•v
ii^Ts
PRILOGA ŠT. 3 1975
^m*asr
gtottoszdC guJ&^vo. tvvoste-^fioffe
Illll!!lll»lilll*llllli811l
DELEGATSKA
iiiPIBUNAiii
DRUŽBENI NAČRT IN PRORAČUN OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE
ZA LETO 1975
r	x
Prosimo vse zbore delavcev, zbore delovnih ljudi in občanov ter druge organizacije, da pripomb? na družbeni načrt in proračun občine Moste-Polje pošljejo izvršnemu svetu skupščine občine, najkasneje do 20. marca 1975
USMERITEV GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA V OBČINI LJUBUANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1975
Pri opredeljevanju usmeritve gospodarskega in družbenega razvoja občine za leto 1975 izhajamo iz usmeritev, kijih za leto 1975 nakazuje resolucija o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, kakor tudi smernic gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane.
Gospodarstvo Slovenije beleži v letu 1974 nekatere pozitivne rezultate, ki so karakteristični tudi za gospodarstvo naše občine. Ti se odražajo predvsem v dinamiki gospodarske rasti, v večjem razmahu investicijskih vlaganj v osnovna sredstva ter v povečanju produktivnosti dela.
Ob pozitivnih rezultatih pa stopamo v leto 1975 tudi pod vplivom nekaterih negativnih pojavov tako v našem gospodarstvu kot v mednarodnih ekonomskih odnosih. Na prehodu v leto 1975 so za svetovno gospodarstvo značilne tendence stagnacije in celo upadanja gospodarske rasti, povečanje nezaposlenosti in rast cen. Takšna gospodarska gibanja v svetu bodo nedvomno vplivala na družbeno-ekonomski razvoj Slovenije in Jugoslavije. Poleg tega bo treba v letu 1975 reševati tudi nekatere negativne gospodarske pojave, ki so v pretežni meri odraz notranjih gospodarskih razmer. To je predvsem povečan deficit v plačilni bilanci, ki bo zahteval mdcsimalno možen izvoz in čimbolj racionalen uvoz. Od položaja v plačilni bilanci bo v letu 1975 odločilno odvisna stopnja gospodarske rasti in vseh oblik porabe. Drugi problem je visoka stopnja inflacije, ki se prenaša iz sfere reprodukcije na proizvode za finalno porabo, kar bo vplivalo na hitrejšo rast življenjskih stroškov.
Glede na zahteven ekonomski položaj bo težišče politike družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije v letu 1975 usmerjeno predvsem na:
-	nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih združenega dela;
-	dinamično gospodarsko aktivnost,
-	povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva in obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev.
Gospodarska rast bo pogojena s povečanjem izvoza in dinamično investicijsko aktivnostjo, medtem ko bodo druge oblike porabe (osebna, skupna in splošna) naraščale počasneje od družbenega proizvoda. Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno in splošno porabo bodo rasla za 3-odstotne točke pod niminalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 % nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda. Realni osebni dohodki pa naj bi se povečali za 1 % ob povečanju produktivnosti dela za 3 %. Izvajanje take politike bo omogočilo krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva, ki se odraža v povečanju deleža investicij v osnovna sredstva v strukturi končne porabe. To je tudi osnovno izhodišče, ki ga morajo upoštevati vsi gospodarski in družbeni dejavniki v politiki delitve družbenega proizvoda.
Skratka, leto 1975 bo moralo biti leto vsestranskega varčevanja in racionalnega obnašanja na vseh področjih in navseh ravneh. Vsi nosilci gospodarske in družbene aktivnosti morajo sprejeti svoje programe varčevanja in ukrepe za njihovo izvajanje.
To so osnovna načela resolucije o družbeno-ekonomski politiki Slovenije. Vsebujejo jih tudi smernice gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane, ki so jih obravnavali in sprejeli delegati občinske, mestne in republiške skupščine.
GOSPODARSTVO
1.	OSNOVNE USMERITVE GOSPODARSKEGA RAZVOJA VOBCINI
nadalje ekstenzivno povečuje svoj obseg poslovanja in predvideva porast zaposlenih znatno nad smernicami republike in Ljubljane.
Da bi se približali ciljem, postavljenim v resoluciji o družbeno-ekonomski politiki SR Slovenije, in smernicam gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane, bi bilo potrebno postaviti si naslednje cilje poslovanja v letu 1975.
v odstotkih
Nominalni družbeni proizvod	občina 33	Ljubljana 34	SRS 31
Realni družbeni proizvod	6,5	7	6-6,5
Število zaposlenih	3,5	3	3
Produktivnost dela	2>8	4	3
Življenjski stroški	27	■27	23
OD na zaposlenega	27 '	28	24 '
Realni OD na zaposlenega		1	1
Ocenjene stopnje rasti gospodarstva v občini so nižje od pred- J videnih stopenj v Ljubljani. Iz programov, ki so jih predložila podjetja, je mogoče oceniti, da so nižje stopnje rasti pogojene predvsem z dejstvom, da je nosilec gospodarske dejavnosti v občini predelovalna industrija, ki je v veliki meri vezana na uvoz surovin in zato posluje pod težjimi pogoji. Poleg tega v letu 1975 ni predvideno na območju občine aktiviranje takih investicijskih naložb, ki bi lahko izdatneje prispevale k višji stopnji rasti družbenega proizvoda.
Ustvarjanje celotnega dohodka in dohodka
Po napovedih podjetij je v letu 1975 pričakovati v gospodarstvu občine 29-odstotno povečanje celotnega dohodka, ki naj bi bil ustvarjen v višini 7 milijard dinarjev. Nižja stopnja porasta celotnega dohodka proti letu 1974 je pogojena z dokaj ugodnim konjuktumim položajem naših podjetij v preteklem letu, saj so skoraj vsa podjetja povišala cene svojih proizvodov ali pa spremenila asortiment in tako dosegla v preteklem letu izredno visoko stopnjo porasta celotnega dohodka (+47%). V letošnjem letu podjetja predvidevajo hitrejše naraščanje porabljenih sredstev, predvsem materialnih stroškov poslovanja (za 2 poena več kot celotni dohodek), iz česar zaključujemo, da podjetja pričakovane inflacije stroškov ne bodo v celoti prenašala bodisi v potrošnjo ali pa na nadaljnjo proizvodnjo. Iz tega izhaja, da se bo ekonomičnost poslovanja v občinskem gospodarstvu zmanjšala za 2%. Naraščajoče stroške predvidevajo podjetja kriti z iskanjem notranjih rezeiv, predvsem v ekonomičnejši porabi materiala ter z boljšim izkoriščanjem kapacitet, delno pa bodo vplivali na nižjo stopnjo porasta doseženega dohodka, ki se bo po predvidevanjih povečal le za 23 %.
Nižja stopnja porasta, tako celotnega dohodka kot dohodka, je predvidena predvsem v tistih dejavnostih, ki so v preteklem letu dosegle izredno visoko nominalno stopnjo rasti. To sta industrijska dejavnost, ki je v lanskem letu dosegla povečanje celotnega dohodka za okoli 55 %, za letošnje leto pa je predvideno povečanje le za 29 %, ter obrtna dejavnost, ki je v preteklem letu dosegla povečanje celotnega dohodka za 50 %, za letošnje leto pa je predvideno povečanje le za 15 %. Med posameznimi podjetji predvideva povečanje obsega poslovanja predvsem Vulon (+112%), kar je pogojeno s celotno rekonstrukcijo obrata, nadalje Komunalna energetika (+06%), Velana in Toplarna (+55 %), Kemična tovarna in izolirka (+ 44 %), v gostinski dejavnosti Gostinsko podjetje f igovec (+ 48 %) ter v obrtni dejavnosti Obloga-Slikoplastika (+ 35 %). Nobeno podjetje ne predvideva zmanjšanje obsega poslovanja, podjetja Mineral, ( revama ter obrtni podjetji Olma in Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova pa predvidevajo povečanje celotnega dohodka le do 10 %.
Temeljne organizacije združenega dela v občini so izdelale prve ocene svojega poslovanja za leto 1975 še pred sprejetjem zgoraj omenjenih smernic. Tako so ti načrti izdelani na podlagi trenutno znanih razmer in ukrepov in bodo morali biti med letom prilagojeni pogojem gospodarsjenja kakor tudi delegatsko sprejetim ciljem.
Prve ocene gospodarstva so nižje pri planiranem porastu družbenega proizvoda in pri porastu osebnih dohodkov, iz česar sklepamo, da ni upoštevana v celoti predvidena stopnja inflacije, medtem ko pri predvidenem obsegu zaposlovanj gospodarstvo še
Reprodukcijska sposobnost in razmerja v delitvi dohodka
Za usmeritve na področju gospodarstva so pomembna načela, na katerih temeljijo osnovna razmerja v delitvi bruto dohodka, ki jih navaja republiška resolucija:
povečati je treba reprodukcijsko sposobnost gospodarstva, realni osebni dohodki se morajo povečati, vendar izpod produktivnosti dela,
— sredstva za dmžbeni standard v okviru bruto osebnih dohodkov morajo v skladu s političnimi odločitvami rasti hitreje.
v
2
Osnovna razmerja v delitvi bruto dohodka, ki se predvidevajo za SR Slovenijo in ki bi jih gospodarstvo naše občine moralo doseči, so naslednja:
Bruto dohodek Pogodbene obveznosti Zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti Sredstva za pokrivanje oseb. potreb zaposlenih - bruto OD
~ stanovanjski prispevek ~~ sklad skupne porabe Amortizacija in posl. skl. (sredstva za reprodukcijo
(struktura)
SRS ocena	načrt	Občina ocena načrt	
1974	1975	1974	1975
100	100	100	100
7,2	7,0	6,0	6,0
6,0	6,1	7,6	7,8
49,9	49,0,	45,5	45,3
3,0	3,0	2,7	2,6
3,3	3,1	2,9	3,0
30,6	31,8	35,3	35,3
V republiški bilanci je predvideno, da se bodo sredstva za reprodukcijo na nivoju republike povečala v bruto dohodku za *>2 poena.
TOZD v občini ocenjujejo zmanjšanje deleža sredstev za reprodukcijo, vendar izhaja ta ocena iz nepoznavanja stopenj obremenitve bruto dohodka TOZD. Ocenjujemo, da je realno °b sedaj znanih obveznostih zastaviti si takšno politiko delitve sredstev TOZD na osebne dohodke in sklade, da bi zadržali delež sredstev za reprodukcijo na nivoju leta 1974, kije višji od republiškega planiranega za 3,5%. Ta cilj je potrebno doseči zlasti še ob upoštevanju potreb po združevanju sredstev za izgradnjo gospodarske infrastrukture.
•z teh sredstev zagotavlja gospodarstvo plasmaje za nerazvite rer združuje sredstva za skupne rezerve in za razvojne programe na področju energetike in železnic, v letu 1975 pa tudi za ceste. Db upoštevanju teh obveznosti in doseganju ciljev bodo sredstva za reprodukcijo, s katerimi bodo razpolagale temeljne organiza-ClJe združenega dela, znašala na ravni republike 27,2 % bruto dohodka, na ravni občine pa ocenjujemo, da bodo znašala okoli 28 % bruto dohodka.
Za gospodarstvo občine je značilno, da je glede na novi si-steni financiranja skupne in splošne porabe bolj obremenjeno kot je slovensko gospodarstvo v poprečju. Po novem sistemu financiranja se namreč povečujejo obveznosti iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, zmanjšujejo pa prispevki iz osebnega dohodka, s čimer se razbremenjujejo delovno intenzivne dejavnosti, v večji meri pa se neposredno obremenjuje delovni uspeh. Gospodarstvo v občini pa posluje z višjo stopnjo dohodka kot gospodarstvo Slovenije v poprečju. Delež zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti v bruto dohodku Je v gospodarstvu občine večji od republiškega poprečja za 1,7 P°ena. Manjši delež bruto osebnih dohodkov v bruto dohodku kaže, da so gospodarske dejavnosti v občini manj delovno inten-jt|vrie, kar pa obenem pomeni, da se pri ocenjenem deležu dohodka, ki ostaja gospodarstvu, njegova reproduktivna sposob-n°st skoraj ne povečuje.
Zaposleni, produktivnost dela in osebni dohodki
Za preteklo petletno obdobje je v Sloveniji kot tudi v naš občini značilna visoka stopnja rasti zaposlenosti, ki se je pove oala poprečno letno za 4,3 % (načrt 2,9 %), oziroma v občini zi %. Zato je z republiško resolucijo predvideno, da poveča oje števila zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1975 ne bi presegli produktivnost dela pa naj bi se povečala najmanj za 3 % •emeljne in druge organizacije združenega dela bi se morali z-avzemati za stalno spreminjanje in izboljševanje strukture dela j*?. se zmanjša delež delovnih mest, za katere ni potrebna po Khcna usposobljenost ter da se zmanjšuje delež živega dela a Procesu proizvodnje. To bi moral biti tudi eden temeljnih cilje' mvesticijske politike v podjetjih.
Iz takšne usmeritve sledi, da stopnja zaposlovanja v občini n< 1 smela preseči 3,5 %, kar bi zagotavljalo 2,8-odstotni porasi Produktivnosti in porast OD za 27 %. Prve ocene gospodarstvi ■Je odgovarjajo v celoti na to, kako doseči porast produktivnost v61* in porast osebnih dohodkov na zaposlenega, ki bi odgovar
jala porastu življenjskih stroškov. Nujnost zmanjšanja stopnje zaposlovanja je evidentna, vendar občinsko gospodarstvo ni sposobno v enem letu tako bistveno spremeniti obseg in strukturo zaposlenih, kot to predvideva republiška resolucija.
Kljub temu ocenjujemo, da je možno od 4-odstotne rasti, ki so jo programirale temeljne organizacije združenega dela, z ustrezno akcijo le-to znižati na 3,5% in s tem ob nakazani delitvi dohodka zagotoviti ohranitev realnega standarda.
Investicije •
Z republiško resolucijo je predvideno, da mora dinamična gospodarska rast temeljiti na večjem obsegu materialnih naložb v gospodarstvo, tako da bi njihov delež v družbenem proizvodu na ravni republike znašal prek 30 %.
Zniževanje stopnje gospodarske rasti, ki je bilo v preteklih letih značilno tudi za našo občino, je bilo pogojeno tudi z relativnim zniževanjem investicijskih naložb v osnovna sredstva. Taso bila v letih 1969—1974 nominalno na isti višini (okoli 150 milijonov letno), šele v letu 1974 so se povečala na 400 milijonov dinarjev. V letošnjem letu pa je predvideno povečanje inve-k sticijskih vlaganj za 113% in bodo znašala 838 milijonov dinarjev. Po tehnični strukturi je predvideno, da bo okoli 50% sredstev vloženih v zgradbe, okoli 46 % v opremo in 4 % v ostalo.
Po virih financiranja bo 44 % celotnih investicij financirano iz lastnih sredstev, 56 % pa bo financirano iz tujih sredstev, pretežno bančnih.
Pretežni del investicijskih sredstev bo vložen v industrijsko dejavnost, in sicer:
Industrija	557 milijonov 66,5 %
Stan. komunal, dej.	141	milijonov	16,8%
Promet	124	milijonov	14,8%
Ostale gospodarske dejav.	16	milijonov	1,9	%
Skupaj	838	milijonov	100%
Glavni nosilci gospodarskih investicij v letu 1975, na katere odpade skoraj 90% celotne predvidene investicijske vrednosti, so:
—	Papirnica Vevče, ki predvideva vložiti 222 milijonov dinarjev v gradnjo Toplarne in V. papirnega stroja. Okoli 30 % bo financiranih iz lastnih virov.
—	Saturnus v vrednosti okoli 70 milijonov dinarjev za nadaljevanje gradnje nove tovarne žarometov, ki bo dokončana do konca leta. Prek 60 % bo financiranih iz lastnih sredstev.
Komunalna energetika za gradnjo vročevodnega omrežja in razširitev TO Šiška v skupni vrednosti 141 milijonov dinarjev. Okoli 20 % vrednosti bo financiranih iz lastnih sredstev.
Javna skladišča v vrednosti 86 milijonov dinarjev za gradnjo skladišč in nabavo računalnikov. Okoli 70% vrednosti bo financiranih iz lastnih sredstev.
Žito za gradnjo skladišč v območjih zunaj Ljubljane v skupni vrednosti 40 milijonov dinarjev z 30-odstotno lastno udeležbo.
Velana za izgradnjo nove hale in nabavo strojne opreme v skupni vrednosti okoli 65 milijonov dinarjev. Prek 50 % sredstev ima zagotovljenih iz lastnih virov.
Totra za gradnjo tovarne pozamenterije in opremo za obrat plastike v skupni vrednosti 36 milijonov dinarjev. Okoli 45 % vrednosti bo financirala iz lastnih sredstev.
SAP v višini 38 milijonov dinarjev, pretežno za nabavo avtobusov, tovornjakov in vlačilcev. Okoli 75 % investicijske vrednosti bo financiranih iz lastnih sredstev.
Izvoz
Resolucija o družbeno-ekonomski politiki Slovenije opredeljuje večje in učinkovitejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno tržišče kot eno osnovnih nalog gospodarstva v letu 1975; zato bi moral izvoz blaga iz Slovenije realno porasti vsaj za 10%, to je nekoliko več kot družbeni proizvod.
Iz programov podjetij ocenjujemo, da se bo občinsko gospodarstvo v letu 1975 uspešno vključevalo v mednarodno menjavo, saj se pričakuje povečanje izvoza za 22 % in bi znašal 13,5 milijona USA dolarjev. Dinarska vrednost izvoza, vključno s prejeto stimulacijo, bo predvidoma znašala okoli 250 milijo-
nov dinarjev, kar predstavlja 25-odstotno povečanje v odnosu na preteklo leto.
