Primorski c PoSiuma piačana v gotovim ^ rnn Abb. postale i gruppo Lena 5UU lir nevnik Leto XXXIX. St. 142 (11.558) TRST, nedelja, 19. junija 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KLJUB PREPOVEDI FAŠISTIČNIH ZBOROVANJ ZARADI PREJŠNJIH IZGREDOV PO KRASU Kazenski pohodi škvadristov po slovenskih vaseh ob nedopustnem zadržanju organov javne varnosti Štirje Lonjerci ranjeni v bolnici - Med njimi Milka Kjuder, ki so jo pred štiridesetimi leti že pretepli Collottijevi fašisti v «Villi triste» - Tudi v Bazovici pod močno stražo policije in karabinjerjev fašistično zborovanje, med katerim so vzklikali ustašem in žalili spomin predsednika Tita - Bazovski župnik ukazal biti plat zvona Mera je potna Normalno bi bilo, da bi predvolilno obdobje bilo tudi za nas Slovence čas razmišljanja o splošnih problemih, ki bremenijo človeštvo, o problemih italijanske družbe ter o odločanju, po kateri poti jih je treba reševati. Prav tako bi bilo normalno, da bi v tem času v mirnem in vedrem vzdušju prikazovali italijanski javnosti položaj naše skupnosti in utemeljevali u-pravičenost naših zahtev, zato da se naše narodnostne pravice razširijo in uzakonijo. Toda ni tako. Ni bilo volilne kampanje pri nas, v kateri nas ne bi italijanska desnica, včasih vsa, včasih določeni njeni deli, prikazala kot tujek, kot stalni vir motnje enonarodnega samozadovoljstva in s tem stalno nevarnost za italijanstvo Trsta, pa tudi Gorice in Benečije. Prikazovala nas je kot uzurpatorje in, zato da bi nas moralno diskvalificirala, kot krivce za zločine, ki naj bi jih bili zagrešili nad ljudmi «ki so imeli edino krivdo, da so bili Italijani.» Za utemeljitev teh trditev ni treba brskati po časopisju zadnjih treh desetletij. Človek, ki je doživljal vse povojne volilne kampanje, se zanese na spomin, ker s ta bila protislovenska ost in sovraštvo konstanta desnice vseh volilnih kampanj. Splošno je znano, da predstavlja predvsem Trst dober teren za nacionalistično izživljanje. Protislovenska politika je bila za desnico preizkušena metoda, kako se obdržali na površju, volitve pa so bi e ugodna priložnost za radikalnejšo kampanjo. Nekateri italijanski politiki v Trstu menijo, da je sicer obžalovanja vredno, kar neofašisti počenjajo, da je treba to obsoditi, toda ne bi bilo treba vzeti vsega, kar počenjajo, preveč resno, ker je pač omejeno na ozek krog, M* da so izolirani od ostalih političnih sil. Res je, da je MSI kot stranka emarginirana. toda kar govori, ne ostane brez odmeva. Ne gre namreč podcenjevati skrbno obnavljanje in gojenje nacionalističnega razpoloženja do Slovencev, kakor je tudi pomembno, da s svojimi očitki in izsiljevanji neofašistična stranka vpliva na odnose drugih strank do Slovencev in do pravic, ki naj jih uživamo. Rekli bi lahko, da fašistično gibanje po odstotkih ni močno, toda učinki nie9nJ[,e Propagande niso zanemarljivi. Teda se zavedajo fašisti sami, se zavedamo mi Š'ovenci. a je premalo zaskrbljenosti v zvezi s tem v večini strank. V letošnji volilni kampanji so fašisti šli do take skrajnosti, kot nikoli doslej. Najprej so proslavljali Francesca Giunto kot požigalca Narodnega duma v Trstu, potem so premazali partizanska o-beležja po slovenskih vaseh, da bi lahko pozneje pod krinko volilnih shodov lahko poveličevali svoja *junaštva-» in jih utemeljevali s tako imenovanimi fojbami. Mazanje spomenikov ni le o-skrumba in žalitev spomina mrtvih, ki so darovali življenje, zato da bi zlomili fašizem, ki je zasužnjil ves slovenski narod z namenom, da bi ga izbrisal. Zgodovina naših krajev potrjuje, da je ta namen zasledoval po natančno zasnovanem načrtu in ga je brezobzirno in sistematično izvajal, tako da je Mussolini proglasil Ita- lijo za državo, v kateri vprašanje drugih narodnosti ne obstaja. Naš narodnoosvobodilni boj je bil boj majhnega naroda za golo preživetje. Spomeniki po vaseh niso le priznanje padlim, marveč tudi dokaz, da smo se z lastnim bojem in žrtvami ohranili kot narod, zato so v naših očeh simbol našega življenja in pomnik, da preprečimo, da bi se naš smrtni sovražnik povrnil v kakršnikoli obliki. Mar je po vsem tem čudno, če je slovensko prebivalstvo strnjeno v odločnem in borbenem odklanjanju fašističnih orgij v vaseh, kjer stoje spomeniki padlim partizanom? Volilna kampanja je eno, povsem nekaj drugega pa je poveličevanje dejanj, ki so napovedovala smrtno obsodbo Slovencem, kot je požig Narodnega doma. Naše nasprotovanje fašističnim *vo-lilnim shodom» je izrazito samoobrambno dejanje, ker se zavedamo, da vsak njihov uspeli shod te vrste pomeni njihovo majhno zmago v nepopustljivi trmi, kako omejiti naše pravice in izvajati pritisk na druge politične sile, da bodo zavlačevale z uzakonitvijo naših narodnih pravic. Kdor tega ne razume, razume malo o tem, kakšno usodo so v zadnji vojni ali še prej namenili slovenskemu narodu, kako smo Slovenci navezani na tisto, kar smo sami storili, da bi se ohranili in kako je upravičeno naše ogorčenje, da smo v narodnostnem pogledu v mnogih stvareh brezpravni. Včerajšnje izzivanje v Bazovici in škvadristični napad na vaščane Lonjerja potrjujeta naše zahteve zadnjih dni, da ni mogoče več dopuščati, da se fašisti skrivajo za volilno kampanjo. Razmere pri nas so izjemne, zato je treba tudi volilni zakon izrajati v skladu s to izjemnostjo. Mera je polna in se sprašujemo, ali bomo res prisiljeni sami krbeli za lastno varnost in sami bdeti nad našimi simboli? BORIS RACE «Kot da bi se vrnila vojna, kot da bi bili spet na oblasti fašisti!* Tako je starejša vaščanka s preprostimi besedami opisala lastne in občutke vseh vaščanov Lon|erja, ki so bili priča in tarča včerajšnjega fašističnega divjanja po njihovi vasi, ki |e v borbi proti nacifašizmu dala toliko žrtev. Ka|ti včerajšnje dogodke v Lonjerju ne moremo oceniti drugače kakor za nezaslišano div|an|e In pretepan|e fašističnih škvadristov, ki pa jim predstavniki javne varnosti omogočajo, da po naših vaseh nemoteno prirejajo izzivalne shode, ki jih oboji, fašisti in varnostni organi, s cinizmom označu|e|o za volilne manifestacije. «Blio je tako neverjetno,* je dejala mlajša ženska, »da sem mislila, da gledam detektivko po televiziji. Stali smo sreo vasi, pridrveli so avti, se ustavili sredi ceste, Izstopilo je neka| atletskih mladeničev In so se zapodili proti nam. Sama sem morala skočiti čez zidek, da me niso ujeli. Nekatere so dohiteli in jih začeli pretepati z drogovi za zastave. Policije pa nikjer.* Ranjenih in poškodovanih je bilo več oseb; med temi Milka K|uder, ki jo je fašistični pretepač udaril z drogom v prsni koš in Pavel Kranjec, ki so ga z drogom po glavi. Oba so šele po zakl|učku fašističnega zborovanja, kajti policija |e zaščitila zloglasnega «ka-merada* Grllza, da je lahko v miru blatil Jugoslavijo in psoval «slavo-komuniste», lahko prepeljali v bolnišnico. Kjudrovo, ki i-ma tragične izkušnje še iz časa, ko je po Trstu mračno gospodaril Collotti s svojo pretepaško bando, so sprejeli na oddelek za nujne kirurške posege, kjer se bo morala zdraviti deset dni. Kranjca pa na nevrokirurški oddelek, kjer se bo zdravil 15 dni. Od Collottijevih naslednikov ranjeno Milko Kjuder nosijo k rešiicu Rdečega križa Kako je lahko prišlo do takšnega tragičnega In za leto 1983 nezaslišanega razpleta dogodkov, ki so |lh sicer fašistični podvigi prejšnjih dni že napovedali? Fašisti so malo prej imeli provoka- iiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiHuiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiHiiMiiiiiiimiiiiiiiiuimiiHiiiiuiniiiiifnntiiiiiiiHiiiHiiiiiiiitmiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiia KDO JE DIRIGIRAL VČERAJŠNJO ŠKVADRJSTIČNO AKCIJO ? Fašistov v Dolini ni bilo: besneli so v Bazovici in pretepali v Lonjerju Incidenti ob shodu MSI pri Bologni BOLOGNA — Trije demokrati so bili včeraj ranjeni med protestno manifestacijo, ki jo je priredila krajevna zveza bivših partizanov s podporo občinske uprave proti izzivalnemu fašističnemu shodu misovskega poslanca Ro-rnualdija v kraju San Lazzaro di Savena pri Bologni. Neofašistična nesramnost je šla tako daleč, da so hoteli imeti shod na trgu, ki ie poimenovan po mučeniku odporništva Luciana Braccija. Izziv je vzbudil upravičen gnev prebivalstva, ki se je zbralo okrog črnuhov, seveda skrbno zaščitenih od policijskih sil, in dalo du-ška svojemu ogorčenju z žvižganjem in kriki. Organi javni varnosti so pri tem grobo nastopili proti demokratom in so po njih udarjali s puškinimi kopiti, pri čemer so tri mlade manifestante marali prepeljati v bolnišnico. Po pomoti so karabinjerji celo poškodovali agenta Digosa v civilu. Občinski odbor je takoj odločno obsodil »neodgovoren nastop* sil javnega reda. ................................*............... Poziv SKGZ Fašistično divjanje po naših vaseh je kljub sobotni prepovedi napovedane misovske manifestacije v Dolini čedalje hujše. Neučinkovitost organov javne varnosti ob včerajšnjih škvadrističnih pohodih je očiten dokaz, da je v prihodnjih dneh pričakovati ponovnih izzivalnih zborovanj, kot so jih fašisti tudi sami napovedali. Glede na to, da zagotovila oblasti in policijskih organov niso Imela doslej nobenega učinka, je nujno potrebna po celotnem teritoriju tržaške pokrajine največja budnost in mobilizacija prebivalstva. V ta namen sklicuje SKGZ javni sestanek včlanjenih organizacij h društev tržaške pokrajine. Sestanek bo danes ob 17. uri v Bazovici v prostorih Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Včerajšnji dan je potekal kot izpod taktirke temnega režiserja. Mislimo na antifašistična zborovanja in na divjanje fašistične škva-dre pod zaščito policije z žalostnim zaključkom. Tržaški kvestor je včeraj iz varnostnih razlogov prepovedal fašistično zborovanje v Dolini in tudi antifašitično zborovanje, ki ga je priredila dolinska občina. Ko smo prišli v Dolino, so bili vsi glavni vhodi v vas krepko zastraženi od karabinjerjev in policije Vsakogar, ki je hotel z avtomobilom v Dolino so legitimirali, nje govo ime pa zapisali v posebni zvezek. Dolina je bila torej krep ko zaščitena pred morebitnimi fašističnimi akcijami. Pa tudi lepo število naših ljudi se je zbralo pred županstvom, skupine so se zbrale tudi po posameznih vaseh. Med ljudmi je vladalo zadoščenje, da ni prišlo do fašističnega shoda. Dolinski župan Edvin Švab in podžupan Pečenik sta izrecno izrazila svoje »zadovoljstvo*, da je velika protestna akcija naših ljudi proti fašističnim provokacijam nekaj zalegla tudi pri odgovornih oblasteh in prefektu. Oba pa sta opozorila na potrebo po budnosti... Kmalu pa smo po telefonu izvedeli, da nameravajo v odgovor kvestorjevi prepovedi fašisti zborovati v Bazovici, v Lonjerju in na Trgu stare mitnice. Ni trajalo dolgo, ko so iz Bazovice ljudje prinesli nekaj letakov, ki so jih fašisti trosili po Bazovici. V teh letakih so bili napovedani trije shodi, prvi naj bi bil v Bazovici ob 18. uri, drugi ob 18.30 v Lonjerju, ob 19. uri pa na Trgu stare mitnice. Fašisti so tudi najavili, da bodo že prišli v Dolino, saj je volilna kampanja dolga. Zelo preprosto; to ni bil predvolilni letak, ampak grozilni list, v katerem so fašisti napovedali kazenske pohode. Vzdušje je v Dolini takoj postalo bolj mračno. Ljudje so se spraševali, kako je mogoče, da fašisti lahko na tak način nastopajo. Na žalost smo samo slutili manever... Veliko ljudi se je takoj odpeljalo v Bazovico, kjer je bil napovedan fašistični shod. Odpeljalo se je tudi nekaj agentov javne varnosti. Ko smo dospeli v Bazovico, je bilo tu že lepo število karabinjerjev in policije v popolni bojni opremi. Shod naj bi bil ob vhodu v vas, nekje pred bazoviško lekarno. Karabinjerji in policija so na cesti napravili daljši »varnostni pas*. Del agentov je bil strnjen v vrsti, da bi zajezil bes naših ljudi, del policije pa je pričakoval fašiste. Prišli so: približno 40. morda še več, pretepačev, med nj mi so bih tudi neznani obrazi, morda je šlo za «pomoč» od zu- Sile javnega reda v bojni opremi branijo fašistične pretetepače v Lonjerju torsko zborovanje v Bazovici, k|er pa so »samo* psovali. Od tam so se v spremstvu polici|e, karabinjerjev, Digosa In še drugih oddelkov v civilu odpravili v Lonjer, kot so predhodno javili na letaku, ki so ga v zgodnjih popoldanskih urah delili po »izbranih* vaseh. Kot ve vsakdo in upajmo, da tudi organi |avne varnosti, pel|e iz Bazovice v Lonjer več cest. Po kakšni logiki so torej pregradili samo zgornjo in takoj zaščitili prostor, kjer je festival komunističnih glasil »Dela* in slinita*, in de|ansko pustili povsem neza-straženo cesto skozi vas, bi verjetno znali utemel|ltl samo oni, toda zaradi tega jih bo klicala na odgovornost celotna demokratična lavnost. In tako so se po cesti čez Ključ brez zapletov pripel|ali v Lonjer avtomobili fašistov z neštevilnim spremstvom policijskih agentov v civilu ter nekaj zasebnih vozil, med katerimi tudi poročevalka, ki se sicer ne odllku|e po hitri vožnji. V tistem ključnem trenutku ni bilo sredi vasi uniformiranega policista ali karabin|er|a, pač pa podiv|ana tolpa fašistov, ki je napadala in preganjala domačine. Ko so palice In drogovi že opravili svo|e, med drugim so poškodovali tudi dva avtomobila, ki sta bila parkirana na dvorišču, so s konca vasi, kjer na| bi bojda stražili vhod v vas (pred kom ni znano, ker so bili fašisti že v vasi), pritekli policaji in sl natikali čelade. V nervozi so udarili marsikoga po pomoti, med drugim tudi agente v civilu. Ko so torej policaji in karabinjerji le «pritekll* z obeh koncev vasi proti sredini, so toliko pomirili položaj, da je škvadrist Grllz mogel nemoteno »izvesti volilno zborovanje* (po trditvi varnostnih organov). To možnost si je sicer sam Grllz že predhodno »junaško* izbojeval, ko je vaščana z mikrofonom udaril po očesu. Med psovanjem in žaljenjem, ki že vse zadnje dni pod okriljem policije odmeva po naših vaseh, pa je svojega kolovod|o strumno spremljal razgreti mladenič, ki |e z I-talijansko zastavo v roki izzivalno stal na strehi avtomobila. Ko se je »misovskl volilni shod* končal — takšna je pač uradna verzl|a — so varnostni organi budno čuvali vas. V stanju prl- naj... Razvili so svoje zastave in velik transparent, na katerem je bila naslikana Titova karikatura in pod njo je bil napis: «Tito bo-ia». To je naše ljudi razbesnelo, vendar' so morali dolgo protestirati, preden so agenti javnega reda prepričali fašistično škvadro, naj povesi transparent. Fašisti so vzklikali ustašem in rohneli proti našemu prebivalstvu, potem je Grilz imel svoj govor. Bistvo govora je bilo v tem, da je misov-ski tržaški občinski svetovalec napovedal, da bo MSI izstopil iz volilnega odbora in brez prijav priredil pohode po naših vaseh. Naši ljudje so bili ogorčeni, zvonovi vaške cerkve so ves čas shoda zvonili mrtvim. Na varnostnem pasu, kjer smo bili novinarji, fotografi in snemalci, se je dogodilo nekaj »zanimivih* stvari, kot na primer ta, da je fašistični pretepač Sluga nemoteno slikal ljudi in novinarje, ko pa je hotel Slugo posneti poklicni operater, so mu to agenti preprečili... Kljub vsemu se je fašistična akcija končala brez pretepov. Prišli so v Bazovico pod zaščito sil javnega reda in pod njihovo zaščito odšli... Zapeljali so se v Lonjer, kamor so prišli pred policijo in tam je prišlo do krvavega pretepa. Začuda je del agentov iz Bazovice sledil fašistom. Začuda so prišli fašisti sami prav tja, kjer je bilo najmanj naših ljudi. Tu ni bilo potrebno Grilzevo škvadro varovati... O dogodkih pa poroča naša kolegica, ki se je znašla sredi tega žalostnega ognja, ob koncu še bolj žalostne farse. ACE MERMOLJA uiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiriiiiiumiiimuiniiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK JE TUDI ON DAJAL POTUHO FAŠISTIČNIM ATENTATORJEM? Bivši prefekt Molinnri aretiran zaradi petoveljskega atentata Se v preiskavi o petoveljskem atentata, potem ko je minilo že več kot 11 let, odkar so pri vasici med Sovodnjami in Zagrajeni izgubili življenje trije karabinjerji, res kaj premika? Zadnji dogodki bi dali misliti, da je tako. V petek (a za vest smo izvedeli šele včeraj) so namreč v Gorici a-retirall bivšega prefekta dr. Vin-cenza Mollnarija. Zaporni nalog zanj je izdal beneški sodnik Feli-ce Casson, ki v zadnjih letih vodi preiskavo o tem atentatu. Mo-linari, ki je bil kasneje, vse do upokojitve, tržaški prefekt in vladni komisar za deželo Furlanijo — Julijsko krajino, je baje obtožen krivega pričevanja. Istočasno so aretirali še nekega drugega upokojenega funkcionarja goriške prefekture; baje naj bi šlo za Molinarijevega šefa kabineta. Vse ostalo je zavito v gosto tančico megle. Nihče ne govori in torej vzroki aretacije, do katere je prišlo zaradi »krivega pričevanja*, niso znani. Vsekakor pa je zadeva nedvomno povezana z dogodki takoj po atentatu, ko je prišlo do prekinitve preiskave o odgovornosti fašistov in so začeli raziskovati o odgovornostih, ki naj bi jih imeli pripadniki goriškega podzemlja (!). Vsi se spominjamo, kako se je zadeva končala, kako so bili ti mali goriški nepridipravi po dolgi borbi oproščeni, kako je pristal na zatožni klopi karabi- Jutri posebna izdaja drugi dnev- časnikarji, tiskarji in uslužbenci Primorskega nika bomo izdali posebno ponedeljkovo izdajo kot solidarnost z žrtvami škvadrističnega nasilja v Lonjerju. Čitatelje bomo tudi v ponedeljek obvestili o zadnjih dogodkih in tudi na tak način prispevali h krepitvi budnosti in demokratičnega odpora neoškva-drizmu. njerski polkovnik Mingarelli s svojim štabom in je z njim obsedel tudi goriški tožilec Pascoli, kako je dejstvo, da je kril Mingarellija, spodneslo stolček tržaškemu glavnemu tožilcu Pontrelliju prav v trenutku, ki bi moral postati prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča. In sedaj Molinari. Sodstvo je grizlo in se je končno prigrizlo do samega vrha vladnega predstavništva na Goriškem. Izsledilo je tudi krivce atentata, videmskega neofašista Ciccuttinija, ki se sedaj varno skriva v Španiji, a se je po petoveljskem atentatu prav tako varno sprehajal po Vidmu. čemu? Očjtno zato, ker nekdo ni opravljal svoje dolžnosti, ker se v tistem trenutku »ni izplačalo* pokazati, da so za to krivi fašisti. Vendar je vse to odkrilo beneško, ne pa goriško in tržaško sodstvo. Dokaz več — če je bil sploh potreben — v kolikšni meri so oblasti pri nas skozi vsa povojna leta dajale potuho fašističnim zločincem. BOJAN BREZIGAR pravijenosti so stali pred vaščani, niso dovolili, da bi se kdo premaknil, komaj so se pustili prepričati, da so do hiše, v katero so se zatekli ranjenci, prišli bolničarji z nosili. Rešilec se |e namreč moral ustaviti neka| metrov prej, pred »živim zidom* policistov s čeladami in ščiti. Kontrolo so v tem zakl|učnem delu, ko so se «znanllci desne alternative* (iz provokatorskega govora Grllza) že nesramno odpeljali proti Podlonjerju, tako poostrili, da so na primer zahtevali od poročevalke novinarsko Izkaznico za prehod »obrambnega pasu*, medtem ko v času na|hu|še-ga tepeža ni bilo nikjer nikogar, Odredba kvestorja Kvestor pokrajine Trst — glede na uradne akte, iz katerih izhaja, da je tržaška pokrajinska federacija MSI - destra nazionale napovedala volilni shod »v soboto, 18. junija 1983, ob 18. uri* v Dolini pri Trstu, v bližini županstva; — upoštevajoč hudo napetost, ki se je ustvarila kot posledica števibiih incidentov, ki so izbruhnili ob priliki volilnih shodov MSI na Krasu, in upoštevajoč o-strino polemike, ki jo je poglobilo mazanje spomenikov padlim Slovencem z žaljivimi napisi: — upoštevajoč, da je dolinski župan glede na predhodne dogodke sklical protestno ljudsko manifestacijo na na istem kraju; — smatrajoč zato, da izvedba omenjenega zborovanja in istočasne krajevne manifestacije, ulegne povzročiti hude incidente s fizičnimi spopadi, ki se v sedanjem napetem vzdušju zdijo skoraj neizbežni; — upoštevajoč tudi, da bi morebitni incidenti, do katerih bi lahko prišlo ob priliki omenjenega volilnega shoda, lahko imeli še hujše posledice za javni red, z nepredvidljivimi u-činki na preostalo obdobje volilne kampanje za volitve 26. in 27. junija 1983; — smatrajoč, da je nujno sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito reda in javne varnosti; — z ozirom na 18. člen enotnega besedila zakonov o javni varnosti, odobrenega s kralievim odlokom 18. junija 1931, štev. 773, in na 21. člen pripadajočega pravilnika o izvajanju, odobrenega s kralievim odlokom 6. maja 1940, štev. 635, PREPOVEDUJE izvedbo obeh zgoraj omenjeni manifestacij. Načelnik Digosa je zadolžen za objavo te odredbe v z zakonom predvideni obliki. Trst, 17. junija 1983 Komisar javne varnosti B. D Agostino Kvestor Antonino Allegra ki bi kontroliral ali colo ščitil. Od »junaškega* prihoda «zna' nllcov novega reda* (nas slcei zelo spominja na dobo, ki smo jc že preživeli) v Lonjer do n|lhove ga «varnega» odhoda, saj ga ji ščitilo nad 50 predstavnikov |av ne varnosti, ni minila ura; vse s« je odigralo med približno pol sed' mih do četrt na osem. Toda n« samo za Slovence, temveč za vsi demokratično čuteče ljudi, so si kazalci v hipu pomaknili za de setlet|a nazaj. Mislili smo, vsa tc leta zahtevali In se borili zato, dc ne bi tistih mračnih dri nlhč« več obujal. BREDA PAHOR PriinorsknSiievnifc TRŽAŠKI DNEVNIK 19. junija 1983 I KRONIST JE PO NAKLJUČJU UJEL POGOVOR MED ŠKVADRISTOMA «Le mazze le carichiamo in macchina> Pred začetkom zborovanj v Razovici in Lonjerju so neofašistični pretepači delili letake z grožnjo: «V Dolino bomo v prihodnjih dneh vsekakor prišli... volilna kampanja je še dolga...» Drevored XX. septembra, opoldne, misovski leteči shod. Vladni komisar Marrosu je le dobro uro prej prepovedal vsakršno zborovanje v Dolini, ker bi lahko prišlo do hudih motenj javnega reda. Radovednost me sili, da se ustavim in prisluhnem bivšemu prvaku misovske mladinske organizacije «Fronte della gioventu* Almerigu Grilzu in pokrajinskemu sekretarju Sergiu Giacomelliju. Iz zvočnikov, ki so nameščeni na že žalostno znanem kombiju, se širi hripav vendar dokaj umirjen glas. Tako Grilz kot Giacomelli se pritožujeta nad »nezaslišanim prefektovim ukrepom*, saj so bili misovei «le žrtve izzivanj slavocomunistov* kot naj bi dokazovale fotografije, ki so jih posneli v Bazovici, na Proseku in zlasti v Nabrežini. Zaključek Grilzovega govora je moteno govori. In spet zapoje stara lajna, že spet je slišati pritožbe čez «izzivanje slavocomunistov*, grožnje «tistim, ki so nas napadli, ko smo prišli v vas», predvsem pa grožnje »Titovim provokatorjem, za katere v Italiji ni in ne sme biti prostora*. Cenena demagogija se kar izliva, misovski govornik, ki se sicer ponaša s prijateljstvi v libanonski falangi, si privošči celo pripombo, da proti slovenski manjšini kot taki nima ničesar. .. Tedaj se z vrha, z nekega vrta sliši mlajši ženski glas: Norci, poberite se! škvadri-stične pesti pa se grozeče dvignejo v odgovor. «Kameradi, odšli bomo po tej poti*, je slišati še Grilzov glas. Fašisti se postrojijo, kolona ob močni policijski zaščiti odpelje proti Stari mitnici. Vendar tu se bodo Škvadristi so prišli že drugič v Bazovico nekako tak: na prefektovo prepoved je treba odgovoriti, zberimo se ob 16. uri v Ul. Paduina na sedežu »Fronte della gioventu.