prage krasno izdelano plaketo ; starogta Sokola zagrtbikega Hanus srebrn lipov venec, a Sakseriz Novega Yorka v imenu ameriških Slovencev krasen trak. Na darovih se je zahvalil starosti dr. Tavčar, ki je vskliknil sosebno na adreso Ćehov, da ta dar je znakom učiteljeve zadovoljne st i z učencem. S tem sokolskoga Spomin na ti dan naj ga nosi na svoj h krilih više in više, in bodi mu vspo Ibuja, da bo kakor prednjak slovenskih Sokolov vs Jedar služil, vzvišen nad malenkostmi, ki jih vetvar ajo človeška s'rastin slepost služil čist?, vzvišeni, veliki sokolski ideji po — čeških izgledih ! Kajti najveća resnica, ki jo je kedaj izustil dr. Tavčar je bila, ko je rekel na telovadcu, da slovenski učenec hvaležno Pjvsprejemlje priznanje cd češkega učitelja. Mnogokrat je čuti med našimi ljudmi nepremišljeni prigovor : kaj pa nam dajajo Čehi ! Ti kratiovidneži so dobili odeovor na ljubljanskih slavnostih. Tam so megli videli, ako so hoteli, kaki izborni uč'telji bo nam Cehi! Ša na eno dejstvo naj opozorimo danes, ki označuj i lažajivost japonofilskih poročil. Neznansko hrupa so uprizorili japonofil. ki viri radi namišljent-ga zavzetja Inkava, tega pred-mestja strategično velevažne točke NjuSvang. V živih barvah so slikali, koliko koristi bodo imeli Japonci od t9 obmorska točka za izkrca vanje vojakov in oskrbovanje vojske. Sedaj pa priznava velejaponotilski londonski list Francija in Vatikan. Med sedanjo francozko vlado in Vatikanom so razmere tako napete, da utegne struna počiti vsaki hip, to je, da se prekinejo diplomatični odnošaji. Povodom tej sedanji napetosti — ki pa je le epizoda v splošnem neprijateljskem razmerju med Parizom in Vatikanom — je neko pismo, ki je je papežka kurija doposlala škofoma v Lavalle in Dijonu, s posvarili, v katerih trdi francozka vlada, da so v nasprotju z obstoječim konkordatom, dzlaati pa zahteva pismo od imenovanih škofov, da prideta v določenem času v Rim pred Congregatio eaneti offieii. Ako ne storita tega, jima bo odvzeta škofovska jurisdikcija. Ta poziv francozaima škofoma je neposredni povod sedanji silni napetosti, ker se francoska vlada postavlja na stališče, da je papežka kurija s tem kršila obstoječi konkordat. Ali, kakor rečeno : to je le epizoda v skupnem sedanjem boju med oficijelno Francijo in Vatikanom. Da je temu res tako, priča dejstvo, da je francozka vlada radi onega pisma dopo3lala papežki kuriji ultimatum, v katerem grozi s prekinjenjem diplo-matiČnih odnosajev, ako kurija formelno ne prekliče onega gori omenjenega pisma. Ono pismo je porabil ministersld predsednik Com bes, kakor nov povod za svojo sploh voje- »Times«, da je vest o zavzetju Inkava po Ja- yit{) politiko proti Vatikanu, poncih — »prezgodoja*. To je zopet tako ena Vprašanje, za katero se zanima ves svet, blamaž japonofilskega poročanja, ki pa gotovo je g€C,aj( kflj in kako oc]govorj rim3ka kurja ne bo ovirala lažnikov, da ne bi isto tako; nft frftncozki ultimatum? V kolikor se daje drzno — dalje lagali ! Ruski svečenik — junak. Jeden junakov v ruski vojski je sveče nik Ščerdatovskij, ki je, visoko mahaje s kri soditi po vesteh, ki prihajajo v sveč o razpoloženju v vatikanskih krogih, je pričakovati, da se rimska kurija n e umakne pred ultimatumom francozke vlade. (Je se vsled tega tudi pratržejo diplomatični odnošaji, žem, vodil 12. polk v smrten boj proti japon- ostana oni poziv do obeh škofov v veljavi, A Rusko-japonska vojna. Trst, 20. julija 1904. Danes nam je tu zabeležiti dve veleka-rakterist čni vesti. Eaa se tiče japonskih operacij proti Kuropatkinovi vojski na kopnem, druga dogodkov pred Port Arturjem. Čitateljem bo menda še v spominu, koliko krika in vika je bilo radi nam šljenega zavzstja Kajpinga. To je bilo zopet krika o velikanski japonski zmagi, o novem porazu Rusov, o novem odločilnem vspehu Japoncev in japonsko junaštvo je bilo zopet slavljeno v visokodonečih slavospevih. Sedaj pa javlja btrolinski »Lokal-Anzeiger* in proaimo čita- telje, naj primerjajo to vest z japonofiiskimi je bila zaključena slavnost ožjega elav03pevi 0 veiikem dogodku pri Kaipingu : pomena, v zaključek vseukupne ,ZavEetje Kajpinga po Japoncih se je poka-elavnosti je prekrasno vspela ljudsaa veselica =ak> 6edaj bakor gieto brezpomemben dogodek, na vel kanskem