dve, za znanstveno delo in za geografski pouk. Slednja je imela j u n i j a 1969 prv i sestanek. Prizadevala s i bo izposlovat i v vseh republikah to , kar imamo zdaj samo v S loven i j i i n v BiH, to je dve u r i tedenskega pouka geograf i je v vseh razredih gimnazi je. Pač pa so geogra- f i v S r b i j i uspel i bo l j kot v os ta l i h republikah glede geograf i je na sredn j ih strokovnih šolah. Tam bodo v prvem le tn iku t r i tedenske ure iz ekonomske geograf i je (Kot zanimivost: v S r b i j i imajo v prvem le tn iku gimna- z i j e samo splošno f i z i čno geog ra f i j o ) . Sestanek je tu - di meni l , da sedanji sistem pouka geograf i je v koncen- t r i č n i h krogih ni primeren. Ker pa je reforma geograf- skega pouka zelo kompleksno vprašanje, je upravni od- bor GOS na svo j i se j i 23. V i . 1969 s k l e n i l p red lož i t i Oddelku za geograf i jo F i lozofske f a k u l t e t e , da naj se l o t i ko lekt ivne š tud i jske teme - d idakt ika geograf i je na osnovnih, srednj ih in v isok ih šolah. Uredništvo Ge- ografskega obzornika bo pozdravi lo vsak prispevek i z v r s t geografov-šolnikov o t e j prob lemat ik i . Ivan Gams Strokovna kvalifikacija učiteljev geografije na osnovnih solan Slovenije Upravni odbor Geografskega društva je zaradi ure janja organizac i jsk ih zadev zapros i l področne zavode za pro- svetno pedagoško službo za sezname vseh, k i poučujejo geograf i jo na osnovnih in srednj ih šolah. Zaprosi l je tudi za podatke o strokovni i zobrazb i , kar je večina bo l j a l i manj us t reg la . V tem sestavku so tabelarno zbrani podatki iz teh seznamov, k i ve l j a j o za stanje v prvih mesecih le ta 1969. Piscu tega sestavka ni b i l o mogoče p r e v e r j a t i , v ko l i ko so navedbe v seznamih res- nične. Tudi niso vsi zavodi u č i t e l j e v geograf i je uvr- šča l i po enakih k r i t e r i j i h . Vendar menim, da podatki tudi t a k i , kot so, lahko kor is tno s l u ž i j o za presojo, kakšna je strokovna k v a l i f i k a c i j a t i s t i h , k i uč i j o mla- dino geogra f i je , k je so kadrovske v r z e l i na jveč je, k je je pomoč p r i strokovnem izobraževanju na jbo l j potrebna. V spodnjih tabelah so u č i t e l j i grupi rani po predmetni skup in i , k i so jo končal i p r i visokošolske« a l i v i š j e - šolskem š t u d i j u . Oznaka GEO pomeni, da je profesor kon- čal enopredmetno skupino, GEO-Zg pomeni geograf i jo kot glavni in zgodovino kot sekundarni predmet, Zg-GO po- meni geograf i jo kot "8" predmet, druge povezave geogra-- f i j e so pod rubr iko GEO-drugo. Pr i predmetnih u l i t e l j l h so pod prvo rubr iko uvrščeni v s i , k i so na PA končal i zgodovino in geograf i jo a l i so redko, absolventi geo- g r a f i j e na FF. Tabela I • I zobrazba u č i t e l j e v g e o g r a f i j e na osnovnih i o l a h Zavod za p n s v a t n o pedagoško s1u!bo P r 0 f e s o r 1 Predae tn l u i l t e l j l Š tudent i I n abs.PA u n t a - i j r 5 t . vsefi GEO GEO- z? Zg GEO j GEO- jdrugo Os- t a l i Skup. i t . Z g . GEO GEO- o s t . Osta lo Skup. L Zg- GEO O s t a l i Sk. _ J j t . P PU i r u i KOPER 2 1 1 1 3 8 12 1 13 11 4 15 2 38 2 1 . 0 3 4 . 2 3 9 . 5 5 . 3 0RAV0GRA0 3 4 7 11 . 11 4* 4 2 24 2 9 . 2 4 5 . 8 1 6 . 7 8 . 3 CELJE 3 1 1 1 1 7 37 4 2 43 1 1 15 66 1 0 . 6 6 5 . 2 1 . 5 2 2 . 7 HARIBOR 1 t C 1 - 17 29 3 1 33 . . . 50 3 4 . 0 6 6 . 0 „ m NOVO KESTO * 2 1 - 2 S • H - 4 9 26 2 5 . 0 3 8 . 9 1 1 . 1 2 5 . 0 KRANJ 14 15 6 35 4 0 . 0 4 2 . 9 1 7 . 1 NOVA GORICA 3 H 3 22 1 3 . 6 7 2 . 8 „ 1 3 . 6 MURSKA SOBOTA 0 1 1 40 42 . 2 . 4 2 . 4 9 5 . 2 KRŠKO 3 9 . 8 20 1 5 . 0 4 5 . 0 „ 4 0 . 0 LJUBLJANA 55 52 6 5 118 4 6 . 6 4 4 . 1 5 . 1 4 . 