* Drevored XX. septembra, nekaj ur pozneje. Nekaj metrov od veleblagovnice «Standa» v višini Ul. Paduina je parkiran že spet misovski kombi, pred njim pa črn BMW, ki so ga opazili tudi v Bazovici in v Lonjerju. Mladi in tudi starejši škvadristi se zbirajo, policija in karabinjerji so nekoliko niže. Ko grem mimo po naključju, ujamem razgovor dveh pretepačev: «Le mazze le carichiamo in macchina* fGorjače bomo naložili v avto). Ne-Katerj imajo v rokah, nekgj italijanskih trobojnic, ki so pa le krinka, pretveza, da lahko imajo pri sebi palico. Medtem ko se policija nekoliko približa, se mladi škvadristi strpajo v kombi in v nekaj avtomobilov. Odpeljejo počasi, iz nekega avtomobila se občasno prikaže roka, stegnjena v fašistični pozdrav, iz zvočnikov se razlega misovska himna... Medtem ko se, v spremstvu policije, škvadristi peljejo v Bazovico, nekateri njihovi somišljeniki že delijo po tej vasi in po Lonjerju letake, v katerih obljubljajo, da bodo «slavocomunistom porinili v grlo nihove provokacije*. «MSI je sklicala protestni shod v Dolini — piše še letak, katerega ton in besedilo se komentirata sama — da bi vsilila spoštovanje do žrtev fojb in premagala nezaslišano provokacijo dolinskega župana Švaba, ki ne dopušča, da bi postavili vsedržavni spomenik na ba-zovski fojbi. Zborovanje MSI v Dolini je bilo prepovedano! Na prepoved bomo odgovorili s sledečimi protestnimi shodi: ob 18. uri v Bazovici, ob 18.30 v Lonjerju, ob 19. urj na Trgu Stare mitnice.* In ob koncu še grožnja: V Dolino bomo vsekakor prišli v prihodnjih dneh... volilna kampanja je še dolga...» Bazovica, nekoliko pozneje. Medtem ko se iz bazovskega zvonika žalostno oglaša zvon, iz zvočnika občasno seže do mene Grilzov glas, kj ponavlja iste grožnje in napoveduje izstop iz «odbora za volilno premirje*, češ da to telo »zlorabljajo slavocomunisti*. «Tepli so me, ko sem bila mlada, sedaj pa zopet divjajo po naši Bazovici*, se oglasi ob meni priletna ženska. Stojiva daleč od množice, za hrbtom fašistov, blizu državne ceste. «Žal mj je, da morajo naši sinovi gledati že spet to nesnago*. Zborovanje se nagiba h koncu, mimo privozi policijski avto, za njim fašistični kombi, nato pa kakih štirideset pretepačev, ki z vojaškim korakom merijo tistih nekaj desetin metrov od lekarne do križišča. Lonjer: ura se že nagiba k devetnajsti. Ko se od kamnoloma spuščam proti vasi, opazim za sabo kolono policijskih vozil, ki s težavo obračajo z državne ceste. Nekaj sto metrov, pa se morajo ustaviti. Postrojijo se, vendar pretep je že mimo in samo ščitijo fašistično zborovanje. Grilz se približa enemu od policistov, očitno ga motijo organi javne varnosti s čeladami na glavi in pendreki v rokah. Protest zgleda bolj pretveza ,zato kmalu odneha. Iz zvočnikov je že spet slišati njegov glas, vendar ton je povsem drugačen kot opoldne. Očitno se čuti močnejšega, saj kljub škvadristič-nemu napadu na vaščane lahko ne- škvadristi prostovoljno odpovedali zborovanju. Očitno so se že dovolj nadelali: pri Stari mitnici pa tudi ni nikogar, ki bi ga lahko izzivali in pretepali___ Vojmir Tavčar Tiskovno sporočilo tržaških komunistov Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI je na nezaslišano fašistično divjanje odgovorilo s tiskovnim sporočilom, v katerem vsemu prebivalstvu naznanja izredno resnost jxŽioda,’ki ga je izvedla NJbd1 rožena tolpa fašistov MSI in ki je včeraj pozno popoldne napadla prebivalce slovenske vasi Lonjer. »Absurdno je, da so v letu 1983 v Trstu ženske in nemočni starci žrtve nasilja škvadristov, ki so si zastavili cilj ponoviti podlosti iz svoje preteklosti,* pravi sporočilo in dodaja, da se je to lahko zgo- dilo zaradi neustrezne pripravljenosti službe javnega reda, zaradi nenehnega podcenjevanja nevarnosti fašistične oborožene tolpe, ki deluje v Trstu in zaradi neenotne usmerjenosti policijske akcije, ki naj bi zaščitila državljane italijanske republike pred temi teroristi, brez omahovanja, izvirajočega iz premlevanja teorij o nekakšnih nasprotujočih si ekstremizmih. Pokrajinsko tajništvo KPI kliče vse svoje člane k budnosti, da bi preprečili kriminalna dejanja fašistov in‘osamili njihove provokacije, hkrati pa zbudili zavest tistih, ki so v zadnjih letih podcenjevali nenehno prisotno nevarnost. Ranjenim pa izraža solidarnost vseh italijanskih in slovenskih komunistov v Trstu in jim želi hitrega okrevanja. Protest tajništva Slovenske skupnosti Slovenska skupnost izraža solidarnost žrtvam včerajšnjega fašističnega napada v Lonjerju. Resno je bila ranjena prav Milka Kjuder, ki je že kot mladinka pretrpela dolgotrajna mučenja v Collottijevem brlogu v Ul. Bellosguardo in je v osvobodilnem boju izgubila tudi dva brata. Zahtevamo, da pristojna oblast ustavi fašistične izzivalne in zastrahovalne pohode po naših vaseh. Tu ne gre več za volilne shode. ampak za oživljanje fašističnega nasilja, zaradi katerega je na tisoče naših rojakov trpelo in umrlo. Ponovno opozarjamo oblasti na njihovo odgovornost, ker so dopustile dedičem premaganega fašizma, da so nekaznovano in nemoteno delovali, oskrunjali spomenike in grobove naših podlih in javno poveličevali kolovodje fašizma. To popuščanje oblasti je privedlo do sedanjega dramatičnega stanja. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Poseg predstavnikov KPI pri prefektu Marrosuju Pokrajinski tajnik KPI Tanel in član pokrajinskega vodstva Spetič sta sinoči nastopala pri tržaškem prefektu Marrosuju. Izrazila sta protest partije, ker so se dopustila^ hujskaška zborovanja po slovenskih^ vaseh, izraiila -sta tudi protest zaradi zapoznelega posega policije v Lonjerju. Zahtevala sta, da se takoj ukrepa proti krivcem fizičnega napada na Lonjerce in da oblasti preprečijo vsak nadaljnji shod po slovenskih vaseh, sicer bo prebivalstvo prisiljeno, da se samo zaščiti. Delegacija KPI je sinoči tudi obiskala ranjence v bolnici. Za dodatek: mazaške akcije! V napoto jim niso več le spomeniki padlim. Znašati so se začeli tudi nad obeležji, ki smo jih posvetili velikim slovenskim kulturnim možem: včeraj ponoči so z ogabnim besediščem in seveda s črno barvo premazali spomenik pesniku Igu Grudnu v Nabrežini. Novo opozorilo in dokaz torej, da bi morali naše spomenike v tržaški okolici še bolj čuvati. Fašisti prehajajo s tem, kot tudi s fizičnimi napadi na okoliški živelj po lonjerskemu vzoru, v novo fazo protislovenske in protidemokratične ofenzive. Naši ljudje naj ne pozabijo: škvadrizem ni nikdar bil spontan pojav, ampak vselej natančno zrežiran, njegova učinkovitost pa je premo sorazmerna s stopnjo potuhe, ki ga uživa na najrazličnejših, tudi uradnih ravneh TISKOVNA KONFERENCA OB «DNEVU JUGOSLAVIJE NA VELESEJMU V obojestranskem interesu gre okrepiti višje oblike gospodarskega sodelovanja Poseg podpredsednika Gospodarske zbornice SRH Grila - Sprejem na zbornici »Tržaški velesejem ne odigrava zgolj trgovske vloge, ampak pospešuje tudi zbliževanje in vzajemno spoznavanje med gospodarstveniki na obeh straneh meje. To je omogočilo ustanovitev tistega vzdušja, ki je botrovalo podpisu osimskih dogovorov, v katerih Jugoslavija vidi spodbudo k še širšemu in bogatejšemu gospodarskemu sodelovanju med sosedama*. Tako je naglasil podpredsednik Gospodarske zbornice Hrvatske (organizatorke letošnje jugoslovanske kolektivne razstave v Palači narodov) Nikola Gril, ko je na včerajšnji tiskovni konferenci ob «dnevu Jugoslavije* orisal razvoj gospodarskih odnosov med državama in njunimi obmejnimi območji. Italija zavzema drugo mesto v jugoslovanskem izvozu in tretje v uvozu. Lani je Jugoslavija izvozila v Italijo za 580 milijonov dolarjev, uvozila iz nje pa za 1.110 milijonov dolarjev: ustroj izmenjave se je izboljšal, po mnenju Grila pa je še ■iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimumin f Čestitke Jutri praznuje 70. rojstni dan nona LOJZKA. Vse najboljše ji želi Ivana. Jutri praznuje 10. rojstni dan IRENA MILANIČ. Vse najboljše ji želijo mama, očka in stara mama. KD Primorsko Mačkolje čestita svojemu odborniku ZORANU PA-ROVELU ob prejemu priznanja Tržaške trgovinske zbornice. muiiiiiiiiiiiiMiimiii»niiiiiiii»iiiniiiiiii»»iiiiiniinniniiinmm»iiniiiiiiimiiiiiiii»iiHMii»iiiiiiHiiiimiiii«iiiiHHHiiiiii|iiiiniiiiiiiii»iumiiiiiiiiM*iiiiiiii»iiiiiiiiii» V TOREK V BABNI HIŠI V RICMANJIH Ponudbe odškodnine še preostalim razlaščencem iz dolinske občine V poštev pridejo lastniki, ki imajo zemljišča v davčnih občinah Ricmanje in Dolina Potem ko je triintrideset razlaščencev iz dolinske občine, ki imajo zemljišča v davčnih občinah Bo-ljunec in Boršt že pred "ifcidtimi dnevi prejelo ponudbe o denarni odškodnWi .žetvijo, po kateri bo tekla nova avtocesta, bo sedaj prišlo na vrsto še preostalih petindvajset iz dolinske občine. V torek, od 18. do 20. ure bodo namreč v Babni hiši od občinskega funkcionarja prejeli notifikacijo deželnega odloka s ponudbo denarne odškodnine, ki jo na osnovi sklepa PRIČEVANJA OČIVIDCEV IN RANJENE MILKE KJUDER «Nad nas so prišli kot divjaki...» Težko je opisati zaprepadenost in bes Lonjercev. Nihče ne more razumeti, kako je mogoče, da so fašisti imeli prosto pot v vas in da so lahko surovo pretepli domačine. Ko so z rešilcem rdečega križa odpeljali Milko Kjuder in Pavla Kranjca, je bil občutek nemoči tako močan, da so se oči orosile, roke pa zaploskale ranjencema v čast. »V vas so prišli zelo dobro organizirani*, pripoveduje Radivoj Pečar. «Z Vrdele je prišlo šest avtomobilov s približno 20 - 30 škvadristov iz Vrtače, drugega dohoda v vas, pa ravno tako ena kolona. Policija je bila za njimi. Izstopili so iz avtov z drogi, zastavami in tam začeli biti po ljudeh. Policija je intervenirala zelo pozno. Mnenje je, da je bil shod v Lonjerju zelo dobro organiziran, posebno kar se tiče mlatenja in pretepanja*. Milka Kjuder leži na oddelku za hitre kirurške posege s prog- nozo 10 dni, Pavel Kranjec pa na okulističnem oddelku. Poškodba na očesu na srečo ni zaskrbljujoča, zdraviti pa se bo moral 15 dni. Sinoči smo bili pri Milki: »Prišli so razjarjeni kot divjaki. Prišli so z dveh strani in nas dejansko obkolili. .. To nas je razkačilo, saj kaj takega še nismo doživeli, da bi nas fašistična golazen sramotila in izzivala. Skušali smo se braniti pred njihovimi koli in takrat je fašist, ki je stal pred mano, bil je to visok, mlad in svetlih las, z vso silo zalučal proti meni težak kos železa, ki me je zadel v prsni koš. Vzelo mi je sapo, nenadoma se mi je zatemnilo v glavi, zgrudila sem se na tla. Tu v bolnici so me že slikali, kaže, da ni hujših poškodb, čeprav me zelo boli. Železo me je udarilo prav v sredino prsnega koša, tudi po dojkah.* Kjudrova in Kranjec sta bila najhuje ranjena, nista pa bila e-dina. V bolnici so nudili prvo pomoč tudi 36-letnemu delavcu Stojanu Sancinu in 49-letnemu Vincen-zu Forausu, oba z Lonjerja. Policiji v bolnici sta jasno povedala, da ju je z megafonom udaril po obrazu neofašist. Njegovo ime ni skrivnost, kajti očividci so brez nadaljnjega spoznali v njem pretepača in sedaj občinskega svetovalca Grilza. V bolnico se je zatekel na prvo pomoč tudi policijski agent Olivo Loconte, ki je dobil udarec v ramo. Po nepotrjenih informacijah kaže ,da ga je neki karabinjer u-daril s pendrekom. Ker je Loconte bil v civilni obleki, ga je najbrž zamenjal za koga drugega. Na vprašanje, če so karabinjerji in policija prijeli ali prijavili koga, sinoči nismo dobili odgovora. Na telefon, kljub intenzivnemu klicanju, nismo priklicali nobenega uJ odgovornih, ko pa smo se zglasili na kvesturi in na prefekturi, so bila njihova vrata zaklenjena. (nf) deželnega odbora ponuja gradbeno podjetje Palmieri. Na vrsto bodo tokrat prišli razlaščenci, ki imajo zemljišča v davčnih občinah Ricmanje in Dolina. V poštev bodo torej prišli in se zato morajo v torek nujno zglasiti v Babni hiši v Ricmanjih naslednji lastniki: IZ RICMANJ: Maria Coretti (hišna številka 12), Giuseppe Gerdelic (117), Maria Coretti por. Corbat-ti (85), Stefano Isidoro Bordon (120), Alessandro Coretti (9), Sofia Giuliani vd. Comari (136), duhovnik Angelo Kosmač, Vladimiro La-biani (115), Valentino Coretti (7), Maria Coretti por. Corbatti (85), Antonia Coretti vd. Koretti (151), Sofia Coretti por. Gerdina (139), Sergio Vatovec (72), Milano Coretti (14), Valentino Giuliani (61), Maria Senica (73), Bogomilla Pettirosso (154/A). IZ BORŠTA: Speranza Pregare (hišna številka 26), Antonio Peta-ros (71), Giustina Pettirosso (112), Vittoria Pettirosso por. Pettirosso (13); IZ LOGA: Silvana Žafran por. Corbatti (hišna številka 264), Silvana Corbatti (204). IZ BOLJUNCA: Angelo Pecenik (hišna številka 2G0); IZ DOLINE: Giovanni Žafran (hišna številka 365). Za taki postopek pri notifikaciji ponudb denarne odšodnine so se odgovorni odločili, da prizadetim, ki že čakajo toliko časa, čimprej ponudijo kar jim pritiče; zato so se odločili, da bo občinski funkcionar notificiral te ponudbe. Prisotni bodo tudi predstavniki Kmečke zveze in konzorcija razlaščencev Naša zemlja, ki bodo na razpolago za nasvete predvsem v zvezi z dokumentacijo, ki jo zahteva gradbeno podjetje Palmieri. Naj še dodamo, da kdor bo sprejel ponujeno denarno odškodnino, bo moral podpisati enega od prejetih o- Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem natečaja in ocenjevalni komisiji za njihov trud in požrtvovalnost. Sprejet načrt za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane Prizadevanja prebivalcev Škednja, Kolonkovca in Sv. Ane, da bi se končno s primernim spominskim obeležjem oddolžili spominu svojih padlih v narodnoosvobodilnem boju, se počasi, a vztrajno uresničujejo. Pretekli teden je namreč natečajna komisija, ki ji je Odbor za postavitev spomenika poveril nalogo, da oceni osnutke spomenikov padlim, pregledala prispele elaborate (z gesli Bor 2, Padlim 2 in Kamen in zid) ter je po poglobljeni diskusiji izbrala elaborat pod geslom Kamen in zid. Po mnenju komisije se je ta načrt najbolj približal konceptu vkom-poniranja v obstoječe okoje, upoštevajoč predvsem zelenje. Koncept je parkovni, horizontalni, relativno lahke izdelave. Po predloženem proračunu ne presega vsote, ki je na razpolago za izgradnjo spomenika. Komisija (sestavljali so jo arhitekti Jagodic, Kosovel in Jugovič ter članici Odbora za postavitev spomenika Marta Werk - Volk in Jolanda Gustinčič) je zato smatrala, da pred- loženi načrt zaradi svoje posebne koncepcije vidno izstopa od ostalih. Avtorji sprejetega načrta so Janez Koželj, Patrizia Magnani in Rossana Pettirosso. Avtorji načrta pod geslom «Bor 2» so Danilo Antoni, Marko Ferluga in Janez Koželj, avtor načrta z geslom «Padlim 2» pa je Alež Žetko. Odbor za postavitev sponienika padlim iz škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca se je na svoji zadnji seji seznanil s sprejetim načrtom. Spomenik bodo zgradili pred starim vhodom v pokopališče pri Sv. Ani, na mestu, kjer stoji današnje skromnejše obeležje. Projekt »Kamen in zid* predvideva v bistvu preureditev prostora v spominski park. V začetku parka bodo posadili štiri ciprese, po parku se bo vila pot iz lomljenega kraškega kamna, sredi parka, v neposredni bližini velikega kostanja, se bo razširjala spi rala 90 kamnov — simbol prav tolikih padlih za svobodo iz škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Po nekaj blažjih stopničkah bo pot prived- la do spominskega zidu, pred katerim bo odprt prostor za komemoracije. Odbor za postavitev spomenika je odločil, da bo seznanil domačine iz Škednja in s Kolonkovca o načrtu na dveh prireditvah (bodisi v Skednju, bodisi na Kolonkovcu), na katerih bodo razstavili načrte. Ob tej pri- ložnosti bodo avtorji sprejetega načrta spregovorili o zasnovah projekta. Po sprejetju načrta bo ponovno stekla nabiralna akcija za zbiranje prispevkov za spomenik, da bi tako (po privoljenju občine) lahko čimprej začei z gradnjo spominskega parka. brazcev in jetju. ga nato izročiti pod- Srečanje zborov in godb na Proseku V znamenju dramatičnih dogodkov v Lonjerju Žalostni lonjerski dogodki so sinoči dramatično odjeknili na 11. srečanju pevskih zborov in 2. sre- VOLILNA ZBOROVANJA DANES, 19. JUNIJA KPI Od 9. do 13. ure na Trgu Garibaldi manifestacija sekcije Tomažič. Ob istih urah na Opčinah shod Stojana Spetiča. Ob 10. uri Girandole (Spadaro), ob 11. uri Božje polje (Parovel), ob 10. uri Štramar (Bordon), ob 11. uri Sv. Ivan (Bordon), ob 12. uri na Borznem trgu (sekcija Curiel), ob 19. uri praznik »Uni-ta» v Miljah (Tonel), ob isti uri na prazniku «Unita» krožka Pečar (Bi-siak in Monfalcon), ob 19. uri na prazniku «Unita» v Podlonjerju (Rigo in Spetič). PSI Ob 19. uri na Trgu Unita manifestacija z ansamblom «Accademia». S S k Ob 9.45 Opčine (Društvena gostilna), ob 10.30 pri Banih. Čanju godb na pihala, ki se je začelo na «Balancu» na Proseku. Praznik petja in glasbe, ki sta ga priredila godbeno društvo Prosek in pevski zbor Vasilij Mirk se je spremenil v tesnobni večer zaskrbljenih obrazov, komaj je priložnostni govornik, tajnik ZSKD Vojko Slavec prek mikrofona obvestil občinstvo o hudem pretepaškem pohodu neofa-šistov v Lonjarju. Kulturni program, v katerem so že 11. leto zapored nastopili pevski zbor Bratje Milavci iz Brežic (vodi ga Stane Fuks), zbora Svoboda iz Stražišča pri Kranju (dirigent Ludvik česen) mešani zbor Zarja iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem (vodi Jožko Wrulich) in domači zbor Vasilij Mirk (vodi Evgen Prinčič) se je odvijal odtlej sredi morja vprašanj pričujočih, ki so hoteli izvedeti vse podrobnosti o kriminalnem izpadu. Tolmačenje lonjerskih dogodkov v poročilu agencije ANSA »V Lonjerju, vasici v bližini Trsta, je prišlo popoldne do spopadov med aktivisti MSI in skupino prebivalcev, ki je nasprotovala njihovemu zborovanju ...» Tako se začenja poročilo časopisne agencije ANSA o dogodkih v Lonjerju. Agencijska vest, ki se sklicuje na DIGOS, pravi med drugim, da je do izgredov prišlo, ko so misovski aktivisti prišli na trg in jih je kakih sedemdeset ljudi obstopilo. »Aktivisti MSI so tedaj izstopili iz avtomobilov, prišlo je do zmede, ki se je polegla ub policijskem posegu.