V izvozno dejavnost je na območju občine vključenih 15 OZD in TOZD, pretežno s področja industrije. Največji izvoznik je Papirnica Vevče, na katero odpade okoli 35 % celotnega izvoza v občini, drugi največji izvoznik v občini pa postaja Kolinska tovarna hranil, ki je dosegla okoli 25 % celotnega izvoza v občini. Večji izvozniki, na katere odpade nadaljnjih 30 % celotnega izvoza, so še: Saturnus, ki predvideva v letu 1975 skoraj podvojiti vrednost izvoza (na 1,6 milijona USA dolarjev), Totra, ki se vključuje v mednarodno menjavo s proizvodnjo plastičnih cevi, nadalje Mesna industrija Zalog in Velana.
Pretežni del izvoza bo usmerjen na zahodno tržišče (okoli 80%). Ostali del izvoza bo usmerjen na vzhodnoevropski trg (Totra, delno Papirnica in Indos), v dežele v razvoju pa izvaža le Velana; druga podjetja izvoza v te dežele ne predvidevajo.
2.	USTANOVITEV RAZVOJNO-GOSPODARSKE SKUPNOSTI
V mesecu februarju letošnjega leta bodo OZD in TOZD na območju občine podpisale samoupravni sporazum o ustanovitvi razvojno-gospodarske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Zamisel o ustanovitvi razvojno-gospodarske skupnosti je pogojena z načeli nove ustave, ki določa, da se dosedanjo vlogo družbenopolitičnih skupnosti v financiranju razširjene reprodukcije v celoti prenese neposrednim delavcem in drugim delovnim ljudem v združenem delu. Uresničitev temeljnih načel nove ustave narekuje odpravo vseh oblik državnega kapitala na ravni republike in občine. Na ravni občine so se sredstva državnega kapitala oblikovala na posebnem računu za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki je vključeval predvsem sredstva bivšega družbeno-investicijskega sklada, občinska skupščina pa je na ta račun prenesla tudi posebne proračunske rezerve in presežke proračuna; kot državni kapital pa se vrednotijo tudi sredstva sklada skupnih rezerv, oblikovana do konca leta 1970, ko so podjetja odvajala sredstva v sklad brez obveznosti vračanja in danes predstavljajo združena sredstva gospodarstva.
Sredstva državnega kapitala, ki se prenašajo na razvojno-gospodarsko skupnost, znašajo 17,6 milijona dinarjev, bodo v obliki anuitet dotekala vse do leta 1992, vendar bo pretežni del anuitet prispel že do leta 1977. Že spomladi 1974. leta je občinska skupščina dala priporočilo za odpravo državnega kapitala oziroma za njegov prenos na samoupravno organizirano gospodarstvo, s tem da kriterije, način in pogoje za delitev sredstev in pravic, prenesenih na temeljne organizacije združenega dela, določijo temeljne organizacije zdmženega dela na območju občine same s samoupravnim sporazumom. Občinska skupščina je dala tudi priporočilo, da se na ta način združena sredstva usmerijo v raz Siljeno reprodukcijo na področju indu-strijsko-transportne cone in za razvoj tistih gospodarskih dejavnosti na območju občine, ki služijo občanom neposredno za zadovoljevanje njihovih potreb.
Na osnovi sklepov in priporočil občinske skupščine je bil poslan vsem OZD in TOZD v občini samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne razvojno-gospodarske skupnosti kot asociacije odprtega tipa, v katero se lahko vključi vsaka organizacija združenega dela, ki se s svojim razvojnim programom vključuje v gospodarski prostor občine.
Programska izhodišča, opredeljena v samoupravnem sporazumu, ne dajejo le pristojnosti razpolaganja s sredstvi bivšega državnega kapitala, temveč dajejo razvojno-gospodarski skupnosti pristojnost neposrednega sodelovanja pri oblikovanju in uresničevanju temeljnih razvojnih ciljev občine, odpirajo pa tudi možnost širšega povezovanja znotraj gospodarstva samega. Zato je v sporazumu predvidena tudi možnost, da se članice skupnosti lahko dogovorijo tudi za združevanje drugih sredstev, ko Ukor bodo na osnovi predloženih programov in potreb po uresničevanju skupnih interesov ocenile tako združevanje za potrebno.
Glede na to, da se programska izhodišča za delovanje razvojno-gospodarske skupnosti opredelijo z vsakoletnim družbenim načrtom, na daljše obdobje pa v srednjeročnem programu razvoja občine, se priporoča razvojni-gospodarski skupnosti:
-	da v letu 1974 usmerja razpoložljiva sredstva v skladu s priporočilom občinske skupščine predvsem v sofinanciranje razvoja trgovske mreže v občini ter infrastrukture v industrijski transportni coni.
-	da se prek razvojne-gospodarske skupnosti OZD in TOZD z območja občine povezujejo in skupno dogovarjajo glede reševanja skupnih interesov in problemov pri izdelavi srednjeročnega programa za obdobje 1975-1980.
3.	RAZVOJ STORITVENIH DEJAVNOSTI IN KMETIJSTVA Trgovina
Pomanjkljivo preskrbo občanov z osnovnimi živili na območju naše občine ugotavljamo že nekaj let. Podobno stanje je ugotovljeno tudi v drugih predelih mesta Ljubljana, kar je narekovalo, da se velja reševanja te problematike lotiti na nivoju mesta. Na posvetu predstavnikov ljubljanskih občinskih skupščin v februarju t. L, je bilo sklenjeno, da je vprašanje pomanjkljive preskrbe občanov v novih stanovanjskih soseskah in obrobnih krajih Ljubljane treba reševati kompleksno in načrtno ter najti načine in sredstva, da se sedanje stanje popravi.
Razvoj trgovine z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v naši občini ima dve bistveni negativni značilnosti:
močno zaostaja gradnja spremljajočih objektov, med katere štejemo tudi osnovno trgovsko mrežo v novih stanovanjskih naseljih, kot so Štepanjsko naselje, Nove Jarše, Zalog in tudi Novo Polje,
-	že obstoječe trgovine v primestnih predelih, kjer prebivalstvo tudi številčno raste, so zastarele in se v njihovo modernizacijo v zadnjem desetletju dejansko ni vlagalo.
Tak odnos trgovine do novih vlaganj je vzrok, da je stanje osnovne preskrbe naših občanov v nekaterih predelih zelo kritično. Tako oceno je sprejel tudi zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na drugi seji dne 11. septembra 1974, ko je obravnaval problematiko trgovske mreže v občini.
V	skladu z ugotovitvami te seje in njenimi sklepi ter glede na razgovore s predstavniki krajevnih skupnosti v občini bo potrebno za leto 1975 prioritetno reševati:
Štepanjsko naselje
-	Trgovsko podjetje NA-MA, ki ima že vso dokumentacijo, začne spomladi z gradnjo nove trgovske hiše, ki bo končana konec leta 1975.
-	Veletrgovina EMONA, ki je interesent za gradnjo trgovske hiše v II. fazi Štepanjskega naselja ob Litijski cesti, ima nekatere pripombe na urbanistične zasnove; zato je potrebno uskladiti njene interese pri izgradnji trgovskega objekta z možnimi urbanističnimi rešitvami na nivoju koordinacijskega odbora. Na podlagi dokončnegdogovora naj bi EMONA med letom pridobila potrebno dokumentacijo in začela z gradnjo konec leta 1975.
Nove Jarše
-	Veletrgovina EMONA mora kljub težavam, na katere je naletela pri pridobivanju potrebnih soglasij, realizirati razširitev samopostrežne trgovine v prvem polletju 1975.
-	Že v letu 1975 mora biti pripravljena vsa urbanistična, gradbena in finančna dokumetnacija 11. faze izgradnje te stanovanjske soseske. Začetek gradnje bi bil le tako možen in tudi nujen v letu 1976/77.
Zalog
V	urbanistično zasnovanem potrošniškem centru Zaloga je za leto 1975 programiran nov trgovski objekt. Vse priprave v tej zvezi vodi podjetje SOSESKA, potrebno pa je, da je krajevna skupnost Zalog stalno angažirana pri tej nalogi. Trenutna naloga vseh, ki delajo na teh pripravah, je najti primernega investitorja in je zato potrebno navezati stike z različnimi trgovskimi podjetji z osnovnimi živili.
Zadobrova - Novo Polje
V	tej soseski oziroma krajevni skupnosti je bila načrtovana nova samopostrežna trgovina že v letu 1969. Podjetje Mercator ima zemljišče že pridobljeno in ima v investicijskem programu
za leto 1975 predvideno izgradnjo tega objekta. S tem bi bile Spolnjene obveznosti iz leta 1969, kar je tudi sklep zbora krajevnih skupnosti.
Medtem ko v gornjih poglavjih obravnavamo zgolj probleme potrošnikov v novih nastajajočih stanovanjskih naseljih, pa moramo v že obstoječih primestnih naseljih v tem letu zagotoviti naslednje:
Bizovik
Obstoječa klasična trgovina Mercator — TOZD Polje bo mo-mla biti adaptirana in razširjena v samopostrežno trgovino. Za to je podjetje izdelalo idejni načrt, ki je bil obravnavan s predstavniki krajevne skupnosti Bizovik. Ta program je nujno pregledati in ga uskladiti s potrebami in možnostmi. Sklad za Pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine bo za realizacijo te adaptacije namenil del svojih sredstev.
Bolje — Slape
Veletrgovina Mercator TOZD Polje bo že v začetku leta končala notranjo adaptacijo samopostrežne trgovine na Zaloški cesti 182 in tako pridobila v tej poslovalnici dodatnih 46 kv. metrov prodajnih površin.
Isto podjetje ima izdelan tudi idejni projekt za dozidavo in nadzidavo tega objekta, a je dal LUZ negativno mnenje za lokavsko dokumentacijo.
Spričo kritičnega stanja preskrbe občanov te soseske bi bilo smotrno na LUZ postopek s primerno dokumentacijo obnoviti, i °*eg teh adaptacij, ki bodo dale nove prodajne površine že v letu 1975, je po GUP predvidena tudi gradnja novega trgovskega objekta ob Zaloški cesti. Za ta objekt pa trenutno investitor še ni znan.
Senožeti
Spričo težav z oskrbo občanov na območju Senožeti po nkinitvi Mercatorjeve klasične trgovine je krajevna skupnost dolsko prevzela nalogo investitorja novega trgovskega objekta v Senožetih. V tej zvezi bo krajevna skupnost najprej odkupila gradbeno zemljišče, nakar bo potrebno pričeti s pridobivanjem ostale gradbene dokumentacije, zlasti pa najti bodočega uporabnika novega objekta.
S strani veletrgovine Mercator je nujno zagotoviti izpolnitev pogodbenih obveznosti iz leta 1969. Del sredstev za gradnjo je zagotovljen iz sklada za pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine. Zaradi ugodnih finančnih pogojev bi bilo verjetno uspešno iskanje investitorja tudi zunaj mesta Ljubljana.
Dobrunje
Klasična trgovina Mercatorja v Dobrunjah, ki je bila v zasebni stavbi, je bila ukinjena zaradi odpovedi najemne pogodbe. Zaradi nastale situacije je bil v programu odkup te stavbe, podjetje Mercator pa je bilo pripravljeno lokal modernizirati. Zaradi težav pri odkupu in možnosti lokacije za gradnjo nove poslovne stavbe so se občani odločili za to varianto. Za to gradnjo je treba takoj začeti z izdelavo zazidalne in druge dokumentacije, tako da bi gradnjo lahko planirali v letu 1976.
Hrušica
Z odpovedjo najemne pogodbe za poslovalnico Mercatorja v Hrušici s strani lastnikov se odpira vprašanje trgovine tudi v tej krajevni skupnosti. Kot rešitev težav prihaja v poštev le gradnja novega tipskega trgovskega objekta. Predstavniki krajevne skupnosti že iščejo primerno lokacijo, vendar so tu upravičeno prisotni pomisleki zaradi nadaljnje izgradnje stanovanjske soseske v smeri Fužin. Trgovske kapacitete te soseske bi najbrž lahko krile potrebe sedanjih potrošnikov, ki pa bi s to rešitvijo ostali nekaj časa pomanjkljivo, oskrbovani. Slična rešitev se je našla tudi za prebivalce sedanje S te panjske vasi.
Poslovni center Moste
V stanovanjsko-poslovni stavbi v Rojčevi ulici so prodani vsi lokali in so investitorji znani. Zaradi finančnih sredstev ti lokali še niso usposobljeni, vsi lastniki razen lekarne - pa so zagotovili, da bodo lokali začeli poslovati v prvih mesecih leta 1975.
Z lekarno se bo treba posebej dogovoriti, da do jeseni usposobi svoj lokal, sicer naj se njegova namembnost spremeni. V tem primem je treba o nesolidnosti Centralne lekarne pismeno opozoriti SIS za zdravstvo, ki kljub naši pripravljenosti za finančno pomoč tega programa ni realizirala.
Z upravo komunalnega podjetja Živilski trgi je potrebno dokončno utrditi njegovo vlogo investitorja ter skupno s
podjetjem Soseska in občinsko skupščino izoblikovati organizacijo gradnje tržnice. To je nujno zaradi nastalih sprememb v tlorisu tržnice, zaradi česar je potrebno spremeniti že izdelane načrte.
Podjetje Veletekstil bo spomladi pričelo z gradnjo blagovnice, ki bi morala biti dograjena do konca leta 1975.
Obrt
V	obrtni dejavnosti je že vrsto let čutiti pomanjkanje nekaterih strok storitvene dejavnosti, ki se bo z izvajanjem programa stanovanjske izgradnje v občini še večala. Vzrokov za pomanjkanje storitvenih obrti je več, omembe vredna sta predvsem nizka akumulativnost te dejavnosti in pomanjkanje poslovnih prostorov. Ta zadnji faktor je prisoten prav v novih naseljih. Čeprav urbanisti načrtujejo možnosti za take storitve, pa visoka prodajna cena lokalov zapira pot obrtni dejavnosti. Tipičen primer za to imamo v poslovnem centru Most, nakazuje pa se že tudi v Štepanjskem naselju.
Občinski organi v preteklosti niso imeli dovolj možnosti kreativno vplivati na sam razvoj obrtne dejavnosti oziroma na razvoj tistih strok, ki jih naš potrošnik najbolj pogreša. Sklad za pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine v naši občini je sicer imel to funkcijo, vendar je s svojimi sredstvi 1 ali ko posredoval le pri manjših modernizacijah oz. adaptacijah. Vse večja problematika na področju tako imenovanega malega gospodarstva pa je narekovala sklenitev družbenega dogovora med gospodarsko zbornico Slovenije, izvršnim svetom SRS, skupščinami občin v Sloveniji, bankami in zavarovalnico, na osnovi katerega bodo podpisniki v obdobju 1975 1980 pospeševali razvoj deficitarnih dejavnosti na posameznih območjih slovenskih občin, predvsem z uvajanjem prožnejše kreditne in davčne politike.
Poslovne banke so že v letu 1974 s kreditno politiko podpirale razvoj in modernizacijo obrti in dodeljevale kredite pod normalnimi kreditnimi pogoji, česar v preteklosti ni bilo. Te možnosti se naši obrtniki že poslužujejo. Omenjeni sporazum omogoča najemanje investicijskih posojil tudi pod ugodnejšimi pogoji. Teh ugodnosti pa bodo lahko deležne le tiste organizacije zdmženega dela, ki imajo svoje razvojne programe usklajene z razvojnimi programi malega gospodarstva v občini; samostojni obrtniki pa, če se ukvarjajo z dejavnostjo, ki jo je potrebno pospeševati v skladu z razvojnim programom občine. Da bi izboljšali sedanje stanje in stimulirali razvoj prav deficitarne obrti, bodo na območju občine podprte:
-	tiste družbene obrti, servisne enote trgovskih in manjših industrijskih organizacij, ki imajo značaj temeljne organizacije združenega dela, kakor tudi pogodbene organizacije združenega dela,
—	v zasebni obrti deficitarne storitvene dejavnosti (čevljarstvo, moško in žensko krojaštvo, šiviljstvo, urarstvo, mehanika koles, frizerstvo, avtoelektrika, elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate, elektromehanika za radijske sprejemnike in TV sprejemnike in podobno).
V	skladu z razvojem teh dejavnosti bo občinska skupščina uskladila tudi odlok o davkih občanov in omogočila tudi ustrezne davčne olajšave.
Gostjnstvo in turizem
Razvoj gostinstva bo tudi v letu 1975 usmerjen v razširitev te dejavnosti kakor tudi modernizacijo obstoječih gostinskih obratov.
Družbeni sektor vključuje le dve gostinski podjetji, ki imata na območju občine 9 gostinskih obratov in krijejo okoli 50 % gostinskih kapacitet v občini. V okviru tega sektorja bo potrebno iskati predvsem možnosti za nova investicijska vlaganja. Za izboljšanje stanja, predvsem pa zaradi možnosti novih investicijskih vlaganj bo nujno preučiti možnosti vključevanja v integracijske procese, ki so v Ljubljani že v teku. Pospešiti bo treba preureditev gradu Kodeljevo v gostinsko-hotelski objekt. Lastnik gradu je gostinsko podjetje Figovec, ki v letošnjem letu planira izdelavo načrtov in pripravljalna dela, adaptacijo pa naj bi začeli v letu 1976, za kar bo moralo podjetje najti sofinancerje.
Vprašanje gostinskih uslug, še bolj pa vprašanje organiziranja družbene prehrane se posebej odpira v novih stanovanjskih naseljih, na kar že opozarjajo njihovi potrošniški sveti. Urbanisti
tudi tu načrtujejo objekte za te dejavnosti, vendar so mnenja o tipih in organizaciji takih objektov zelo različna. V tej zvezi bo potrebna že v letu 1975 širša angažiranost načrtovalcev, investitorjev, uporabnikov, pa tudi drugih družbenopolitičnih dejavnikov.