mestnem travniku ob Later- Rugi go g{j umakaili 9 5iato brezpomembnimi mannovem drevoredu. Pripravljenih je bilo 19 jzgubami na pozicije, ki so si jih bili že popa viljocov, v katerih se je prej dologili< , , Mi smo bili že takoj, takoj po zavzetju Kajpinga, na podlagi japonskih poročil o prirejeni 0bojestranskih brezpomembnih izgubah, kon-s4atovali, da pri Kajpingu niti govora ne more biti o takem re?nem vojnem dogodku,, o kaki velikanski japonski zmagi, je jasno, da je bil to brezpomemben dogodek in da so rovinarski sleparji zopet enkrat ne sramno sleparili evropsko javnost. velikih krasnih dobivalo, karkoli je srce poželelo. Paviljoni bo bili električno razsvetljeni, kar je nudilo čaroben f rizor. Na travniku 6ti bili dve velikanski plesišči. Postavljeno je bilo ognjišče, na katerem so dame — kuhale klobasa. Na travniku so pekli cele janjce. Nastopali so pevski in tamburaški zbor, svirale so godbe, vrtel se je karueel, postavljen visok mlaj za plezanje, bil stavljen za sreČolov, bilo je prirejeno skim vrstam, a leži sedaj v lazaretu v Har-binu s tremi krogljami v prsah. On sam opisuje svoj junaški Čin tako le : Moj polk je bil odposlan, da reši omajane batalijone Ka-štalinskega in da jim zavaruje umaknerje. Mej tem, ko so se ti batalijoni um kali, bili Brno obkoljeni od Japoncev in smo si morali z bajoneti odpirati pot. Japonski šrapneli so delali velike praznine v naših vrata in naši ljudje so se jeli obotavljati in omahovati. Tu me je vspodbodla naša sveta vera, da sem jim vdihal novega poguma. Vrgel sem klobuk od Btbe, vzel kr ž v desno roko in drvil pred fronto. Ljudje so se zopet ujunačili, ko me videli ter so kričali : »Krist je z nami !c Tikom poleg mene je šrapnel porušil tri može, jas pa Bem ostal nepoškodovan. Vsi, ki so bili v sprednjih vrstah, so padli pod groznim navskrižnim ognjem Japoncev in razbeljena žrela topov so se nam zdela kakor plamena iz pekla. Jaz sem visoko držal znamenje božje in ifeto je širilo strah in grozo med našimi poganskimi nasprotniki. Slednjič je jedna kroglja zadela moja prsa ali jaz sem le silil naprej. Zadela me je druga kroglja in jel sem omahovati. Pr šla je tretja in padel sem. če se škofa le ne bosta hotela pokoriti Vat-kanu, zadene ju ekskomunikacija, vsled česar ne bosta mogla izvrševati škofovske oblasti. Drobne politične vesti. Španski kralj Alfonz obišče, kakor zatrjujejo v visokih madr ških krog h, meseca tebruvarja angležkega kralja v Londonu. Odtodi se poda kralj v Pariz in potem v Lizbono. Nemški prestolonaslednik bo potoval okrog sveta. »Braunseh\v. so Landeazeitung« je prinesla vest, da se nemški prestolonaslednik bodočo jesen poda na pit okolo sveta in Bicer na šolski vojni ladiji »Charlotte«. Iz Bsrolina ni sa potrjena ta ve3t. Hrvatska vlada zabranjuje zaporedoma javne thode, katere sklicujejo hrvatski prvaki v svrho, da tu protestirajo proti finanoi-jelni nagodbi. Tako je te dni prepovedtla vlada javni shod v Valpovu. Kriza v italijanski katoliški stranki. V vatikanskih krogih pričaku- bil je je po-streli- jejo, kakor se poroča iz Rima, priobčenja ps- Vlekli bo me preko bojišča, mej tem ko sije peževega pisma, ki se bo- bavilo z sedanjo naša mala četa, sledeča pota gospoda, napra- krjzo v italijanski katoliški stranki. Vsebina Nu° sedaj vi,a Pot Btozi neštevilo sovražnikov in je do- tegrt piama je že popolnoma dogotovljena, je segla našo umikajočo se glavno armado. Sa- datirana od dne 29. junija ter s<3 v kratkem veda so bile žrtve velike; od 110 mož jih je objavi. Sodi se, da bo papež v tem pismu ostalo 90 mrtvih na bojišču. ponovil prepoved, naj bb katoličani na udele- PODLISTEK. 2 jttozaik enega dne. iz učit. dnevnika. — Xaj»isal Ivo T r o š t. »Da, gospod! Vnovič Bćm vas prišla povabit, gospod učitelj, da se izvolite nocoj pri nas udelež ti moje svatbe; saj bi prišel pa ima nekaj druzega opra- Li*t tucu vila Polde. »Ali gospica Pomislite: nocoj bomo voz li Malkibalo; sem Ludvikov drug. Potem bo pa prepozno.« »N kakor ne bo prapozno. Vi, nagajivse: Vaši pevci eo mi pripovedovali, da pridete še meni zapel podoknico za bIovo. Mari na-meraveta peti podoknico — prepozao?