* Ali naj to pomeni, da smo, po tolmačenju policiie, dogodke v Lo-ivjerju zakrivili Slovenci? dovolj prostora za nove pobude, ki utegnejo iziti prav s tega velesejma, saj bi rada Jugoslavija še povečala dobave sosedi, a tudi nabave italijanskega blaga, po katerem je na jugoslovanskem trgu povpraševanje. Gril je poudaril pomen tržaškega in goriškega obmejnega sporazuma: operacije po avtonomnih računih so leta 1982 dosegle vrednost 375,6 milijarde lir (189,3 mrde v izvozu in 186,3 v uvozu), to je 100 odst. več kot leto prej in tudi letos naj bi se ustrezno povečale, kar odraža obojestranski interes za raztegnitev tovrstnih poslov; v tem smislu se tudi ukrepa na obeh straneh meje. V teku je izdelava novih brezcarinskih list tržaškega avtonomnega računa, ker sedanji (iz leta 1977) ne ustreza stvarnim potrebam in ju je treba tako po ustroju kot po vrednosti prikrojiti sodobnim zahtevam. Na meddržavni ravni je bila tudi dogovorjena ustanovitev mešane medvladne komisije za obmejno gospodarsko sodelovanje: jugoslovanska vlada je že pooblastila izoblikovanje njenega dela komisije in upati je, kot je naglasil Gril, da bo tudi italijanski parlament ukrepal v tem smislu. Ugodno se razvijajo tudi posli po posebnem sejemskem sporazumu Alpe - Adria med SRS in SRH na eni ter FJK na drugi strani: leta 1981 so v eni smeri znašali 7,2 mrde lir, leta 1982 pa že 8,7 mrde lir, a za letos je bil dan predlog, da se povečajo za 20 odst., je povedal Gril. Uspešno se nadalje premikajo tudi višje oblike sodelovanja (skupno vlaganje kapitalov, proizvodna kooperacija, poslovno-tehnično sodelovanje idr.): danes je med državama nad 130 dogovorov o proizvodni kooperaciji in 37 o skupnem vlaganju. To je sad Osima, vseeno pa ne moremo biti povsem zadovoljni, je dejal Gril s pripombo, da je bilo zadnjih 5 let ustanovljenih v deželi FJK 6 mešanih podjetij in podpisanih 9 pogodb o dolgoročni proizvodni ko- operaciji — 6 s Slovenijo in 3 s Hrvatsko. Podpredsednik Gospodarske zbornice SRH je nakazal nujo po še drugih, trdnejših oblikah gospodarskega sodelovanja, ki naj slonijo zlasti na proizvodni kooperaciji in delitvi dela, v tem okviru pa naj bi tudi v bodoče, kot že doslej, odigrali posebno vlogo o-peraterji iz vrst slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Fred tiskovno konferenco je jugoslovansko delegacijo pod vodstvom Grila in podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije Milana Samca sprejel predsednik trgovinske zbornice Modiano z vodstvom tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske zbornice, v katerem je bil tudi podpredsednik Stanislav Bole. Na jugoslovanskem generalnem konzulatu je bil sinoči tradicionalni sprejem ob jugoslovanskem dnevu na tržaškem mednarodnem ve; lesejmu. Sprejema so se udeležili najvidnejši predstavniki krajevnih političnih oblasti, gospodarski, kulturni in drugi predstavniki. Vendar pa so bili tokrat slovenski predstavniki prisotni le malo časa, saj se je kmalu raznesla vest o fašističnem divjanju po Bazovici in Lonjerju. Tudi vladni generalni komisar dr. Marrosu je sprejem kmalu zapustil v zvezi z že omenjenimi sporočili o fašističnem pohodu. Krstni nastop godbe od Sv. Sergija Na prostoru pred cerkvijo v . Naselju sv. Sergija se bo danes ob 18. uri začel «Praznik na polju*, ki ga prireja katoliška organizacija. Na prazniku bo v kulturnem sporedu krajevna godba m pihala, ki jo vodi dolinski rojak Danilo Škr-gat. To bo prvi nastop godbe, ki šteje 22 članov in je začela z vajami pred šestimi meseci. Po koncertu bo za veselo zabavo poskrbel mali ansambel. Poskrbljeno bo za domač prigrizek in okrepčilo. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob boleči izgubi naše drage MARIJE DANEV vd. SOSIČ (DRNJACKOTOVE) se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala duhovnikoma g. Žerjalu in g. Pohajaču, cerkvenemu pevskemu zboru ter nosilcem cvetja. Opčine, 19. junija 1983 SVOJCI ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k večnemu počitku našega dragega RUDOLFA MAHNIČA (KOVAČEVEGA) Posebna zahvala župniku Marjanu Živcu, dr. Franku Križ-mančiču, bolničarki Gizeli Grgič, družini Zlobec, Totnovim in Kožinovim, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoča družina Bazovica, 19. junija 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ANTONA GREGORIJA se iskreno zahvaljujemo župnikoma g. Živcu in g. Žerjalu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Opčine, 19. junija 1983 Ob peti obletnici smrti drage KARLE LORENZI roj. MIHALIČ se je z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Ricmanje. 19. junija 1983 18. 6. 1982 18. 6. 1983 BORIS ČESNIK Minilo je leto odkar te n' več med nami. Z žalostjo in ljubeznijo v srcih se te spominjajo mama Ljudmila, oče Karlo, sestra Lidija ter nečaka Luka in Sabrina Dolina, 19. junija 1983 V PETEK V OKVIRU JUNIJSKIH GLASBENIH VEČEROV v Zenski nonet «Vitra» iz Ribnice gost dolinskega društva Vodnik V tretjem koncertu junijskih glasbenih večerov je predsinočnjim nastopil v Dolini ženski nonet »Vitra* iz Ribnice, ki ga vodi Bernarda Kogovšek. Večer je otvoril predsednik KD Valentin Vodnik, ki je v uvodnem pozdravu izrazil tudi nekaj misli o sedanjih fašističnih provokacijah po naših vaseh: «Jutri so napovedali, da pridejo v Dolino in zato moramo na ponovno provokacijo odgovoriti odločno in enotno, je dejal Lovriha, mi kot društvo se trudimo, da na tem področju delamo konstruktivno, na temeljih medeseboj-nega spoštovanja in na osnovi dobrega in omikanega sožitja med tu živečima narodoma. Naši junijski večeri so priča našim namenom in odgovor mračnim silam, ki kalijo plemenite odnose.* Nonet Vitra se je dolinskemu občinstvu predstavil z obširnim programom, ki je zajemal skladbe iz renesančnega obdobja, črnske duhovne, slovenske umetne in ljudske pesmi ter pesmi drugih narodov. Lahko rečemo, da je bil to eden najkvalitetnejših ansamblov, ki se je zadnja leta predstavil v Dolini ali sploh v občini. Bernarda Kogovšek je pri dekletih uspela doseči nadpo-prečno zlitost. Nonet Vitra je eden tistih komornih ansamblov, ki bi jih človek še in še poslušal, saj s svežino petja in predanostjo tej zvrsti umetnosti zasvojijo poslušalca in program kar prehitro mineva. Nonet je v Dolini zapustil odličen vtis in kadarkoli se bo vrnil v naše kraje, bo vedno dobrodošel gost. Z nonetom sta v Dolino prispela tudi predsednik ZKO Ribnica, Janez Debeljak in tajnik Stane Kljun, ki sta s predstavniki zborov in kulturnih društev, ki so prisostvovali koncertu, navezala mnogo prijateljskih stikov. Janez Debeljak je tudi spregovoril nekaj besed ob gostovanju Vitre, ki je bila včeraj že drugič na Tržaškem. Gost dolinskega društva je bil tudi predsednik zbora La Montanara iz Sivizzana Vittori-no Moratti, ki je bil pred nedavnim izvoljen v vsedržavni odbor združenja italijanskih zborov in je bil nad koncertom ribniških deklet navdušen. Naslednji zadnji koncert junijskih glasbenih in likovnih večerov 1983 bo v četrtek, 30. junija. Nastopila bosta violinist Črt šiškovič in pianist Janko Šetinc, (ris) ViiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiHiiMiiiiHHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiii SLAVA ČEBULEC- KATRA JE DOPOLNILA 70. LETO katerimi navezala stik in o tem obvestila IX. korpus: z njegovim pooblastilom je od Banov odpeljala v partizane najprej legendarna Mihajlova in Ivana Ruskega, ki sta našla mesto v ruskem bataljonu Kosovelove brigade, potem ko je Katra tudi drugim ruskim vojakom pomagala pobegniti Nemcem. Leta 1944 so jo zaradi izdajstva Lea Heraverja hoteli a-retirati, toda Katri je uspelo uiti, kar izpričuje njen velik pogum pa tudi iznajdljivost. žilica ji nikdar ni dala miru niti po vojni: Katro najdemo vsepovsod, kjer se je kaj premikalo, v sekciji KP1 in VZPI - ANPI, v ZŽI - UDI in antifašističnem odboru ter v domačem kulturnem društvu. In še danes je neuklonljiva. Da bi še dolgo ostala aktivna med nami kot svetel vzor! Šolske vesti Šola Mačkolje - razstava ročnih izdelkov. Urnik: danes od 9. do 12. in od 17. do 20. ure. Učenci in učiteljstvo osnovne šole F. Venturini v Boljuncu vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov danes, 19. junija, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Osnovna šola Pinko Tomažič vabi na ogled razstave ročnih del in likovnih izdelkov danes, 19. junija, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure in jutri, 20. junija, od 9. do 12. ure. Osnovna šola Boršt vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov danes, 19. junija, od 9. do 12. ure in jutri, 20. junija, od 9. do 11. ure. Razstava bo v šolskih prostorih. Osnovna šola Josip Murn Aleksandrov iz Mavhinj in osnovna šola Miroslav Vilhar iz Cerovelj sporočata, da bo skupna šolska maša v torek, 21. junija, ob 9. uri v Mav-hinjah. Po maši bo zaključna šolska prireditev. Zaključni nastopi Glasbene matice. Jutri, 20. junija, ob 9.30 na šoli Glasbene matice v Trstu, in ob 20. uri na osnovni šoli Josip Jurčič v Devinu. Devinsko - nabrežinska občina sporoča. da se bo pouk v občinskih o-troških vrtcih zaključil 24. 6. Vpisovanje otrok za šolsko leto 1983/84 pa se bodo vršila 27.. 28. in 29. 6. od 9. do 12. ure na posameznih sedežih otroških vrtcev. Gledališča V četrtek je Slava Batista por. Čebulec - Katra dopolnila 70. leto. Kdo ne pozna klene Openke, ki sicer Openka ni po rodu, a bi je domačini za nobeno ceno ne spustiti iz svoje srede. Katra: vzoren ih redek primer globoke človekoljubnosti in odločne doslednosti, brezmejne širokosrčnosti, a tudi skrajne moralne, idejne strogosti, kj ji je in ji še dovoljuje* sjeemljntM-g DUglaitt&.toblika izražanja^ ftfemišljeno, vendar ostro kritiko ds HftiiK.sli KD Rdeča' l^di, dejanj in pojavov, če v njih z,vezja., jz Saleža, ki opravlja dra-ne vidi tiste premočrtnosti, Ur-je* goceiio poslanstvo kulturnega lastna njej in zaradi katere so jo tako vzljubili ne samo Openci, ampak tudi okoličani, meščani, Slovenci in Italijani, antifašisti in de-inokratje, kar nas je. Katra je bila rojena leta 1913 v revni krojaški družini, ki so jo osrečili še nadaljnji štirje otroci. Otroštvo, čase, torej, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je preživela v bedi in samoodpovedi. V Trnovem je uspešno dokončala šestrazrednico, že takrat je planila na dan njena bistroumnost: po očetovih stopinjah se je izučila za šiviljo. Leta 1936 je spoznala Milana Čebulca, pomorščaka, ki ni skrival svojih naprednih, idej, in vzela sta se ter si dom uredila na Opčinah, kjer se jima je tudi rodil sin Milko. Začel se je fašistični teror. V času okrog I. tržaškega procesa se je vključila v antifašistično gibanje, širila je ilegalni tisk, bila v organizaciji Rdeče pomoči in vseskozi s svojo drznostjo tvegala življenje: tudi petletnega sinka je s pošto pošiljala na javke. Leta 1943 je bila sprejeta v KPS, postala je odveščevalka IX. korpusa, organizirala je vrsto odborov OF na Krasu, vzdrževala zvezo med njimi in Trstom, zbirala denarno in drugačno pomoč za partizane, bila je neutrudna, z navdušenjem je opravljala svoje nevarno, a žlahtno poslanstvo. V to, kar je tedaj postala, je dozorela, kakor je sama nekega dne povedala, po strelih na bazoviški gmajni in na openskem strelišču. Katra je sodelovala z mnogimi, ki so bili obsojeni na II. tržaškem procesu, Poznala je tudi Pinka Tomažiča. Ko je zvedela, da so Nemci pri Banih zbrali več sto ujetih pripadnikov sovjetske armade, je z ne- OD PETKA DO NEDELJE V Križu razstava domačih vin Od prihodnjega petka do nedelje bo v Križu že šestnajsta razstava in pokušnja domačih vin, ki jo prireja zadruga pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg*. Na predlog ocenjevalne komisije ho razstavljenih 13 vzorcev belega in pet vzorcev črnega vina, največ razstavljalcev bo seveda iz Križa, ostali pa prihajajo iz vseh predelov tržaške občine. Razstavo bodo odprli v petek, ob 18. uri, pester kulturni program pa bo na sporedu v nedeljo popoldne, ko bosta nastopili TFS «Stu ledi* in kriška godba na piha la «Vesna». Vse tri večere bo ples, v petek in v soboto z ansamblom »Akvamarini* iz Trbovelj, v nedeljo pa ansambel »Domači fantje* iz Divače. Pri izvedbi razstave sodelujejo KD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna, po nekaj letih pa bo letos spet obratoval kiosk z ribami. Mešani zbor Rdeča zvezda zaključil sizono Zborovsko petje je bila že od same ustanovitve osrednja nit de- a- nimatorja na območju zgoniške občine. S prisrčnima družabnima večeroma v gostilnah Batič v Rep-niču in Sardoč v Prečniku, kjer so bili deležni iskrene gostoljubnosti, so člani mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda zaključili letošnjo pevsko sezono, ki je bila dokaj uspešna in je celo presegla pričakovanja. Na začetku sezone je namreč zbor zabredel v določene kadrovske težave, ker se je odtujilo iz zbora nekaj pevk in pevcev, to fazo negotovosti pa so kaj kmalu premostili, nadaljevali z zastavljenim delom, tako da zbor deluje in nastopa le v mešani zasedbi, ter šteje trideset pevcev Prizadevni pevovodja Janko Si-moneta nam je zaupal, da je z letošnjo sezono še kar zadovoljen. Zbor je nastopil na reviji Primorska poje in je sodeloval na vaških praznikih. Javnih nastopov je bilo relativno malo, ker je zbor vadil nove zahtevnejše pesmi in razveseljivo je, da je tudi kakovostno napredoval, predvsem kar se izgovarjave tiče, o čemer se je pozitivno izrekla tudi kritika. Z vajami so sedaj končali malo prej kot o-bičajno, ker so pevci preutrujeni. Nova sezona pa se bo začela že prve dni septembra, in kot novost bodo uvedli specifične strokovne tečaje v zvezi z intonacijo, dihanjem in izgovorjavo. Zaželeno je, da bi se zbor s pristopom še kakega pevca ali pevke številčno še ojačil, ker bi tako ustvarili pogoje za še boljši vokalni uspeh. Pevci tudi čakajo na boljše delovne pogoje v primernejših prostorih, posebno pozornost pa bodo posvetili družabnosti. B. S. Šolski izidi v 2. č raz. opensko šole «S. Kosovel» Iz članka o šolskih izidih na o-penski nižji srednji šoli je pomotoma izostal 2. č razred. V tem raz-du so uspešno dokončali šolsko leto Mario Ciac, Marko Comari, Adriano Germek, Andrea Puric. Tanja Bencina, Sara Bensi, Christina Biber, Isabella Cipollino. Tanja Filipovič - Grcic, Tanja Gorkič, Neva Lupine, Nadia Marcuzzo, Marina Milkovič, Antonella Pavat, Ka-tia Radetti in Breda Sussi. Štirje dijaki niso bili prepuščeni v tretji razred. TRŽAŠKA POKRAJINA OBVESTILO O DRAŽBI Prot. št. 5/139-83 Trst, 14. junija 1983 PREDSEDNIK obvešča, da mu je bila poverjena prodaja na dražbo v smislu člena 73 - črka b) Pravilnika 827 z dne 23. 5. 1924, pred poverjenim odbornikom, za dne 11. julija 1983 ob 9.30 v dvorani pokrajinskega odbora - Trg Vittorio Veneto 4, 2 nadstropje, sledeče nepremičnine: dvoflftcfetroppa ..stavba,,. podstrešje in zemljišče v ul. 'Ffavik 59 - Trst, vpisani v Comune censuario Sv. Marije Magdalene Spodnje s Par-tita Tavolare 944, ki sestoji iz: —del katastrske štev. 747 di teše quadrate 174,90; — del katastrske štev. 748 di teše quadrate 204,60; ki pri katastrskem uradu odgovarjajo novi katastrski štev. 3736 (hiša in dvorišče) kv. m 748 in nov; katastrski štev. 3737 (vinograd) kv. m 592: prostornina stavbe je približno 1.850 kub. metrov. Ponudbe, na kolkovanem papirju 3.000 lir in zaprte v zapečateni kuverti, morajo prispeti dan pred dražbo z vsemi zahtevanimi dokumenti (potrdilo o možnosti sklenitve pogodb z javnimi upravami) potrdilo o vpogledu pogojev prodaje, potrdilo o neobstoječih kazenskih zadržkov in z dokazom o pologu kavcije (2.000.000 lir) in pogodbenem pologu (750.000 lir) izplačanih s krožnimi čeki naslovljeni na sodelujočega na dražbi in žirirani na pokrajinski Ekonomat. Dobitnik dražbe je podvržen stroškom, ki zadevajo prodajo in prepis in ob prevzemu - prehodu lastnine bo moral plačati znesek v roku enega meseca sprejete dražbe. Dražbe ne bodo ponovili in bo stavba oddana tudi v primeru, če bo na dražbi dana ena sama ponudba. Za informacije in dvig posebnega pravilnika dražbe se interesenti lahko obrnejo na Urad za pogodbe Tržaške pokrajine - Ul. della Geppa 21 - 2 nadstropje, tel. 61-212, int. št. 54 in 55. PREDSEDNIK (odv. Darno Clarici) VERDI Od 2. julija do 14. avgusta bo v gledališču Verdi pomladni Festival operete. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 20. t.m., ob 20.30: P. Turri-. ni «Lov na podgane*. Gostovanje PDG v Kanalu. Predstava bo odigrana v okviru «Kogojevih dnevoy». CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Do 30. t.m. (I. preddverje) Ob 20. obletnici fotogrupe SOLT - Ljubljana. Srednja dvorana V sredo, 22. t.m.. ob 20. uri: »Oh-cet 83» — tuja in domača folklora. Dan.es, 19. t.m., ob 19.30: W. Shakespeare «Romeo in Julija* - Komentarji (zadnjič v sezoni). Mala dvorana Teden italijanskega filma od 20. do 25. junija. Jutri, 20. t.m., ob 20. uri: «Markiz Del Grillo*. Režija Mario Monicelli. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah ou 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Razna obvestila ŠD Mladina - baletni odsek priredi danes, 19. junija, ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu zaključni baletni nastop. Vljubno vabljeni. Vaška skupnost s Ferlugov vabi 23. junija na. kresovanje «Pod gan-kom* pri Roži, kjer bo ob 21. uri koncert ženskega pevskega zbora Tabor. Vabljeni. Slovensko lovsko društvo F-JK »Doberdob* vabi vse svoje člane, da se udeležijo strelskega tekmovanja treh dežel, ki ga društvo prireja v sodelovanju s Trap klubom ZLD Nova Gorica, danes, 19. junija, ob 8. uri, na strelišču «Panovcu* v Novi Gorici. Razstave Kino Grad sv. Justa - Festival festivalov Ob 21.30 «La traviata*. F. Zefi-relli in ob 23.30 «Lo stato delle co-se» režija Wim Wenders. Jutri ob 21.30 »Toosie* režija S. Pollack in 23.30 «Venom» P. Haggard. Ariston 16.00 «La traviata*. F. Ze- firelli in ob 18.15 «Missing» režija C. Gavras. Eden 17.00 «Momenti intimi di ma-dame Claude*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «Erotic vvoman*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.15 «Una vergine per l’im-pero romano*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 «Rosso sangue*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Graltacielo 16.30 »I nuovi mostri*. A. Sordi, O. Muti, U. Tognazzi, V. Gassman. Fenice 16.30 «Arrivano i n ostri*. S. Room, M, Salerno, D. Abatantuo-no. Jutri zaprto. Mignon 16.00 «Fai eome ti pare*. K. Eastwood. Aurora 16.30 »Frate Ambrogio*. Jutri isti film ob 17. uri. Capitol 16.30 «Cinque giomi un'esta-te». S. Connery. Jutri isti film ob 18.00. Cristallo 16.00 »I nuovi barbari*. Jutri isti film ob 17.30. Moderno 16.00 «Porks today». Prepovedan mladini po.1' 14. letom. Radio 15.30 «Sessualitš pornografi-ca*i Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.15 «Rocky 3.». S. Stallone. Jutri isti film ob 16.30. Lumiere 16.3o «1997 fuga da New York». Jutri isti film ob 17.00. Giardino pubblico 21.15 «1 quattro delToca selvaggia*. Prireditve in sporočila kulturnih društev ih organizacij Pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela in Godbeno društvo »Prosek* vabita na srečanje pevskih zborov in godb na pihala, ki bo danes, 19. junija, na Proseku. Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst vabi vse, ki jih zanima petje, da se mu pridružijo. Informacije na Glasbeni matici. Ul. R. Manna 29. telefon 418-605. SKD Tabor - Prosvetni dom. Do 26. junija bo odprta razstava Mira Kranjca. Umik: ob delavnikih od 17. do 19. ure; ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V občinski galeriji na Trgu Uni-ta bo razstavljal od 23. do 30. t.m. tržaški slikar Fabio Zubini. Otvoritev bo ob 18. uri. V galeriji »Cartesius* je odprta razstava skulptur in risb slikarja Vil-libossija. V okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki jih prireja KD Valentin Vodnik, bo v galeriji Tor-kla v Dolini do 30. junija razstavljal svoja dela slikar Boris Zuljan. V galeriji Rettori-Tribbio razstavlja avstrijska slikarka Denisa Lister. Razstava bo odprta do 8. julija. Izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 10. julija v Kranjsko goro preko Soške doline in Vršiča. Informacije in vpisovanje vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/n -telefon 64459 ali 732858. m GLASBENA MATICA TRST sklicuje v sredo, 22. junija, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu — Ul. R. Manna 29 REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila; 3. razprava; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitev novega odbora; 6. razno. MLADINSKI ODSEK ,{VV,0 .|C ■lAfllff priredi M TRADICIONALNI 3-DNEVNI IZLET za srednješolce po slovenski transverzali 24., 25. in 26. ju nija na Karavanke z vzponom na Stol in Begunjščico. Vpisovanje do vključno tor ka. 21. junija, na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20 TPK SIRENA vabi še danes, 19. junija, od 9. do 12. ure v društvene prostore v Ul. Cerreto 12 na ogled razstave z morsko tematiko ATILIJA KRALJA /A /spdt\ ■MM SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST PRIREDI DANES, 19. JUNIJA 12. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV IZ F-JK, KOROŠKE IN SLOVENIJE V NABREŽINI NA IGRIŠČU ŠD SOKOL Program predvideva ob 10. uri planinski pohod Sv. Križ - Nabrežina; ob 15. uri kulturni del srečanja. Sodelujejo: pevski zbor Fantje izpod Grmade, harmonikarski ansambel GM Synthesis 4, godba na pihala železničarjev z Jesenic, folklorna skupina iz Srednje vasi pri Bohinju, pevski zbor planinskega društva Bohinjska Bistrica, vokalni kvartet Spev iz škofje Loke in več skupin iz Slovenije in Koroške; od 17. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. ........................................................"".........................................m.,,„...........■.................. Danes, NEDELJA, 19. junija JULIJANA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 14.48 in zatone ob 2.10 Jutri, PONEDELJEK 20. junija NENAD Vreme včeraj: najvišja temperatura 24 stopinj, najnižja 14 ob 18. uri 15,7 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb rahlo pada, veter 20 km na uro vzhodnik-severovzhodnik, vlaga 37-odstotna, nebo malo pooblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Elia Hrovatin, Roberta de Galasso, Luca Bressan, Valentina Mauro, Luca Stacul, Mi-chele Pinamonti. UMRLI SO: 67-letni Marcello Za varise, 77-letna Margherita Plossi vd Danese, 23-letni Angelo Minin, 82-letna Caterina Frohnwiser vd. Nicetti, 52-letna Irma Cusinato por. Vardabasso, 49-letni Giuseppe Ma niš, 88 letni Eugenio Rizzetto. OKLICI: narednik JV Adamo De Cicco in delavka Gina Simoneschi, trgovec Walter Del Bello in trgovka Manuela Pellegrini, uradnik Mi-chele Molino in učiteljica Raffaela Cosimi, trgovec Paolo Novak m trg. prodajalka Rosella Bortolin, inženir Piero Vidali in odvetnik Ros-sana Erikermann, uradnik Diego Včeraj - danes Zippo in frizerka Marina Babic, uradnik Walter Lui in zobotehnik Patrizia Grego, gasilec Sergio Gia-comini in trg. pomočnica Daniela De Angelis, tiskar Giampaolo Petrini in delavka Viviana Deffar, zemljemerec Giuliano Žaro in tr. pro- „prijatelj fotoamaterjev” Ul. MAZZINI 51 7IIM1 dajalka Nadia Slobez, agent Vin-cenzo Panebianco in gospodinja Marisa Di Maggio, univerzitetni raziskovalec Giorgio Ferluga in baletna učiteljica Patrizia, Lorenza Caneparo, pristaniški delavec Voj-mir Križmančič in trg. prodajalka Tatiana Guštin, inženir Paolo Dal Maso in uradnica Manuela Gian-netti, finančni stražnik Salvatore Lembo in gospodinja Maria Catena Ziino, delavec Paolo Curci in trg. prodajalka Maria Albertini, novinar Maurizio Levi-Minzi in uradnica Daniela Sirotti, obrtnik Mario Schiro in uradnica Nerina, Lina, Giuseppina Casagrande, stražnik JV Massimo Lucati in trgovka Fabiana Zuppel, šofer Nereo Gulli in uradnica Gabriella Barnobi, uradnik Mauro Monteduro in študentka Tiziana Curelich, varilec Corrado Miglja in uradnica Gabriella Chert. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungoma-re Venezia 3). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungo-mare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. LOTERIJA BARI 32 88 16 67 59 CAGLIARI 72 48 20 13 81 FIRENCE 56 6 34 74 27 GENOVA 53 70 88 29 49 MILAN 16 53 74 38 42 NEAPELJ 31 52 85 60 33 PALERMO 30 14 65 79 69 RIM 3 86 62 25 53 TURIN 79 89 30 57 32 BENETKE 79 32 80 43 15 ENALOTTO X 2 X XIX 112 2X2 KVOTE U - 23.900.000 Ur 11— 760.200 Ur 10 * 74.900 Ur »Vaška skupnost Praprot* ŠAGRA V PRAPROTU 9. RAZSTAVA VAŠKIH VIN 19. in 20. JUNIJA DANES, 19. junija ob 10. uri: odprtje kioskov in tekmovanje v skrlah ob 15. uri: zabavne otroške igre ob 17. uri »tekmovanje v košnji*, 1. nagrada: prašiček ob 18.30: koncert »Godbenega društva Nabrežina* od 20. do 01.00 prosta zabava z ansamblom Dobri znanci JUTRI, 20. junija ob 17. uri: odprtje kioskov od 21.00 do 01.00: ples z ansamblom »L. Furlan* Med plesom razna presenečenja SKD IGO GRUDEN MOŠKI IN DEKLIŠKI ZBOR prirejata v soboto, 25. 6., ob 21. uri v nabrežinski telovadnici LETNI KONCERT ki je posvečen 15-letnici neprekinjenega delovanja moškega in 10-letnici neprekinjenega delovanja dekliškega zbora. Vabljeni! GOETHE INSTITUT ORGANIZIRA infenzivnl tečaj nemščine od 4. do 15. julija 1983 (2 uri dnevno). Trst, Ul. Coroneo 15, tel. 702057 KD FRAN VENTURINI priredi SAGRO NA KRMENKI DANES, 19. junija ob 14.00: odprtje kioskov ob 16.30: koncert godbe na pihala iz RICMANJ ob 18.30: kulturni spored. Sodelujejo: tržaška folklorna skupina STU LEDI. otroški pevski zbor FRAN VENTURINI ter moški zbor iz ŠMARIJ ob 20.00: ples z ansamblom POMLAD JUTRI, 20. junija ob 17.00: odprtje kioskov ob 20.00: ples z ansamblom POMLAD 2. srečanje godb in pobratenih pevskih zborov na Proseku Danes, 19. junija ob 17. uri mimohod od Soščeve hiše do prireditvenega prostora na Balancu. Sodelujejo: proseška godba. La filarmo-nica «La Prime Lus - 1812» iz Betriola (Videm), ljubljanske maržoretke, sindikalni pihalni orkester »Litostroj* iz Ljubljane Vljudno vabljeni HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH Tel.: 212494 obvestilo Cenjene stranke obveščamo, da bo od 20. junija t.l. stopil v veljavo nov urnik, in sicer: zjutraj: 8.30 - 12 30 popoldne: 14.00 - 15 30 nedelja: 10.00 - 12.00 sobota: zaprto e ENJE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 700 MILIJARD LIR «>’ kiriM issftna jtiasK? -nrnujut v •• _ ;< m- ,m> kMi.: i *.-» mriunsHn .v.*,«., , ,v...vw OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1982 -1990 'i-ufmsntid riiRT > ,-.l K fiC| ** Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti Koriščenje s 1. julijem 1983 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1 januarja in 1. julija - Amortizacija v 5 letnih obrokih s povračilom 1. julija 1988 ter 1. januarja in 1. julija in 1990, ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir - Svežnji: po 1.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir vsaka. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov BOT in donosa paketa oproščenih vrednotnic (Buoni Poliennali del Tesoro, Aziende Autonome, Enti Territoriali in Enti Pubblici), z zajamčenimi minimalnimi obrestmi v višini 7% za šestmesečje. Obresti za prvi kupon, ki zapade 1. januarja 1984, so določene v višini 8,50%. POVIŠANJE KAPITALA Pri izplačilu se bo prinosnikom priznalo povišanje na nominalni vrednosti, ki je enako poprečju vseh pozitivnih in negativnih razlik, glede na 7% zgaraj navedenih šestmesečnih obresti pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive kvote kapitala ostale v veljavi: v primeru večje, pozitivne ali negativne, razlike kot 4%, se bo upoštevala razlika v višini 4%. V primeru negativnega poprečja, bo plačilo izenačeno. Razlika za šestmeseč je julij - december je določena v višini 1,50%. EMISIJSKA CENA L. 1.000 EFEKTIVNI DONOS Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg razlike 1,50% zaradi povečanja kapitala, letni donos odgovarja 17,72% DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ah krajevnih ustanov, vključno davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od ob\reznic so oproščeni davka na dohodke juridičnih oseb in krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami blagajne vlog in posojil m so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi prj javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. * * * Te obveznice, p0 zgoraj navedeni ceni ter s poviškom za uravnavanje obresti, daje na prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERC1ALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA -ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANGHIERI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE -BANCA NAZIONALE DEL LAVORO ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO DI SARDEGNA CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO Dl TORINO - CASSA DI RISPARMIO Dl FIRENZE -CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE Dl MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO -BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA BANCO DI SANTO SPIRITO BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO BANCA CATTOLICA DEL VENETO BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - BANCO LARIANO - BANCA D’AMERICA E DTTALIA - BANCA Dl S. PAOLO BRESCIA - CREDITO VARESINO - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO CREDITO BERGAMASCO - BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE BANCA DI LEGNANO CREDITO LOMBARDO BANCA MERC ANTILE. Naročila se sprejemajo od 28. do 24. junija 1983 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoloiljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo izvedlo 1. julija 1983. GORIŠKI DNEVNIK 19. |unl|a 1983 VELIKA PRIDOBITEV ZA VSO OBČINO V petek slovesnost ob odprtju občinske telovadnice v Sovodnjah Slovesnost združena s slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo priznanj PREFERENČNE GLASOVE SLOVENSKIM KANDIDATOM! V Sovodnjah hitijo s pripravami na petkovo slovesnost ob odprtju nove občinske telovadnice, slovesnost, ki sovpada z letošnjim občinskim praznikom, ob 32-letnici obnovitve upravne avtonomije. Na gradbišču ob glavni cesti, nasproti nogometnega igrišča, delavci te dni zaključujejo svoje posege, na samem objektu in urejajo okolico. Telovadnico bodo odprli v petek, 24. t.m. ob 20.30, slovesnost sama pa bo povezana s slavnostno sejo občinskega sveta, govorom župana in predstavnika olimpijskega komiteja (CONI) in podelitvijo priznanj. V krajšem kulturnem sporedu, ki bo sledil, bodo nastopili združeni pevski zbori, ki delujejo v občini, otroci pa pripravljajo krajši nastop v ritmičnih vajah. Poleg domačinov bodo nastopili še člani goriškega Doma in učenci osnovne ' šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Po kulturnem sporedu in športnem prikazu bo ogled telovadnice. Udeleženci se bodo zatem preselili na komaj nekaj sto metrov oddaljeni prireditveni prostor ob Kulturnem domu, kjer bo zakuska, promenadni koncert proseške godbe na pihala in tudi razstava (letos že tretja) in pokušnja domačih vin. Pravzaprav velja zapisati, da so se prireditve ob letošnjem občinskem prazniku v Sovodnjah že pričele. Že sinoči se je v organizaciji kulturnega in športnega društva So-vodnje pričel poletni praznik. Danes zvečer je na sporedu prijatelj- OTROCI — STARŠI - PRIJATELJI VESELJE Slovensko poletno središče bo odprto od 27. JUNUA do 13. JULUA ■mi ti n lini anilina n iiiiiii it mai m >1111111111 n tianiiiiiiiiiiaiiiiiiiiifiiiiHHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJtiiifiiiiiiiiii Stranke hočejo glasove za preosnovo naše družbe Martelli (PSI) govoril mladim - KPI o vlogi goriške pokrajine Podtajnik socialistične stranke Claudio Martelli je včeraj popoldne govoril v Gorici predvsem o problemih, ki zanimajo mlade. Socialisti so priredili koncert z znanima pevkama Rettore in Rivale, kar je seveda privabilo v Verdijevo gledališče ljudi, predvsem mladino, saj sta pevki znani kot pevki lahke glasbe. Nekaj podobnega pripravljajo socialisti v torek v Vidmu, kjer bo govoril Craxi. Martelli se je v svojem govoru dotaknil vprašanj, ki zanimajo mlade. Dejal je, da je od njih odvisno ali se bo kaj spremenilo v Italiji, kjer so politične strukture preveč zastarele. osnovane na kontrapozicijah, ki se niso spremenile od povojnega časa sem. Dejal je, da si socialisti s svojimi pobudami na vseh področjih prizadevajo spremeniti položaj, za kar pa potrebujejo pomoč mladih volivcev. ^ -iV petek zvečer je cngmlripmnkrnt- ski tajnik Longo zbral svoje pristaše z dežele in se ogrel za tesno politiko sodelovanja z demokristjani. Komunisti pa so prav tako v petek zvečer priredili okroglo mizo o vprašanjih goriške pokrajine, ki mora enotno gledati na odnose znotraj dežele. Battello je dejal, da bo treba posodobiti deželni statut, kajti sedanji je že zastarel. Poletto je govoril o gospodarskih vprašanjih. Chiarion pa se je zavzel za organsko politiko ob meji v vsej naši deželi, kar se ne sme jemati kot nasprotovanje tržaškim ali videmskim težnjam. Ivan Bratina pa je govoril predvsem o nujnosti, da se pri nas ustanovijo višje kulturne inštitucije, kar lahko privede do izboljšanja položaja na šolskem in kulturnem po- Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič* • Gorica Vpisovanje za notranje in zunanje gojence za šolsko leto 1983/84 je v polnem teku: zaključilo se bo 15. julija. Podrobnejša pojasnila nudijo v pisarni dijaškega doma. Sveto-gorska 84 - Ul. Montesanto 84 in po telefonu 83-495. dročju. Pirellova je govorila o izvajanju zakona 828, ki ni prav nič v skladu s programacijo. ska nogometna tekma med enajsterico iz Železnikov in domačo ekipo, v prihodnjih dneh pa bodo izpeljali še tradicionalni odbojkarski turnir med domačimi, priložnostnimi moštvi. Prihodnjo soboto pa se bo praznovanje nadaljevalo s slovesnostjo ob pobratenju sovdenjske sekcije VZPI - ANPI s Krajevno organizacijo Zveze borcev Bukovica - Volčja draga. Petkove slovesnosti se bodo udeležili tudi številni predstavniki iz pobratenih občin in krajev, s katerimi imajo Sovodenjci že dolgo let tesne prijateljske stike. V torek v avditoriju Pihalni kvintet R1V Ljubljana Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, bodo prireditve ob Kogojevih dnevnih v Kanalu letos zajele širši kulturni prostor. Tako bo v torek, 21. t.m., ob 21. uri v Avditoriju v Ul. Roma koncert Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Ansambel sestavljajo Jože Pogačnik (flavta), Božo Rogelja (oboa), Alojz Zupan (klarinet), Jože Banič (fagot) in Jože Falout (rog). Kvintet je nastal leta 1958 na pobudo solistov Simfoničnega orkestra Ljubljanske radiotelevizije. V sedanji sestavi nastopa že od leta 1965. I-mel je koncerte po raznih evropskih državah in tudi v Indiji in ZDA. Čez teden dni bomo šli na volišča. Na Goriškem bodo vsi volivci dobili v roke štiri glasovnice: za se-! nat (ta bo rumene barve), za poslansko zbornico (svetlomodre barve), za deželni svet (zelene barve), za pokrajinski svet (oranžne barve). V občinah Tržič, Ronke, Gradež in še drugod bo za občinske volitve na razpolago glasovnica roza barve. Interes vseh Slovencev je, da dobijo slovenski kandidati na vseh listah čimveč preferenčnih glasov. Zaradi tega je nujno, da vsi volivci oddajo svoj prejerenči glas potem ko so prečrtali znak stranke za katero se bodo odločili. Medtem ko bodo našli volivci na rumenih glasovnicah za senat in na oranžnih za pokrajinski svet že natisnjena imena kandidatov in ne bodo torej mogli izbirati, bodo imeli možnost izbirati kandidate na volil-nicah za poslansko zbornico in deželni svet. V Goriški pokrajini je moč oddati tri preferenčne glasove tako za poslansko zbornico kot za deželni svet. Na svetlomodri glasovnici za poslansko zbornico kandidira za KPI doberdobski župan Mario Lavrenčič, za PSI univ. profesor Vladimir Nanut, svojo listo je predstavila tudi SSk. Na zeleni glasovnici za deželni svet pa kandidirajo za KPI Ivan Bratina, za PSI Marko Waltritsch, za SSk pa sedem kandidatov, no- Trije ranjeni v čelnem trčenju Na ovinku ceste med Foljanom in Zagrajem sta prejšnjo noč čelno trčila volvo, ki je vozil v smeri proti Gorici in mini minor, ki je pri- j haja iz nasprotne smeri. Prvo vozilo je upravljal 26-letni Marino Fio-relli iz Gorice, v drugem pa sta se peljala 22-letni šofer Enrico Ton-do in 21-letni Alessandro Moretti, oba iz Tržiča. Najhuje se je poškodoval Tondo, ki so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 60 dni. Fiorelli in Moretti pa se bosta v tržiški bolnišnici zdravila 30 oz. 15 dni. Sindikat jslaveaske^štdfcr obvešča šolnike, da bo ocf avgusta v Postojni, redni seminar slovenskega jezika in kulture. Prošnje sprejemajo vsi odborniki do 26. junija. Prispevki za Rekarjev grob Skupina bivših dijakov na slovenskih srednjih šolah v Gorici je izpeljala akcijo za prekop posmrtnih ostankov pokojnega profesorja in pesnika Emila Be-karja. V teku je akcija za postavitev spomenika. Ker bi bilo zaželeno, da bi se stvar izpeljala do jeseni, apelirajo bivši dijaki, ki vodijo akcijo na vse njihove kolege, da bi še kaj prispevali v sklad za postavitev tega spomenika priljubljenemu profesorju. Dosedaj nabrana vsota namreč ne zadostuje za vse kar je potrebno s tem vzvezi. Kdor ima namen prispevati se..lahko obrne na. -Krneč-.,, ko banko v Gorici, kjer bo lahko, denar, položil na posebno hranilno knjižico. utiMtiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiumiitniitiiit«iiiiitiiiititiiiHiuiitimiiiiiiiiiiiiiiitn«iiHiiitiiii NA KOGOJEVIH DNEVIH V KANALU O kulturi ob naši meji je govoril Janez Vipotnik silec liste je odvetnik Drago Štoka. O volilnem postopku in formatu glasovnic bomo še obvestili naše bralce. Pozivamo pa še enkrat vse slovenske volivce, da gredo na volišča in glasujejo, vsak po svoji svetovnonadzorski opredelitvi predvsem tako, da oddajo preferenčne glasove slovenskim kandidatom. Odveč je reči, da ne sme biti med nami belih glasovnic! Volilni shodi SSk: danes ob 11. uri v Števerja-nu, ob 12. uri v Jazbinah; jutri, v ponedeljek, ob 20.30 v Rupi, ob 21. uri na Peči. PSI: jutri, v ponedeljek, ob 20.30 v gostilni Ožbot v Rupi. Govorijo Marko Waltritsch, Vladimir Nanut in Jože Cej. KPI; jutri, v ponedeljek, ob 20. uri na Poljanah in ob 21. uri na Pal-kišču, govorita Aleksandra Devetak in Mario Lavrenčič; ob 20. uri v Rupi in ob 21. uri na Peči govori Ivan Bratina. f Čestitke Jutri, 20. t.m., bo slavila 6. rojstni dan ALEKSIJA KUZMIN iz Kr-mina. Da bi rasla pridna in vesela, ji želijo sestra Fabijana, tata Zorko in mama Rosana. Praznovanje 50-letnikov iz Doberdoba Prvo soboto junija so skupno proslavili življenjski jubilej 50-letnikl iz doberdobske občine. Kljub temu da marsikdo ni utegnil priti na družabnost, ker jih je precej razkropljenih v raznih krajih, se je zjutraj zbrala kar lepa druščina. Položili so cvetje pred spomenik padlim ter se na domačem pokopališču poklonili spominu umrlih soletnikov. Po odlični zakuski pri Drejčetu so se odpeljali na izlet v Tersko dolino. V Bardu so si ogledali etnografski muzej, nazaj grede pa stopili še v Landarsko jamo. Družabnost so sklenili pri Režki ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiin«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii«aiMiiititiviiiiiiiiiiii>iiii*ii>iii>«iniiufliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiA&jiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiitiiiiiitMfliitiiiiiiUAiiiitiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif>iiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiii>iiiiiiiai«iiiiiiii«iiiiiiLiiiiiiinfi0 Jože Cej (PSI): Moramo biti pozorni in pred dogajanji, ne capljati za njimi V Kanalu so v petek zvečer odprli Kogojeve dneve, večdnevno kulturno manifestacijo, ki je namenjena slovenskemu skladatelju Mariju Kogoju. Na otvoritveni slovesnosti je govoril Janez Vipotnik, ki je obravnaval tudi razmerje med sedanjimi gospodarskimi in družbenimi gibanji in kulturo. Poudaril je, da je večja učinkovitost posameznikov in družbe odvisna tudi od u-strežne kulturne ravni. Vipotnik je zatem obravnaval vprašanja, ki Slovence v zamejstvu pobliže zadevajo in zanimajo. Dejal je naslednje: «S kulturno ustvarjalnostjo moramo spodbujati tudi vero in zaupanje v prijateljstvo med ljudmi in narodi, ki so dobre volje. Pri tem imajo Kogojevi dnevi po- BOLTERIARREDAMENTI OPREMA ZA DOM — URAD — TRGOVINO — SKUPNOST — ZASTEKLITVE — STOPNICE — LESNE OBLOGE — OPREMA PO MERI ULICA TRIESTE Nasproti letoliščo v Gorici TEL. 0481/20633 m utoLisert Last. A. PERESSUTTI Costruzioni Automeccamche Industnali ari PEUGEOT TALIOT TR2IC Ind. cona — Ul, Timavo — Tel. 470504 - 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov sebno poslanstvo. Ne samo za sosednji narod, marveč predvsem tudi za zamejske Slovence, ki jim je opora matičnega naroda nenehoma potrebna. Res je, da so pologi in ukrepi zlasti še v maloobmejnem prometu ostro zasekali v slovensko narodnostno telo, toda ti ukrepi ne bodo večni. Mi pa odgovarjamo demonstracijam skrajno desnih sil v Trstu. streljanju v naše ljudi na Proseku, predvolilnim mitingom neo-fašistov po slovenskih vaseh po Tržaškem in podobnim temnim pojavom, ki nas spominjajo na Mussolinijeva zverstva, temu odgovarjamo z utrjevanjem naše družbene skupnosti, pa tudi s Kogojevimi dnevi. s kulturo, s poudarjanjem prijateljstva in tovarištva med sosedi. Naj še enkrat ponovim; Kogojevi dnevi so svojevrstna manifestacija mednarodnega sodelovanja dveh so sedov. Tudi z njimi želimo utrjevati most, ki ga tvori naša manjšina v Italiji in pa sploh razvijati prijateljstvo dveh sosedov, skratka utrjevati tista pota. ki vodijo k vedno boljšemu medsebojnemu zbliževanju in razumevanju.