V	zasebnem sektorju gostinstva, ki vključuje 33 gostinskih obratov, je potrebno še nadalje podpirati prizadevanja za modernizacije in razširitve obstoječih kapacitet kakor tudi težnje po odpiranju novih gostinskih lokalov.
Turistična dejavnost na območju občine doslej ni bila razvita. V preteklem letu so bili ustvarjeni prvi pogoji za razvoj kmečkega turizma v besniški dolini. Združene papirnice Vevče so zgradile smučarsko vlečnico in uredile smučišče, v neposredni bližini pa sta se dve kmečki gospodarstvi že vključili v kmečki turizem z nudenjem toplih obrokov; v letu 1975 bo zagotovljenih tudi nekaj prenočišč. V letu 1975 bo potrebno podpirati težnje za nadaljnji razvoj kmečkega turizma v tem predelu ter proučiti možnosti za razvoj turizma tudi v drugih hribovitih predelih občine.
V	skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju malega gospodarstva bo v letu 1975 z ustrezno davčno in kreditno politiko na območju občine podprt predvsem razvoj kmečkega turizma, skladno z odlokom, ki ga je občinska skupščina že sprejela v letu 1972, kakor tudi gradnjo novih gostinskih objektov (razen bifejev).
Kmetijstvo
V	kmetijski proizvodnji se tudi naša občina vključuje v akcijo za čimvečje pridelovanje hrane. V ta namen bo skupščina podpirala vsa prizadevanja za povečanje tržne proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju.
Glavna kmetijska panoga v občini je živinoreja. Več kot polovica kmetij škili površin odpade na travnati svet, dobršen del njivskih površin pa tudi služi za pridelovanje krme, kar omogoča predvsem živinorejo.
Intenzivnost vzreje goveda je sorazmerno velika, saj odpade na glavo odrasle živine 2 ha vseh kmetijskih zemljišč. Usmerjene kmetije izkoriščajo svoje površine še bolj intenzivno in redijo 1,5 do 2 glavi odrasle goveje živine na hektar kmetijskih površin.
Proizvodna smer v živinoreji je povečanje količin mleka, mesa in povečano pridelovanje kvalitetne volumenske krme.
Kljub težavam pri prodaji živine moramo obdržati stalež osnovne črede goveje živine. Od števila in kvalitete osnovne črede krav in telic je odvisno pridobivanje mleka in mesa. Zato moramo še naprej razvijati rodovniško-selekcijsko službo. V to službo je trenutno zajetih 363 zasebnih kmetijskih gospodarstev s 591 kravami. Selekcija se izvaja s tako imenovano „A“ in „B“ kontrolo. V „A“ kontroli so krave z nad 2800 litri letne količine mleka, v „B“ kontroli pa je poprečna molznost 2.680 litrov.
Številčno stanje goveje živine je v zadnjih 4 letih v porastu. Letna stopnja rasti je 3,4 %. Ta porast je predviden tudi v letu 1975.
Na območju občine je 6344 ha obdelovalne zemlje, od tega je 2585 ha njiv, ter 3759 ha travnikov in pašnikov. Na njivskih in travniških površinah je v letu 1975 predvideno 2,2-odstotno povečanje pridelkov. Zaradi občutnega porasta cen močnih krmil je potrebno čim več krme pridelati doma. V setvenem načrtu se bodo površine pri krmnih rastlinah povečale za 12 %.
V	gojenju jagod se v letošnjem letu lotevamo obnove nasadov z novimi selekcioniranimi sortami. Tudi letos bo organizirana razstava jagod na Prežganju.
Na povečanje blagovne proizvodnje je imelo odločilen vpliv družbeno vlaganje v. zasebno kmetijstvo. Z načrtnim preusmerjanjem kmetij na območju občine smo pričeli leta 1971. Dosedaj je bilo usmerjenih 91 kmetij. Na teh kmetijah so bili modernizirani hlevi (1092 stojišč), nabavljena mehanizacija in prevetrovalne naprave. V letošnjem letu bo prek hranilno-kreditne službe vloženih 3,600.000 dinarjev za gradnjo hlevov, nabavo mehanizacije in nabavo plemenske živine.
Pospeševalna služba bo nadaljevala akcijo za formiranje strojnih skupnosti, gradnjo silosov in prcvetrovalnih naprav. Poleg tega in poleg obnove jagodovih nasadov bo pospeševalna služba sodelovala pri popisu zaščitenih kmetij.
V
6

Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev bo v letošnjem letu usmerjeno na pridelovanje krme, higieno mleka in predavanja iz veterine. Poleg tega bodo organizirani tečaji iz kmetijske mehanizacije in za pridelovalce jagod. Organizirani bosta dve strokovni ekskurziji.
TOZD Kooperacija, ki je organizator kmetijske proizvodnje na območju občine, bo razširila svojo dejavnost. Priključile se bodo trgovine s kmetijskim reprodukcijskim materialom, kar bo izbdjšalo oskrbo kmetijskih proizvajalcev. Nadalje bo razvijala organizirano proizvodno sodelovanje z zasebnimi proizvajalci, predvsem pri pridobivanju mesa, mleka, povrtnin in jagod.
V	krajevnih skupnostih na kmetijskem območju občine so bili v letu 1974 formirani kmetijski odbori. Ti so se že aktivno vključili v vse akcije pospeševanja kmetijske proizvodnje na svojih območjih.
V	letu 1974 je pričela z delom kmetijsko-zemljiška skupnost. V letošnjem letu bo njena dejavnost usmerjena na sodelovanje pri izdelavi prostorskega načrta, določanju zaščitenih kmetij m gospodarjenja z zemljiškim skladom. Za svoje delo mora kmetijsko-zemljiška skupnost izdelati letni in dolgoročni program.
Gozdarstvo
Na območju občine je 7.477 ha gozdov. Gozdni obrati in RAST, ki gospodarijo s temi gozdovi, imajo izdelan načrt sečnje in načrt gozdno-gojitvenih del.
Predvidoma bo posekan Bi 2486 kub. metrov iglavcev in 6-212 kub. metrov listavcev. Gozdno-gojitvena dela bodo izvajali na 150 ha, za kar bo porabljenih 586.417 dinarjev.
Proti koncu leta 1974 je začela delovati samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Ljubljana. Ta regionalna skupnost zajema tudi gozdove iz območja naše občine.
4 PREDLOG SKLEPOV:
Za uresničitev osnovnih ciljev na področju gospodarstva bo Potrebno:
1.	v temeljnih organizacijah združenega dela - osvojiti politiko, ki izhaja iz zadanih ciljev na področju Ustvarjanja dohodka, zaposlovanja, produktivnosti dela, delitve dohodka in osebnih dohodkov;
preveriti prve ocene programov in izdelati končne načrte, upoštevajoč navedene cilje kakor tudi programe dela in cilje ij^jjevnih skupnosti, katerih člani združujejo svoje delo v
zavzemati se za izvajanje zaključkov in stališč, ki so jih sPrejeli delegati občinske skupščine in konference zveze koinu-nistov v novembru preteklega leta ob obravnavanju polletnih SOspodarskih gibanj v občini, predvsem pa:
spremeniti je potrebno odnos do dela: z boljšo or ga nizali0 dela je doseči hitrejši dvig produktivnosti, za izdelavo ustreznih programov na tem področju pa zadolžiti poslovodne °rgane v organizacijah združenega dela;
ekonomičnost poslovanja je potrebno obravnavati ne le j°.t kazalce bolj ali manj uspešnega prcvaljevanja stroškov prek v'8a cen na porabnike, temveč naj bi se lotili programa varče-yanja in smotrnejše porabe surovin, materialov in energije. Tudi na tem področju bi morali samoupravljavci zahtevati ustreznejše ^gažiranje strokovnjakov;
. v samoupravnem povezovanju združenega dela bi morali 'skati organizacijske možnosti za odpravljanje protislovij, ki jih Prinaša tržno-planski sistem, pri čemer ne bi smeli pod pojmom samoupravnega povezovanja poenostavljeno obravnavati le foične integracije;
pospešiti je potrebno izdelavo srednjeročnih razvojnih Programov, v katere je potrebno vgraditi lastno aktivno reše-Vanje nestabilnosti in disproporcev in ne čakati le na zunanje S|stemske rešitve. V času priprave in izdelave teh programov je Potrebno poiskati najrazličnejše možne oblike povezovanja z °koljciU, tj. krajevno skupnostjo, občino in mestom pri iskanju uptinialne delitve ustvarjenega dohodka, da bi zagotovili de-Jsirsko socialno varnost vseh zaposlenih.
. 2. Družbenopolitične skupnosti se bodo morale zavzemati za ‘Zvajanje nalog, ki so opredeljene v izhodiščih gospodarskega in ružbenega razvoja Ljubljane, ki so jih delegati občinske sk»pščine sprejeli v januarju letošnjega leta in jih v celotipovze-V mamo.
Družbenopolitične skupnosti in medobčinski odbor gospodarske zbornice bodo:
—	ukinjale ostanke administrativnega urejanja družbenih odnosov in pospeševale družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o skupni porabi, delno pa tudi v splošni porabi;
—	zagotovile, da' bosta skupna in splošna poraba rasli počasneje kot dmžbeni proizvod v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975;
—	zahtevale ob tako limitirani skupni in splošni porabi od vseh porabnikov skrajno varčevanje ter zavestno odrekanje v korist večje reproduktivne sposobnosti gospodarstva;
—	pospeševale skupno z medobčinskim odborom gospodarske zbornice SRS družbeno koristne integracije, zlasti v področjih, ki so najbolj pomembna za občane;
za boljšo preskrbo občanov zlasti s kmetijskimi pridelki bo izvršni svet skupščine pobudnik skupaj z delovnimi organizacijami s področja kmetijsko-živilske industrije in trgovine za izoblikovanje koncepcije preskrbe Ljubljane;
—	s selektivno davčno politiko in zagotovitvijo poslovnih prostorov v novih stanovanjskih soseskah bodo občine pospeševale razvoj deficitarne storitvene obrti in gostinstva in na ta način omogočile tudi zaposlitev zdomcev;
—	spremljale gospodarska gibanja in v sodelovanju s službo družbenega knjigovodstva vzpostavile ta to operativno evidenco, ki bo omogočila pravočasno ukrepanje pri tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali z izgubo;
—	si prizadevale za zdravo okolje občanov.
Poleg nalog, ki so navedene v smernicah mesta Ljubljane, pa se morajo občinska skupščina in drugi družbeni dejavniki na območju občine še posebno prizadevati za izboljšanje osnovne preskrbe občanov ter si prizadevati za realizacijo predloženega programa.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
V letu 1975 bo v gradnji 2.930 stanovanj, od tega 1.959 stanovanj, katerih gradnja je bila pričeta v preteklih letih, pa so še nedograjena, ter 971 stanovanj, za katera je planiran pričetek gradnje v letošnjem letu. Med letom bo dograjenih in vseljenih po predvidevanjih 1.714 stanovanj, od teh v blokovni zazidavi 1.641, v organizirani individualni gradnji pa 73 stanovanj (za primerjavo s podatki prejšnjih let je bilo zgrajenih: v letu 1970 529 stanovanj, v letu 1971 381 stanovanj, v letu 1972 552 stanovanj, v letu 1973 408 stanovanj in v letu 1974 1.006 stanovanj).
Ob upoštevanju odloka o izkazu zemljišč za uresničitev 5-letnih programov stanovanjske izgradnje v vseh petih ljubljanskih občinah bomo v obdobju srednjeročnega načrta v naši občini zgradili 6.236 stanovanj torej jih bo potrebno v zadnjem letu planskega obdobja (1976) zgraditi še 2.5 56. Struktura zgrajenih stanovanj se giblje v mejah, ki so določene v srednjeročnem programu. Največ je v gradnji dvosobnih stanovanj; tudi razmerje med številom stanovanj v individualni zazidavi je usklajeno s programskimi izhodišči (9: l v korist blokovne zazidave). Z realizacijo srednjeročnega programa bodo zemljišča, ki so rezervirana v tem planskem obdobju, v glavnem pozidana. Kontinuiteta nadaljnje stanovanjske graditve je zato v prvi vrsti odvisna od pravočasne priprave novih zemljišč in urbanističnih dokumentov za potrebe naslednjega planskega srednjeročnega obdobja 1977-1981. To bo ena pomembnih nalog že v letu 1975.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je bila ustanovljena v letu 1974 zato, da sc v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti uresničujejo dmžbeni interesi na področju stanovanjskega gospodarstva ter postavijo trdnejši temelji v organizaciji in financiranju stanovanjskega gospodarstva. Ker si samoupravna stanovanjska skupnost šele utira pot v dinamično družbeno življenje, je njena prva naloga pripraviti take programe dela, ki bodo na podlagi izkušenj dosedanjih samoupravnih organizmov na tem področju skupščine solidarnostnega sklada in zbora vlagateljev zadosti močna politična in strokovna podlaga za uspešno stanovanjsko gospodarstvo. Program dela stanovanjske skupnosti bo izhajal iz stanovanjskih potreb temeljnih organizacij zd m že nega dela, drugih delovnih organizacij in delovnih skupnosti in bo usklajen s pro-
y
7
gramom stanovanjske skupnosti mesta in drugih ljubljanskih občin. Poleg tega bo stanovanjska skupnost sodelovala s krajevnimi skupnostmi, zbori stanovalcev in hišnimi sveti ter občane spodbujala k aktivnemu sodelovanju.
V letu 1975 bo pozornost usmeijena predvsem na:
—	dograditev stanovanj na demonstracijskih gradbiščih (Šte-panjsko naselje) in dokončanje začetih stanovanjskih objektov,
—	pospeševanje usmerjene gradnje na koncentriranih gradbiščih in s tem v zvezi pravočasno pripravo programov pridobitve zemljišč, potrebnih za gradnjo, urbanističnih dokumentov in splošnih pogojev za tovrstno gradnjo (stanovanjska soseska Fužine),
—	pravočasno komunalno in urbanistično ureditev drugih zazidalnih območij, namenjenih za stanovanjsko gradnjo,
—	spremljanje gradnje za trg in spremljanje gradnje indivi-dulanih stanovanjskih objektov, ki se grade s pomočjo sredstev namenskega varčevanja (zato, da so sredstva družbene pomoči evidentirana v okviru stanovanjske gradnje),
—	dosledno usmerjanje in pravočasno porabo namenskih sredstev za družbeno pomoč in gradn jo stanovanj,
—	stalno sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki zaposlujejo delovno silo z drugih območij, da se pravočasno zagotove sredstva za humano bivanje priseljenih delavcev in prepreči iskanje zasilnih prebivališč po barakarskih naseljih, ki jih je v najkrajšem možnem času treba odstraniti, prebivalce pa preseliti v ustrezna stanovanja,
—	sklenitev dmžbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjskem gospodarstvu, kar bo zagotovilo pravilno planiranje stanovanjske gradnje in pospešilo pravočasno sklepanje pogodb med izvajalci in pričakovala stanovanj,
—	kontinuirano spremljanje dinamike stanovanjske graditve, porabo sredstev, realizacijo zadanega programa ter odpravljanje težav in ozkih grl, ki jih predstavljajo nerešena vprašanja cen v gradbeništvu, razdrobljenost gradbene operative ter nerešena zemljiška vprašanja v zazidalnih otokih, ki so predvideni za graditev v tem planskem obdobju.
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Komunalno gospodarstvo v občini se bo v letošnjem letu kot v preteklem financiralo iz sredstev zbranega prispevka za uporabo mestnega zemljišča, občinskega cestnega sklada in proračuna občine.
Po predlogu programa za leto 1975 bo v komunalno gospodarstvo vloženih skupno 21,966.500 dinarjev.
Za leto 1975 je bil glede delitve sredstev prispevka za porabo mestnega zemljišča in občinskega cestnega sklada sprejet dogovor, da se 50 % omenjenih sredstev združuje na nivoju mesta za realizacijo 10-letnega programa izgradnje primarnega cestnega omrežja v mestu Ljubljana in za financiranje komunalnih investicij mestnega pomena. Po tem dogovoru bo za občinske potrebe zagotovljenih skupno 15,213.500 din preostalih sredstev, in sicer: 4,245.000 din sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča, 5,268.500 dinarjev sredstev občinskega cestnega sklada in 5,700.000 dinarjev proračunskih sredstev. Detajlna razdelitev potrošnje je razvidna iz priloženih tabel in finančnih načrtov skladov. Z razpoložljivimi sredstvi bo možno le delno zadostiti vsem potrebam in željam občanov ter realizirati evidentirane predloge krajevnih skupnosti. Poleg omenjenih občinskih sredstev bo v komunalno gospodarstvo vložilo znatna sredstva tudi podjetje za urejanje stavbnih zemljišč SOSESKA. To so sredstva investitorjev stanovanjske in druge gradnje, ki se zbirajo na posebnem računu ter se rabijo za pripravo in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč po posameznih soseskah na območju občine. Vsakoletni program podjetja SOSESKA obravnava in potrjuje občinska skupščina. Podjetje SOSESKA bo v letu 1975 vložilo v pripravo in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč skupno ca. 90,000.000 din, in sicer 45,000.000 din v urejanje industrijskih kompleksov ter ca. 45,000.000 din za urejanje stavbnih zemljišč usmerjene stanovanjske izgradnje.
Letos bo predvidoma ustanovljena komunalna interesna skupnost, ki bo zagotovila enotnejše in smotrnejše načrtovanje razvoja in združevanja dela sredstev komunalnega gospodariva. Ta skupnost bo skrbela zskupno programiranje, projektiranje, zbiranje sredstev, kar najboljši izkoristek kapacitet gradbene mehanizacije, racionalnost poslovanja in porabe razpoložljivih
investicijskih sredstev ter uspešno realizacijo zahtevnejših komunalnih projektov, ki presegajo možnosti realizacije v okviru posamezne občine.