« »Sedaj ste me vjeli, gospica«. »Sem vedela, da ne bo drugače. Pa še to Ves proeim, gospod učitelj, v cerkvi nikar predolgo ne crglajte in ne prepevajte, da ne bcm preveč žalostna in pa mudi se nama s Poldetrm, mudi — —«. »Vedno enaka, Marička, vedno ista«, »Ne; eamo do populdce. Dotlej pa na svidenje !« »Na svidenje!« TreSa je b:io h tati s ponavljavnico, zakaj g stje in radovedneži so se že zbirali. BoldiEOV Jože je nevsmiljeno nabijal možnarje in gledal tako nevsmiljeno grdo okolu sebe, kakor da hoče poloviti hkrati vsa hudiče in jih stlačiti v možnar prav pod železno iglico. Nekaj strelov je že švignilo v zrak na račun večerne pijače. Tudi jaz sem nekoliko skrči) pouk — trdeč, da na račun malega pusta — in pogledal popivajoče sejmarje in potem mlade pare, poteče se v gostilnah ter sem računal na tihem, obkorej bo sploh nocoj odhod po balo. Ludvika sem poznal, da bi mi vstregel zelo rad, a njegovi neodločni odgovori so mi pričali, da pred no5jo ne bo dosti. Začela me je skrbeti podoknica Maric ki, moji nekdanji učenki, izlasti, ker mi ni bi!o neznano, da sta njena rodbina in Premrlova sicer v sorodu, vendar ne tohso obzirni druga na drugo, da bi se v nekaterih slučajih ne ko sali ali vsaj ne skušili prekašati v marsičem. Začel sem jemati slovo pri sejmarjih in s'aviteljih malega pusta, silil Ludovika, da bi bilo za vse bolj prav, ko bi midva odrinila prej, češ: tudi vrnila bi Be prej. Bum, bum, bum ! so zadoneli ttreli in Marička je šla s pajčolaaom in mirt nim vencem v cerkev ob zvokih moje žanitovanske koračnice na orglab. Po dopeti poročni pesmi Bta bila »ženin blagi in nevesta« po vseh krščansk h pravil h zvezana m ž in žena - žujejo političnih volitav in tako intran3igentai toplejšega stranki, ki je za odločno vzdržanje »Non expedit«, dal deloma zadoščenje. Vstaja v kitajski provinciji za- Lep zakonski parček, vreden gnezda, nego mu je bilo spleteno. A tu čanja draga povest. Zopet: bum, bum, bum! Čestitanje, ve- K u a n g s u. Glasom došlih vesti iz Pariza seli obrazi, šumeče obleke, občudovanje in je kitajska vlada zagotovila francozkega po-up — na slastno večerjo, zabavno družbo — slanika v Pekingu, da zatre brez odloga krasen večer. Kar vzeti so me hoteli s seboj.' vstašSo gibanja v provinciji Kvangsu, ki meji Toda Miškina bala? Bližal se je mrak, večerni hlad in moja nestrpnost zaradi le predolgo odlašanega odhoda je dosezala vrhunec. Zunaj so topiči, malone po vneli gostilnah so s3 su- na francozki Tonking. Poslanik se je baje sam prapričsl, da je kitajska vlada storila tozadevno že resne ko-grmeii rake. sa su- : Avstro ogrski poslanik kali veseli pari, žarelo rujno vince, mene je Carigradu karon Cdlice, je baje prosil za čakala svatovsko nadahnjena družba ob iz- : upokojenje. Baron Calice je eden najstarejs h brani večerji, a jez sem komaj čakal, da od- avstrijskih diplomatov ter je ua sedanjem me- rinem s rani. Zdelo ee mi je, do Ludovik nocoj kakor nal&šč zapenja veak gumbič vsaj sto »Vraga! Sedaj te ne zapusti, na boj 83 s tu že 24 let. Obletnica smrti papeža Leona let.'XIII. Včeraj je bila prva obletnica smrti Če ; papeža Leona XIII., ki je umrl dne 20. ju- prideš tudi z razpet'm ovratnikom in kravat« !« sem ga karal. Oa se je zmenil brez lija 1903, v Btarosti 93 let 4 mesecev in 13 letu vladanja. Razun njegovega 26. moj opomin kolikor Nanos. Točno ob devet h je bila podoknica z bakljado. . Sledojič fcva vendar odkorakala : jaz sem hitro drobil naprej, a tn zmernih korakov za meaoj neprespano pcz vaje : »Cikaj ! Nocoj sem jaz prva oseba ; dokler ne bo m?ne, ne bo nič !« (Z mtik pri de.) za dni j prednika Pija IX. ni noben papež toliko napovedana časa vladel. Papež Leon XIII. je 257 v vrsti papežev. Kardinal Vannutelli na An-g 1 e ž k e m. Reuterjev biro poroča, da izroči kardinal Vannutelli, ki je dospel na Angdežao, in se vdeleži posvečenja s'olnice v Armagl:", tudi kralju Edvardu lastnoročno pismo papeževo. Bar svobodna luk 8. Glasom poročila italijansko Črnogorske trgovske družbe je knez Nikola proglasil mesto Bir ea svobodno luko. Nuncij Lorenzelli P1"* papežu. Ie Rima poročajo, da je bil včeraj parižki nuncij Lorenzelli takcj po svojem prihodu sprejet od papeža v avdijeac", na kateri je bil navzoč tudi državni tajnik Merry del Val. Ni dvoma, da se je na avdijenci razpravljalo o francozxemu vprašanju. Domače vesti. i mrl J© v Gorici srebrar ia zlatar