* V okviru Kogojevih dnevov so v Kanalu v petek zvečer odprli razstavo del likovnega umetnika Vena Pilona, ki je tudi bistveno vplival na nove tokove v slovenski kulturi med obema vojnama. Prav tako v petek je bil v kanalski cerkvi koncert mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana, s kantato Alda Kumra «Kepe svetlobe*, v izvedbi zbora in komornega orkestra. Prireditve se bodo nadaljevale do prihodnjega petka, 24. junija. -'■d4a cu v..:j . .. aS&K:. J Socialistična stranka tudi tokrat kandidira v sovodenjsko-doberdob-skem okrožju v pokrajinski svet arhitekta Jožeta Ceja, ki je bil v dosedanji mandatni dobi načelnik skupine in predsednik svetovalske komisije za gospodarska vprašanja in eden treh svetovalcev slovenske narodnosti. Stranka upa, da bodo volivci v tem okrožju Ceja podprli, tako da bo tudi tokrat v pokrajinskem svetu en svetovalec PSI slovenske narodnosti. Jože Cej ima 42 let, rodil se je in živi ter dela v Gorici, diplomiral je za arhitekta v Benetkah. Poučeval je na srednjih šolah, ukvarja se z načrtovanjem in s tem v zvezi bi lahko omenili da so sad njegovih načrtov nekateri spomeniki padlim v NOB na Goriškem, Dom Andreja Budala v štandrežu, stavba Kmečke banke v Gorici, telovadnica v Sovodnjah. Poleg aktivnosti v pokrajinskem svetu je bil eno mandatno dobo tudi član slovenske komisije pri goriški občini in tam je izdelal okvirne načrte za štandreško območje ter tudi za slovenski južni šolski center. «Z globalnim zaščitnim zakonom vs. soglašamo,* nam je dejal Cej, «vsj smo za njegovo čimprejšnjo o-dobritev, vendar moramo biti pozorni predvsem na nekatera vprašanja v življenju uprav in našega vsakdanjega življenja, ker je od teh odvisen naš življenjski razvoj. S tem v zvezi velja naša posebna pozornost gospodarskim vprašanjem, ki so vezana z urbanizacijskimi posegi, ki krčijo naš življenjski prostor in s tem v zvezi mora biti vsa naša pozornost uperjena v to, kajti prav je da stvari preprečimo ali vsaj delamo na tem, da bi nas čim manj oškodovale; ne smemo se zadovoljiti samo s protestiranjem zaradi razlastitev potem ko je do njih že prišlo. Tu so problemi tudi v o-kviru sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kajti kdor nam vlada bi tudi to izkoristil na škodo naše zemlje. Moramo biti pozami tudi ker vemo, da so vedno možne alternativne rešitve, ki naj čimmanj oškodujejo našo lastnino.* Tudi slovenski prebivalci se soočajo z vprašanjem stanovanj in zato meni Jože Gej, da smo stvari doslej zanemarili in izgubili marsikaterega člana naše narodnostne skupnosti, ki se je tudi zaradi tega izselil. Posvetiti se moramo zadružni gradnji, dobiti prave kontakte z občinami in deželo, da pride pomoč iz stanovanjskih skladov tudi Slovencem. Nekaj takega je že v akciji. Kot pokrajinski svetovalec se je Cej posvečal tudi problemom delovnih mest še zlasti takrat ko je kriza udarila v tukajšnja industrijska podjetja. Posvetil je svoje zanimanje tudi našim obrtnikom in malim podjetnikom, kajti prav je da tudi ti pridejo do denarja iz javnih skladov za razvoj podjetij. Jožetu Ceju ležijo seveda na srcu problemi obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Vendar niso dovolj deklaracije in trkanja na prsi češ, da so nekateri bolj Slovenci od drugih. V 'tem smo si vsi enaki, pa čeprav različnega političnega mišljenja. Ni lahko prepričati soseda Italijana o upravičenosti naših zahtev. Globalna zaščita ne sme biti nekaj samo našega, marveč moramo italijansko družbo prepričati o veljavi naših zahtev. Zaradi tega je tudi logično sodelovanje z državljani italijanske narodnosti na vseh ravneh, ne da bi pri tem izgubili naše narodnostne identitete. Tako pravi Cej in nadaljuje: »Problem razmerja družbe, ki je raznolika, pluralistična in uveljavi- tev slovenskih zahtev se mora nujno izraziti v okviru tega demokratičnega pluralističnega ustroja družbe. Težiti maramo vsi k temu, da bo ta družba polno dozorela. Nevarnost zapiranja vase zna biti utopi-stična in zavaja pripadnike naše narodnostne skupnosti v zmoto, da se s tem rešuje ohranjevanje slovenstva. Za vse to moramo biti samo prepričani, pripravljeni na soočanje z večinskim narodom, potrebujemo pa čim popolnejši in tesnejši stik z matično domovino. Braniti moramo slovenske interese navzven, da nas družba, katere del smo, najbolj spozna,* je zaključil Jože Cej. Zahvala Društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje se 'zaliValjbje vsem, ki so bodisi z darovi, bodisi s prostovoljnim delom, ali; kako drugače pripomogli k uspehu nedeljskega pohoda. OB ZAKLJUČKU USPESNE SEZONE Lep izlet goriških upokojencev v Goričane, Mengeš in Medvode Seznanili so se s kojenci in obiskali Goriški upokojenci so imeli v tem letu kar precej dejavnosti. To so nekako sklenili z avtobusnim izletom, ki so ga imeli v četrtek po Slo-' veni ji v razne kraje okrog Ljubljane, v take kraje, ki jih običajno pustiš ob strani ko greš na pot. Pol avtobus goriških izletnikov je prišel najprej v Goričane pri Medvodah. Tam so jih sprejeli zastopniki društva upokojencev iz Domžal, ki so jih potem spremljali na vsej poli. Goričani so si najprej o-gledali grad Goričane, v katerem je muzej orientalske in afriške kulture. Zelo so bili naši upokojenci zadovoljni s tem obiskom, saj so od blizu videli marsikatero- umetnino ittiaaninaivoistiilkii^jaijMŠasthiivi? diš le na fotografiji ali, n&Kfatopfa, lev«ijskm filmu. w:imri ,aJn»rj oft Sledil je obisk tovarne glasbil Me- iiiiiiiiiimiiiiiuiHiiiiiMiiiiHiimuiiimiiiiiMiiiiitimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiufiiiiiiminiiiiiiiiiiimniiimiimu OB VUlia UDCLCŽBI OBLASTI V GORICI SO VČERAJ ODPRLI BOLNIŠNICO USMILJENIH BRATOV Delovati bo pričela na jesen tamkajšnjimi upo-muzej ter tovarno lodija v bližnjem Mengšu. Tam jih je sprejel tudi župan občine Mengeš in društvu goriških slovenskih upokojencev daroval knjigo v spomin na obisk, za kar se mu je zahvalil Miladin Čeme. Kosilo pa je bilo v restavraciji Slivnik v Domžalah, še prej so si goriški izletniki ogledali sodoben Dom upokojencev v Domžalah in se prepričali o koristi takega doma. V gostišču pa so se potem srečali s številnimi domžalskimi upokojenci in razvila se je prava družabnost. Tam so domačini Goričanom darovali knjigo s cvetjem. Nastopila sta tudi zbor goriških upokojencev, ki ga vodi Pavlina Ko-melova, jn ženski zbor upokojencev Jz-DM«I»1.- ■ 'i :T1 Phzno■ zvečer se je avtobus poln goriških izletnikov vračal po Vipavski dolini domov v Gorico. Izlet je popolnoma uspel in udeleženci že mislijo kam bi šli v prihodnje. Lepo je namreč biti, pa čeprav na dolgi in naporni poti, skupno s prijatelji in znanci. V zvezi s tem lahko kar povemo, da so jih upokojenci iz Koroške Bele - Javornika povabili na sestanek. Na pot bodo šli v soboto, 9. julija kar z vlakom iz Nove Gorice. Novo bolnišnico usmiljenih bratov so svečano otvorili včeraj dopoldne, ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti. Šlo je le za oficielno otvoritev na katero so prišli vsi, ki so sedaj udeleženi v volivni kam-paniji. Bolnišnica bo namreč pričela delovati šele na jesen, kajti pripravljeni sta sedaj le dve nadstropij. V drugih so namreč še vedno na delu obrtniki, ki zaključujejo zadnja dela. Na svečanosti so spregovorili goriški nadškof Bommarco, provincialni načelnik usmiljenih bratov Ono-rio Corsini, generalni pater bratovščine Pierluigi Michiari, ter še župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta, deželni odbornik Tripani in podtajnik Santuz. Nova bolnišnica stane skoro pet- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaHiiiiiiiiiiitHiiiiin Produkcija šole Glasbene matice Predavanj« o Trubarju O začetkih slovenske kulture in o Primožu Trubarju bo govor v torek, 21. junija, ob 20.30, v večnamenskem socialnem središču (bivša stavba ECA) v Ulici Baiamonti. Predavanje, ki bo v italijanščini, priredi kulturni krožek Umanita. c.r.o.gi. v.z.z.o.|. Banca Agricola Gorizia 2 Kmečka banka Gorica skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM IME IMUDI SAMO DENARJA! Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 84206/7 • Telex 460412 Agrban V četrtek je bila v predavalnici v Križni ulici produkcija gojencev slovenske glasbene šole ob zaključku letošnjega šolskega leta. Poleg tega imajo gojenci šole Glasbene matice na sporedu še dva nastopa. Prvi je bil sinoči v Doberdobu, v torek pa se bodo gojenci glas- bene šole predstavili v Sovodnjah. Na gornjem posnetku je skupina gojencev, ki je nastopila na četrtkovi produkciji v Gorici. Nastopili so Erika Briško, Riccardo Gaier, A-gata Koren, Marko Juretič, Laura Hvalič, Florinda Mastroiamii, Aleš Feri, Sabrina Martinuč, Boris Lut- man, Elena Miranda, Ivan Pipan, Valentina Martinuč. Emanuela Koren, Marko Querin, Majda Bratina, Michela De Castro, Guido Miche-lon, Vojko Pahor, Mitja Rupel, An-na Campagna, Tanja Hmeljak, Sara Hoban, Sonja Pelicon in Fiorenza Ožbot. najst milijard lir, od tega je večji del krila s svojim prispevkom deželna uprava. V njej bo dovolj prostora za stare ljudi, skrbeli bodo za fizično rehabilitacijo invalidov. V Gorici so usmiljeni bratje že 327 let in skrbijo za ozdravitev starih ljudi. Postopoma bedo opustili bolnišnico v Ulici Diaz in bolnike bodo prenesli v bolnišnico sv. Justa, tiste ki so v tej bolnišnici pa v novo stavbo. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tridnevnega izleta v Miinchen, da bo avtobus v petek, 24. t.m., odpeljal po sledečem razporedu: Gorica, Travnik ob 4. uri, Oslavje in Pevma ob 4.05, Štartdrež ob 4.15, SoVodnje ob 4.20 in Gabrje ob 4.30. Priporoča se točnost! SPD - Rekreacija vabi na zaključno srečanje za letošnje tečajnike, ki bo v soboto. 25. t.m., ob 21. pri v Kulturnem domu v Gorici. Prijave na tel. št. 81-363. Kino ('Urica VERDI 16.00—22.00 «Spmmer lover*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.0fr-22.00 «Star treck II.: ; Tira di Kaan*. , VITTORIA 15:30-22.00 «Alberto a ore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 »Arrivano . i miei*. PRINCIPE 16.00-22.00 «L’aereo piu pazzo del mondo... sempre piu paz- ZO*. ' ; Nota Gorica in okolica SOČA 10.00 «Robin Hood nikoli ne umre*. Ameriški mladinski film. 17.00-19.00-21.00 »Velika avantura*. Francoska komedija. SVOBODA 17.00 »Robin Hood nikoli ne umre*. Ameriški mladinski film. 19.00—21.00 «Vzpon in padec Idi Amina*. Angleško-kenijski politični film. DESKLE 18.00 »Čuvaj divjine*. Ameriški film. 20.30 »Preko sedem postelj*. Nemški erotični film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška, telefon 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. Bombe v Standi ni bilo Ob sobotah popoldne je v veleblagovnici Standa običajno veliko kupcev. Včeraj, nekaj po 18. uri pa so morali vsi v naglici zapustiti trgovino. Neznanec je namreč telefoniral na policijo in sporočil, da je v poslopju pklenski stroj. Prostore so temeljito pregledali, vendar bombe niso našli. Očitno ja šlo podvig neuravnovešenca. Ve-leblagojnico so kmalu zatem ponovno odprli. GZ^SSiDHHB V počastitev spomina pokojnega Artura Koshute darujeta Pavel in Tuša Lutman 50.000 lir za SPD Gorica. V počastitev spomina sester Angele in Zore Zavadlav daruje K. 10 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Sovodnjah. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Carmela Martino, Mi-chele Corsi, Sara Coceani, France-sco Coronica. SMRTI: 82-letni upokojenec Mario Cumin, 77-letna upokojenka Maria Colautti, 88-letni upokojenec Do-nato Paoletti, 85-letni upokojenec Guglielmo Parrinello, 76-letna upokojenka Karla Peršolja por. Ro-manzin, 57-letni inženir Leandro Gatti, 92-letna upokojenka Tere-sa Dadrio, 84-letni upokojenec Giuseppe Fantuzzi, 85-letni upokojenec Giovanni Masetti, 52-letni delavec Narciso Bueciol, 61-letni upokojenec Gelmiro Ferdani, 77-letna gospodinja Albine Culot por. Padovani, 86-let-na upokojenka Lidia Romanzin por-Guglielmi, 63-Ietna gospodinja Nel-da Maccaferri, 89-letni upokojenec Mario Liubich, 88-letna upokojenka Maria De Mattia. 83-letni upokojenec Agostino Morgut, 59-letni upokojenka Luigia Marizza vd. Fulaz, 61-letna upokojenka Narina Vermi-glio vd. Morati. * OKLICI: železničar Antonio Lombardo in gospodinja Maria Nunna-ri. policijski agent Ignazio Giunta in gospodinja Luisa Terrida, orožnik Nicola Cea in gospodinja Maria Tristano, trgovec Gianfranco Ta-rantino in fizioterapevtka Santa Pa-trizia Ongaro, učitelj Paolo Iacca-rino in učiteljica Maria Gabriella Bressan. POROKE: univerzitetni raziskovalec Giorgio Tunis in profesorica Nataša Sirk, uslužbenec Pietro Parisl in Mariantonietta Culot. KULTURA 19. junija 1983 XV. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU Pri dekliških in mešanih mladinskih zborih skorajda ni bilo nastopov posebne kakovosti Dober nastop zbora GM, ki ga vodi Stojan Kuret V prvem poročilu (dne 12. junija) s XV. mladinskega pevskega festivala v Celju smo govorili o tekmovanju mladih pevskih zborov. Danes bomo še o dekliških in Mešanih mladinskih zborih. Tudi pri dekliških zborih v poprečju nismo mogli zabeležiti posebne kakovosti — razen zbora z gimnazije v Titovem Velenju pod vodstvom Danice. Pirečnikove in zbora šolskega centra iz Zadra pod vodstvom Antuna Doličkega. No, temu je boljšo oceno odnesla za vokal nespretno napisana Župano-vičevh Madrigal slobodi, ki je zbor ni izvedel s potrebno glasovno pripravo in tudi ne tako prepričljivo, kakor so bile glasovno izdelane in interpretativno dokaj dognane ostale pesmi. Kajti zbor je drugače zvenel zlito in dovolj glasovno uravnovešeno, interpretacije, zlasti Lebičeve Poletje in Ma-tetiča - Ronjgova Čače moj, so bile v svojem logično se razvijajočem oblikovanju dovolj čvrsto in nazorno grajene. Zbor iz Titovega Velenja je poleg čistega in plemenito ubranega petja prikazal tudi osmišljeno zasnovane in izpeljane interpretacije, tako pri obvezni kakor pri Gabri-jelčičevi Tam stoji gora in Gobče-vi Ne curi, ne se ja j; zadnja je nekoliko zgubila na nazornosti, ker je delovala malce razvlečeno. Pri Ne pro icijas O. di Lassa pa je nekoliko popustil homogenost, pa tudi interpretacija se je nagibala k nekoliko romantično občutenemu konceptu. V celoti vzeto pa je tako po vokalno tehnični dovršenosti kakor po globinski dojemljivosti in smiselno se razvijajočem oblikovanju gotovo bil najboljši dekliški zbor. ki ga je žirija tudi upravičeno najboljše ocenila. Tema zboroma, zlasti zadnjemu, se ni mogel približati dekliški zbor iz Obrenovca, ki ima sicer zelo lepe glasove, vendar so prvi soprani bili v določenih trenutkih premalo homogeni pri prvi, obvezni pesmi, ki tudi oblikovalno ni bila dovolj nazorno opredeljena. Ostale pesmi je zbor izvajal glasovno zlito in v celoti dovolj izravnano, vendar se je interpretacija oslanjala bolj na e-fekte kakor pa skušala čim globlje pronikniti v muzikalne vrednote. ., Pri glasovno šibkem in izvajalno premalo izrazitem dekliškem zboru iz Tetova smo morali poslušati za tekmovanje nenavadno dolgo in razvlečeno delujoče delo, kar nas navaja na priporočilo, naj bi artistični odbor Festivala v bodoče točno odredil dovoljeno dolžino predloženih del. Nekoliko boljše od poprečja dekliških je bilo kakovostno poprečje mladinskih mešanih zborov, kar se je odrazilo tudi pri ocenjevanju žirije. v . Največ točk je prejel mešam zbor mladinskega kulturno umetniškega društva «Koča Kolarov* iz Zrenjanina, ki ga vodi Mirko Bulovan, dirigent, ki dobro pozna vokalno tehniko in je zbor v tem oziru tudi izvrstno pripravljen in naravnost virtuozno dovršen. V tem se ne morejo z njim primerjati zbori, katerih pevci so zbrani iz okvirja ene same srednje šole, kjer je število dobrih glasov o-mejeno; poleg tega kažejo taki zbori velike razlike med dekliškim, glasovno zrelejšim in barvno bolj ustaljenim delom zbora nasproti fantovskim, še ne popolno izoblikovanim glasovom, ki kažejo značilnosti mutacije in jih je zelo težko zliti v homogene skupine ter doseči potrebno polnozvočno ravnotežje celotnega zbora. Tega problema, vsaj v taki meri ne, nimajo zbori, kakršen je po zrelosti glasov zbor iz Zrenjanina, pri katerem se pravzaprav odraža zvok akademskega oziroma študentovskega zbora. In tukaj se odpira vprašanje dopustne starosti pevcev, ki zbor sestavljajo. Vtis, ki ga ta zbor vzbudi na poslušalca je sicer presenetljiv, vendar kratkotrajen, ker interpretacije, preračunane na efekte, vodijo k blesteči površinskosti. No, imeli pa smo priložnost doživeti v tem pogledu določeno nasprotje: da namreč bolj vznemiri sicer glasovno solidno pri" pravljen zbor, vendar ne z močjo vokalnega bleska, pač pa z močjo klenega dojemanja in razboritega osmišljenega oblikovanja vrednot. Taka sta bila mladinski mešani zbor Srednje pedagoške in naravoslovno matematične šole iz Kopra pod vodstvom Marka Vatovca in mešani mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta. Prvi zbor ne razpolaga s posebno izbranim pevskim materialom, ki pa ga je dirigent vendarle moral krepko obdelati, da je dosegel določeno potrebno glasovno uglajenost in ravnovesje, si je pridobil tako pevsko kulturo, da je poleg ubranosti že prva, obvezna pesem, odjeknila z vso u-metniško prepričljivostjo; bila je tudi najboljša izvedba obvezne pesmi v kategoriji mešanih mladinskih zborov. Škoda, ker je izbrana Gallusova bila prekratka, da bi se zbor lahko zapredel v postopno naraščajočo intenzivnost muziciranja. Lajovčeva Kiša je bila dokaj iztanjšana vendar je ob prekratkem, neizvenelem koncu vzbudila občutek neopredeljenega zaključka. Rezijanska Čiči nana Matičiča v priredbi Pavla Merkuja Potrebuje še nekoliko več ritmične natančnosti in intenzitete. Za zahtevnost in obseg obvezne pesmi je zbor Glasbene matice i- mel premalo volumna. Zato pa je dirigent z muzikalno iztanjšanim občutjem zasnoval in izoblikoval Majsko A. Kumarja, ljudsko iz Bile Injen čeva jtigna v priredbi P. Merkuja in v izredno stopnjevani napetosti ritmično razgibano Elso nepdalrapszodia L. Bardosa. Zbor vidno dozoreva glasovno kakor interpretativno. Mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca vodi Jožko Kovač, ki je zbor solidno pripravil in mu tudi vtisnil pečat pristne pevske kulture; zbor poje s sproščenim pevskim navdušenjem, ki odtehta določene pomanjkljivosti na področju glasovne obdelave; ta se kaže v pogledu homogenosti posameznih glasovnih skupin in ravnovesja celotnega zvoka, kar pa je spričo že opisanih razlik med dekliškim in fantovskim delom zbora razumljivo, vendar ne tako izrazito, da bi bilo v večjo oviro interpretacijski nazornosti. Glasovno precej dobro pripravljen, čisto zveneč in zlit je zbor Glasbene šole iz Bihača, ki ga vodi Stevo Bojanič. Če bi se dirigent izogibal nagnjenosti k zvočnim efektom, bi poleg Ovčepolka Skalovskega, ki je bila izvrstno izdelana, vsekakor muzikalno stvamejšo izoblikovanost in prepričljivejšo odmevnost odrazili tudi deli J. S. Bacha (Gib dich zu-frieden) in S. Mokranjca (VIII rukovet), medtem ko je obvezno izrazno slabilo vnašanje nekoliko presamodopadljivih primesi, ki jih v partituri ni. Žal ni bil zbor mariborske gimnazije «M. Zidanšek* glasovno dovolj pripravljen in prečiščen, da bi dosegel potrebno intonančno čistost in vzdržljivost, homogenost skupin in celotno tonsko izravnanost. Če primerjamo kriterije zvezne in mednarodne žirije, so bili kriteriji prve v celoti višji kakor pri drugi, ki pa je ocenjevala dokaj dosledno, razen v primeru mladinskega zbora «Zorka» iz Šabca, ki ga je dirigiral Branko Djurkovič glasovno zares izredno dovršeno pripravil, da skoro ni kaj oporekati. Za tiste pa, ki si želimo živega muziciranja, kakršno lahko prihaja le iz globlje ovrednotenih del in notranje vznemiri s svojim neposrednim odzivom, je oblikovali je, osredinjeno ha zvočne učinke, muzikalno premalo izrazito, umetniško premalo prepričljivo, doživljajsko nepotešljivo. In prav zaradi tega, kljub vokal-notehnični popolnosti in, disciplini zbora, je po mojem mnenju o-cena vendarle previsoka. Posebno še, če primerjamo tudi glasovno nič manj izvrstno izoblikovan bolgarski mladinski zbor iz Jambola, ki ga vodi Štefka Hristova - Pa-sturmadžijeva. Glasovno izenačen, izredno discipliniran in sproščen zbor ima še to prednost, da mu vokalna tehnika ni zabrisala pristne otroške barve. Čeprav ne tako glasovno bleščeč, mu je bil po pristnosti otroške barve in predvsem po muzikalni kulturi najbližji mladinski zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Matevža Fabijana. Mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, ki je uspešno nastopil na predhodnem zveznem tekmovanju, je kazal že rahle znake utrujenosti in je nekoliko izgubil na glasovni svežini ter zbranosti, ker bi sicer lahko dosegel višjo oceno. Dekliški zbor «Aureliani di Roma* iz Rima je pokazal dokaj dovršeno vokalno izdelanost in tudi visoko izvajalsko kulturo; sodi gotovo med najboljše dekliške zbore v Italiji; vodi ga Bruna Li-guori Valenti. Glasovno ne tako bleščeč, vendar pa vešče in dobro pripravljen dekliški zbor iz Braunschvveiga, Zvezna republika Nemčija, je dirigent Manfred Ehrhom osredinil bolj na bistvo umetniškega kreiranja in s tem dosegel dokajšnjo stopnjo pristno občutene muzikalne prežetosti izvajanih del. Dekliški zbor iz Ostrovva, Poljska, je bil glasovno premalo izdelan, v celoti neizenačen, pa tudi interpretativno premalo nazoren. Bolj v glasovnem kakor tudi v interpretativnem oziru je bil dekliški zbor «Mladosts> iz Levoče, ČSSR, ki je pod Martinom ša-farjem pokazal še več poustvarjalne sproščenosti na kasnejšem koncertnem nastopu, ko je njego vo izvajanje izvabljalo mnogo več pristne pevske topline. Najvišjo oceno med dekliškimi zbori je za svoje glasovne vrline prejel dekliški zbor «25. maj» iz Skopja, ki ga vodi Zapro Zaprov. Bil je predvsem glasovno izredno učinkovit, discipliniran in igraje prožen — čeprav obvezna pesem v vertikali ni bila tako čista kakor ostale. Najnižje je bilo kakovostno poprečje mešanih mladinskih zborov. Nič posebnega na področju glasovne izdelave kakor v interpretiranju ni pokazal avstrijski zbor iz Reina. Pri zboru «Kajuh» iz Celja smo pogrešali več glasovne plemenitosti, kakršne smo bili običajno navajeni pri celjskih zborih; zbor vodi Edvard Goršič. Gimnazijski zbor iz Budimpešte je kazal znake razlik med boljšim delom dekliških glasov ,ki so bolje zlivali v obeh homogenej-ših skupinah in fantovskimi, še mutirajočimi glasovi, med katerimi je bila tenorska skupina najbolj šibka. Vendar so bile interpretacije na dostojni višini. Najboljše je bil ocenjen zbor «Koča Kolarovs iz Zrenjanina, s katerim smo se srečali že na predhodnem zveznem tekmovanju in nimamo bistveno drugih pripomb, razen da sta Cantemus L, Bardosa in Ave Maria J. Acadelta po interpretacijski prepričljivosti nekoliko odtehtali zunanji blesk. IVAN SILIČ Kozmična občutja v oljih slikarja Stojana Zafreda Po uspelih razstavah v Kanalski galeriji Rika Debenjaka in v galeriji v Idriji si lahko sedaj o-gledamo olja Stojana Zafreda v sežanski Mali galeriji. Razstavo je priredila ZKO iz Sežane. V katalogu predstavlja umetnika kritik T. Kermauner, ki ugotavlja sorodnosti Zafredovega slikanja z bakrom, ki se ponovno začenja u-veljavljati v sodobni umetnosti. aitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiimniiniuiiiiiiiiiiiTiiuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinKiniiiiiiiiiiiiiiiinnfiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V' Štirje zvezki Zgodovinskega časopisa z izredno pestro in bogato vsebino V letu 1981 je Zgodovinski časopis, osrednja slovenska zgodovinska revija, še izšel v štirih zvezkih z izredno bogato in pestro vsebino, ki zadovoljuje ljubitelje CLIO z raznovrstnostjo in pestrostjo tako periodizacijskih različic, kot tematskih raznoterosti. Gradivo, ki je sistematično porazdeljeno v štirih zvezkih so uredniki razdelili v že ustaljene rubrike; razprave, jubileji, in memoriam, društveno življenje, ocene in poročila, bibliografija, obvestila itd. V zvezku 1-2/35. letnika so objavljena predavanja z dvajsetega zborovanja slovanskih zgodovinarjev, ki je bilo'V Ljubljani ob 35. obletnici osvobodjj.ve ujesta. Uvodno besedo je takrat imel, danes že pokojni dr. Metod Mikuž, ki je s prizadetostjo govoril o Ljubljani, prvem mestu heroju, ki je bilo odlikovano za izjemno junaštvo v narodnoosvobodilnem boju. V razpravi so naštete nekatere misli, ki se vsiljujejo zgodovinarju ob dejstvu, da je Ljubljana kot mesto heroj prešla v ožjo in širšo domačo ter svetovno zgodovino. V drugem delu referata so razčlenjene tudi nekatere konkretne akcije prebivalstva Ljubljane v NOB na eni strani, ter oblike hudega nasilja okupatorjev in domačih izdajalcev na drugi strani. Prikazana je razvejanost različnih odborov OF v posameznih obdobjih in osvetlitev preraščanja OF v revolucionarno državo v državi že jeseni leta 1941. V NOB je sodelovalo na različne načine 90 odst. prebivalstva Ljubljane, ki je bila srce narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega naroda. S tematiko NOB se v četrtem zvezku/35, letnika ukvarja tudi Milan Pahor, vodja odseka za zgo- dovino pri NŠK v Trstu, ki na linearen način vključi narodnoosvobodilni boj na Tržaškem v vseslovenska prizadevanja za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Karakteristika tega boja na Tržaškem je, da so bili cilji, po avtorjevem mnenju, isti kot za ostalo slovensko narodno ozemlje torej: izgon okupatorjev, združitev vseh Slovencev, socialna preobrazba slovenskega naroda. Avtor na dokaj pester način prikazuje začetke OF na Tržaškem v letu 1941, kjer ugotavlja sicer, da so bili zarodki skromni vendar se je misel o narodnoosvobodilnem boju hitro ši- rila v širino ter na podlagi mno-"| ■ no obravnavo zaslužijo uveljavlja- žičnih organizacij tudi zajela velik del‘Slovencev v Trstu. V konceptualno enak periodizacijski o-kvir spada tudi razprava Borisa Mlakarja. General Rupnik in slovensko domobranstvo, kjer na podlagi bogatega arhivskega gradiva govori o vlogi generala Rupnika v okviru kolaboracionističnega tabora na Slovenskem v letih o-kupacije, predvsem pa o njegovem odnosu do Slovenskega domobranstva, ki je predstavljalo glavno vojaško formacijo, ki jo je nacistični okupator ustanovil iz Slovencev za boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Rupnik je skupaj z vodstvom klerikalne stranke pomagal Nemcem pri u-stanovitvi domobranstva, nato pa je kot predsednik pokrajinske u-prave ter kot generalni inšpektor in komandant skrbel tudi za njegov razvoj. Pri tem je izoblikoval nekako ideologijo katere bistvo je bilo, da mora domobranstvo postati vsenarodno gibanje, ki bo premagalo boljševizem ter odpravilo ostanke buržoazne demokracije. To naj bi privedlo do formi- ■IIIHMIIIIIIIIIiniMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIillllllllIlllllliMMIIilllllllllinilUIIHIIIMIIIMlIlllllllllllllllllllllllUlltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMin Uspel prvi ljubljanski koncert tržaškega pianista A. Rojca Aprila meseca je imel mladi slovenski tržaški pianist Aleksander Rojc koncert v mali dvorani Slovenske filharmonije. O njegovem nastopa je v reviji Glasbena mladina Slovenije kritik Peter Amalicttl zapisal zelo ugodno o-ceno, ki jo ponatiskujemo. V četrtek, 20. aprila se je v mali dvorani Slovenske filharmonije tržaški pianist Aleksander Rojc prvič predstavil ljubljanskemu občinstvu s samostojnim recitalom. Ta dan je bila kulturna ponudba v Ljubljani izredno bogata, saj so bile občinstvu na izbiro kar štiri prireditve klasične glasbe. Dvoranica je bila za manj kot petdeset ljudi kar plevelika, a ti, ki so P* išli, svo j ega izbora verjetno niso obžalovali. Aleksander Rojc, učenec našega priznanega pianista Primoža Lorenza, profesorja na ljubljanski glasbeni akademiji, je svoj program vešče izbral: dva Bachova preludija, Beethovnovo in Schubertovo sonato ter sonato pariškega Slovenca, skladatelja Janeza Matičiča. Aleks, kakor ga kličejo prijatelji, je iz ogromnega opusa za vsak pianistični koncert klasične glasbe skoraj obveznega Bacha, izbral preludija v Es in F is duru. Interpretaciji ni bilo moč očitati nič drugega kot prepočasen tempo. Aleks je kaj hitro premagal ovire (prazna dvorana, prehlad in nekoliko razglašen klavir) ter priklical še vedno živ Bachov duh, s katerim je občinstvo ponesel v posebno introspektivno stanje. Ko so zazveneli prvi takti Beethovnove sonate, nas je njihova - romantičnost vrnila iz duha Bachovega prostora v svet konkretnih melodij, ki so godile meščanu prejšnjega stoletja, pa tudi nam. Z zadnjim stavkom je pianist prepričal še zadnje nejeverne Tomaže, če so sploh bili v dvorani. Ob virtuoznih pasažah se je razigral ter z briljantnim in efektnim finalom sonate ob navdušenem aplavzu sklenil prvi del sporeda. Schubertova sonata v A duru op. 120 je kakor mi je zaupal Aleks po koncertu, od vseh skladateljev sonat najbolj schubert-janska. Veselo in spogledljivo o-snovno temo, ki jo je skladatelj posvetil nekemu očarljivemu dekletu, nam je Aleks mojstrsko podal, genialni in neponovljivi Schubert je božal naša ušesa z značilno tonalno strukturo in melodičnimi vzorci. Višek večera pa je bila izvedba Matičičeve sonate, ki je skladatelju leta 1962 prinesla Grand Prix v Monte Carlu in mu odprla pot v Pariz, kjer še danes izredno uspešno deluje. Bojčevo izvedbo je prišel poslušat tudi sam. Če je Aleksander v prvih štirih točkah dokazal profesionalnost diplomiranca, pa je z interpretacijo Matičičeve sonate svoj umetniški duh razkril do zadnje tančice — ta že več kot dvajset let stara skladba je zazvenela tako, kot bi jo improviziral na licu mesta, v stilu Cecila Taglorja. ranja nekakšne slovenske nacionalsocialistične stranke. V okvir metodoloških študij spadata razpravi Boga Grafenauerja in Vasilija Melika. Prvi avtor o-bravnava na izredno dokumentaren način Stoletnico slovenskega znanstvenega zgodovinopisja, prelom med diletantizmom in znanostjo, kjer navaja glavne zgodovinarje, ki so tvorci tega preloma in analizira poglavitne značilnosti dela teh zgodovinarjev. Avtor obravnava detajlirano njihovo strokovno usmerjenost, njih odnos do virov za slovensko zgodovino in njihovo objavljanje. Poseb- nje slovenske zgodovinske koncepcije in slovenskega jezika pri o-bravnavanju zgodovine Slovencev in slovenskega prostora, ter vsebinski prehod njihovih znanstvenih interesov od politične h kulturni, gospodarski in družbeni zgodovini ter k vprašanjem vsakdanjega življenja mestnega in zlasti podeželskega prebivalstva. V skoraj isti analitični okvir spada tudi študija V. Melika, ki obravnava smer in zaključke dvajsetih zborovanj slovenskih zgodovinarjev v povojnem razdobju. Srednjeveški okvir zapolnjujejo razprave Ferda Gestrina: Italijani v slovenskih deželah od 13. do 17. stoletja, ter razmišljanje Petra Štiha in Janeza Peršiča o problemu langobardske vzhodne meje. Z zgodovino krščanstva na Slovenskem v pozni antiki se ubada Rajko Bratož. Periodizacijsko se z novejšo zgodovino torej s problemi 18. in 19. stoletja ukvarja gospodarski zgodovinar sedaj že pokojni Jože Šorn, ki je osvetlil gospodarski položaj pri Slovencih v prvi svetovni vojni, obdobju ki ga nadaljuje Črnogorec Mom-čilo Zečevič, ki obravnava Slovence med dvema jugoslovanskima državama. Zelo zanimiv in ilustrativen sklop razprav je posvečen šolstvu v Jugoslaviji. Znani pedagoški delavci na področju didaktike pouka zgodovine (Trojar, Špacapan, Kremenškova, Pavličevih) so problemsko osvetlili ta aspekt šolske reforme. Med rubrikami bi nakazali na pomemben prikaz življenja Lidije Šentjurc, ki je izšel v Jubilejih, ki sta ga pa širšemu slovenskemu bralstvu podala M. Stiplovšek in M. Gombač ob izvolitvi tov. Šent-jurčeve za častno članico Zgodovinskega društva. V rubriki In memoriam opozorimo lahko na biografski prikaz dr. Miroslava Pahorja z bogatimi bibliografskimi podatki tega plodovitega primorskega pisca. / Naj na koncu še poudarimo to, da je to eminentno revijo moč dobiti tudi v Tržaški knjigarni, da je po svoji tematiki aktualna in zelo poglobljena, ter da podaja dokaj verodostojen pregled stanja slovenskega zgodovinopisja v današnjem trenutku. Finančne težave ter nehomogena gospodarska kriza bodo mogoče iz slovenske znanstvene periodike izbrisale kakšen naslov zgodovinske revije. Želimo da bi se ti koncepti združili z zgodovinskim delom Zgodovinskega časopisa, osrednjega glasila slovenskih zgodovinarjev. BORIS GOMBAČ Zaradi majhnih prostorov je razstava sicer skrčena a enovita, ker je slikar zbral dela, ki se med sabo dobro dopolnjujejo. V manjšem prostoru visijo tako odlične perorisbe pristnih kraških hiš, ki jih umetnik upodablja brez okraskov v vsej -njihovi resničnosti. Gre torej za hiše, ki jih je nekoč gradil preprost zidar in ki se na papirju gledalcem predstavljajo brez stilizacij. Drugačna so Zafredova olja, ki govorijo o usodnosti tajinstve-nih sil in o kozmičnih žarčenjih, ki vdirajo k nam iz temine neizmernih daljav vsemirja. Na platnu so tako podani prizori nekakšnega sodnega dne, ki je napočil nad kraškimi zidovi in polji. Kakor drobovje iz trupel se iz podrtih hiš valijo predmeti naše vsakdanje domačnosti, ki jih je sredobežna sila pognala visoko v zrak, pod nebesni svod, od koder se odpira pošastna črna globina neznanega stvarstva. V slikah, kjer ni te globine pa vlada strupena puščoba barvitega žar-čenja, ki uničuje ptice, rastline in živali in drobi steklenko, pod katero se je zatekla prestrašena podgana. V neki sliki pa zasledimo še drugo bitje: moža, ki prešerno nateguje harmoniko med sivo-jeklenimi in rumenožveplenimi odsevi porušenih domov. Gre tu za kanček vere in upanja, ki navda-, 'jataslikatja, kljub svojemu. *kaz-mičnemu» pesimizmu, '•'vv," o* MILKO BAMBIČA Na knjižni polici France Brenk: v Črne zgodbe France Brenk (rojen leta 1912 v Ljubljani), profesor na Akademiji za gledališče in film se je po vojni, katere se je udeležil kot partizan, posvetil predvsem filmski umetnosti. Napisal je več knjig in več razprav posvečenih filmu. Razen tega pa se ukvarja s pisateljevanjem. Leta 1979 je v knjigi izdal že prej objavljene črtice in humoreske z naslovom Ljubljanski Amerikanci. Nedavno od tega pa je izšla njegova nova knjiga Črne zgodbe, knjiga, ki jo je v medzaložniški zbirki Žepna knjiga izdala založba Mladinska knjiga. Knjiga z naslovom Črne zgodbe je knjiga hudomušno in zajedljivo, malce s posmehom in malce z nostalgijo za nekdanjimi časi, napisanih zgodb, v katerih se pisatelj vrača v čas svoje mladosti med obema vojnama. To so prazvaprav avtorjevi spomini na mladostna leta, pa naj jih je preživel v rodnih Dravljah in šentvodu med svojimi vrstniki, ali v Kopanju na Dolenjskem, kamor so ga starši pošiljali k stricu župniku, ki jim zadnji del knjige, posvečen partizanskemu časnikarju in njegovi zadnji postaji v umobolnici, nikakor ne odvzame osrednjega značaja in pomena. Franc Brenk se spominja lastnih doživetij v rodnih Dravljah, spominja se tamkajšnjih ljudi, stisk, bede, nazorskih razhajanj iz katerih so izšli draveljski belogardisti in črnorokci, spominja pa se tudi lepih doživetij otroka, draveljskih proletarcev in intelektualcev, skratka okolja, ki ga danes ni več. Morda se pisatelj v svojih mladostnih spominih zgleduje pri drugih slovenskih pisateljih, morda je občuten vpliv nekaterih mladinskih avtorjev. Dejstvo pa je, da je Brenkovo pisanje o mladih letih, o Dravljah in tamkajšnjih ljudeh, originalna pripoved z izpovednostjo, rahlo ironijo in hudomušnostjo, košček življenja ljubljanskega predmestja, ki ga pisateljevo pero obnavlja in ohranja v današnji čas. Te Brenkove črtice, zgodbe in spominski zapiski niso veliko literarno delo, so pa zato toliko bolj pristen prikaz našega življenja TEKNIK TRST Šalita di Gretta 7/1 Tel. 422556 415091 ALARMNE NAPRAVE ZA HIŠE IN STANOVANJA BREZPLAČNI PREDRAČUNI! Olivetti LA TECNICA S.n.C. Drev. D’Annunzio 29/F Last. GILLER Tel. 755077 V skladu z zakonom št. 18 z dne 26.1.83, ministrskim dekretom z dne 23.3.83 in naknadnimi spremembami za register-blagaine Olivetti linea CR 1500 F ni obvezen papir, ki ga dobavljajo pooblaščenci finančnega ministrstva. Kosmina Sergij vam audi najboljše elektrogospodinjske stroje Pralni stroji: AEG-IGNIS CAST0R-ARIST0N NABREŽINA CENTER Telefon 200123 agromeccamca i • e e- uv vsve ‘J i .VI -nevo\? isr>ur-y? Hn«oi*l .smJlmi 11 tuJkoi fis teis Ul. Flavia di Aquilinia 16/A — Trst — Telefon 231736 Nudi kmetijske stroje znamk VALPADANA. PASOUALI in S.E.P. kosilnice OLIMPIA Ul Baiamonti 3 - lel 820766 Ul. DiVitloriol2 - tel 813301 ■II EDI MOBILI Zlatarna • Urarna La u renti nudi veliko izbiro vseh vrst ur: ročnih, stenskih in budilk SERVISNI CENTER SEIKO TRST — L.go Santorio 4 Tel.: 723-240 Primorski TifnovTilfc 6 19. junija 1983 Tudi v Trstu sprejeli listino o pravicah bolnika V torek so tudi v Trstu sprejeli listino o bolnikovih pravicah. Sprejel jo je sodni zbor razsodišča za bolnikove pravice med slovesno manifestacijo na pomorski postaji. Gre za pomembno pridobitev, ki bi morala odločilno vplivati na pogoje življenja bolnikov v bolnicah in drugih zdraviliških krajih, za izvajanje vseh triintridesetih določil, ki jih na tem mestu objavljamo, pa bodo morali skrbeti v prvi vrsti bolniki sami s svojimi zahtevami po spoštovanju listine. Glede listine same gre opozoriti tudi na 29. člen, ki jasno določa, da ne sme biti v bolnicah jezikovnih diskriminacij, kar je tudi za našega človeka vsekakor pomembna pridobitev. 1. Pravica do sprejetja v bolnišnice, ne da bi bilo treba za to čakati tedne, mesece, ali celo leta ter da se odpravijo vsi kliente-lizmi in favoritizmi. Z. Pravica, da ni treba »izplačevati« raznih napitnin in »honorarjev« za dosego določene oskrbe, vsekakor pa pravica do bolj človeškega tratmana. 3. Pravica, da se lahko prepozna po posebnih tablicah, na katerih so zapisani ime, priimek in kvalifikacija, celotno sanitarno o-sebje. 4. Pravica po enakovredni In e-naki oskrbi v primerjavi s tistimi bolniki, ki jih sprejmejo na zdravljenje po pregledu pri zasebnem zdravniku in s tistimi, ki so »priporočeni«. 5. Pravica do spoštovanja osebe, ne glede v kakšnih pogojih se le-ta nahaja. 6. Pravica bolnikov, ki niso samozadostni. da se jim pomaga pri premagovanju vseh težkoč, ki izhajajo iz njihovega položaja. 7. Pravica, da bolnik ne zapusti bolnišnice, če tega še ne more, saj ni na razpolago učinkovite teritorialne oskrbe. 8. Pravica, da bolnika ne sprejme samo v neizbežnih primerih in da le-ta ne čaka cele dneve v bolnišnici, preden mu naredijo vse izvide ali druge posege. 9. Pravica do prebivanja (v primeru da je sprejem dolgotrajen ali med čakanjem na izvide in ob praznil h) doma, ne da bi pri tem izgubil pravico do postelje v bolnišnici. 10. Pravica do popolne in optimalne vsakodnevne 24-ume oskrbe, tudi v primeru stavke. 11. Pravica bolnice, da ji priznajo njeno fizično in kulturno subjektivnost, še posebej med porodom in da tako čisto svobodno lahko izbira vrednote in obnašanje, ne da bi pri tem utrpela diskriminacijo ali grožnje. 12. Pravica do razpolaganja z udobnimi prostori, ki morajo zavarovati zasebnost (tudi s pregradami med posteljami). 13. Pravica otrok, da so brez časovnih mej v stiku " sorodniki in predvsem s starši 14. Pravica, da se bolnik izogne nepotrebnim novim izvidom, ki jih je že opravil. 13. Pravica, da se ne plačajo dragi ticketi za izvide v ambulantah. 16. Pravica bolnikov, ki to zmorejo, da obedujejo pri mizah. 17. Pravica, da se ne zvežejo. 18. Pravica do zdravniškega pregleda na domu, ne da bi bilo treba zdravnika večkrat in nečastno pozivati. 19. Pravica, da je bolnik obveščen, koliko časa bo moral biti na zdravljenju v bolnišnici. 20. Pravica do hitrega birokratskega iterja. 21. Pravica do čistih rjuh, plaht itd. 22. Pravica do dobre, tople in dovolj raznolike hrane. 23. Pravica do razpolaganja s funkcionalnimi ambulantami, instrumenti, stroji in nujno opremo. 24. Pravica, da so prostori v krajih zdravljenja čisti, da jih je dovolj in da jih je moč zapirati tudi od znotraj. 23. Pravica, da se posamezni oddelki čistijo, predvsem pa sobe za kirurške posege. 26. Pravica do posebnih in u-streznih naprav (zvončki), s katerimi je moč poklicati zdravstveno osebje, ki mora biti strokovno podkovano in dovolj številno. 27. Pravica, da se ne čaka njihov prihod v nedogled. 28. Pravica, da je bolnik obveščen o terapiji in njenih nevarnostih, da se o tem pogovori z zdravnikom in da razpolaga s posebno tiskovino, na katero ima možnost napisati svoje opombe. 29. Pravica, da je bolnik deležen osebne nege, brez diskriminacij glede na jezik in vero. 30. Pravica, da so na razpolago prostori za rekreacijo in prostori za srečanja s sorodniki, ki lahko obiščejo bolnike v zelo elastičnem časovnem razponu, ki seveda ne sme motiti zdravstvene dejavnosti. 31. Pravica do lastne obleke. 32. Pravica, da bolnik živi med zdravljenjem tako življenje, ki se sklada z urniki v normalnih pogojih življenja. 