2 Skupno 123 207 31 90 « 1 28 Razmere na osnovnih šolah podaja tabela š t . I . Z a d n i i h pet zavodov za prosvetno pedagoško službo n i po- drobneje k l a s i f i c i r a l o uč i t e l j ev geograf i je in zato je v tabe l i navedeno le skupno š t e v i l o za posamezna zvanja. Izstopa v končnih rubrikah o procentih zvanj koprski zavod z visokim deleže» študentov. Preseneča c e l j s k i zavod s precejšnj im deležem u č i t e l j e v , k i poučujejo geograf i jo brez posebne strokovne izobrazbe. Njegov delež uč i t e l j ev je podoben novomeškemu povprečju. Najbol j pa izstopa murskosoboŠki zavod, k j e r je sko- ra j vsa teža geografskega pouka na u č i t e l j i h . Ob ta - kem stanju se zdi š t e v i l o študentov malenkostno. Za Prekmurjem je stanje najslabše v krškem območju. Naj- bo l jšo zasedbo ima l j u b l j a n s k i zavod, k j e r je na os- novnih šolah skoraj enako š t e v i l o predmetnih uč i t e l j ev kot pro fesor jev . Na podoben način je tabelarno prikazana strokovne izobrazba u č i t e l j e v geograf i je na sredn j ih šolah, od ka te r ih so izvzete gimnazi je. Pripombe k razumevanju tabele so p r i b l i žno i s te kot p r i p r e j š n j i . Od nekate- r i h zavodov nismo d o b i l i podatkov, od nekater ih dru- gih so poman jk l j i v i . Tudi v naslednj i tabe l i izstopa s slabšo strokovno k v a l i f i k a c i j o c e l j s k i zavod, seve- da poleg Prekmurja. Toda tudi v l jubl janskem območju poučuje geograf i jo še precej u č i t e l j e v in predmetnih u č i t e l j e v . Dejstvo, da je na sredn j ih šolah Sloveni je (brez gimnazij) med predavate l j i geograf i je še ena t r e t j i n a predmetnih u č i t e l j e v ( i n ena osmina u č i t e l j e v ) , daje upanje, da se bo strokovna izobrazba u č i t e l j e v geograf i je v bodoče še zbo l jševa la , zakar bodo Še po- trebni povsem k v a l i f i c i r a n i faku l te tno izobraženi ge- o g r a f i . Ta t r d i t ev drž i tem b o l j , ker je dejansko s ta- nje ver je tno še malo slabše, kot ga pr ikazuje tabela. Tabela I I • Izobrazba u i t t e t j t v g e o g r a f i j a na s r e d n j i h Solati (brez g i m i a z i j ) Zavod za prosvetno pedagoško službo r o f e s o r j 1 P r e d i i t n l s t r o k o v n i l u i i t e l j l Uči t a l j I Skupno š t e v i l o 1 GEO GEO- h 2 3 - GEG GE0- o s t a l o O s t a l i Skupno i t n . GEO-Zg a l i GEO O s t a l i Skupno š t e v . P PU U KOPER 1 1 1 1 h 1 2 3 7 5 7 . 1 4 2 . 9 0RAV0GRA0 1 1 1 1 2 3 3 3 . 3 6 6 . 7 . CELJE 3 1 2 6 5 1 6 1 13 4 6 . 7 1 6 . 7 7 . 6 MAR 1803 8 8 1 3 20 3 2 5 25 8 0 . 0 2 0 . 0 _ NOVO MESTO 2 2 t 1C0.0 NOVA GORICA 3 3 3 1 0 0 . 0 MURSKA SOBOTA 3 1 5 1 1 2 1 6 6 2 . 5 2 5 . 0 1 2 . 5 LJUBLJANA 51 13 9 73 6 9 . 9 1 7 . 8 1 2 . 3 Skupno M 31 11 136 Podatke za gimnazije je posredovalo devet zavodov. Pr i n j i h uči geograf i jo na gimnazijah 57 oseb. Od te - ga j i h je 55 v zvanju p ro fesor ja . V tem oziru je s ta - nje zadovol j ivo. Nekoliko manj zadovol j iva je izobraz- ba profesor jev, med kater imi j i h je več abso lv i ra lo geograf i jo kot sekundarni predmet. Najteže je v tem ozi ru v Prekmurju, k j e r med sedmimi u č i t e l j i geogra- f i j e dva nista geografsko izobražena pro fesor ja , ne- kaj pa ima našo stroko kot sekundarni predmet, medtem ko ima po podatkih zavoda en predavatel j geograf i je zvanja u č i t e l j a . Vseh oseb, k i poučujejo geograf i jo na osnovnih in sred- n j i h šolah na območju zavodov, k i so nam pos la l i po- datke, je 644. Od n j i h ima zvanje profesor ja 272 oseb (42%), predmetnega u č i t e l j a 239 (37%) in zvanje uč i - t e l j a 102 osebi (16%). Drugo so š tuden t i , absolventi i n pod. Upamo, da se bo kdo ( a l i katera i n s t i t u c i j a ) zda j , ko polagamo večjo skrb postdiplomskemu izobraževanju pe- dagoškega osebja, zbral popolnejše podatke od zgor- n j i h in med drugim ugo tov i l , ko l i ko geografov poučuje druge predmete. U č i t e l j i geografov tudi pogrešamo po- datkov o i zg led ih za nove nastavitve diplomiranih ge- ografov, kar vse še čaka nadaljnega dela. Ivan Gams 29