Teodor Slabanja. Sadovi avstrijskega zistema t Trstu. Odličen slovenski rodoljub nam piše : Na vseh velikolaških demonstracijah, ki so se vršile v zadnjem času v Trstu, in izla^ti tudi o najnovejši aferi z bombami, eo se odlikovali kakcr voditelji in pr.riditelji pred vjfra nekateri občinski učitelji. J j bko si je misliti, v kakem duhu ti politiko in da je imelo zveze z inozemskimi, Avstriji Bovražnimi družbami, tako tudi z društvom narodne federacije za ne-odreseno Italijo. Kdo je ovadil ? Pod naslovom »Diso-nestiU (nepoštenost) piše goriški >Eeo del L to rale« : Še večje presenečenje kakor najnovejše odkritje bomb o Trstu so vesti, ki fo jih prinesli nekateri časniki : Vso stvar o bombah da je baje ovadil neki trgovski pomočnik, nečak kanonika Faiduttija. Mons. Faidutti ni pa nikdar imel kakega nečaka v Trstu in ga tudi sedaj nima. Če je tudi ta laž tako debela in veli- 1 * kanska, da takoj izda poštenost onega, ki jo je iznašel in razširjal, je vendar dolžnost, da se izreče stud o takem početju, ki obrača sum ovaduštva na osebo, ki ni z vso stvarjo v najmanjši dotiki. Ta zistem brigantstva označuje dobro moža, ki ga izvršuje. Predor pod Montuco. Tvrdka Berto-lero in Giacchetti si je nabavila že potrebno orodje in stroje za gradnjo predora pod Montuco in za vravnanje cest, ki bodo vo- »patr• t c« vzzajajo njim poverjene otroke in v predor. Včeraj so že pričeli z delom v ulici Pallini. Nora riba v Jadranskem morju. — »Dubrovnik« javlja, da je bila dne 13. t. m. ulovljena v dubrovački Rieki ztlo redka vrst ribe v Jadranskem morju, znana v prirodo pisu pod imenom »Lepldojm caudatus, Gunth«. Ulovljena riba je dolga 705 mm., a največa telesna visokost znaš i 45 mm. Veo telo te redke ribe je srebrnasto. Ribo so spravili v dubrovački muzej. Pevsko društvo »Kolo« t Trstu priredi v nedeljo vrtno veselico s plesom v pro-etorih »Narodnega doma« pri sv. Ivanu v proslavo obletnice razvitja društvene zastave. Vspored : 1. Parma: »Mladi vojaki«, godba. 2. Zihrer : »Valček«, godba. 3. Vilko Novak: »Jadranske vile«, možki zbor. 4. Tuček: »Sin-fonijac, godba. 5. I. Liharnar: »Prezgodnji cvetici«, mešan zbor. 6. Klarič : »Miruj srce moje«, duet, godba. 7. I. pl. Zaje : »Crnogorac Crnogorki*, možki zbor. 8. Rieder : »Slavjanske melodije«, potpouri, godba. 9. Ant. Nedved : „Dij&ska", možki zbor. 10. Foerster : „Planinske", godba. 11. Fran Grbič : ..Lovska", mešan zbor se spremljeva-njem rogov. 12. Bendel : „Križici na morju", godba. Po dovršaneaa vsporedu začno ples v dvorani. Ples bo trajal do po.unoči. — Začetek to p d nadzorstvom in pokroviteljstvom av-strijsl e vlade (! !), ki pušča izvestnim fak torjem v Trstu popolno in neomejeno svobodo na š .i* <'m polju. N. s ta euini pojsiv ne bi mnogo zanimal, jj ko ne bi bili mi, vsled nesrečnih Solsk h rezmer v Trsta, pr Biljeni pošiljati svoie < tr ,ke ravno v tiste šole in jih izročati na m 1 -t in reu lost tistim učiteljem, ki vzgajsjo potem načo deco v najhujšem laškem u uhu i a jih naščuvajo proti lastnim stariš-m, ker so slovenske narodco3ti. Take razmere eo v nebo vpijoče. Naš glas ;:-» s oven kih šolah caleta na vladi le gluha i;še-a. Ni p^tem nikako čudo, ako se z nfcei i otrok tapravljajo ne samo sovražniki slovanske narodnosti, temveč tudi petardisti in z < čine'. Vlada upa merda sedaj, da b zapiranjem nekat.tr.h neprevidnežev zaduši velikoltško gibanje ia da s prirejanjem rralenkostaih »patr otičnih« pouličnih demonstracij doseže ore ibrnt v mišljenju tržfcškega prebivalBtve. Ako res 1o misli, potem slepi samo sebe. Do preobrata ne pride, dokler Be ne spremeni sistem, tisti nesrečni sistem, ki je s kruto roko zatiral vsako narodno življenje in gibanje primorskih Slovanov, v nadi, da se b tem ih>U 1 ži nikdar site Lahe. Le tako nap:e" ii bombe in petarde veselice ob 5 uri in pol popoludae. Petje bodo metali v se večjem številu — p o i t a - | bQ vod\\ društveni pevovodja g. A. G.bac. lijančeni sinovi slovenskih s t a - j veselici in k plesu bo svirala VVagaerjeva r i s e v ! ! j godba. Govorice. Zadoji dogodki so obrnili! Vstopnina na veselo 20 nvč. {40 st.) pofornoet lirš h kr< gov na n.