33. Pravica, da se bolniku prizna utrpljena škoda in da za to dobi primerno odškodnino, ne da bi se moral posluževati dragih in dolgotrajnih zakonskih procedur. OB PRAVKAR ZAKLJUČENEM SOLSKEM LETU Bogato delovanje na vseh osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini Poleg podelitve bralnih značk se je zvrstila cela vrsta prireditev S slavnostnim podeljevanjem bralnih značk učencem didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini, se je 20. maja zaključilo tekmovanje za bralno značko, katerega se je udeležilo 215 učencev iz desetih šol tega ravnateljstva. Učenci in učitelji vseh prijavljenih šol so se zbrali tega dne v občinski telovadnici v Nabrežini. Na predlog učiteljstva so bili povabljeni na prireditev tudi predstavniki staršev. Prireditev se je začela ob 10.30. Naša gosta sta bila pisateljica Kristina Brenkova in pisatelj Miha Matč. Združeni šolski pevski xbar je gostoma zapel pesem in po pozdravih u-čenca 5. razreda, Ja iMavhinj sta se gosta v sproščenem in zelo prijetnem vzdušju pogovorila z u-čenci. Prebrala in pripovedovala sta jim pesmi in zgodbe. Za tem je sledilo podeljevanje bralnih značk. Na koncu se je v imenu učiteljstva zahvalila pisateljema namestnica ravnatelja gospa Milka Bagozzi in poudarila pomembnost takih pobud, ki bogatijo naše učence in spodbujajo njihovo ljubezen do slovenske knjige. Za uspeh tega tekmovanja gre predvsem zahvala članu sveta bralnih značk Slovenije za Tržaško. učiteljici Dragi Lupine, ki je z nasveti in svojim požrtvoval nim delom pomagala učiteljem pri tej pobudi. Poleg te g'-e omeniti tu še vrsto drugih pobud, katerih so se udeležili učenci nabrežinskega ravnateljstva v tem šolskem letu. U- •in* iiiimi ii im:::!:: vini mil mi im iiiii iii ii um mn m Lep večer v v Skednju Prejšnjo soboto, 11. junija, zve čer, je podružnica Glasbene mati ce s svojo produkcijo zaključila delovno društveno sezono. Nastopili so gojenci klavirskega oddelka, ki ga v Skednju že vrsto let u spešno vodi p roj. Ivana Lipoglav šek. Kot gostje so na škedenjskem večeru nastopili tudi gojenci, ki študirajo na matici violino iz šole prof. Boruta Logarja, kitaro pod vodstvom Tullia Možine ter uče nec prof. Gojmira Demšarja. Društvena dvorana je bila ponovno nabito polna. Kot gostje so bili prisotni jugoslovanski konzul Nevenka Kovačič, predsednik u-pravnega odbora Glasbene matice Adrijan Semen in tajnik Miran Kuret ter ravnatelj Sveto Grgič, ki je s pozdravno besedo otvoril večer. Najprej so se zvrstili najmlajši: Gregor Bizjak, Lara Stanco, Ana Magajna, Valentina Bembi, nam je ob spremljavi Štefana Bembija na violino zaigrala mazurko, nato so bili na vrsti še Gabrijela Mohorov-čič, Damjan Olenik. David Puntar, Daidi Sancin kitara, Dunja San cin, Samo Kutoš, Pavla Mozetič in Barbara Stanco. Luisa Antoni je na klavir spremljala učenca violine Fedro Paclich in Štefana Se mena. Na vrsto sta prišla še dva učenca višjih razredov klavirja in sicer Kristina Magajna, ki je izvajala Chopinov valček Op. 69 št. J ter Pavel Furlani, ki je navdu Sil publiko z Lisztovo: Le Rossi-gnol. Produkcijo sta zaključila gosta iz piranske šole in sicer Metod Tomac rog in mali Andrej Ju raš trobenta iz šole prof. Um-berta Rodojkuviča. Oba mlada iz vajalca sta med poslušalci pustila čudovit vtis, saj sta to letos nja prvonagrajenca na republi škem in zveznem tekmovanju. Prijeten večer je sklenil totro-ški pevski zbor Glasbene matice», ki ga vodi Carli Novela. Malčki so ob klavirski spremljavi Vilme Pa dovan ubrano in z občutkom za peli nekaj otroških pesmi. čenči 5. razreda iz Nabrežine in učenci iz 3. in 4. razreda iz Mav-hinj so se udeležili 16. deželnega likovnega natečaja «11 fanciullo e il disegno», kjer so odnesli vrsto nagrad. Učenci iz Cerovelj pa so bili nagrajeni na likovnem natečaju «Rapporti scuola ambiente». Od 6. do 13. marca so nabrežin-ski očenci odšli na zimovanje na Matajur, učenci osnovne šole iz Saleža pa so šli na enodnevni izlet na sneg v Ovčjo vas. Ob 90. obletnici rojstva Iga Grudna so se učenci devinsko nabrežinske občine udeležili literarnega natečaja -»Ljubim tč' dbfrtači kraj«.” Šempolaja, Slivnega in Medje vasi so odšli na dvodnevni izlet v S. Marino. Otroci iz Devina, Se-sljana in Nabrežine so nastopali s folklornimi točkami na reviji «Zaplešimo zapojmo«. Otroci iz Mavhinj so se udeležili natečaja «Natura 80» z ročnimi izdelki. Učenec Vasja Legiša iz 5. razreda o-snovne šole v Devinu je dobil priznanje na literarnem natečaju, ki ga je razpisala vsedržavna zveza za boj proti didisekciji in 8. junija so se učenci zgoniške občine udeležili športnega dne. ki ga Je organiziral športni krožek Koncert v Nabrežini V Nabrežino bo prihodnjo soboto, 25. junija, pomembna kulturna prireditev. V krajevni občinski telovadnici bo namreč letni koncert domačih pevskih zborov, to je moškega in dekliškega, ki prav letos praznujeta petnajstletnico oziroma desetletnico neprekinjenega delovanja. Moški zbor o-lgo Gruden* je prvič nastopil že leta 1949, po daljši prekinitvi pa se je spet predstavil občinstvu leta 1965 po zaslugi preminulega Erminija Ambrozeta, ki je v to dejavnost vložil veliko truda, iz objektivnih razlogov pa se ta poskus ni posrečil. Leta 1968 pa je zbor spet zaživel in tokrat na pobudo tudi prezgodaj preminulega profesorja Sergija Radoviča, ki je bil pet let kasneje tudi med u-_ stmovftelji nabrežinskega de-zzklbkega: žbrrrar fcf •je'fakrat“de-1 y' loval v okviru krajevne podružnice Glasbene matied'. Prve korake pa je ta zbor migal že leta 1970 pod taktirko prof. Ambrozeta. Od takrat do danes sta na-brežinska zbora, ki nastopata pod okriljem SKD odda ja; 18.00 Zaključek. KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17,30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.32 Glasba: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Zdravo otroci: 10.35 Vrtiljakš; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasba - popevka tedna; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 15.20 Glasba; 15.45 Glasba; 19.32 Glasba: 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Zitti zitti, piano piano; 11.34 1 giullari di Dio: 11.58 Zeleni val; 12 00 Via Asiago Tenda; 13.25 Ka ravana; 13.35 Master; 14.30 Para-diso; 15.03 Radio ena servis - Ti cket; 16.00 II Paginone; 17.30 Glo-betrotter; 18.00 Zeleni val; 18.05 Šola in vzgoja; 18.30 Mali kom cert; 19.30 Jazz na radiu; 20.45 Glasbenj interval; 21.30 Orkester ob večeru; 21.52 Objektiv Evrope; 22.50 Glasbeni interval; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16130, “18:30, 19.30 Poročila; iftOftšu: 8.00 Jutranja odadja; 8.00 Radio 2 predstavlja; 8.45 Romantico trio: 10.30 Oddaja za stik s poslušalci; 12.10 Deželni program; 12.48 Un isola da trovare; 13.41 Sound -Track; 14.00 Deželni program; 15.00 Fanfan la Tulipe; 15.42 Natečaj za radiodramo; 16.32 Radio dva predstavlja: Festival!; 18.32 n giro del sole; 19.50 Kulturni dnevnik; 19.57 Predmet pogovora; 21.00 Koncert pianista Sergia Per-tacarolija; 21.35 Izbrane poezije in proza; 23.29 Zaključek snoreda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro. otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja: 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. - Iz na ših krajev Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije: 14.05 Zborovska pesem naših narodov; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17,; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila ■ in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, •otroci; 19.45 Minute z Blej skim kvintetom; 20.00 Prisluhnite, izberite...; 21.05 Glasbe velikanov; 22.15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini: 22.25 I znaših sporedov: 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva; 23.05 Literarni nokturno. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 21. junija LJUBLJANA 17.50 Poročila; 17.55 Sedem stopnic do glasbe; 18.10 španski ba let Maria Rosa 4. oddaja; 18.40 Mali svet, otroška oddaja; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I.; 19.55 Vreme; 20.00 G. Markov: Strogovi; 21.10 Dokumentarec meseca; 22.00 TV dnevnik II. KOPER 14.00 in 17.30 Odprta meja; 17.55 TVD novice; 18.00 Salut, Champion; 19.00 Obzorje; 19.30 TVD sti čišče; 19.45 Dossier našega časa; 20.45 Mož. ki je trikrat umrl; 22.25 TVD danes; 22.35 Turistični vodič; 22.50 Zeit im Bild. SREDA, 22. junija LJUBLJANA 17.50 Poročila; 17.55 Ciciban, dober dan; 18.10 Reportaža o MPF Celje; 18.40 Mostovi; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Sanka; 21.30 Kulturne diagonale; •22.10 TV dnevnik H. KOPER 14.00 in 17.30 Odprta meja; 17.55 TVD novice; 18.00 Kilm ponovitev; 19.30 TVD stičišče: 19.45 Dossier našega časa; 20.45 Dokumentarni film; 21.45 TVD danes: 22.00 Turistični vodič; 22.15 Zeit im Bild Čas v sliki, ČETRTEK, 23. junija LJUBLJANA 17.35 Poročila; 17.40 Mogočno morje; 18.40 čas, ki živi; 19.10 Ri sanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnev nik I; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.05 Dolgo iskanje; 21.55 TV dnev nik n; 22.20 Kolesarska dirka po Jugoslaviji. KOPER 14.00 in 17.30 Odprta meja; 17.55 TVD novice; 18.00 Dokumentarna oddaja; 19.00 Lignano internatio-nal show; 19.30 TVD stičišče; 19 45 Dossier našega časa; 20.45 Obisko valci serijski film; 21.25 Obzor ja; 21.45 TVD danes; 22.00 Turistični vodič; 22.15 Zeit im Bild čas v sliki. PETEK, 24. junija LJUBLJANA 17.40 Poročila; 17.45 Festival plesnih orkestrov; 18.15 Tarzan; 18.40 Koruza več pšenice; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Rockfor-dovi dosjeji: 20.55 Zrcalo tedna; 21.15 Nočni kino; Hollywood za vsako ceno; 22.45 TV dnevnik II. KOPER 14.00 in 17.30 Odprta meja; 17.55 TVD novice; 18.00 Obiskovalci; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Dossier našega ča sa; 20.45 Poljski film Med res ničnostjo in sanjami; 22.15 TVD danes; 22.45 Turistični atlas; 23.00 Zeit im Bild čas v silki. SOBOTA, 25. junija IJUBUANA 8.00 Poročila: 8.05 Ciciban, do- ber dan; 8.20 Sedem stopnic do glasbe: 8,35 Tarzan; 8.55 Učitelj; 9.25 Mali svet; 9.55 Mogočno mor ■je; 10,56 Dolgo iskanje; 11.45 Ljudje in zemlja; 13.00 Poročila; 16.35 Poročila; 16.40 Nogomet: Željezničar Vojvodina; 18.30 Galaktika; 19.15 Risanka; 19.20 Cik - cak: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zr no do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Nekoč v Parizu ameriški film; 21.35 Propagandna oddaja; 21.40 Večer z Matejo Koležnik in njenimi prijatelji; 22.30 Poročila. KOPER 16.40 Nogomet: Željezničar - Vojvodina; 18.30 Pula: Kolesarjenje; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Dossier našega časa; 20.45 Novi policaji -Nedolžni - serijski film; 21.30 Balet Maria Rosa; 22.00 TVD danes; 22.15 Komike; 22 30 Zeit im bild: 23.00 Bog po imenu Dorian film. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA Na svetovnem pokalu Jugoslovani razočarali Premagala jih je Brazilija ■ Vilfan zelo slab Na turnirju za svetovni pokal v Braziliji je jugoslovanska reprezen-janca dokaj nepričakovano izgubila v tekmi z domačini, ki so si tako že zagotovili nastop v finalu, saj i« le malo verjetno, da bodo v zadnjem srečanju s skromno ameriško Peterko Marathon Oil doživeli poraz. 0 drugem finalistu pa bo odločala tekma med Italijo in Jugoslavijo. Brazilija - Jugoslavija 87:77 (44:41) JUGOSLAVIJA: Sunara 15, Mu-tapčič 2, Vilfan 22, Radovanovič 22, Savovič 2, Zorkič 4, Vujačič 2, Vu-čurovič 4, Grbovič 4. Glavni krivec za včerajšnji poraz *plavih» je bržkone Peter Vilfan, ki je sicer res dosegel 22 košev, a je zgrešil neverjetno veliko steblo metov in podaj. Tudi sicer je bila Jugoslavija zelo pomanjkljiva v metu na koš. Trenerju Ivkoviču ae ni posrečilo najti peterke, ki bi lahko ukrotila ambiciozne domačine, za katere povrhu še velja, da niso igrali kdove kako dobro. Še v 6. minuti drugega polčasa je bilo stanje 55:54 v korist «plavih», nakar so Brazilci z delnim izidom 10:0 dokončno strli odpor gostov. Med domačini je Oscar dosegel 18 točk, Marinko pa 11. V drugi tekmi dneva je Argentina brez težav premagala selekcijo ZDA s 108:93. NOGOMET ZA PRESTOP V A LIGO V prvi tekmi slavje Catanie V prvi tekmi dodatnega troboja za napredovanje v A ligo je sinoči v Rimu Catania premagala Como z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek je v 70. minuti dosegel napadalec Cria-lesi. Po tem porazu je Como praktično izločen iz boja za napredovanje. V sredo bo igral s Cremonesejem, ta pa se bo, najbrž v odločilnem srečanju v soboto pomeril s Catanio, ki je sedaj prvi favorit za kakovostni skok. PLAVANJE VZHODNA NEMKA STRAUSS ER 800 m prosto GERA — Potem ko je predvčerajšnjim izboljšala ER na 400 m prosto, je vzhodnonemška plavalka Astrid Strauss včeraj postavila nov evropski rekord na 800 m prosto v času 8’29”61. Straussovi je komaj 14 let. ER na 100 m prosto GERA — Vzhodni Nemec Joerg Woithe je s časom 49”58 postavil nov evropski rekord na 100 m prosto in tako popravil lastno znamko, ki jo je postavil lani (49”68). KOLESARSTVO DIRKA PO ŠVICI Nov lider DAVOS — Včerajšnjo četrto etapo kolesarske dirke po Švici je osvojil Nizozemec Peter Winner, ki je o-benem tudi nov lider dirke. S čela lestvice je spodrinil Švicarja Gisi-gera, ki je sedaj drugi s 3” zaostanka, po 4” sekundah pa je na tretjem mestu Italijan Visentini. MILAN — V predzadnjem dnevu teniškega «tumirja bodočnostih za igralce pod 17. letom je Jugoslovan Orešar s 6:1, 6:3 premagal Francoza Errarda. »''iilililliiiliiiiiiimlliliiiiilillliiiiiiiiliiinililiiiliiiimllliiliiiiillimiiiiiiiimimimiimiimillliniiiiiiiillimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiii.lliMiiiiiiiimiiilliinim OD JUTRI DO SOBOTE V BOROVEM ŠPORTNEM CENTRU NA STADIONU «1. MAJ» Košarkarski tečaj s Petrom Brumnom P0 PETKOVEM OBČNEM ZBORU NAŠE KROVNE TELESNOKULTURNE ORGANIZACIJE Ambiciozne načrte uresničiti s skupnimi močmi Potrdili dosedanje vodstvo - Podelitev številnih priznanj Dosti pozdravov, a zelo malo kritičnih posegov delegatov Jutri zjutraj se bo v Borovem športnem centru na stadionu «1. toaj* začel košarkarski tečaj, ki ga Prireja košarkarska komisija pri ZSšDl za mlade košarkarje in trenerje vseh slovenskih društev. Za vodstvo tečaja je zadolžen priznani slovenski strokovnjak Peter Brumen, ki ima velike izkušnje prav v delu z mladimi. Tečaja, ki bo trajal od ponedeljka do vključno sobote, se bodo u-deležili igralci, ki nastopajo v prvenstvih kadetov, naraščajnikov, dečkov, propagande in zadnjega letnika minibasketa (letniki od 1967 do 1972). Brumen bo hkrati vodil tudi trenerski tečaj, ki bo potekal v popoldanskih urah na stadionu «1. maj*. in ki je namenjen predvsem mladim trenerjem in tistim, ki bi se radi posvetili trenerstvu. Vadba se bo začela vsak dan ob 9. uri z zborom igralcev, nakar bodo na vrsti demonstracije in takoj zatem treningi. Tečajniki bodo razdeljeni v skupine glede na starost in na košarkarsko znanje ter telesne -sposobnosti. Vsaka skupina bo razpolagala z dvema trenerjema, Brumen Pa bo nadzoroval delo in spremljal košarka vadbo od igrišča do igrišča. Delo na igrišču bo trajalo približno do poldne, nato bodo tečajniki prosti. Trenerji bodo po kosilu imeli še tečaj, ki bo trajal približno dve u-ri. Teme predavanj za trenerje bodo osnove košarkarske taktike v o-brambi in v napadu, individualna tehnika košarkarja ter še nekaj načel o metodiki dela na igrišču in o pripravi trenerja. Poleg tega bo Brumen prisostvoval treningom ženske košarkarske ekipe pri openskem Poletu. Tečaja se bo letos udeležil tudi Jadranov trener Jože Splichal. Pozivamo tečajnike in trenerje, da pridejo na zborno mesto nekaj pred deveto uro. Tečajniki, ki niso še oddali prijavnice, naj jo prinesejo s seboj na prvi trening skupno z denarjem (12.000 lir), tako da bodo poravnali plačilo neposredno pred treningom. Zamudniki se prav tako lahko prijavijo jutri pred začetkom treningov. (Cancia) Socrates ne gre k Romi denarja, pravi Socrates, se niso sporazumeli glede vsebine pogodbe in delovnih razmer KOŠARKA Na turnirju na «1. maju* Danes Radenska za 3. mesto Na stadionu «1. maj» se je sinoči v okviru zaključne prireditve Borove košarkarske sekcije poleg družabnih iger in tekmovanj za mlade člane društva pričel tudi «Prvi turnir Radenska*. Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes žal le povedali, da sta si pravice do nastopa v finalu tega turnirja priborili peterki Inter 1904 in SGT. Prva je s 85:81 premagala Ali Starš, SGT pa s 93:84 (38:36) peterko Radenske, v kateri so bili igralci Bora in Kontovela. Finalni srečanji bosta-danes zju- RIM — Brazilski as Socrates je j traj, in sicer ob 10. uri za 3. me-uradno sporočil, da ne bo podpisal sto, okrog poldne pa za prvo me-pogodbe z Romo. Bolj kot zaradi | sto. ..................nuni..... Trinajsti redni deželni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bil v petek zvečer v sovodenjskem Kulturnem domu, je minil v znamenju dokaj rutinskega izpolnjevanja formalnih obveznosti brez prave razgibane razprave, ki jo je predsednik Odo Kalan v svojem poročilu spodbujal in zahteval. Preden je prebral predsedniško poročilo, ki smo ga v daljšem izvlečku objavili v včerajšnji številki, je Kalan pozdravil številne člane, delegate in goste, predvsem iz matične domovine, ki so se udeležili občnega zbora. Med temi so bili delegacija ZTKO Slovenije s predsednikom Ljubom Jasničem na čelu, predsednik TKS Slovenije Tone Florjančič, dekan fakultete za telesno kulturo v Ljubljani Rajko Šugman, predsednik komisije za mednarodne odnose Evgen Bergant, tajnik SKGZ Duško Udovič, predsednica Odbora za telesno kulturo pri SKGZ Tamara Blazina, številni predstavniki zvez telesnokulturnih organizacij in telesnokulturnih skupnosti z obale, delegacija TVD Partizan s Slavico Jermanovo na čelu, predstavnik Nogometne zveze Slovenije Rajko Štolfar, predsednik gori-škega odbora CONI Leonardo Cri-stiani, predsednik pokrajinskega odbora FIPAV Domenico Jacolino, predstavnica goriške pokrajinske u-prave Marija Ferletič, predstavnik sovodenjske občinske uprave Marjan Devetak, predstavnica devinsko - nabrežinske občine Marin-| ka Terčon, predstavnik KPI Miloš Budin, predstavnik SSk Benjamin Černič, predstavnik ZSO Remo Devetak, predstavnik taborniške organizacije Aldo Rupel, predstavnik skavtske organizacije Mauro Leban in drugi. Po predsedniškem poročilu je bila na vrsti najprijetnejša točka občnega zbora in sicer podeljevanje priznanj. Dobili so jih časnikarja Aleksander Rudolf in Branko Lakovič za velik napor in trud ob zvestem in poglobljenem spremljanju naše telesne kulture in pa predsednik tržaškega pokrajinskega odbora odbojkarske zveze Domenico Jacolino za sodelovanje in naklonjenost, ki jo je vselej pokazal do slovenskega zamejskega športa. Priznanja je podelil tudi predstavnik Nogometne zveze Slovenije Rajko Štolfar dvem zamejskim nogometnim društvom, ki proslavljata 60-letnico svojega obstoja in sicer. ŠD Zarja in ŠD Primorje. Posebni priznanji sta šli tudi dolgoletnima športnima delavcema Leonardu Kralju iz Trebč in Alojzu Husuju iz Gabrovca. Med številnimi gosti, ki so prinesli pozdrav svojih organizacij občnemu zboru, velja omeniti daljši poseg predsednika ZTKO Slovenije Jasniča, ki je kritično in jasno govoril o sicer plodnem sodelovanju med osrednjo slovensko telesno kulturno organizacijo in ZSŠDI ter na koncu izrazil pomenljivo željo, da bi se to sodelovanje razširilo tudi na videmsko pokrajino, kjer pa Slovencem oblasti še ne priznavajo temeljnih narodnostnih pravic. Daljši poseg je imela tudi predsednica OTK pri SKGZ Tamara Blažina, ki je poudarila, da še nismo razrešili o-snovnih vprašanj naše telesne kulture, ki bi jih moral odbor v tesnejšem sodelovanju kot doslej obravnavati skupaj z Združenjem. Kljub številnim posegom pa je vanju odbora ZSŠDI, ki jih je predsednik Kalan s svojim treznim poročilom, v katerem ni manjkalo odkrite analize, da bi bilo lahko delovanje Združenje uspešnejše, kot je bilo, če bi bil odnos članic boljši, dejansko spodbujal. Teh pa kljub temu ni bilo, tako da je sam Kalan ponovno prevzel besedo in opozoril, da pomanjkanje razprave očitno pomeni, da skupščina potrjuje oziroma odobrava delovanje in načrte odbora, da pa bo treba te načrte izvajati s skupnimi močmi, saj je jasno, da Združenje, ki si je zastavilo dokaj ambiciozen program, ne more delovati brez aktivne podpore, svojih članic. Volitev, ki so sledile (ne) razpravi in razrešnici nadzornega odbora, ki jo je prebral Jurij Kufersin, se je udeležilo 81 izmed 114 delegatov v imenu 26 od skupnih 32 članic Združenja. Kandidati so bili skoraj PROGRAM NOVEGA ODBORA bilo vse preveč občutiti pomanjka-1 vsi soglasno izvoljeni, za predsed-nje kritičnih ocen in pripomb o delo-1 nika pa je bil potrjen Odo Kalan. ..............................................................»>•■»•■»•>>.. KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO UISP Poletovci so se izkazali V drugem dnevu deželnega prvenstva UISP, ki ga prireja športno društvo Polet, so Poletovi kotalkarji dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Predvsem gre omeniti deželni naslov, ki ga je osvojila Elisabetta Gregori v kategoriji deželnih mladink. Poleg tega je Polet osvojil še dve prvi mesti v parih in sicer v kategoriji naraščajnikov (Antonella Pavat - Mojmir Kokorovec) ter seniorjev (Nicoletta Sossi - Mauro Re-nar). Srebrno kolajno je osvojil par Tamara Operti - Mitja Kokorovec (Polet) v kategoriji «pomlad». Bronasto kolajno je osvojila Tamara O-perti v kategoriji najmlajših «po-mlad*. Poleg tega so se na državno prvenstvo uvrstili še Jana Kosmač (9. mesto v kategoriji «po-mlad») in Monica Danieli (4. mesto v kategoriji deželnih mladink). 1. Predvsem gre društvom poziv na sodelovanje, saj se društva in Združenje izpopolnjujejo: večja bo prisotnost in angažiranost društev, močnejša bo Združenje, oziroma večje bodo možnosti, da se društvom ustreže. 