V zdmženo podjetje za individualno potrošnjo se bodo letos združile komunalne delovne organizacije: Kanalizacija Ljubljana, Komunalna energetika Ljubljana, Mestni vodovod Ljubljana in Plinarna Ljubljana z namenom, da bodo lahko uresničevale skupne cilje ter usklajevale in pospeševale skupni razvoj, smotrnejše izkoriščale materialne in kadrovske kapacitete, dosegle učinkovitost poslovne politike ter zagotovile hitrejše in kvalitetnejše izvajanje komunalnih storitev velikim naročnikom in individualnim potrošnikom v vsem mestu in prav tako na območju naše občine.
Na podlagi smernic družbenega razvoja za leto 1974 so se združila v komunalno podjetje Ljubljana podjetja, ki opravljajo kolektivne komunalne storitve: Komunalno podjetje Ljubljana z dvema TOZD, Rast, Žale, Javna razsvetljava in Ljubljanski živilski trgi.
Taka združitev je bila nujna zaradi ugotovitve, da razvoj in kvaliteta komunalnih storitev porabe v Ljubljani močno zaostaja za razvojem individualne potrošnje. V letošnjem letu bo moralo navedeno združeno podjetje doseči večjo produktivnost dela, hitrejši razvoj samoupravnih odnosov ter kvalitetnejše in takojšnje nudenje komunalnih storitev vsem potrošnikom na območju mesta, s čimer bo storjen korak k izboljšanju komunalnih uslug, ki j ili lahko nudimo našim občanom.
URBANIZEM
Vsi ustrezni dejavniki v občini se bodo morali v letu 1975 polno angažirati pri uresničevanju naslednjih nalog:
zagotoviti uresničevanje že sprejetih načel na programskih dokumentih dolgoročnega razvoja mesta Ljubljana in na izhodiščih za izdelavo srednjeročnega načrta občine 1976 1980;
- priprava zasnove za izdelavo urbanističnih in prostorskih dokumentov, ki bodo občanom prezentirali konkretne predloge za uresničitev nalog v srednjeročnem obdobju kot prve etape dolgoročne perspektive razvoja mesta Ljubljana. Pri tem bo upoštevano načelo, da se na občinskem nivoju sprejmejo pro-storsko-planski dokumenti kot konkretni zazidalni načrti. Ti bodo dobili vsebino operativnih načrtov uresničitve razvojnih prostorski}) usmeritev, ki so že dane s temeljno urbanistično dokumentacijo;
glede na dejanske možnosti za gradnjo industrijskih, trgovskih, prometno-transportnih, skladiščnih, storitvenih in drugih objektov, ki jih ima območje občine ne samo v mestnem, temveč tudi v slovenskem merilu, je potrebno storiti vse potrebne ukrepe za realizacijo osnovnega koncepta 1TS cone Ljubljana Moste-Polje-Zalog-Dolsko; to še tembolj, ker so v neposredni bližini te cone prostorske možnosti za izgradnjo stanovanjskih in infrastrukturnih objektov, kar je prvi pogoj za sprotno reševanje stanovanjskih in drugih potreb občanov ter družin, ki bi bili zaposleni v TOZD, lociranih na območju omenjene cone. Koncept ITS cone se opira na trdno zastavljena izhodišča razvoja ožjega mestno-regionalnega in širšega prostora. Rezultati študije o tej coni prikazujejo tele temeljne elemente: prostorske in ekonomske alternativne možnosti dolgoročnega razvoja in trdnejšo določitev za razvoj prve etape ITS cone. Globalna zasnova ITS cone temelji na naslednjih dejavnostih: industrija (lahka predelovalna industrija z visoko stopnjo predelave, kapitalno intenzivna industrija, bazična industrija), gradbeništvo, servisi, transport, skladišča, prostocarinska cona, energetika in spremljajoče dejavnosti družbenega standarda. Na osnovi teh rezultatov študije so bila od pristojnih dejavnikov v občini že opravljena nekatera konkretna dejanja. Za zazidalni otok MP-3 je že potrjen zazidalni načrt ter je konkretna akcija za realizacijo tega že ipožna. V izdelavi je tudi zazidalni načrt za MP-4, za katerega so že izdelane programske osnove, sam zazidalni načrt pa bo dostavljen pristojnemu organu v razgrnitev in potrditev v letu 1975. Glede informiranosti o možnostih izgradnje industrijske cone je Soseska kot pooblaščena organizacija že izvedla informativne konference v slovenskem gospodarskem prostoru. Na podlagi konkretnih informadj in podatkov, ki so bili pridobljeni na teh konferencah, s študijo nadaljujejo. Ta študija podaja tudi faznost eksploatacije ITS cone v skladu s predvidenim razvojem mesta Ljubljana. Rezultati študije so pokazali, da bi gradnja potekala v treh fazah.
Urbanistična dokumentacija za posamezne zazidalne otoke ITS cone je že izdelana, za preostale zazidalne otoke pa je v pripravi;
~ v polni meri se je treba angažirati pri gradnji IV. faze toplarne v Mostah, ker njene sedanje zmogljivosti samo trenutno še pokrivajo potrebe njenih odjemalcev. Vsaka razširitev proizvodnih, stanovanjskih in drugih kapacitet na območju, katerega pokriva toplarna, nujno terja razširitev njenih zmogtji-V(K,tL. Izpad njenih zmogljivosti bi povzročil veliko oviro pri nadaljnjem sodobnem urbanem razvoju dela območja občine, ker nadomestitev potreb po energiji oziroma ogrevanju, kar proizvaja toplarna, ni možna iz drugih tovrstnih ljubljanskih obratov oziroma objektov;
-	pripraviti je predlog urbanističnih norm in kriterijev za gospodarjenje s prostorom in njegovo izrabo;
-	urediti je v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacij občine, mesta in republike problematiko nedovoljenih gradenj in njihovo preprečevanje ter izvesti tudi konkretne akcije;
7 dokončno uskladiti in sprejeti konkretne urbanistične rešitve za obvoznice na območju občine;
~ pripraviti in sprejeti posamezne zazidalne načrte za posamezne zazidalne otoke;
- skupno s strokovnimi organi in institucijami mesta Ljubih je izdelati temeljito študijo o disperziji samskih domov ter učinkovito ukrepati gjede rešitve tega vprašanja na območju občine in v območju mesta Ljubljana;
~ izdelati analizo provizornih stanovanjskih objektov (ba-mk) na območju občine in na podlagi teh storiti konkretne ukrepe za pridobivanje novih lokacij, kjer bodo grajeni nado-sk^tni stanovaniski objekti za stanovalce omenjenih stanovanj-
SKUPNA in splošna poraba
Samoupravne interesne skupnosti smo vgradili po določbah uove ustave v naš skupščinski sistem kot obliko in način ^nioupravnega sporazumevanja za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev na različnih področjih združenega dela na nivoju občine. Delovanje samoupravnih interesnih skupnosti bo omogočilo hitrejše uresničevanje temeljnega cilja samoupravljanja, a so nosilci celotnega procesa družbene reprodukcije združeni uelavd. Položaj delavcev v organizacijah združenega dela v bčini ni odvisen le od dela v lastni organizaciji, temveč tudi od ttzvoja in odnosov v celotni družbeni reprodukciji. Samo-
upravne interesne skupnosti so oblika samoupravnega obvladovanja teh odnosov zlasti na tistih področjih, kjer delavci prek svobodne menjave dela ne le vrednotijo takšno delo, temveč tudi sporazumno z'združenimi sredstvi prispevajo k razvoju posamezne dejavnosti, njenemu obsegu, kvaliteti storitev ter intenziteti razvoja. Enakopraven družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu bo mogoče doseči le z zavestjo o medsebojni odvisnosti vseh, ki jih štejemo med proizvodne in neproizvodne dejavnosti, saj sodijo v en sam organizem in ju ne moremo razvijati enega brez dmgega. Skrb za ravnotežje, za smotrno prenašanje bremen ter za presojo, kaj je dolgoročno gledano v korist vseh nas, ob neposrednem in enakopravnem , soočanju interesov vseh delovnih ljudi je temeljni smoter novega delegatskega sistema. Samo tako bo mogoče utrjevati materialno osnovo vsega tistega, kar živi in mora živeti v naši občini kot delu Ljubljane, mestu, kije hkrati tudi središče republike.
Zato je bilanca splošne in skupne porabe v občini del bilance Ljubljane in sestavni del ^obalne republiške bilance, ki mora vključevati celotno družbeno porabo in bi morala biti skupen dogovor o razvoju posameznih dejavnosti in njen sestavni del.
Celoten astem zadovoljevanja skupnih potreb pa je in mora biti grajen na sistemu solidarnosti in vzajemnosti tako v republiki kot tudi v Ljubljani kot celoti. Smernice za financiranje skupne in splošne porabe izhajajo iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 ter družbenih dogovorov za letošnje leto. Globalne bilance razporeditve sredstev pa utesnjujejo nove in povečane potrebe na področju skupne in splošne porabe v dokaj ozke okvire letošnjih dohodkov. Z maksimalno možno stopnjo obremenitve skupne porabe za leto 1975 in z možnostjo obsega splošne porabe bo potrebna štednja na vseh področjih v občini. Na področju skupne in splošne porabe pomeni varčevanje čimbolj racionalno razporejanje z družbenimi sredstvi in selekcijo programov, nikakor pa ne bi smelo zmanjševati dosežene kvalitete.
SKUPNA PORABA
Samoupravne interesne skupnosti morajo v letošnjem letu uskladiti svoje programe z nalogami, kijih določa resolucija, z obsegom sredstev, ki jih določa globalna republiška bilanca skupne porabe. Prispevne stopnje iz bruto osebnih d diod kov v letu 1975 za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju skupne porabe smejo znašati največ 29,60 %.
CD družb, sektor	9,022.000
OD zaseb. sektor 210.000
9,232.000
BILANCA SKUPNE PORABE V LJUBLJANI 1975
Področje	Stopnja	Program	Indeks	Program
	1974	1974	1975	1975
Pokoj.-in val.			1974	
zavarovanje keP- otroško varstvo «hav. zavarovanje Socialno skrbstvo	11,48 2,43			
	8,27			
Skupaj	22,18			
°stane Otroško varstvo yz8°ja in izobraž. ^olidarnost Swad za grad. šol m VVZ Kultura 5eP- kult. skupnost le|esna kultura Skupaj	7,72 ■0,47	32,200	106,0	34,132
	3.75	272.468	129,9	353.937
	0,87 0,48	57.689 32.145	177,8	91.334
	1,23	85.073	120,1	102.173
	0,18	13010	121,9	15.606
	0,74	48.711	108,8	52.998
	29,90	541.296	127,7	650.180
Presežek 1974		Program	Stopnja	Prenosi	Skupaj
Lj.	rep.	1975 iz	1975	v stopnji ‘	stopnja
		prispevka	11,80		11,80
			2,37		2,37
			8,01		8,01
			0,58		0,58
			22,76		22,76
			6,84		
9.822	8.100	16.210	0,16		0,16
3.218		350.719	3,80	0,01	3,81
558		101.615	1,10	0,03	1,13
		15.606	0,17		0,17
2.662		50.336	0,55	0,03	0,58
16.260	8.100	625.820	6,77	0,07	6,84
					29,60
Pomba: Program TIS iz leta 1974 v znesku 248.078 je valoriziran z republiškim indeksom 109,8 rogram kulture v znesku 81.010 je valoriziran za 4.063 (valor. OD).
MoPnja 0,1 Oje 9.232
y
Družbeni dogovor o skupni porabi daje možnosti za združevanje sredstev zunaj globalne stopnje iz neto osebnih dohodkov ali iz skladov skupne porabe.
Vzgoja in izobraževanje
Družbena prizadevanja v letu 1975 bodo usmeijena v nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, v izenačevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v izobraževalnih dejavnostih z drugimi področji združenega dela; v povečanje učinkovitosti izobraževanja in razvijanju koncepta vid ju če vanj a otrok v celodnevno šolo.
Šolski prostor in oprema sta bistveni pogoj za kvaliteten pouk in doseganje večje učinkovitosti v izobraževanju. Zato bodo prizadevanja usmerjena v to, da pri izobraževalni dejavnosti zagotovimo optimalno uporabo prostorov in kadrov ter da bo doseženo racionalno poslovanje v izobraževalnih institucijah.
Začete investicije v letu 1974 iz programa gradnje osnovnih šol bodo v letu 1975 dobile svojo zaključno fazo. Zgrajene bodo in predane svojemu namenu:
—	osnovna šola Novo Polje z 8 matičnimi učilnicami, knjižnico in univerzalno učilnico, večnamenskim prostorom, jedilnico ter telovadnico;
—	osnovna šola Sostro z dozidavo 8 učilnic za višje razrede, telovadnico in upravnimi prostori;
—	osnovna šola Š te panjsko naselje bo do konca leta 1975 zgrajena do II. faze. Zaradi dinamike naseljevanja stanovanjske soseske MS-3 z novimi prebivalci bo potrebno čimprej zagotoviti več šolskih kapacitet. Zato bomo skušali zgraditi 24 učilnic s telovadnico ;n upravnimi prostori, čeprav je v programu sklada v I. fazi predvidena gradnja le 18 učilnic. Glede na to, da bo šola v Š te panjske m naselju dograjena junija 1976, bo potrebno zagotoviti šolanje otrok v šolskem letu 1975/1976 v obstoječih zavodih v naši in sosednih občinah.
Otroško varstvo
Program otroškega varstva v letu 1975 izhaja iz programske usmeritve, sprejete za obdobje 1971-1975.
Še naprej se bo krepila družbena denarna pomoč družinam pri vzdrževanju otrok. S sredstvi, ki bodo namenjena za financiranje dnevnega varstva predšolskih otrok, bo zagotovljeno subvencioniranje dogovorjene cene v vzgojnovarstvenih zavodih za otroka glede na skupen dohodek staršev na osnovi dogovorjenih kriterijev.
Prizadevanja bodo usmerjena v to, da bo pri vzgojnovarstveni dejavnosti zagotovljena optimalna uporaba prostora in kadrov ter da bo doseženo racionalno poslovanje vzgojnovarstvenih zavodov z ustanovitvijo enotnega vzgojnovarstvenega zavoda v organizacijski in upravni smeri.
K sedanjemu številu 1903 otrok se bo v letu 1975 vključilo v dnevno varstvo še 286 otrok, in sicer:
VVZ Nove Jarše 250 otrok,
VVZ Angelca Ocepek z rekonstrukcijo 36 otrok. Od teh bo 20 predšolskih otrok z motnjami v duševnem razvoju.
Po programu bomo v letu 1975 pričeli z gradnjo VVZ Selo z zmogljivostjo 150 otrok, glede na razpoložljiva sredstva sklada za gradnjo šd in VVZ pa tudi z gradnjo VVZ v Š te panjskem naselju s kapaciteto 230 otrok. Zmogljivost kuhinje v vrtcu bo 1000 kosil, ki bo pokrivala potrebe po prehrani šolskih in predšdskih otrok na tern območju.
Kultura
Kulturna dejavnost je sestavni del celotne človekove družbene dejavnosti in je zato povezana s težnjami po osvobajanju človeka v delovnem procesu. Zato se bo še nadalje krepil vpliv delovnih ljudi na nastajanje in izvajanje kulturne politike pa tudi na posamezne programe.
V letu 1975 bo knjižnica J. Mazovca zaposlila dva knjižničarja z visoko izobrazbo, razširila knjižni sklad za 3.000 knjig in pridobila nove prostore. Knjižnica bo izposodila 150.000 enot,
60.000	obiskovalcem. Posebej bo razvijala delo mladinskega oddelka v Pdju.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij bo pri pravil revij o gledaliških skupin, likovne razstave v Jelovškovi galeriji, srečanje šolskih pevskih zborov, pihalnih godb in harmonikarskih orkestrov.
Stimulirati bo treba ustvarjalno prizadevanja na vseh področjih kulturnega delovanja.
V	poslovnem centru Most je že dalj časa predvidena gradnja družbenega centra za kulturne in družbene institucije. Zato se bo treba v letu 1975 lotiti priprave zemljišča in projekta ter predvideti nekatere dmge. ukrepe, ki bodo zagotovili realizacijo tega programa.
Socialno skrbstvo
Socialna problematika se pojavlja kot posledica neusklajenih ekonomsko-gospodarskih mehaniznmov ter neskladnosti človekovih potreb in zmožnosti. Pojavlja se v družinah, stanovanjskih okoliših in temeljnih organizacijah združenega dela. Pot za reševanje navedene problematike je zato v tesnem sodelovanju strokovne službe z družino, krajevno skupnostjo, temeljnimi organizacijami in društvi, predvsem pa seveda z nosilci problema samega.
Družina v današnjem času pogostne obojestranske zaposlitve ne zmore več opravljati vseh funkcij sama, posebno v primerih, ko se pojavljajo izjemne oblike vedenja in druge težave. Takrat ji mora priskočiti na pomoč družbena skupnost. Posebne pomoči so potrebne nepopolne družine, otroci v rejništvu in otroci, predvideni za posvojitev, otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, mladoletniki pod skrbništvom, vedenjsko in osebnostno moteni ter mladoletni prestopniki.
Odrasle osebe so deležne družbenega varstva takrat, kadar iz kakršnihkoli razlogov zaidejo v socialne težave in, za rešitev le-teh potrebujejo pomoč družbe, in to za ostarele onemogle osebe, osebe pod skrbništvom, telesno in duševno prizadete osebe in osebe z družbeno negativnim vedenjem.