š Trst. Na tej ! za osebo. Vstopnina k plesu 40 nvč. (80 at.) za možke, in 20 nvč. (40 st.) za ženske. rilca Antona Longo, ki je pred 10 dnevi skočil z barke v morjo blizu Sesljana. — Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Velika tatvina. Zopet veletatovi na delu. Predsinočnjo noč so se povrnili na delo oni še vedno neznani veletatovi, ki so pred kakimi štirimi meseci vrtali in praznili blagajne. S pomočjo ponarejenih ključev in predrvši neko steno, so šli tatovi v zalogo vina gospoda Ivana Lunjeviča, ki se nahaja v hiši št. 24. v ulici della Sanita. V zalogi so pa prevrtali od vrha — kakor one pred štirimi meseci — blagajno ter vzeli iz iste nič manje, nego 33.659 kron. Za razne druge dragocenosti, ki so sa nahajale v blagajni, se tatovi niso niti zmenili. Tatovi so — seveda le radi skromnosti — ohranili svoj »incogiito«. G. Lunjevic je bil pa zavarovan proti tatvini z ulomom. * * * Pozno v noč, ko je bila ta notica že 6tavljena, je zvedel naš poročevalec, da je dal sodni pristav dr. Barzal aretovati brata Ivana in Vincencija Lunjević ter Antona Sttnko. Dr. Barzal je bil namreč v komiei i, ki je bila šla proučevat prijavljeno tatvino, in je baje našel dokazov, da sta brata Lunjevid s pomočjo Antona Stanko sama prebila steno in prevrtala blagajno in potem simulirala to ogromno tatvino. 8 tem so vsi trije zakrivili zločin sleparstva, ker so skušali oslepiti zavarovalno družbo, pri katerej sia bila ^rata Lunjevid zavarovana proti tatvini z ulomom. Deklica zgorela. V 3t. Andreju blizo Gorice biva družina Tomšičeva. Oče je de lavec v tovarni. Te dni je šla mati z doma v Gorico. Ukazala je baje med tem zakuriti starejši 10 letni hčerki. Ker ni hotelo goreti, je šla po petrolej ter si žnjim pomagala. Tako ravnanje je zelo nevarno in res se je pripetila neBreČa. Mlada 6-letna hčerka Fran cika je bila poleg pri ognju, kar je švignil plamen po njej, da je pričela goreti. Vsied hudih opeklin je umila v torek zjutraj. Meiijično pravo. Slovensko knjigo o menjičnem pravu izda Blo^enako trgovsko društvo »Merkur«. Knjiga izide meseca septembra t. !. Navodilo, kako je sestavljati poro čila o letini, je naslov mali knjižici, ki jo je spisal tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjrke g. Fr. Stupar ter jo je izdala kmetijska družba kakor 3. zvezek »kmetjske knjižnice«. Knjižica se dobiva pri e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani po 20 stot. s poštnino vred. Najližje ee knjižica naroča s pismom kateremu se pridene za 20 stotink pisemskih znamk. 117.25—117.50, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.60, ogrska kronska renta Iv 97.— 97.30, italijanska rentah K 101 a/4 10274 kreditne akcije K 636.-- 638 — državne železnice K 633.--635. — . Lombardi K 80.— 82.—, Lloydove akcije K 678--682.—. Srečke: Tisa K 324.-328.—, Kredit K 460.— do 470. Bodenkredit 1880 K 300.— 312.—, B> denkredit 1889 Iv 291.— 301—, Turške K 126.— do 128.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju LOO.IO 100.— „ n v srebru 100.10 100— Avstrijska renta v zlatu 118.70 118 65 v kronah 4% 99.35 99.35 Avst. investicijska renta 31/,0/, 91.^5 91.20 Ogrska renta v zlatu 4% 118.65 Ut*.6v» „ »v kronah 4 °/e 97.15 97.15 renta 31/, 88.95 88.95 Akcije nacijonalne banke 1615 — ]60S.— Kreditne akcije 638.50 636.— London, 10 Lstr. 239 62V , 219.75 100 državnih mark 117.271 ; 117.271/, 20 mark 23.46 23.46 20 frankov 19.01 19.02 10 i tal. lir 95.05 95.05 Cesarski cekini 11.32 11.30 in oni strani vlača velika radovednost, kaj n kako ukrenejo vladni krogi : da li ostane še nicaVe zistem potajevanja, ali ps pride do energičnih korakov. Mnogi menijo, da ostane vee pri starem. To mnenje (pirajo izlasti na govorico, ki se kaj pridno siri po mestu, da so b le namreč one bombe nameajene našemu Tržaško pogrebno društvo pri sv. Jakobu napreduje vrlo dobro. Ker ni bilo doaedaj še nobenega slučaja smrti, razpolaga že s precejšnjo glavnico, ki se naloži obre-stoBomo. L dje se pridno vpiBujejo. Tako je prav. Večje ko bo število udona trdnejših »Narodnemu domu«. Krogi, katere menimo nogfih bo dru|tvo, želeti je torej, da bi mi, pa menijo ( n mi smo tudi tega mnen;a), da niti misi.ti ni na to, da bi bili ItaHjeni res tamerjali kaj tiko groznega proti našemu »Narodnemu domu«, marveč menijo, da se a go7orica širi s proračunjenim namenom, a bi ee afera z bombami kazala v mdejši iči, čts, da niso