2. ZDRUŽENJE KOT SERVIS: nadaljevati moramo po poti obnove in revalorizacije Združenja, saj ta je bila zamisel, ko smo sprejemali nopi statut. Združenje mora torej: o — postati agilni vsestranski servis za vsa društva, ki smatrajo, da jim Združenje lahko olajša delo Udinese brez denarja? VIDEM — Udinese nima dovolj NOGOMET «KRAŠKI POKAL* Bregu 2. mesto Pol. Opicina — Breg 4:1 (2:0) BREG: Paniconi, Grizonič, Pinzin, Jež, Pavletič, Dazzara, Albertini, Azzolin, Orsini (v 2. polčasu Tul>, Cusatelli (v 2. polčasu Kraljič), in Strnad. STRELEC za Breg: Cusatelli v 70. minuti. V odločilnem srečanju za prvo mesto je Breg dal vse od sebe, vendar je bila domača enajsterica očitno močnejša. Povedla je že v 4. min. s prostega strela in nato v prvem polčasu še podvojila z 11-metrovko. Kljub požrtvovalni igri v drugem polčasu Brežani niso mogli nadok- denarja, da bi plačal Žica? Kaže da je temu tako, saj je vodstvo vi-, naditi zamujenega, se zlasti po iz-demskega. kluba prosilo.FlamengO za. I ključitvi Pinzina, ko so ostali v daljšo odložitev pri izplačitvi obil- j desetih. Zlasti dobro je igral vratar nega dolga. . | Paniconi. NOVI ODBOR ZSŠDI IZVRŠNI ODBOR . Predsednik: Odo Kalan Predsednik TO TS: Radivoj Pečar Predsednik TO GO: Aldo Rupel Predsednik TO Benečija: Jožko Kukovac Tajnik TO TS: Ivan Peterlin; tajnik TO GO: Zvonko Fran-dolič, tajnik TO Benečija: Ger-mano Cendou; blagajnik: Ivan Brass; člani Mija češčut, Miran Dolhar, Igor Komel, Franko Širca, Sergij Peloza, Jurij Kuferzin NADZORNI ODBOR Egon Kraus, Davorin Pelicon, Livio Valenčič. Suplenta: Tamara Blažina in Damjan Klanjšček RAZSODIŠČE Franko Drasič, Viktor Stopar, Duško Udovič. Suplenta: Ivan Plesničar, Marjan Tomšič .............................................................................Imiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii|,‘u»»""",,,,u,,umlll,,,,,,,,,,,ll,,,,,m,",,,l,l,,,lll“,,m............................................................................iiiiniiiiiiiiiiiimiii* V PRIREDBI ŠD KONIOVEL 22. turnir prijateljstva V soboto in nedeljo bo ŠD Konto-vel priredilo 22. tradicionalni mednarodni turnir prijateljstva, ki se ga bodo poleg domačega društva ude-ležile še ekipe mariborskega Branika. tržiškega Italmonfalconeja in tržaške Servolane. Medtem ko je bil turnir v prejšnjih letih namenjen mladim, se ga bodo letos torej udeležili člani. Kot zanimivost navedimo, da bodo *a Kontovel igrali bivši člani društva, sedaj igralci Jadrana, za katere bo to priložnost, da se vsaj za dva dni povrnejo k matičnemu klubu. Ekipo bodo tako sestavljali: blarko in Valter Ban, Klavdij m Ivo Starc, Daneu, Rauber, Gulič, Pupis, Emili, Koianec, Štoka, Čuk in Kneipp Spored turnirja je naslednji: V soboto ob 17. uri: predtekma kadetov Kontovel - Sokol, ob la. Uri Branik - Italmonfalcone, ob 21. Uri Servolana - Kontovel. V nedeljo ob 9.30 finale za 3. SIRENA POTREBUJE KONKRETNO POMOČ mesto, ob 11.30 finale za prvo mesto. Vse tekme bodo na odprtem igrišču na Kontovelu. v primeru slabega vremena pa v repenski telovadnici. NOGOMET Drevi Verona — Juventus za italijanski pokal RIM — Drevi ob 20.30 bo v Veroni prva finalna tekma za italijanski pokal med Verono in Juven-tusom. Obeta se dokaj izenačen boj. Veroni bi zmaga odprla pot v mednarodno areno, Juventus pa si po bridkem porazu v finalu pokala prvakov ne more privoščiti, da bi ostal v letošnji sezoni povsem praznih rok. Tekmo bo sodil Rosario Lo Bello. Med nedavnim Sireninim kulturnim večerom je predsednik Tržaškega pomorskega kluba Sirena Edi Filipčič prebral poslanico, ki jo danes v nekoliko skrčeni obliki (zaradi pomanjkanja, prostora) objavljamo: «že ob koncu lanskega leta je odbor TPK Sirena odločil, da postavi na zemljišče, ki mu ga je pristaniška ustanova dodelila na nasipu ob morju, montažni objekt, kjer naj bi imelo društvo svoj sedež in v katerem bi se odvijale vse društvene dejavnosti. Med raznimi predlogi smo se o-dločili za objekt Jelovica. Nov montažni objekt bo postavljen na mestu, kjer je doslej stala železna baraka, ki smo jo premestili bliže morja. Obenem smo bili primorani porušiti komaj lani postavljene sanitarije in izkopati temelje za postavitev nove zgradbe. Zaradi deževja so dela nekoliko v zamudi in bodo dokončana šele proti koncu tega meseca. Montažni objekt bomo dobili, ko bodo teme'ji izgotovljeni. Skupni stroški bodo znašali približno sto milijonov lir. Skušali jih bomo kriti na sledeč način: četrtina vseh stroškov s sponsorizacijami, ostalo pa s podporami naših bančnih zavodov, slovenskih ustanov in podjetij, z nabiralnimi akcijami in s prostovoljnimi prispevki. Zato smo tudi ustanovili Sklad za nov sedež TPK Sirena ob morju v Barkovljah. Naprošamo torej vsakogar, ki bi nam hotel priskočiti na pomoč, naj denarne prispevke preko Primorskega dnevnika pošlje v zgoraj navedeni 'sklad ali neposredno TPK Sireni preko poštnega tekočega računa št. 11/6523 ali preko bančnega tekočega računa TKB-BCT št. 2094/50. Obenem naprošamo člane (tudi za- sebnike, ki imajo čolne na društvenem terenu), ki še niso poravnali letne članarine, naj to store — po možnosti — čimprej. Našim bralcem se vnaprej zahvaljujemo za pozornost, ki nam jo bodo izkazali ob prebiranju našega odprtega pisma, v upanju, da kot smo bili odborniki odločni narediti stvarne korake za postavitev male marine, bo slovenska skupnost enotna pri nudenju pomoči, ki jo krvavo potrebujemo.* SFIL.CD PODJETJE PIPAN ALESSANDRO TRGOVINA NA DEBELO KUHINJSKE POTREBŠČINE • KAMPIRANJE - STOPNICE IN OKNA ZA PODSTREŠJA Stopnice UNIV in okna za podstrešja BLEFA • SESLJAN - VIŽOVLJE 1/B — TEL. 040/299-102 — TRST • Obiščite nas na tržaškem velesejmu OBVESTILA iH) PRIMO ROVIS ŠZ Sloga planinski odsek vabi člane danes, 19. junija na 12. srečanje slovenskih planincev iz F-JK, Koroške in Slovenije, ki bo v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol. Program predvideva ob 10. uri planinski pohod Križ - Nabrežina, ob 15. uri kulturni del srečanja, od 17. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. * * * SK Devin vabi člane in prijatelje, da se danes, 19. junija udeležijo 12. srečanja slovenskih planincev iz F-JK, Koroške in Slovenije v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol. # * * ŠZ Bor odbojkarski odsek obvešča, da bo jutri, 20. junija ob 19. uri na stadionu «1. maj* seja odbora z vsemi trenerji, igralkami in igralci odseka. « * * ŠD Mladina baletni odsek priredi danes, 19. junija, ob 20.30 v Domu Albert Sirk v Križu zaključni baletni nastop. Vljudno vabljeni. Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave knknvostio 2. najbolj ugodne cene, ki se uiemaio s kakovostio 3' ^eobvezSeedea^"ohmSilo0nespremlnjeSeTerle K a vne"* mešanice' CRE M CA FF E ‘ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavornoh. Danes balinarski lurnir v Repnu V organizaciji balinarskega odseka Kraški dom iz repentabrske občine, bo danes v Repnu na balinišču pri Koči pod Rupo v Repnu balinarski turnir za peti pokal Kraškega doma. Sodelovalo bo 12 četverk z obeh strani meje, tako da bodo imeli balinarji še eno priložnost, da utrdijo medsebojno sodelovanje. Izločilni del tekmovanja, ki se bo začel ob 8. uri bo na balinarskih stezah v Repnu in v Zgoniku, polfinale in finale pa bodo odigrali v Repnu, B. S. Zamejsko prvenstvo V sedmem kolu zamejskega balinarskega prvenstva je bil v Zgoniku domači derbi med Krasovima ekipama. Po zagrizenem boju je prvo prvenstveno zmago slavil Kras B z 2:0 (13:9 in 13:9), ki je s tremi točkami sedaj na osmem mestu. Kras A pa ima štiri točke in deli šesto mesto. Z ostalimi izidi ne razpolagamo, ker jih društva niso javila. (B. S.) NOGOMET Tri gole Vardarja V včerajšnji anticipirani tekmi predzadnjega kola 1. jugoslovanske lige je skopski Vardar z gladkim 3:0 premagal Željezničar. Ljubljanska Olimpija bo danes gostovala na Reki. (prošnje, dopisi, obmejne dovolilnice, posredovanje pri urejanju fiskalnih knjig, vpisnine v prvenstva, itd.). b — skrbeti za vzgojo tehničnih kadrov: moramo resneje pristopiti k vzgajanju ne samo tekmovalcev ampak in predvsem bodočih trenerjev in vaditeljev, ter sodnikov; omogočati moramo, da bodo polagali izpite pri pristojnih zvezah. Posebno pozornost treba posvetiti vaditeljem za najmlajše. Tečaji naj bi bili pri nas ali v Sloveniji, po dogovoru z društvi. c — skrbeti za vzgojo vodilnih kadrov. Današnja telesna kultura potrebuje strokovno močnega človeka: potrebni so-• torej tečaji in seminarji za vodilne kadre; pričakujemo konkretne predloge o temah, č — razširiti delovanje medicinskega centra. V dogovoru z zdravniki povečati delokrog (tudi preventivo, travmatologijo), pregledati, če obstojoča aparatura zadostuje, pripraviti načrt testiranja otrok (to velja za Trst, saj v Gorici je bilo to delo že opravljeno). 3. NOTRANJA POLITIKA ZDRUŽENJA: a — utrjevanje komisij: tu je sodelovanje društev neobhodno potrebno, saj ravno komisije sestavljajo programe, kako naj se ena ali druga panoga razvija. Komisije so ključni organizmi Združenja. b — resno se spoprijeti s problematiko združevanja sil; naj se prične s sestavljanjem m primer mladinskih izbranih vrst, ki bi občasno nastopale, ali pa s sestavljanjem mešanih ekip po kategorijah (ena kategorija pod imenom društva «A», druga pod imenom «B»; v obeh ekipah bi pa bili tekmovalci društev A in B). Ta politika je stvar do govora med društvi. Združenje jo lahko le usklajuje, a je ne more predpisati, saj so društva suverena. c — pripadniki večinskega naroda. Ne moremo govoriti o tej problematiki, z njo se moramo spoprijeti, saj je vsako odlašanje škodljivo — postaihti si cilj: zmagati ali narodna obramba? č — sponsorizacije: o tem smo do sedaj le malo govorili, saj je uiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiumiMiiiiiumiuiHiiiiHiiuiiiiHHminriimimimiimiiiimiiiimiiitiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiHiimiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA NA TURNIRJU «PETRA ŠPACAPANA? Pav Natisonia pred Juventino Belca V petek so se na igrišču Katoliškega doma v Gorici pomerili trije finalisti turnirja «Peter Špacapan*: Juventina - Belca, 01ympia Terpin in Pav Natisonia. Prvo mesto je zasedla Pav Natisonia, ki je v odločilni tekmi odpravila 01ym-pio Terpin. tretja pa je bila Juventina Belca. Pa poglejmo rezultate: Pav Natisonia - Juventina Belca 2:0 (15:10, 15:12); 01ympia Terpin - Juventina Belca 2;1 (12.15, 15.6, 15:12); Pav Natisonia - 01ympia Terpin 2:1 (15:6, 15:17, 15:8). JUVENTINA: Orel, Vogrič, Plesničar Malič, Lavrenčič, Mucci, čemic, Petejan, Faganel, Mervič, Juren, Brajnik. OLYMPIA TERPIN: Marko in Štefan Cotič, Neubauer, Terpin, Zadnik. Špacapan, Dornik. Vse tri tekme so bile lepe in borbene, da se jih je bilo res vredno ogledati. V prvem srečanju je solidna šesterka iz Štivana ob Nadiži pokazala neprediren blok. Poleg .tega so Štandrežci zgrešili precej servisov. Kljub temu se je Juventina dobro odrezala, kar kažejo tudi delni rezultati. V tekmi med slovenskima ekipama se je ponovila slika, ki smo je bili vajeni iz prvenstva: obe mo- Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli in pohištvo UGUSSI TRST — Ulica Fianona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi štvi sta se zagrizeno borili za vsako žogo, 01ympia je s silo in počasnimi žogami prebijala in obšla štandreš-ki blok, Juventina pa je na neverjeten način lovila vsako žogo, končni rezultat pa je bil v korist Goričanov. V boju za prvo mesto je premočna Pav ! prvem setu z lahkoto odpravila Goričane, ki so se v drugem nizu le začeli prebujati in ga tudi osvojili. V končnem in odločilnem nizu sta se obe moštvi ogorčeno borili za vsako žogo. Okrog polovice sete je 01ympia zgubila tisti zagon, ki ga je imela dotlej in položila orožje. Po tekmah je sledilo nagrajevanje treh finalistov. (C.R.) Članski rekreacijski športni teden ŠK Kras Tudi letos prireja odsek za rekreacijo pri ŠK Kras tradicionalni rekreacijski športni teden, ki je namenjen vsem članom društva. Na sporedu bo sedem panog. Raz pored tekmovanja: jutri, 20.6. — namizni tenis; sreda, 22.6.: — namizni tenis; četrtek, 23.6. — mali nogomet; sobota, 25.6. —■ balinanje; torek, 28.6. — soft tenis za ženske; sreda, 29.6. — soft tenis za moške; četrtek. 30.6. — bliža-nje in tek; petek, 1. 7. — rusko kegljanje ki nagrajevanje. Vsa tekmovanja se bodo začela ob 20.30. bi! ta izraz pred leti pravi prepovedani «tabu». Moramo nadaljevati z delom pri podjetjih v matični domovini: torej se moramo s tem problemom resno ukvarjati na vseh nivojih konstantno in ne le občasno. Seveda ne smemo spregledati majhnih sponsorjev, ki lahko krijejo stroške ene prireditve ali turnirje. Društva so vsekakor svobodna. da sama utrjujejo ali iščejo nove zveze: če se jim bo zdelo potrebno, jim bo Združenje pomagalo oziroma jih bo podprlo. d — delovanje na sivih področjih. Med te spadajo Milje, kjer moramo dopolniti delo športne šole (pohodi kot najlažja oblika sodelovanja z Društvom Slovencev milj-ske občine); videmska pokrajina: urediti prve prijateljske tekme v panogah, ki se tam razvijajo (nogomet, nam. tenis, smučanje, planinarjenje, pohodi), navezati stike s skupinami, ki se tu ali tam počasi organizirajo; goriška pokrajina (v Ronkah in Krminu). 4. STKI Z ZAMEJCI o — Koroška: odnosi so le formalni, ni pravega sodelovanja. 17-rediti moramo nekaj stalnih skupnih akcij: šahovski turnir treh dežel, smučarsko prvenstvo treh dežel v Benečiji, sodelovanje naših športnikov na pohodu Arinova peč in na novoletnem namiznoteniškem turnirju v Celovcu. To so konkretni plani, saj te prireditve že obstajajo, moramo le koordinirati nastope. b — Madžarska: tu nimamo stikov. Moramo dobiti pot do tamkajšnje organizacije in edina prilika za to, je srečanje zamejskih športnikov v Kočevju. 5. STKI Z MATIČNO DOMOVINO a — ZTKOS in TKS Slovenije — tu so odnosi odlični in sodelovanje je izredno plodno; paziti moramo, da se držimo dogovorov in planov in potem bomo seveda dosegli skupaj zastavljene cilje; b — povečati in poglobiti moramo sodelovanje z občinskimi organizacijami (OZTKO in OTKS), s katerimi smo imeli le občasne stike. To delo je le uvod v pobratenja, kar je najvišja oblika sodelovanja. c — z obmejnimi občinami je sodelovanje še danes izredno dobro in razvejano; začeli smo uresničevati skupne programe in moramo nadaljevati po tej poti; č — preskromni so stiki s strokovnimi organizacijami (zvezami) v Sloveniji; organizirani, so le stiki z odbojkarsko in planinsko' zvezo. Doseči moramo sodelovanje t košarkarsko, nogometno in atletsko zvezo, če bodo društva smatrala, da je situacija zrela, bomo iskali stike tudi z drugimi zvezami. 6. STKI Z ITALIJANSKIMI ŠPORTNIMI OBLASTMI a — z deželnim odborom CONI so stiki izredno dobri. Moramo nadaljevati po tej poti — utrditi našo vlogo mostu, ne samo načelno — kar smo že dosegli — ampak tudi operativno; b — športne zveze; kjer še nismo prisotni, a imamo možnost, moramo priti vsaj v pokrajinske odbore — to je dodatno breme, vendar je to naša moralna dolžnost. Moramo postati aktivni člani vsaj deželne športne stvarnosti. 7. OSTALI ZUNANJI STKI o — kulturna društva: navezati moramo tesnejše stike z njimi, saj so športna društva — vsaj na vasi — sestavni del ene in iste realnosti; naš cilj je doseči aktivno sodelovanje; b — odbor za telesno kulturo: skupno delo bo koristilo in lahko rodilo dobre sadove; moramo dokončno razčistiti obojestranske pristojnosti in delokrog; c — stiki s političnimi strankami: tudi ti so nujni, saj je od zavzetosti strank odvisna naša teža pri upravnih oblasteh. Tu lahko nastopamo sami ali skupaj z odborom za telesno kulturo; Č — poiskati moramo stike s tistimi društvi, ki bi statutarno spadali v Združenje, a ki so trenutno izven njega; cilj: sodelovanje in vključevanje; d — stiki s šolami: šole so vir bodočih tekmovalcev in zaradi tega je naša dolžnost, da se povežemo s šolskimi strukturami na vseh nivojih: moramo tesneje sodelo- vati z učnim osebjem in združenji staršev. e — stilci z mediji javnega obveščanja: PD: nadaljevati z izdajanjem priloge, ki naj postane dejanska javna tribuna zamejskega športa; ALPE ADRIA: več prostora športu in vsem društvom: obravnava vsaj občasno problematike zam-telesne kulture; RADIO TRST A: tudi tu pogloviti obravnavo naše problematike, Uidi med poročili ali takoj po njih; V SLOVENIJI: doseči, da ne bodo o nas le poročali, ampak tudi seznanjali bralce o naših problemih; priti do periodičnega tiska z veliko naklado (Telet. Jana, Nedeljski dnevnik. Antena). VZPOSTAVITI sodelovanje z revijami strokovnih zvez. kjer obstajajo; ITALIJANSKI TISK IN RADIO: tu smo praktično odsotni, razen ob izjemnih prilikah in pri naših najboljših ekipah. Moramo dobiti način, da bo naše delo ovrednoteno vsaj' v krajevnem merilu (Piccolo, Maridiano, Trieste šport, radio). f — preštudirati športno zakonodajo. Obstajajo novi predpisi o finansiranju športnih gradenj (na primer posojila CONI) Torej obstajajo že določeni viri finansiranja javnih sredstev. Preučiti moramo do dna to problematiko. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorico, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 ilr — celoletna 108.000 lir V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVMIK Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|on0 Gradišče 10/11. naa.. leieron zz3G23 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 4? mm) 39.000 lir. Finančni 1 500, legalni 1 500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovi iz vseh drugih de/w v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 19. junija 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa Izdaja| in tiska I K Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Mali oglasi telefon (040) 7946 72 POHIŠTVO BIECHER sporoča, da se nadaljuje prodaja po izredno znižanih cenah vsega razpoložljivega pohištva. Ne zaumdite edinstvene priložnosti! TRST - Ul. dellTstria 27 - tel. 750113. ODDAM skladišče na Krasu. Telefonirati v. večernih urah na št. 040/71206. UPOKOJENKA, vdova, Slovenka stara 61 let, nekadilka, nealkoholi-čarka z malo znanjem italijanskega jezika želi spoznati skromnega do 75 let starega moškega. Lahko je lažje bolan. Ponudbe pod šifro «Upanje» na Primorski dnevnik, Gorica - Ul. XXIV Maggio 1. OSMICO je na Padričah odprl Ole-nich. 'ostregel vas bo z odličnim pinotom. UHANI in ogrlice v modnih barvah po zmernih cenah. Kozmetika 90 Opčine. KUPIM - MENJAM stare razglednice iz Furlanije - Julijske krajine, posebno iz Gradišča (Gradišča), Gorice in Posočja. Tel. 0481/92289. PRODAM novo kuhinjsko pohištvo po ugodni ceni. Telefonirati od 12. do 15. ure na št. 040/943207. pam železnina |Y| STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI import-export za industrijo, kmetijstvo In zn dom TRST (lndu»frl]tka cona) D O M J O, 132 - T> m Lastnik Bruno Gobbo ul. FLAVIA Dl AOUILINIA 6 34147 MILJE (TRST) — Tel: 040/232121 Avtomatizacije, odpiranje in zapiranje vrtnih vrat in zasteklitev, video - hišni telefoni, videokontrola. Zelo ugodne cene, povprašajte nas za ponudbo! Vzdrževanje in garancija NABREŽINA: Tel. Z0-032 podjetje Sincovich Ubaldo sas TRST - Ul. Morpurgo 17/1 Tel. 818121 POLAGANJE IMPERMEABILNIH OBLOG tržaški velesejem Paviljon «E» — pritličje — Mami 19 Mmmm ORVISI bogato Izbiro vsakovrstnih igrač TRST — UL PONCHIELLI 8 C@@p. S@rpom®miSi ©lAVIIMA, E. s. p J. FOTO SEDMAK PROSEK 129 Tel. 225.394 Se priporoča! SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE 34015 MILJE - Drevored Frausin 9 - tel. (040)271061 ■ za kakovostne zasteklitve ■ za priznana okna obrnite se na zadrugo COOPERATIVA GLAVINA iz MILJ PRISOTNI NA TRŽAŠKEM VELESEJMU PAV. E pritličje STAND 13 rarden Ccfltcf H0THeste Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline. Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev. Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU malo pred mejnim prehodom ŠKOFIJE — Tel. 040/231985 zavod Cassa di Risparmio di Trieste: odobrena bilanca 140. poslovne dobe 1982 Upravni svet zavoda Cassa di Risparmio di Trieste, ki se je sestal 27. maja 1983 pod predsedstvom odv. Aid a Terpina, je odobril obračun za poslovno leto 1982, ki je pokazal sledeče rezultate s spodaj navedenimi spremembami v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo: ZAUPANA SREDSTVA + 20,1% skupno (+ 21% le depoziti privatnikov in podjetij) 1.347 milijard BLAGAJNIŠKI KREDITI IN KREDITNE LINIJE ZA JAMSTVA IN AKREDITIVE + 6,4% 549 milijard PREMOŽENJSKI SKLADI + 30% zaradi revalvocije v skladu z zakonom št. 72 z dne 19. 3. 1983 (Visentini bis) 91 milijard CISTI DOBIČEK + 10% 1.989 milijonov UPRAVNI SVET Uprava zavoda Cassa di Risparmio di Trieste je takole sestavljena: PREDSEDNIK: PODPREDSEDNIK: SVETOVALCI: NADZORNI ODBOR: Generalno ravnateljstvo: GENERALNI RAVNATELJ: GENERALNI PODRAVNATELJ: comm. odv. Aldo TERPIN comm. dr. Arduino COLOMBC comm. Ernesto AUDOLY, dr. Pietro BOSCHIAN, Enrico CARATTI, dr. Vasco GUARDiANI. odv. Teofilo SIMČIČ, comm dr. Eugenio VATTA dr. Bruno BARISON, rač. Armando CULOT, rač. Paole D'AGNOLC comm. dr. Giordano DELISE dr. Renzo PICCINI CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE banka tvoje družine in tvojega mesta