Občinska skupnost socialnega skrbstva bo morala nastopiti deloma kot organizator, predvsem pa kot pobudnik nekaterih družbeno nujnih dejavnosti v občini, kot so: ustanavljanje in razvijanje delovanja klubov zdravljenja alkoholikov, razvijanje sosedske pomoči, delo z mladino v prostem času, varstvo otrok socialno ogroženih družin.
Prioritetne naloge občinske interesne skupnosti socialnega skrbstva v letu 1975 bodo naslednje:
Usklajevanje dejavnosti in sodelovanje z delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in strokovnimi službami.
Sodelovanje pri sklenitvi družbenega dogovora z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v Ljubljani in stanovanjskim skladom za upokojence o gradnji domov za upokojence v Ljubljani.
Sodelovanje pri sklenitvi družbenega dogovora o oblikovanju enotnih meril in kriterijev za dodeljevanje družbeno denarnih pomoči na območju ljubljanskih občin.
Preventivno in koordinalivno delo pri skrbi za mlade v občini.
Povečana skrb za invalidne osebe.
Telesna kultura
V	telesnokultumi skupnosti se samoupravno povezujejo organizacije za telesno kulturo in njihova združenja kot osnovni nosilci telesnokulturne dejavnosti, organizacije združenega dela in dmge organizacije ter samoupravne interesne skupnosti.
Program telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 temelji na že potrjenih izhodiščih za oblikovanje programa, ki se odražajo v skrbi za permanentno tele snoku It urno dejavnost občana v vseh obdobjih njegovega življenja v težnji za njegovo celovito izražanje, in sicer:
otrokom v predšolski dobi omogočiti izvajanje teles no-vzgojne aktivnosti, ki bodo razvijale njegove lastnosti in sposob-
v šolski dobi skrbeti za otrokov nadaljnji razvoj in ga usmeriti glede na njegova nagnjenja in sposobnosti v specializirane športne aktivnosti,
občanom v TOZD in KS omogočiti tiste telesnovzgojne aktivnosti, ki bodo dvigale njihove delovne sposobnosti oziroma preprečevale njih upadanje,
omogočiti občanom, ki želijo na področju aktivnosti doseči boljše rezultate, ustrezne pogoje za dosego teh ciljev.
Za uspešno realizacijo teh dlje v pa je potrebno zagotoviti ustrezne objekte, ustrezen vodstveni in strokovni kader ter
zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
Sredstva za uresničitev postavljenih ciljev združuje temeljna telesnokulturna skupnost s prispevki iz bruto osebnih dohodkov, sredstvi, ki jih združujejo temeljne organizacije združenega dela v skladu za razvoj družbenega standarda v naši občini ter s sredstvi proračuna.
Ljubljana Moste-Polje se morata ukiniti sklad za pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine, ki se prenese na gospodarsko skupnost, ter sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki bo prenesen v proračunsko bilanco, kolikor ne bo preoblikovan na principu samoupravnega združevanja sredstev že v letošnjem letu.
Zdravstveno varstvo
Zdravstveni dom Ljubljana opravlja za območje občine Ljubljana Moste-Polje vso osnovno zdravstveno varstvo, ki zajema varstvo predšolskih otrok, varstvo šolskih otrok in mladine, varstvo odraslih v splošnih ambulantah, varstvo v enoti pnevmo-ftiziološke službe, varstvo aktivnih delavcev v obratnih ambulantah in dispanzerju medicine dela, zobozdravstveno varstvo za vse prebivalce, varstvo žena, dejavnost patronažnih sester, babic in negovalk, varstvo borcev ter vseh vzporednih dejavnosti v laboratorijih, fizioterapiji in drugje.
Zdravstveno dejavnost v občini bodo financirali skladi delavskega zavarovanja, skladi kmečkega zavarovanja, občinske skupščine, temeljne organizacije združenega dela neposredno s participacijo delavcev in kmetov za usluge ter samoplačniki.
Izhajajoč iz sedanjega stanja ter potreb nadaljnjega razvoja osnovne zdravstvene službe na območju naše občine, bomo v letu 1975 izvedli nekatere ukrepe za minimalno sanacijo sedanjih razmer, kot na primer manjšo adaptacijo obstoječih Prostorov v zdravstvenem domu, pridobitev novih prostorov v Novih Jaršah za nudenje ambulantnih uslug za otroke. V letu 1975 pa bo potrebno izdelati tudi koncept organiziranosti in Potrebnih gradenj zdravstvenih kapacitet v občini.
Preventivne storitve osnovne zdravstvene službe se bodo v letu 1975 še vedno financirale iz proračuna občine Ljubljana Moste-Polje.
SPLOŠNA PORABA
Prioritetne dejavnosti po družbenem dogovoru o splošni porabi.
Občine so po ustavi in zakonu o financiranju splošne porabe v dnižbenopolitičnih skupnostih dolžne s sredstvi, ki so po ''ukonu njen dohodek, zagotavljati uresničevanje splošnih druž-henih potreb. V letu 1975 se v proračunu zagotavljajo sredstva -dasti za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih orga-j^acij, krajevnih skupnosti, v skladu z možnostmi pa tudi za komunalno dejavnost.
Nadaljevanje prenosov financiranja iz splošne porabe na samo-upravne interesne skupnosti
. Do prenosa financiranja socialnega varstva, komunalnih dejavnosti ter požarnega varstva na novoustanovljene samoupravne "Ueresne skupnosti bomo začasno te izdatke financirali iz občinskega proračuna. Dosledrlo uresničevanje ustavnih določb 0 funkcijah, ki se izvršujejo s proračunskim financiranjem. Pomeni obveznost občine za dosleden prenos nalog iz proračuna na področja, ki so že samoupravno organ izi rim a. Letošnje Proračunsko leto bo glede teh obveznosti izjemno, ker bo Proračun še vedno dolžan financirati izdatke za plačilo anuitet Za vzgojo in izobraževanje ter stroške v zvezi z gradnjo šol in Vzgojnovarstvenih zavodov, ki izhajajo iz odloka o uvedbi samoprispevka še iz leta 1971. Iz proračuna sc bodo v letošnjem elu financirali tudi izdatki zdravstvenega varstva ter tistega dela socialnega skrbstva, ki se po zakonu o socialnem skrbstvu ne Prenašajo na skupnost.
Dkinitev skladov družbenopolitičnih skupnosti . sklade in finančne programe kot posebne instrumente financiranja zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih več ne predvideva; vsa splošna po-raba se v občini financira samo prek njenega proračuna. S tem j?1 ni rečeno, da v prihodnje odpadejo vse oblike skladov za ' nanci ran je določenih družbenih akcij, temveč je možno združevanje sredstev organizacij združenega dela, samoupravnih ^ te resnih skupnosti pa tudi družbenopolitičnih skupnosti. ‘ kladi, ki se financirajo izključno iz. proračunskih dohodkov.se niorajo v letošnjem letu ukiniti, njihove pravice in obveznosti pa ,,e P<> stanju 31. 12. 1974 prenesejo v proračun občine ali v 'nančni načrt samoupravne interesne skupnosti. V občini
Rast splošne porabe in zmanjševanje razi k
Družbeni dogovor o splošni porabi za leto 1975 povzema določbe resolucije za letošnje leto, ki določa, da bo rast splošne porabe zaostajala za rastjo družbenega proizvoda v letu 1975 za 6 %, kar pomeni v Sloveniji g)ede na ocenjen porast družbenega proizvoda povečanje gl obal a za 25 % nad dovoljeno porabo v letu 1974. Glede na različno sposobnost oblikovanja sredstev občin bo splošna poraba (glede na njihove posebnosti) rastla različno, tako da se postopoma zmanjšujejo razlike v ravni porabe. Kot že v preteklem letu, tudi v letu 1975ne bo izvedeno usklajevanje proračunske porabe po posameznih proračunskih namenih, temveč po finančnih kazalcih, kajti kljub večletnim diskusijam ne obstajajo nikakršni normativi, ki bi bili primerna podlaga za vsebinsko določanje nujnega obsega porabe z upoštevanjem značilnosti posameznih občin. V globalni republiški bilanci splošne porabe nastopa pet ljubljanskih občin in mesto Ljubljana kot celota. Isti problemi, ki nastajajo pri izravnavanju razlik v republiški bilanci splošne porabe občin, se pojavljajo tudi v Ljubljani. Zato bo potrebno ne le sedaj, temveč tudi v bodoče, postopoma izravnavati tudi razlike v splošni porabi Ljubljane.
Sistem financiranja krajevnih skupnosti
Razvijanje krajevnih skupnosti po principih nove ustave pomeni zagotovilo za uspešno uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnega človeka in občana v sredini, v kateri živi. Financiranje krajevnih skupnosti je eno pomembnejših vprašanj, ker je jasno, da ob pretežni vezanosti krajevnih skupnosti na občinski proračun ne bo mogoče razvijati vseh smeri delovanja. Spodbujati je treba povezovanje in sporazumevanje delovnih ljudi v združenem delu, da bodo ugotavljali skupne potrebe v krajevnih skupnostih. Zato je naloga skupščine, da skupno s krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela najde ustrezne rešitve za realizacijo z ustavo določenih virov financiranja. V bodoče naj bi bila iz proračunskih sredstev zagotovljena le sredstva za tiste naloge, brez katerih ni mogoče enakopravno vključevanje krajevnih skupnosti v delovanje družbenopolitičnega sistema, ter za naloge, ki jih bo občina prenesla na krajevno skupnost.
Financiranje nalog upravnih organov v novem skupščinskem sistemu
Z uvajanjem novega skupščinskega sistema je dan poseben poudarek upravnim Organom občinskih skupščin, ki imajo pri zagotavljanju sredstev za letošnje leto po določbah zakona o financiranju splošne porabe kot tudi družbenega dogovora o splošni porabi prioriteto pred vsemi drugimi proračunskimi nameni. Zagotoviti je potrebno ustrezno raven strokovnih služb, ki bodo sposobne proučevati posamezna vprašanja ne le iz strokovnih, temveč tudi iz širših dntžbenih vidikov, potrebno je usmeriti organizacijo in izpopolnjevanje tako, da bodo delavci v upravi lahko prevzeli čimveč strokovnih, analitičnih in planskih opravil, ki bodo skupščini, izvršnemu svetu in drugim organom kvalitetna osnova za razpravo in odločanje. Nadaljevati je z izpopolnjevanjem samoupravnega sporazumevanja pri razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke v upravi, ki naj vodi k trem osnovnim ciljem: racionalni in stimulativni delitvi dohodka, uspešnemu nagrajevanju na podlagi rezultatov dela, enakemu vrednotenju skupin poklicev za približno enak rezultat dela ne gjede nto, v kateri organizaciji delavec dela, ter enotni opredelitvi pravic delavcev iz minulega dela. To je hkrati tudi najbolj učinkovit način boja proti uravnilovki pri delitvi osebnih dohodkov. Za uspešno delo delavcev pa so potrebne tudi sodobnejše delovne priprave kot podlaga za boljšo organizacijo dela in ne nazadnje skrb za reševanje stanovanjskih vprašanj, ki zlasti za upravne delavce zaradi stalnega pomanjkanja proračunskih sredstev glede na nerešene probleme na drugih družbenih
n
področjih v občini doslej ni imelo pravega mesta v proračunskih izdatkih.
Vse navedene naloge in usmeritve na področju splošne porabe morajo imeti svoj odraz v proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975, ki pa se enako kot na področju skupne porabe morajo podrediti okvirom $ obalne bilance splošne porabe kot skupne akcije varčevanja na vseh področjih.
Kadrovska politika in štipendiranje
Na področju kadrovske politike sc je treba, s povečano aktivnostjo vseh nosilcev novske politike v občini, prizadevati za uresničitev s p rej. "h družbenih ciljev in načel, da je kadrovska politika sest:	i del družbenega razvoja občine,
neodtujljiva samoupravna -ravica delovnih ljudi in občanov,da so nosilci kadrovske poitike delovni ljudje, organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in interesnih skupnostih m družbenopolitičnih organizacijah ter da je poglavitni cilj kadrovske politike razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svoji sposobnosti in znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi materialnih in duhovnih dobrin.
V ta namen se bodo vsi nosilci kadrovske politike v občini: prizadevali za dosledno uresničitev in izvajanje sprejetega družbenega dogovora o temeljili kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter njegove norme in načela vgradili v sistem lastnih samoupravnih sporazumov in drugih samou pravu ih aktov.
lotili izdelave letnega in srednjeročnega programa kadrov, upoštevajoč elemente družbenega dogovora.
okrepili strokovno, družbenoekonomsko in idejnopolitično izpopolnjevanje kadrov, predvsem tudi vodstvenih in vodilnih delavcev.
pn izbiri delavcev na mesta individualnih oziroma kolegijskih poslovodnih organov in na vodilna delovna mesta dosledno upoštevati celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moral-no-ctičnih kriterijev, v razpisnem postopku jki zagotovili udeležbo delegatov družbenopolitične skupnosti in mnenje družbenopolitičnih organizacij,
občinska skupščina in njeni organi ter IO/.I) in OZD bodo zagotovile pogoje za boljšo organizacijo in delovanje svojih kadrovskih služb ter iz.|X)polnile njihovo kadrovsko zasedbo,
temeljne organizacije združenega dela bodo skupaj z organi občinske skupščine zagotovile dosledno izpolnjevanje pravic in obveznosti, izhajajočih iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Sklad za štipendiranje bo vse že podeljene štipendije (77 štipendij) valoriziral v skladu s porastom življenjskih stroškov, v maju 1975 pa razpisal nove štipendije predvsem za tiste poklice oziroma smeri izobrazbe, za katere združeno delo nima neposrednega kadrovskega interesa, družbeni skupnosti pašo potrebni.
dogovorjeni del sredstev štipendijskega sklada občine bo v letu 1975 potrebno združevati kot solidarnostna sredstva tistim občinam, ki iz tega vira ne zberejo dovoli lastnih sredstev, da bi lahko pokrile svoje potrebe, vskladuz družbenim dogovorom pa bo potrebno del sredstev sklada nameniti tudi za izgradnjo študentskih domov v Ljubljani.
LJUDSKA OBRAMBA
Samoupravna socialistična skupnost, narodi in narodnosti Jugoslavije sprejemajo in v praksi oživljajo zamisel o vseljudski obrambi kot trajno in nedeljivo nalogo. Delovni ljudje in občani spoznavajo koncepcijo, sistem organiziranosti ljudske obrambe kot svoj življenjski in trajni interes. V tem vidijo uspešno varovanje obrambne neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti samoupravnega družbenega reda.
Zvezna in republiška ustavna opredeljenost ljudske obrambe, idejnopolitična izhodišča, sprejeta na VIL kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ v zvezi z nadaljnjo krepitvijo podružbljanja L.O so odgovorne in dolgoročne naloge. Koncept LO pomeni, da nima samo vojno- in materialno-tehnično obeležje, da se z drugimi organizmi, samoupravnimi socialističnimi silami utrjuje in uve-
ljavlja koncept vseljudske obrambe in družbena samozaščita kot eno najučinkovitejših oblik odpora proti morebitnim napadalcem.
Predvideni ukrepi, naloge in splošna aktivnost, ki so planirani za leto 1975, temeljijo predvsem na podlagi zakonov o LO in novih zveznih, republiških odredb z zakonsko močjo, ki na novo urejajo reševanje določenih nalog, načel in vloge splošnega ljudskega odpora, smernice sveta za LO SM Ljubljana, direktiv OŠ SRS ter RSLO o skupnih akcijah.
Na podlagi zakonskih in drugih določil ter dosežene stopnje obrambnih priprav v občini Moste-Polje je v prihodnje potrebno zagotoviti izvajanje naslednjih pomembnih nalog:
bogate izkušnje NOB in jasno opredeljene smernice predsedstva SFRJ za obrambo domovine nam nalagajo intenzivnejše reševanje nerešenih problemov iz področja ljudske obrambe in vodenje splošnega ljudskega odpora;
v procesu podružbljanja ljudske obrambe družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občinskih upravnih organov seje potrebno zavzemati za večjo koordinacijo in skladen razvoj vseh komponent LO, ki jih sprejemajo predstavniški in samoupravni organi. Bolj kot dtslej obravnavati tekoča aktualna vprašanja in rezultate priprav s področja ljudske obrambe;
občinska skupščina naj prek svojih upravnih organov zahteva od delovnih organizacij iz področja gospodarstva, da bodo materializirale svoje potrebe v zvezi z obrambnimi pripravami;
zagotoviti moramo odgovornejši odnos delovnih in drugih organizacij do pogodbenih obveznosti financiranja enot in službe ljudske obrambe;
zagotoviti, da sc pri izdaji lokacijskih dovoljenj obvezno zahteva soglasje UL.O SML glede zaklonišč. Ukrepati proti kršilcem odloka skupščine mesta Ljubljana o izgradnji zaklonišč;
krajevnim skupnostim moramo dali ustrezne pogoje za izvajanje priprav za ljudski odpor in civilno zaščito. Zagotoviti načrtno usposabljanje prebivalstva za vodenje LO. Pri tem se morajo angažirati družbenopolitični dejavniki;
krajevne skupnosti z odbori za L O morajo posvetiti vso pozornost civilni zaščiti, ki jo je treba organizirati v TOZD. krajevnih skupnostih, naseljih in vaseh, stanovanjskih hišah in blokih. Organizacijo in vodenje civilne zaščite moramo imeti na vseh področjih dela in življenja, ki se mora prilagoditi in uskladiti z navodili civilne zaščite SI;RJ. Prek stanovanjske samoupravne interesne skupnosti moramo zagotoviti aktiviranje hišnih svetov z nalogo organizacije C Z. in samozaščite v stanovanjskih hišah; civilno zaščito v odročnilt vaseh organizira KS.
posebno skrb za ljudski odpor je treba posvetiti mladi generaciji, /a uresničevanje tega smotra je nujno sodelovanje mladine v družbenoekonomskem, političnem in kulturnem življenju in v splošnem razvoju družbe. Prek družbenopolitičnih organizacij moramo doscž.i samozavest delovnih ljudi in občanov na področju družbene samozaščite. Z družbenim dogovarjanjem. v katerem morajo biti vključeni vsi samoupravni subjekti. moramo doseči zaščito ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi, pravic in svoboščin kot tudi drugih priznanih vrednot;
prek samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo moramo zagotoviti vse trste interesne dejavnosti, ki so važnejšega pomena za obrambne sposobnosti strelstvo, taborništvo, smučarstvo. karate in podobno;
kmetijska proizvodnja je pomembna naloga tekoče in razvojne poli tike. Vso. pozornost je treba posvet it i krajevnim skupnostim v hribovitem planinskem območju, ki zaostaja v družbenoekonomskem razvoju za drugimi območji. Potrebno je pospešiti razvoj planinskih območij za dosego maksimalnih rezultatov v živinoreji, predsvsem prek izboljšanja rasne sestave živine ter pogojev za gojenje;
potrebno je analizirati sedanje stanje priprav LO na vseh področjih. Popraviti vse slabosti, ki naj usmerjajo LO v aktivnejše delo.