bili tu nikak: protidina--:ifni aii protidržavni m meni. To bi bilo rej nadaljevanje zistema potajevanja. Dilje se š ri po mestu govorica, da so -e g ede postopanja radi našega »Narodnega oma« naši Italijani obrnili za nnsvet do 'icciotli Garibildija, a ta da jim je odločao isvetoval < d \sake sovražne demonstracije. Slednjič se je včeraj razširila po mestu - vor c j, da so prišla z Dunaja zasebna ; r^čiia, ali z verodoatojce strani, dana-: estnikgrofGoess hoče na vsaki l a č i n iz Trsta, a na njegovo me ® o da pride sedanji dalmatinski a a mestni k Handl. Vse 1o suio ztbeležili po dolžnosti kro-L tov. Koliko je resn ce na tem ? Nu, na to f ^n smo mi ravno tako v temi kakor go-1 o vsi naši čitatelj7. Zakaj so razpustili društvi »Uinua ca« In »Vita del Giovani« ? »Neue Preese« prinaša ntstopno brzojavko iz irsta: Dru* tvo »Socie & Ginnastica« so raz- i, ker je najdba v druš:venih prostorih marala, da so se lam prirejale in hranile tl zivne Bnovi. — Društvo »Vita dei se le dalje pridno vpisovali novi udje ! Pevsko društvo »Velesila« v Skednju priredi prihodnjo nedeljo pevsko zabavo v gostilni g. Ivana Sancin po d. Kotal. Začetek ob 6. uri popoludne. Kdor želi zabave ob krasni pesmi in v prijetni hladni senci — evo mu najlepše prilike. Še vedno demonstracije. Seveda *e je ainoči ponovila običajna demonstracija, ker je vročina še vedno ista, ali še večja. No čemo opifovat: na drobno sinočnje demonstracije, ker je bila slična prejšnjim. Le to naj povemo, da je bila uprizorjena od neod rešencev, da je začela na velikem trgu mej sviranjem godbe, da je končala v javnem vrtu (Giardino pubblico), da je policija večkrat skušala razpoditi demonstrante in da jih je slednjič aretovsla 14, od katerih je spustila 2 takoj na svobodo, a druge pridržala v zaporu. Pusebnega zabeleženja je vredno le to, da so se einočnji demonstraciji skušali pridružiti Bocijalni demokratje z rudečo zastavo, kar se jim pa ni posrečilo, ker jim je poli cija preprečila izvršitev njihove nakane. Pri eksploziji mine v Solkanu je bil nevarno ranjen neki Ivan Berte iz Italije. Mina je eksplodirala prezgodaj. Ranjen je bil težko na desni roki ter po strani. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Najdba samomorilčevesra trupla. Pred-sinočajim so našli mornarji neke barke v mi« je bilo razpuščeno, ker se je na morju za svetilnikovim (cesarice Terezije) po-y hišni preissavi dokazalo, da ee dru- molom truplo utopljenega človeka. Pozneje Be ® , ki je določeno eamo za zabavo, peča s je konstatiralo, da je biio to truplo ssmomo- Razne vesti. Oblak se je utrgal cal mestom San Juan del monte, ki leži 8 angležkih milj od Manile. Naliv je trajal 27 ur neprenehoma in je mesto skoro popolnoma uničil. 300 oseb je našlo smrt v vodi. Kolera. V Perzi i divja kolera. V Te heranu umira na dan za kolero do 900 ljudi. Proračun mesta New-York za bodoee Uto znaša 106,074.959 dolarjev. Nejvečje ameriško mesto izdaja za svoje oskrbovanje trikrat toliko kolikor rreksikanska republika, in dvakrat več £nego Kanada in N zozemska. Nov-York šteje 3 in pol milijone prebivalcev. London, ki ima 4 in pol milijona prebivalcev, izdaja na leto le 45 milijonov dolarjev v ta namen. Parižka ln londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.92 5°/0 italijanska renta 102.65, španski ezterieur 86.— akcije otomanske banke 567.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni^ —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 86.05 menjice na London 252.25, avstrijska zlata rent* 101.45 ogrska 4°/,, zlata renta —.—, Lftnderbank 459.— turške srečke 123 25, parižka banka 11.53, italijanske mcridijonalne akcije —.—, akciie Rio Tinto 13.50. Bolja. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8834 Lombardi S1/* srebro 26T/8 , španska renta 85^2 Julijanska renta 102tržni diakont 213/l0, menjice na Dunaju —.— dohodki banke 193.00O izplačila banka —.—. Trdneja. Tržna poročila 20. julija. Budimpešta. Plenica za oktober 9.29 do 9.30 Rž za oktober 7 17 do 7.18. Ove3 za oktober za 6.70 do 6.71 Koruza za julij — do--.—, za avgust 5.9-4 do 5.95. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja 3d.000 meterskih stot. , nespremenjeno, mimo. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ava-rage za tek, mesec po 50 kg 40.75 frk, za sept. 41.