1‘REDLOG PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-ROLJE ZA LETO 1975
Predlog družbenega dogovora o splošni porabi za leto 1975 določa, da se ljubljanske občine glede pravic in obveznosti štejejo kot celota. Sredstva za dejavnost skupščine mesta Ljubka se zagotavljajo s prispevki vseh petih ljubljanskih občin in 50 sestavni del proračunov teh občin. Merila za oblikovanje Prispevkov za mesto kot posebno družbenopolitično skupnost določijo ljubljanske občine sporazumno in niso predmet družnega dogovora o splošni porabi za leto 1975. Zato bo po-febno sprejeti ljubljanski družbeni dogovor o splošni porabi, ki 10 opredelil pravice in obveznosti občin in mesta. V letošnjem e*u- enako kot lani, bo skupščina mesta, zaradi enotnega obravnavanja Ljubljane v republiški bilanci splošne porabe občin, pripravila predlog za načrtovalno bilanco proračunov v Ljubljani, ki je osnova za izvedbo solidarnosti in zmanjševanje ra7j*k v splošni porabi občine.
Ljubljani bo na podlagi določil družbenega dogovora o splošni porabi v letu 1975 predvidoma dovoljeno povečanje Poračunov za 21 %. Osnova za izračun povečanja je dovoljena P()raba v preteklem letu, zmanjšana za prenose na samoupravno presno skupnost socialnega skrbstva, brez povečanj prora-J-Unov, ki so bili v Ljubljani izvedeni za leto 1974 zaradi ugodne 'rictjave davkov v januarju letošnjega leta. V dovoljeni gl obal za J10 1975 pa se ne vštevajo izdatki za ljudsko obrambo, po ^iriantnem predlogu družbenega dogovora pa tudi anuitete za ?gojo in izobraževanje, ki jih je dolžna v letošnjem letu še Ugotavljati občina.
1)()HOl)KI PRORAČUNA OBČINE
. Manca proračunskih sredstev Ljubljane za letošnje leto .-ja iz občinskih virov dohodkov, ki jih določata zakon o ‘■'anciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih Lupnostih ter zakon o določitvi virov, financiranja. Pripadnost avKa posmezni občini pomeni pravico, da samostojno odloča o vvdbi in stopnjah davkov ter izvajanju davčne politike na svo-n' območju, hkrati pa družbeni dogovor občie zavezuje, da ‘gsebojno usklajujejo obremenitve ter davčno politiko,
Vlr>, ki so bili v preteklem letu dohodki občinskega pro-j^Una, se v letu 1975 zmanjšajo za 50% davka od skupnega °hodka občanov, ki se zbira v republiškem proračunu za b jvdbo solidarnosti med občinami v Sloveniji. Zaradi skupne 1 ^ce obremenitev bruto osebnih dohodkov ni več predvideno pripisovanje občinskega davka iz osebnega dohodka iz delov-'■S‘1 U/merja. ki je bil za preteklo leto v Ljubljani uveden po kil)P>>ii 0,20 Posebni občinski davek od prometa proizvodov, p sedaj temeljni vir dohodkov občin, poleg davkov, ki so r Vlsn’ od dela davčnih služb, pa je v Ljubljani nesorazmerno ''Porejen glede na proračunske potrebe, pa še odvisen od 'prii vplivov in gibanj na področju prometa proizvodov. Zato S l videvamo v proračunu nižje dohodke za financiranje °šne porabe tako v mestu kot v občinah. ruzt>eni dogovoi o splošni porabi v letu 1975 zavezuje . v'Pišnice, da predpišejo kot vire dohodkov občinskih prora-110v naslednje vrste davkov:
riavek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, oh riavek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja r n'l' in drugih gospodarskih dejavnosti, ima l*avek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja 0 OKlttalnih storitev.
riavek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, riavek na dohodek od premoženja, riavek na dobitke od iger na srečo, ritev *10sellni "•"-'inski davek od prometa proizvodov in stori avek na promet nepremičnin,
"Pravne in komunalne takse, denarne kazni.
■ aša občina je imela že v preteklem letu uvedene vse nave-}c vrs'e davkov.
rep r' riavku od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti je k "lika opustila predpisovanje republiške stopnje davka iz prej JsEe dejavnosti; dosedanjo republiško stopnjo je dolžna
obč "Minska skupščina. To pa ne pomeni, da bo
"sko stopnjo tudi dohodek občinskega proračuna večji od
z novo
lanskega, ker je republika v preteklem letu ta del dohodka že odstopala občinam.
Velik izpad dohodkov za občinski proračun pa pomeni sprememba progresivnih davčnih stopenj, na podlagi katerih se predpisuje davek občanov, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti. V letu 1974 je znašal razpon v stopnjah obremenitve 30 do 55 'Z, po predlogu v letošnjem letu pa 25 do 50 %, kar je sicer za zavezance ugodnejše, za občinski proračun pa pomeni to znižanje dohodkov za približno 4,7 milijona din.
Pri davku od avtorskih pravic se enako kot pri davku od kmetijske dejavnosti povečujejo stopnje na račun ukinjenih republiških stopenj. V bilanci dohodkov proračuna pa to ne predstavlja povečanja, ker je že v preteklem letu republika te dohodke v celoti odstopila občinam.
Uskladitev obremenitev občanov v Sloveniji po določilih družbenega dogovora pomeni tudi znižanje davčnih stopenj davka na promet nepremičnin. Povečan obseg davčnih oprostitev po spremenjenem davku na promet nepremičnin, ki ga je sprejela skupščina SR Slovenije konec leta 1974, skupaj z znižanimi davčnimi stopnjami, predstavljajo izpad občinskih dohodkov približno za 1,5 milijona dinarjev.
Za uravnovešenje dovoljene porabe in predvidenih dohodkov so proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 potrebna dopolnilna sredstva v višini 5,430.000 din.
REALIZACIJA PRORAČUNSKIH DOHODKOV V LETU 1974 IN OCENA ZA LETO 1975
		v 000 din	
	Reali-		
	zacija	Ocena	
VRSTA DOHODKOV	1974	1975	Indeks
1. DAVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA			
iz delovnega razmerja	2.541		
iz kmetijske dejavnosti	748	748	100
iz sam ost oj. opravljanja			
obrtnih dejavnosti	13.218	8.392	63
iz samostoj. opravljanja			
negospodarskih dejavnosti	551	661	120
— iz avtorskih pravic	1.466	1.759	120
iz skupnega dohodka občanov	1.949	1.464	75
SKUPAJ VRSTA 1	20.473	13.024	64
2. PROMETNI DAVKI			
IN DAVEK OD PREMOŽENJA			
— od prometa blaga na drobno	5.983	7.180	120
od alkoholnih pijač	7.741	8.515	1 10
od plačil za storitve	1.316	1.579	120
— na promet z. nepremičninami	2.128	851	40
na dohodek od premoženja	472	708	150
na dohodek od stavb	894	1.565	175
na dobitke od iger na srečo	43	50	116
— na dediščine in darila	95	143	150
na motorna tovorna vozila	737	884	120
SKUPAJ VRSTA 2	19.409	21.475	1 1 1
3. TAKSE			
— upravne	557	617	110
komunalne turistične	4	s	125
SKUPAJ VRSTA 3	561	622	110
4. DRUGI DOHODKI			
razni drugi dohodki	169	203	120
SKUPAJ VRSTA 4	169	203	120
SKUPAJ	40.61 2	35.324	87
Dopolnilna sredstva	13	5.430	
SKUPAJ DOHODKI	40.625	40.754	100
Za zagotovitev dovoljene ravni splošne porabe v občinah, ki z lastnimi kalkulativnim dohodki ne bodo mogle zagotoviti zadostnih sredstev v letu 1975, bodo dana dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna. Hkrati s podpisom družbenega dogovora o splošni porabi bo republiški sekretariat za finance na
J
13
podlagi ustvarjenih dohodkov v preteklem letu izračunal kalku-lativne dohodke za leto 1975 za vse občine v Sloveniji. To bo osnova za izračun dopolnilnih republiških sredstev ter hkrati osnova, po kateri bodo občinam, ki imajo kalkulativne dohodke višje od dovoljene ravni porabe, sredstva odvedena za solidarnost. Družbeni dogovor o splošni porabi še ni podpisan, izračuni še niso izdelani, zato tudi ni izdelana skupna proračunska bilanca Ljubljane. Šele takrat bo znano, kakšne so možnosti za dopolnjevanje proračunskih dohodkov naše občine.
RAZPOREDITEV PRORAČUNSKIH DOHODKOV Višina proračunskih dohodkov, ki se razporejajo v letu 1975, izhaja iz dovoljene ravni porabe za preteklo leto in znaša za občino Ljubljana Moste-Polje 37.377.000 din. Na podlagi predvidevanj bo dovoljeno povečati proračunsko porabo v Ljubljani za 21 %, vendar tako, da se korigira osnova za prenose na novoustanovljeno skupnost socialnega skrbstva v občini.
v 000	din
Dovoljena poraba 1974	37.377	din
Prenosi na samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva	3.(>96	din
Korigirana dovoljena poraba	1974	33.681	din
Dovoljeno povečanje za 121	%	40.754	din
Pri prenosih izdatkov za financiranje socialnega skrbstva iz občinskih proračunov na novoustanovljene samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo, je še nerešeno vprašanje dodatnega financiranja izdatkov socialnega skrbstva iz proračunskih virov dohodkov. V okviru globalne bilance za skupno porabo v letu 1975 je določena za področje socialnega skrbstva maksimalna stopnja obremenitve bruto osebnih dohodkov v občinah 0,42 %. Po oceni ta stopnja ne bo zadostovala za financiranje dejavnosti socialnega skrbstva; zato bo potrebno v letu 1975 zagotoviti del sredstev za socialno skrbstvo še v proračunih občin, vendar še ni znano, koliko sredstev bo potrebno skupnosti socialnega skrbstva v naši občini v letu 1975 še dodati iz proračunskih virov dohodkov.
Stopnje porasta v globalni razporeditvi proračunskih izdatkov po glavnih namenih so odraz vsebinsko novega delovanja skupščine in njenih organov ter prioritetnega reda namembnosti porabe sredstev, ki ga določa družbeni dogovor za letošnje leto.
REALIZACIJA PRORAČUNSKIH IZDATKOV ZA LETO 1974 IN PREDLOG
ZA LETO 1975
		Realizacija
Štev. GLAVNI NAMEN		1974
01	Dejavnost organov	
	družbenopol. skup.	9.633
02	Dejavnost družbenopol.	
	organizacij in	
	društev	2.297
04	Negospodarske	
	investicije	9.625
07	Kulturno prosvet.	
	dejavnost	36
08	Socialno skrbstvo	-4.986
09	Zdravstveno varstvo	1.531
10	Komunalna dejav.	5.505
11	Dejavnost KS	2.626
12	Intervencije v	
	gospodarstvu	1.261
17	Tekoča rezerva in	
	obveznosti iz	
	preteklih let	525
18	Rezervni sklad	406
	Skupaj	38.431
Korektura porabe zaradi enkratnega povečanja prorač. na rč. ugodne izterjave davkov po posebnem družb, dogovoru
v 000 din
Prenos na SIS za soc.	Korig. real.	Predlog	
skrbstvo	1974	19 75	Indeks
	9.633	13.935	145
48	2.249	3.074	137
	9.625	9.200	96
3.648	36 1.338	1.61 5	121
	1.531	1.850	121
	5.505	5.700	104
r	2.626	3.714	141
-	1.261	700	56
-	525	525	100
—	406	441	109
3.696	34.735		
	1.054 33.681	40.754	121
Seveda ta razporeditev ne pomeni zadostitve zahtevkov in potreb posameznih uporabnikov, ki precej presegajo predvidene finančne možnosti. Izvršni svet predlaga predvsem zagotovitev sredstev za kritje sprejetih obveznosti in za osnovno financiranje predloženih programov, nalog in akcij. Posameznim nosilcem proračunskih sredstev (glavnim namenom) je skušal zagotoviti
tolikšna sredstva, da bodo obogatena s prizadevnostjo posameznih uporabnikov omogočila izvršitev zastavljenih nalog-Bolj kot vsa pretekla leta bodo morali priti do izraza napori za večjo storilnost, izpopolnjevanje delovnih metod'in organizacij6 dela ter varčevanje.
Po glavnih namenih je predlog naslednji:
v 000 din
Reali-		
zacija	Predlog	
1974	1975	Indeks
6.569	9.030	137
971	1.175	121
262	322	123
19	19	100
192	363	189
26	32	123
817	1.810	222
8	15	188
88	150	170
133	173	130
48	64	133
68	70	103
55	60	109
28	40	143
11	12	109
119	30	25
14	20	142
4	—	—
15	100	667
-	150	-
186	100	54
	200	
9.633	13.935	145
Glavni namen 01 — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
Redna dejavnost uprave Zavod za socialno delo Postaja milice Moste Svet občin ljubljanske regije Sklad skupne porabe uprave in organov skupščine Sklad skupne porabe zavoda za socialno delo
Nadomestilo OD za funkcionarje ter j^gres za prehrano Potni stroški
Delovanje skupščine in njenih org.
Oglasi, objave in tisk
Reprezentanca
Občinski praznik
Denarni in plačilni promet
Medobčinske zveze
yzgoja in varnost v prometu
Volitve
Komisija za teh. pregled gradbenih objektov Ocenitev zasebnih hiš Članarine, študije, cenitve idr. Avtomatska obdelava podatkov Pri SML
!Z(latki za ustanavljanje SIS ■o začetni stroški poslovanja Občinsko sodišče združenega del c ln občinsko družbeno Pravobranilstvo Skupaj 01
Upravni organi opravljajo svojo dejavnost na osnovi pristoj-n°sti, ki jih nalagajo zvezni, republiški in občinski predpisi ter JUloge skupščine, njenih organov in drugih skupnih nalog, polnih za normalno delovanje uprave in skupščine. Predvidena skupna sredstva so namenjena za kritje stroškov delovanja °bčinske skupščine in njenih politično izvršilnih organov ter uPravnih organov. Postavka redna dejavnost uprave zajema Srcdstva za osebne dohodke v bruto znesku 7,356.000 din in TTIaterialne stroške v višini 1,674.000 din. V skupnem znesku so Predvidena tudi sredstva za nova (15) delovna mesta in pripravnike (6) v višini 1,582.000 din.
Zahtevek sredstev za OD temelji na vrednosti delovnih mest, kl j® ugotovljena po samoupravnem sporazumu za upravne or-8ane, veljavnem od 1. julija 1973 dalje in po katerem se delovna [Pesta razvrščajo v značilne skupine, katerih točkovna vrednost ^ °b upoštevanju strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj delavca določena že v sporazumu. Dejavnost državnih organov Občine je ovrednotena na osnovi enotnih izhodišč za področje kupne in splošne porabe, in sicer:
~~ v letu 1975 predvidena zasedba delovnih mest v okviru udobrene sistemizacije, osebni dohodki po veljavnem samo-Pravnem sporazumu z vrednostjo točke 13,42 din, ki izhaja iz ružbenega dogovora o 26,1-odstotnem povečanju osebnih domkov v letu 1975, s tem, daje v tej stopnji zajeta tudi Valonija osebnih dohodkov za zadnje četrtletje preteklega leta, Prispevki na osebne dohodke po stopnji 57 % na neto izplačila,. ,Ur je enako kot lani; povečanje materialnih izdatkov za 23 7< ®e^e na lanskoletno porabo ter drugi izdatki, kijih predvideva a *etošnje leto sindikalna lista.
v ^ planirana sredstva pa niso zajete strukturne spremembe u vdnosti delovnih mest, ki jih vsebuje predlog novega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti, upravnih Banov ter samoupravnih skupnosti. Omenjeni sporazum poleg talih vsebinsko novih sprememb predvideva tudi nagrajevanje
posebnih delovnih rezultatov delavcev upravnih organov, kar v sedanjih sredstvih ni zajeto.
Povečanje vrednosti delovnih mest nad vrednostjo, določeno s samoupravnim sporazumom, je po 19. členu tega sporazuma dovoljeno do 20 % za delovna mesta, kjer se zahteva visoka, in do 10% na delovna mesta, kjer se zahteva višja izobrazba. Navedeno pove.čanje osebnih dohodkov pa ne sme presegati 8 % skupnih sredstev, zagotovljenih za osebne dohodke vseh delavcev v upravnem organu z visoko in višjo izobrazbo. Ta sredstva znašajo 157.500 din. Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov se ta sredstva lahko uporabijo za povečanje osebnih dohodkov vodij notranjih organizacijskih enot, svetovalcev za posamezna področja, analitikov in strokovnih referentov z visoko in višjo izobrazbo ter v davčni službi odmemih referentov in inšpektorjev. Takšnih mest je v upravnem organu 24.
Materialni izdatki upravnih organov vsebujejo najnujnejše izdatke za poslovanje, kot so potrošni material, drobni inventar, uradna in strokovna literatura, stroški ogrevanja, razsvetljava in tako dalje. V materialne izdatke se vključujejo tudi sredstva za prevozne stroške in regres za prehrano, kot predvideva veljavna sindikalna lista. Skupaj znašajo materialni izdatki 1,674.000 din.
Z visokim indeksom porasta so planirana sredstva za sklad skupne porabe. Razlog ni le v tem, da se po sindikalni listi povečujejo regres za letni dopust ter sredstva za izobraževanje, solidarnostne pomoči, jubileja in drugo, ki se z isto stpnjo od izplačanih bruto osebnih dohodkov kot lani zvišujejo zaradi skupne planirane mase osebnih dohodkov, temveč tudi v tem, da so pravice delavcev, ki izhajajo iz sindikalne liste, planirane poleg uprave tudi za druge organe skupščine, za predsedstvo in izvršni svet. Tako so pri potrebnih sredstvih za sklad skupne porabe uprave in organov skupščine planirani izdatki za regres za letni dopust v višini 1.100 din neto, 1,5 % od bruto osebnih dohodkov v letu 1975 za izobraževanje, kjer je predvideno tudi 0,5-odstotno združevanje sredstev za štipendiranje učencev in študentov po družbenem dogovoru, ter 0,3 % od neto osebnih dohodkov za delovne jubileje, solidarnostne pomoči in drugo.
Sredstva za nadomestilo osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine in njenih organov temeljijo na družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim funkcionarjem ter na odloku občinske skupščine, upoštevajoč sedanjo zasedbo predsedstva občinske skupščine ter njenega izvršilnega organa, ki je določena z ustavo in občinskim statutom. Sredstva predstavljajo precejšnje povečanje proti letu 1974. Povečanje izhaja iz dopolnitve družbenega dogovora, s katerim so bili v lanskem letu valorizirani osebni dohodki. Masa sredstev je v letošnjem letu večja tudi zato, ker je izračunana za celo leto, medtem ko je bila v lanskem letu samo za 8 mesecev. V teh sredstvih so zajeta tudi sredstva za enega manjkajočega člana izvršnega sveta.
Sredstva, predvidena za delovanje skupščine in njenih organov, so namenjena kritju stroškov delovanja skupščine in vseh njenih teles, ki je v delegatskem sistemu veliko bolj razvejano in heterogeno. Med te stroške zlasti štejejo stroški priprave gradiva za seje zborov skupščine in drugih skupščinskih organov, ki je znatno obsežnejše, predvsem pa številnejše, saj je na primer od prejšnjih največ 200 izvodov potrebnih sedaj najmanj 500 izvodov gradiva.
V postavki oglasi, objave in tisk so zajeti stroški objave odlokov in drugih splošnih aktov, kijih sprejema skupščina in katerih veljavnost je pogojena z javno objavo, stroški oglasov in uradnih obvestil, naročnine časopisov in revij za potrebe skupščine, delegacij in konferenc delegacij ter stroški tiska posebnih gradiv in publikacij, s katerimi se zagotavlja javnost dela skupščine in njenih organov.
Z delno povečanimi sredstvi na postavki medobčinske zveze bodo kriti stroški sodelovanja naše občine s pobrateno občino Bilečo in občino Zvezdara — Beograd. Stiki med našo in navedenima občinama bodo letos glede izmenjave izkušenj intenzivnejši in primerno 30-letnici osvoboditve nekoliko obsežnejši.
Največji indeks povečanja glede na lanskoletno porabo izkazuje postavka članarine, študije in drugo. V tej postavki je planirano financiranje izdatkov občine v zvezi z izdelavo različnih študij, metodološkega vodenja, obrazcev za krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge udeležence ob-
sežne naloge, izdelave srednjeročnega načrta občine, kjer je osrednji nosilec in koordinator teh nalog občinska skupščina.
V predlogu proračuna so predvidena tudi sredstva v višini
150.000	din, ld jih občina prispeva k organizaciji in uvedbi sistema avtomatske obdelave podatkov v Ljubljani. Ta projekt že od leta 1970 pripravlja in izvaja posebna služba za AOP pri mestni skupščini, pri financiranju pa sodelujejo vse ljubljanske občine.
Sodišče združenega dela v Ljubljani, ustanovljeno z zakonom o sodiščih združenega dela za 16 občin ljubljanske in zasavske regije, mora po zakonu pričeti z delom 1. februarja tega leta. Sodišče financira vseh 16 občin, o čemer so sklenile poseben družbeni dogovor. Po tem dogovoru nosi naša občina 9,18-od-stotni delež potrebnih,sredstev za osebne in materialne izdatke ter investicijske stroške. V planiranem znesku 200.000 din je poleg sredstev za delo sodišča zajet tudi del sredstev za delovanje občinskega družbenega pravobranilstva, ki bo moralo biti v občini ustanovljeno v naslednjih mesecih.
v 000 din
Reali-
zacija
Predlog
Glavni namen 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
Občinska konferenca SZDL Zveza združenj borcev NOV — občinski odbor
Zveza rezervnih vojaških starešin — občinski odbor Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor Rdečega križa Občinska zveza prijateljev mladine Občinska gasilska zveza Občinsko glasilo Naša skupnost Občinska počitniška zveza Dom občinskih družb, organizacij Proslave, tekmovanja in domicilne eno.te Mestni svet zveze org. za teh. kulturo
Skupnost slovenskih občin Lj.
Osnovna org. gluh ih Ljubljana Osnovna org. slepili Ljubljana Medobčinska konf. za rehabilitacijo inv. oseb ljubljanskega območja Odbor za pohod po poteh partizanske Ljubljane Sklad za napredek turizma Lj.
Občinsko društvo invalidov Mestna zveza prostovoljcev za sev. mejo Skupaj
Prenosi na sam. interes, skupnost Korigirana realizacija
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev se povečuje za 37%, zahtevki organizacij pa so višji. Izvršni svet je v predlogu izdatkov vsem družbenopolitičnim organizacijam povečal porabo za enak odstotek. Po predloženih programih bodo v letošnjem letu poleg rednih stroškov za osebne dohodke in materialne izdatke izvedene v posameznih družbenopolitičnih organizacijah, in društvih pomembne akcije in naloge. Občinska konferenca socialistične zveze postaja koordinator in mesto dogovarjanja vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, zlasti pa usmerjevalec delovanja krajevnih skupnosti. Zato je med drugimi pomembnimi nalogami, ki jih predvideva v svojem programu občinska konferenca SZDL, tudi izobraževanje delegatov krajevnih in občinskih konferenc SZDL.
Občinski odbor zveze združenj borcev NOV predvideva v letošnjem letu stroške za organizacijo proslav, izdatke za sekcijo za internirance, dotacije krajevnim organizacijam ZZB, stroške za komisijo za zgodovino in tradicijo NOB ter financiranje raznih izdatkov domicila II. grupe odredov. Komisija vojnih vojaških invalidov organizira tekmovanja invalidov, ki jih sofinancirajo tudi organizacije združenega dela.
'4	1975	Indeks
585	731	125
207	258	125
194	242	125
221	276	125
96	120	125
136	170	125
170	209	123
362	700	193
17	21	121
20	25	125
119	150	126
52	65	125
53	61	115
21		
21	-	-
6	-	-
15	19	127
	4	150
	20	-
	3	
2.297
48
2.249
3.074
Zveza rezervnih vojaških starešin bo organizirala predavanje o družbeni samozaščiti, aktualnih dogodkih doma in v svetu ter druge pomembne naloge v okviru svojega programa dela.
Občinska konferenca zveze mladine Slovenije predvideva izdatke za idejnopolitično usposabljanje mladine, za medobčinska sodelovanja, posvete, seminarje, sprejemanje pionirjev v ZSMS, mladinske delovne akcije in druge naloge, ki spadajo v delovno področje organizacije.
Občinski odbor Rdečega križa opravlja dejavnost, ki bo po svoji vsebini spadala na področje socialnega skrbstva, vendar se zaradi nerešenega vprašanja financiranja zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu.
Občinska zveza prijateljev mladine programira za letošnje leto tekmovanja v šolali na občinski ravni, tekmovanje za Mo-škričevo značko, bralno značko, izdatke za kurirčkovo pošto, občinsko konferenco pionirjev, organizira izobraževalne sestanke za starše ter izvaja vrsto nalog v zvezi z vzgojo naših pionirjev.
Do ustanovitve požarne skupnosti bodo občinski proračuni financirali po enakem principu kot lani občinske gasilske zveze, delno pa jih sofinancira tudi mestni gasilski sklad iz dohodkov od premij za požarno zavarovanje.
Največji porast sredstev v primerjavi s preteklim letom je namenjen financiranju Naše skupnosti, ki postaja kot občinsko glasilo tudi nosilec informiranja občanov, objavlja gradivo za delo delegacij občinskih skupščin in samoupravnih interesnih skupnosti. Sredstva so planirana za izdajo 14 številk glasila na šestnajstih straneh.
Postavka za proslave, tekmovanja in domicilne enote se povečuje za 26 % in čeprav bodo ob jubilejnemu 30. letu osvoboditve, ko bodo organizirane proslave po vsej Ljubljani, potrebe verjetno večje, ni bilo mogoče v tem trenutku iz proračuna zagotoviti večjih sredstev.
Mestnemu svetu zv/e organizacij za tehnično kulturo tudi v letošnjem letu zagotavljajo sredstva za delovanje proračuni, čeprav je bilo v komisijah podpisnikov splošne in skupne porabe mnogo razmišljanj o tem, če ne bi po vsebini dela spadala dejavnost v izobraževalno ali telesnokultumo skupnost.
Občinsko društvo invalidov in mestna zveza prostovoljcev za severno mejo sta v preteklem letu prejela dotacije iz tekoče proračunske rezerve; kot proračunski postavki se pojavljata v letošnjem predlogu proračuna le v skromni višini.
Glavni namen 04 negospodarske investicije	Reali- zacija 1974	, v Predlog 1975	000 din Indeks
Investicijski izdatki za šole in VVZ	2.135	1.641	77
Invest. vzdržev. družbenih prostorov	350	—	—
Invest. vzdržev. objektov TTKS Invest. vzdržev. počitniškega doma	300		
ZZB v Pacugu	30	—	—
Invest. vzdržev. doma v Zambratiji Sklad za financiranje razvoja družb.		100	
standarda	600	200	33
Oprema za postajo milice Moste Oprema za zobotehnično ambulanto	134	134	100
Moste in Dolsko Spomenik kmečkim uporom v Ljub-	100	—	—
Ijani	150	—	-
Spomenik revoluciji Gradnja podaljška Kajuhove ceste od		655	
Povšetove do Litijske ceste	800	-	—
Nakupi stanovanj	s 2.279	1.100	48/
Odplačilo anuitet	2.000	5.100	255
Soudeležba pri gradnji VVZ in šol Reševanje prostorskih problemov	847	—	
upravnih organov	250	250	100
Invest. vzdržev. doma na Jančah Skupaj 04 Prenosi na dejav. krajevnih skup.	9.975 350	20	
Korigirana osnova	9.625 '	9.200	96
Gospodarske investicije se v primerjavi s preteklim letom zmanjšujejo. Izvršni svet je od investicijskih izdatkov moral v “loti zagotoviti sredstva za obveznosti, ki izvirajo iz anuitet in Predstavljajo več kot polovico izdatkov za negospodarske investicije proračuna v naši občini.
Po odloku o uvedbi samoprispevka in ustanovitvi sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov morajo proračuni v Ljubljani financirati zunanjo ureditev vseh objektov, ki se gradijo na območju občine v letošnjem letu. Sredstva, ki so potrebna v letu 1975, predstavljajo tretjino celotnega proračuna uaše občine. Po načrtu gradnje šol in vzgojnovarstvenih zavodov bodo letos v gradnji na območju naše občine osnovna šola Sostro, osnovna šola Novo Polje, osnovna šola Štepanjsko na-selje ter vzgojnovarstveni zavod Selo. Razumljivo je, da tako velikih stroškov občinski proračun pri omenjenem globalu ne jflore zagotoviti. V preteklem letu je bila dogovorjena v Ljubljani stopnja iz bruto osebnega dohodka za financiranje podražitev pri gradnji šol in vzgojnovarstvenih zavodov; zaradi težke situacije proračunov bo potrebno tudi v letu 1975 poiskati dodatne vire za financiranje teh obveznosti.
Za adaptacijo počitniškega doma v Zambratiji so potrebna večja finančna sredstva, ki jih proračun v celoti ne more zagotoviti. Da pa bi omogočili nezmanjšan obseg letovanj otrok v •etu 1975, namenjamo za nadomestitev najnujnejše opreme sredstva v višini 100.000 din, čeprav bi bila za odpravo vseh ugotovljenih” pomanjkljivosti potrebna znatno večja finančna Sredstva.
Za financiranje sklada za družbeni standard so v letošnjem Predlogu proračunskih izdatkov planirana sredstva za tretjino manjša kot lani, čeprav imajo objekti družbenega standarda, ki ^ gradijo s sredstvi sklada, znaten pomen tako za občino kot lydi za delovne organizacije, ki prispevajo največji del sredstev, v letu 1975 bo skupščina sklada pripravila program gradenj Objektov družbenega standarda v občini in nadaljevala z združevanjem sredstev organizacij združenega dela kot v preteklih etm. Sredstva iz letošnjega proračuna sole majhen prispevek k realizaciji zastavljenih nalog.
Izdatki za opremo postaje milice Moste ustrezajo zahtevku za Ugotovitev letošnjih sredstev. S planiranimi izdatki bodo kupili intervencijsko vozilo za postajo milice Moste, 5 železnih omar ■n opremo za sektorsko sobo.
Vse občine v Ljubljani so skupaj z republiško skupščino Podpisale družbeni dogovor o financiranju postavitve sporne-‘ka revolucije na ploščadi na Trgu revolucije. Vsaka občina je °jžna prispevati po 654.600 din, izvršni svet socialistične replike Slovenije 2,160.000 din, razliko do predračunske rednosti spomenika v znesku 8,745.000 din pa prispevajo or-Sanizacije združenega dela.
Sredstva za nakup stanovanj so bila v preteklem letu soraz-merno visoka, uporabljena pa so bila za naslednje namene;
^staja milice Moste	403.520	din
^črnska konferenca SZDL	170.000	din
avčna uprava občine	396.480	din
adomestna stanovanja	1,308.590	din
bkuPaj	2,278.590	din
Letošnja planirana sredstva v višini 1,100.000 din so	na-
enjena za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev upravnih rganov občinske skupščine.
^ Stanovanjska problematika delavcev, zaposlenih v upravnih im*^ih’ Je izredno pereča. Komisija pri svetu delovne skupnosti a trenutno v obravnavi 13 prošenj, od tega 12 za dodelitev uJemnih družinskih stanovanj. Od teh prosilcev, vsi s 3 ali 'člansko družino, sta dva brez stanovanja, 4 stanujejo z dru-110 pri starših, 2 imata popolnoma neprimerno stanovanje, 4 ^rosilci pa imajo premajhna stanovanja. Za rešitev teh pro-Sohm°V k* k^° potrebno pridobiti 2 trisobni stanovanji, 4 dvo-. bna in 2 enosobni, ostale prosilce pa bi zadovoljivo rešili z Pfaznjenimi stanovanjskimi enotami, sk h tem Pa ostaja odprto vprašanje tako imenovanih kadrov-stanovanj, saj določenih strokovnih kadrov ni mogoče pri-se l 23 delo v upravi brez ponudbe ustreznega stanovanja, kar kaže tudi v številu nezasedenih delovnih mest, ki jih je v naši Up^vi kar četrtina.
Glede na prikazano stanje je občinska skupščina v letu 1974 Jela bančni kredit iz združenih sredstev v višini 703.000 din
za reševanje stanovanjskih vprašanj uprave in milice. Pogoj ob odobritvi kredita Ljubljanske banke pa je bila pridobitev 7 stanovanjskih enot; razliko mora zagotoviti skupščina iz lastnih sredstev, sicer odobreni bančni kredit zapade. S sredstvi, ki so bila zagotovljena v-proračunu preteklega leta, sta bili kupljeni 2 stanovanji za postajo milice in za davčno upravo, za 5 dvosobnih stanovanj pa je potrebno poleg kreditnih sredstev zagotoviti še 1,100.000 din proračunskih sredstev.
Sredstva za reševanje prostorskih problemov upravnih organov so v enaki višini kot lani namenjena ureditvi telefonske centrale v prostorih občinske skupščine.