— Mirno. Mambur g. (Sklep pop.) Kava Santoa goo. average za julij 33— za september 33V4, za dec 34za marec 35—, mirno. Kava Rio navadna loco 33—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—39. Hamburg. (SklepO Sladkor za julij 19 30, za avgust 19.45, za sept. 19.60. za oktober 19.55, za dec. 19.55, za marec. 19.95. Mirno. Vreme: lepo. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 68-—. Concasaž in MeliapiU promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 93/4 Sh Java 10.6 Sh. Stalno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bode če dobave, vz-lržano, 5 stot. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 40, rž za avgust 14.V5, za -sBpt.-okt. 14.25, za september-december 14 40 mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.35, za avgust 21.20, za sept.-okt. 21.40, za-september-december 21.40 (trdao>. — Moka za tekoči mesec 28.55 za avgust 28 80, za sept.-ckt. 28.90 za sept.-december 28.90 (stalno). Repično olje za tekoči me-jec 48.26, za avgust 43.50, za sept.-december 49 50 zi januv^r-april o0.75 (stalno. Špirit za tekoči mesec 43 25, za avgust 42.— zii sept.-december 37.50, za januvar april 36.25 (stalno). Sladkor surov 88° uso nov 25— — 25*/4 (m'rno;, be; za tekoči mesec 27l/a, za avgust 28Vs» za okL-jan. 2y1.'a, za januvar-april 29?/a (stalno) rafinirao 60l/j—o i Vreme: oblačno. doktor prava, odvet-n:šii kandidat v petem L tu, želi nadaljavati prakso. Ponudbe na naslov pašta Tolmin. Fran Prezelj, Noicfopoičo slovenska zaloga in tovarna lldjOlClV DJOd pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-tiranega poišhtva. Trgovina. Borzna poročila dne 20. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.02 19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.60 240.— Francija K 95.--95 15, Italija K 95-- 95.15 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi =r ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikako konkcreaee Sprejemajo se vsakovrstna dela ta i po posebnih načrtih. Ca^trovau oenik br?sol&6no ln Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J via dei Mori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tile cerfrve St. Petra y liši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. "VB Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPI.JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). jrejema zavarovanje Človeškega iiv-aja po najrazEovTHtiiejSih kombinaci-pod tako ugodnimi pogoji, ko no-^ina druga zavarovalnica. Zlasti je Ktgodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoČimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S Z, AVI J A" v^pJ^nnna zavarovalna banka v Pragi. R*7*rvni F.rnd 29.217.6 9 4.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po drutr* vzajemnu zavarovalnica naš*» države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, če^ar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Trgovcem v Kozini in okolici jestvinami priporoča svu jo jj veliko zalo iz parnih mlinov Schoeler & C.O dvornih ziihigateljev v Ebenfuriu in nu Dunaju IVAN ŠIŠKOVIČ = trgovec v Kozini. te li dolgo živeti Na milijone gospodov in dam rabi „Feeolin44. Vprašajte Vašega zdravnika, ako je -F eeolinu najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Najgr^i obraz in najostudnejše roke zadobe takoj ari-stokratično finost ia obliko z rabo _F e e o 1 i n a~. „F e e o 1 i n - je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s poralw> „F e e o 1 i n a-1 popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni Črvi, ogorenja, rudečice na nosu it. Vdobiva se v mnogih mirodilnicah. parfumerijah in lekarnah. // ^"von /y Seijrauiti .'Ja: , Gearaucni in al ohraniti dobro zdravje? Da to dosežete, morate skrbeti, da si ohranite zdrav želodec in uredite dobro prebavljanjo. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačan i, vu»,Li gotovo odpcmoč z O-ermanovo življensko esenco koje -e uporablja z najboljšim vspehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodcu, napenjanju. riganju, rezavicl, slabosti, glavob ln, omotici, trganjn, zapiranju, marojdam (zlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uživa mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta esenca prebavo in daja izvrsten tek tako da ee s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vseh pokvarjenih sokov v životu, čisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom G-ermanova življenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker večkrat ž njo — ko ni pri roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanju naj se zahteva le .iCrermanovo življensko esenco iz lekarne pri „Črnem orlu-* iz Belo vara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegaj na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na vsaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: Lekarna pri rČrnem orlu ' K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo vse naročje. Cena steklenici K 1 40 ; po pošti se ne pošilja manje od dveh steklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se blagovole pisati pravduo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno. Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu (Hrvatska). Oni dve steklenici Germanove življenske esenci, katere sem od Vas vdobil, so mi mnogo koristili, vsled česar Vas prosim, da mi pošljete še G steklenic. Peter Gradinac, vpok. župnik v Gradecu, Zinsendorfgasse. Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnim^ zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeha nijedne kot Germanova življenska esenca. Andrej Žižek. Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše. Apolcnlja Haberl, Semrak na Štajerskem. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 84-7. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono St 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen" skladišča. Edini tržaški zavod za — „VACUM CLEANER '. ČIŠĆENJE in SHRANJEVANJE PKEPROC .i—— Točna, postrežba in nizke cene. Trinlii i laulittiriii lliin Barriera vecehia 11. - ANTON SANZIN - Barriera veechia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala. cefirja. satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. IV Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenah. Vse po jako ugodnih cenah. Svoji k svojim ! M. S t op p ar v Trstu ulica S. Giacomo j (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- in inozemnih tovaren za spomladiii in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina mož kili srajc vseli vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. Svoji k svojim OBUVALA. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, d i greste v ulico Rihorgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za rnožke, ženske in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Reliar. V novi prodajalci pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala išče „KcnSUmnO drUŠtvOU Krčmarja po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. na Opčinah, Več se izve pri društvenem tajniku. Mehanična delavnica Alarifc Lants clmer zapriseženi eeniteij TRST, ulica Geppa št. 12, TRST Sprejema vsakovrstna mehanična dela. Prodaja in znmenjuje dvokolesa najboljših tovarn. Popravljalnica za dvokolesa. Zaloga gumijevih obročev, čreves ter pripadkov. Napravlja e'ektrične zvončke. Grand Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5, Krasen vrt. Velika dvorana. >ala»c* pripravljena večerja za čus, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! W Največji konfort! Postrežba točna! o o o o o o o o o o o oooooooooooooooo o . . . = o O « S s ~ O = = o s s o * - C * C C o o o o o ti Zagreb — Hica 40, Q « 8 O Ilo G- Ilica 40. —: -s; « s priporoča svoje točne, solidne in cenene proizvode. O & o Cenike brezplačno in franko. ^ 0*0000000000000 C LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI 99 Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja ♦ • vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devi«. fremiN izdaja k vsakemu žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovfiuje zapale .. .. kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke prot! kurznl ----Izgubi--- Vlnkuluje In dlvinkuluje vojaško ženltnlnske kavcije. Sfltoapt in ia kamna mmnile. 'Vi gf Bor*mi n uročila. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejerna v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodn;^ obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do J — = dne vzdiga. - Promet m Čeki in nakaznicami.