Za planinski dom II. grupe odredov na Jančah so v predlog proračuna vnesena sredstva v višini 20.000 din za obnovitev dotrajane opreme.
v 000 din
	Reali- zacija 1974	Predlog 1975	Inde
Glavni namen 07 — Kultumo-prosvetna dejavnost Štipendije	27		
Odkup umetniških del	9	-	-
Skupaj 07	36	-	-
Glavni namen 08 -socialno skrbstvo Oskrbnine za odrasle v domovih	1.426		
Oskrbnine za otroke in mladoletne v domovih	943		
Rejnine	313	—	—
Šolske malice	170	—	—
Pomoč pri šolanju in varstvu otrok	121	—	—
Stalne in začasne družb. den. pomoči	463	—	—
Enkratne družbene den. pomoči	102	—	-
Kadrovske družbene den. pomoči	110	—	-
Družbene denarne pomoči borcem NOB	569	688	121
Družbene denarne pomoči kmetom -borcem	26	16 31 " • i rir/' 90	119
Pomoč pri šolanju otrok borcev NOB	75		120
Enkratne družb. den. pomoči ZB NOB	73	88	121
Letovanje udeležencev NOB	174	210	121
Pomoč borcem za severno mejo in dobrovoljcem	17	20	118
Preživninsko varstvo kmetov	103	125	121
Pomoč klubom zdravljenih alkoholikov	33	40	121
Pogrebni stroški nepremožnih	13	15	115
Letovanje otrok	255	308	121
S k u p.a j 0 8 Prenosi na samouprav, inter. skup. Korigirana sredstva	4.986 3.648 1.338	1.615	121
Glavni namen proračunskih izdatkov 07 - kultumo-pro-s vet na dejavnost se v celoti ukinja, ker po vsebini spada v področje skupne porabe. Že v preteklem letu so bila v ta namen zagotovljena sredstva samo simbolična.
Med proračunskimi izdatki za socialno skrbstvo je na podlagi sedaj znanih podatkov izvršen prenos največjega dela postavk na samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva, ki bo za to dejavnost zbirala sredstva s prispevno stopnjo od bruto osebnih dohodkov. V proračunu pa še nadalje ostajajo izdatki za varstvo borcev, preživninsko varstvo kmetov, pogrebni stroški nepremožnih ter letovanja otrok.
Za enako stopnjo porasta, kot se povečuje občinski proračun, se povečuje tudi postavka za počitniško letovanje otrok, čeprav je zahtevek občinske zveze prijateljev mladine za to dejavnost skoraj 3-krat večji. Podražitve so nastale zaradi zvišanih cen prehrane, za kar so bila delno dodana sredstva že ob rebalansu preteklega leta in so zajeta v realizaciji lanskoletne postavke, ki služi kot osnova za povišanje, ter zaradi nenehnih popravil kuhinjske in druge opreme, za kar so med negospodar-
z	—------------------
skimi investicijami delno tudi zagotovljena dodatna sredstva. Po mnenju občinske zveze prijateljev mladine bi bilo potrebno počitniška letovanja otrok vključiti v samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva v občini, zaradi znanega pomanjkanja sredstev na tem področju pa bodo v letu 1975 to dejavnost v okviru možnosti še financirali občinski proračuni.
Varstvo borcev NOV v letu 1975 se bo povečalo v pomoči pri zdravljenju. Že v letu 1974 je bilo v ta namen potrošenih 174.240 din ali enkratno povečanje planiranih sredstev, poleg pomoči, ki je bila dana od republike in skupnosti zdravstvenega zavarovanja 49 udeležencem NOB za topliško-klimatsko zdravljenje po 14 ali 21 dni.
Priznavalnine in denarne pomoči se številčno ne bodo spremenile, le višina je prilagojena sedanjim stroškom. V prejšnjem letuje bilo mesečno dodeljenih 176 priznavalnin in denarnih pomoči in 167 enkratnih denarnih pomoči. Zdravstveno zavarovanih je še 5 upravičencev.
Zaradi enotnega reševanja varstva borcev NOV je v teku uskladitev odlokov in pravilnikov o oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918-19 in slovenske dobrovoljce iz vojn 1912-18 za vso Slovenijo.
Stanovanjska problematika borcev se rešuje iz posebnih sredstev v okviru solidarnostnega sklada in obstoječega stanovanjskega fonda. Odlok o preživninskem varstvu kmetov iz leta 1964 določa, da kmetom, ki z odplačano pogodbo prenesejo v družbeno lastnino vsa zemljišča, ki so pomenila osnovo njihovega dohodka za preživljanje in niso zahtevali celotnega odplačila zanje, občinska skupščina zagotavlja preživninsko varstvo. Pridobitev pravice do preživninskega varstva pa je vezana na starost občana in druge pogoje, kijih določa odlok.
Višina preživnine se določi v mesečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo kmet prenese v družbeno lastnino, ter glede na starost in zdravstveno stanje kmeta in oseb, za katere mu pripada pravica do preživninskega varstva. Preživninsko varstvo prejema 18 občanov.
v 000 din
Glavni namen 09 zdravstveno varstvo Zdravljenje nepremožnih nezavaro-	Reali- zacija 1974	Predlog 1975	Indeks
vanih občanov	706	839	119
Zdravstvena preventiva Financiranje zdravstvenega in pokoj.	178	215	121
zavarovanja kmetov	604	731	121
Klimatsko zdravljenje otrok	30	36	120
Komisija za odprave plodu	3	4	133
Mrliško ogledna služba	10	25	250
Skupaj 09	1.531	1.850	121
Razvoj in usklajevanje potrošnje na področju zdravstvenega varstva je prevzela temeljna samoupravna interesna skupnost v občini. Seveda pa je del varstva dolžna zagotoviti še občina iz svojih sredstev, kajti skrb za občane brez premoženja je njena zakonita obveznost, zagotavljanje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v višinskih predelih občine pa zelo uspešna oblika družbene pomoči občanom, katerih socialni položaj je zelo težak.
Se naprej naj bi zagotovili sredstva za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v krajevni skupnosti Besnica, Lipoglav, Klopce in Dolsko (del), zavarovanci pa bodo del odmerjenega prispevka namenili za reševanje svojih komunalnih in drugih skupnih potreb. S to obliko se je položaj kmetov, ki živijo v hribovitih predelih v zadnjih treh letih znatno izboljšal. Posebej se je izkazala kot zelo uspešna oblika družbene skrbi tako imenovana nega bolnika na domu, s katero občina zagotavlja pomoč obolelim in onemoglim občanom.

	Reali- zacija	v 000 din Predlog
	1974	1975 Indeks
Glavni namen 10 — komunalna dejavnost Vzdrževanje občinskih cest	3.360	3.506	104
Javna razsvetljava na zunaj -mestnem območju	39	41	105
Urbanistično načrtovanje	315	70	22
Geodetska dela	378	440	116
Vzdrževanje zelenic	400	576	144
Krajevni vodovdi	345	300	87
Vodno gospodarstvo /ureditev Bizo-viškega potoka)	306	320	105
Elektrifikacija vasi + telefon	350	420	120
Vodna skupnost Ljubljana-Sava	7	7	100
Stroški rušitev	5	20	400
Študije in raziskave		
Skupaj 10	5.505	5.700	104
CESTE Lokalne ceste		1,210.000
Nekategorizirane ceste — mestne ulice		1,308.000
Zimska služba na lokalnih cestah (del) in pločnikih (del) - fiksni stroški		202.000
stroški pluženja		130.000
Zimska služba na nckategoriziranih cestah krajevne ceste (KS Šmartno del, Zadvor del, Lipoglav, Besnica, Dolsko, Klopce)		100.000
Vzdrževanje in zavarovanje cestnih prehodov prek železnice na progi Ljubljana Karl ovac		344.000
Sanacija divjih odlagališč		30.000
Čiščenje mostov		70.000
Postavitev cestnoprometne signalizacije		43.801
Prispevek za obnovo Bosenske Krajine		68.680
Skupaj		3,506.481
ZELENICE Vzdrževanje kategoriziranih zelenic in novih zelenic		434.431
Vzdrževanje krajinskega parka Zajčja dobrava		50.000
Vzdrževanje zelenic v stanov, soseskah (KS Kodeljevo, Moste, Zelena jama, Nove Jarše)		80.000
Prispevek za Bosensko Krajino		11.288
Skupaj		575.719
JAVNA RAZSVETLJAVA Plačilo tokovine in vzdrževanje javne razsvetljave v zunajmestnih KS		40.000
Prispevek za Bosensko Krajino		800
Skupaj		40.800
Vzdrževanje komunalnih naprav Skupaj		4,123.000
ELEKTRIFIKACIJA VASI IN TELEFONSKO OMKt-v it-		
Elektrifikacija naselja Mali Lipoglav (sof. KS Lipoglav)		50.000
Jamborska TP postaja za šolo Sostro		250.000
Elektrifikacija vasi Senožeti (vračilo KS Dolsko)		70.000
Telefonska govorilnica v KS Hrušica - Fužine		25.000
Telefonska govorilnica v KS Dolsko		25.000
Skupaj		420.000
K
Komunalno urejanje bodoče industrijske cone na letališču kjer je v bližini Julona Saturnus že zaoral v ledino
KRAJEVNI VODOVODI Obnova vodovoda v KS Klopce (Klopce, Vrh, Zagorica) — sofinancira KS Klopce Izgradnja vodovoda Javor (črpališče + elektrika) - sofinancira KS Besnica Projektna dokumentacija za vodovode Skupaj
vodno gospodarstvo
Regulacija Bizoviškega potoka (sofinancirata KS Bizovik in SVS) Vzdrževalna dela na potoku Mejaš (sof. k^jevna skup. Štepanjsko naselje) Skupaj
GEODETSKA dela
^°va izmera in prcnumeracija Bizovik Oobrunje (obveznost po pogodbi) Rambulacija — geodetski predlog za kataster kom. naprav (obveznost po pogodbi)
Financiranja delilnih načrtov za potrebe kom. in premož. pravne službe (izmera fgrajenih cest in nove izmere) Kartografski material (karte, geodetske podlage)
Izmera ceste Kamnica — Križevska vas (sofinancira KS Klopce)
S k u
80.000
200.000
20.000
300.000
300.000
20.000
320.000
140.000
200.000
50.000 5.000
45.000 440.000
. Za vzdrževanje komunalnih naprav, to je občinskih cest, Javne razsvetljave in zelenic, je za leto 1975 planirano skupno
4.123.000	din, in sicer: 3,506.481 din za vzdrževanje cest, 575.719 din za vzdrževanje zelenic in 40.800 din za vzdrževanje javne razsvetljave na zunajmestnem območju občine.
Skupna sredstva za vzdrževanje se v primerjavi z realizacijo v letu 1974 povečujejo z indeksom 109, in sicer: vzdrževanje cest z indeksom 104, vzdrževanje zelenic z indeksom 143 in vzdrževanje javne- razsvetljave z indeksom 105. Glede na to, da so proračunska sredstva manjša, so v predlogu programa zajeta le najnujnejša dela pri vzdrževanju komunalnih naprav. Planirano redno vzdrževanje lokalnih občinskih cest in mestnih ulic po predračunu izvajalcev cestnovzdrževalne službe, zimske službe, čiščenje mostov in ok. 40 % stroškov za vzdrževanje in zavarovanje cestnih prehodov prek železnice, 60 % teh stroškov pa je zagotovljenih v cestnem skladu.
Sredstva za redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih zelenic in drugih javnih zelenic so v primerjavi z letom 1974 večja za 43 %. Sredstva za redno vzdrževanje zelnic že v preteklih letih niso zadoščala, povečal pa se je tudi obseg vzdrževanja (nove zelenice). V perspektivi bo potrebno zagotoviti za vzdrževanje zelenic več sredstev, ker bi se le na ta način izognili pogostim kritikam ter prispevali k lepšemu izgledu in urejenosti javnih površin. Investicijska in investicijsko vzdrževalna dela, ki se financirajo iz proračuna občine, se v primerjavi z letom 1974 nekoliko zmanjšujejo.
Za elektrifikacijo vasi je planirano 420.000 din, za vodovode
300.000	din in vodno gospodarstvo 320.000 din. Po predlogih krajevnih skupnosti in službe občine bi za navedene dejavnosti potrebovali ok. 2,700.000 din. Glede na proračunske dohodke predlog programa zajema le del teh predlogov.
V	programu smo dali prioriteto že začetim investicijam. Znesek 50.000 din planiramo za postavitev telefonskih govorilnic v Dolskem in Hrušici.
V	postavki geodetska dela je zajeto financiranje nadaljevanja izmere Bizovika in Dobrunj ter izdelava katastra komunalnih
naprav po pogodbah z geodetsko upravo skupščine mesta Ljubljana. Del sredstev je namenjen za financiranje izdelave delilnih načrtov za obstoječe ceste, potrebe premoženjsko-pravne službe ter za izmero krajevne ceste Kamnica — Križevska vas. Skupna sredstva za geodetska dela znašajo 440.000 din.
v 000 din
Realizacija Predlog 1974	1975 Indeks
Glavni namen 11 - dejavnost krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti Vrnitev plačanega samoprispevka na zunajmestnih krajev, skup.
Skupaj
Prenos iz postavke negospodarskih investicij Korigirana realizacija
PREDLOG
RAZDELITVE SREDSTEV KRAJEVNIM SKUPNOSTIM V LETU 1975
2.110	3.548
166 166 2.276
350
2.626	3.714
168
100
A. DOTACIJA KRAJEVNIM		Reali- zacija	Predlog	J2 « 'O
	SKUPNOSTIM	1974	1975	c
1.	Po številu volivcev	421.200	484.400	115
2.	Za funkcionalne in materialne izdatke KS	270.000	337.500	125
3.	Za osebne dohodke	—	737.000	—
4.	Za družbene prostore	77.720	95.500	128
5.	Za kulturo in telesno kulturo	58.000	66.700	115
6.	Za otroška igrišča	38.280	44.000	115
7.	Manj razvitim območjem	69.600	80.100	115
8.	Participacija na zbrani samoprispevek	200.000	240.000	120
9.	Rezerva za krajevne skupnosti	343.568	300.300	87
	Skupaj	1,478.368	2,385.500	161
A. DOTACIJA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
i	Po št.	Za funk. in	Oseb. d oh.	Manj razv.	Za družb.	Za kult. in tel.	Za otroška	
KRAJEVNA SKUPNOST	volivcev	mat. izdat.	(bruto)	območjem	prostore	kult.	igrišča	Skupaj
Moste	86.557	27.408	67.000	—	5.000	4.450	6.287	196.702
Zelena jama	42.924	27.408	67.000	—	5.000	4.446	6.286,	153.064
Nove Jarše	52.075	27.408	67.000	—	5.000	4.446	6.285	162.214
Kodeljevo	61.030	27.408	67.000	—	5.000	4.446	6.285.	171.169
Zadobrova Sneberje	26.080	21.942	33.500	—	8.000	4.446	—	93.968
Zalog	34.040	21.942	33.500	—	8.000	4.446	—	101.928
Dolsko	12.302	16.879	33.500	17.355	8.000	3.705	6.285	98.026
Klopce	1.830	8.442	33.500	17.355	3.500	2.965	—	67.592
Besnica	9.450	16.879	33.500	20.020	3.500	3.335			86.684
Lipoglav	2.979	8.442	33.500	18.690	3.500	2.965			70.076
Zadvor	31.799	21.942	33.500	6.680	8.000	4.445	—	106.366
Vevče - Kašelj	34.027	21.942	33.500	—	5.000	4.445	5.286	105.200
Polje	51.450	21.942	67.000	—	5.000	4.445	6.286	156.123
Bizovik	8.996	16.879	33.500	—	5.000	3.335		67.710
Hrušica - Fužine	9.762	16.879	33.500	— •	8.000	3.335		71.476
Štepanjsko naselje	10.912	16.879	33.500	—	5.000	3.705		69.996
Šmartno	8.187	16.879	33.500	—	5.000	3.340	—	66.906
Skupaj	484.400	337.500	737.000	80.100	95.500	66.700	44.000	1,845.200
NAMENSKA SREDSTVA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. Vzdrževanje cest in poti krajevnega pomena
KRAJEVNE SKUPNOSTI	Realizacija 1974	Predlog 1975
Lipoglav	39.855	49.819
Besnica	172.535	215.668
Dolsko	61.486	76.857
Zalog	37.641	47.051
Polje	23.940	29.925
Zadvor	39.275	49.094
Hrušica-Fužine	7.981	9.977
Bizovik	12.153	15.191
Šmartno ob Savi	5.391	6.759
Vevče - Zgornji Kašelj	14.580	18.225
Zadobrova — Sneberje	52.215	65.269
Klopce	18.932	23.665
	485.984	607.500
B.	NAMENSKA SREDSTVA
1.	Vzdrževanje cest in poti krajevnega pomena
2.	Sofinanciranje in vzdrževalna dela na krajevnih pokopališčih
3.	Sanitamo-tehnični nadzor nad krajevnimi vodovodi
4.	Investicijsko vzdrževanje družb, prostorov v KS
Skupaj
C.	VRNITEV SAMOPRISPEVKA NA ZUNAJMESTNEM OBMOČJU
Reali-		J2
zacija	Predlog	-S
1974	1975	5
485.984	607.500	125
75.400	70.000	93
29.942	40.000	133
40.000	60.000	150
981.326	1,162.500	n8
166.000	166.000	Ufi
SKUPAJ A + B + C
2,625.694 3,714.000
v predlogu proračuna predvidena sredstva za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti znašajo v globalu 3,714.000 din, k31"v primerjavi z letom 1974 pomeni porast za 41 %.
Takšen porast sredstev za ta namen vsekakor vpliva na višino Porabe na nekaterih drugih področjih, vendar je taka usmeritev Povsem v skladu z vlogo in nalogami krajevnih skupnosti v novih ustavnih pogojili, z zahtevami samih krajevnih skupnosti kot tudi z družbenim dogovorom o splošni porabi v SR Slove* ni)‘ v letu 1975, ki glede prioritete zagotavljanja proračunskih sredstev postavlja financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti akoj za dejavnosti dražvnih organov in družbenopolitičnih °rganizacij.
Za delitev sredstev krajevnih skupnosti se za leto 1975 upo-/evajo še enaki kriteriji kot v prejšnjih letih. Celotna sredstva se elijo na tri namene, in sicer:
a) na dotacijo krajevnim skupnostim, znotraj katere se upo-eva osem kriterijev,
°) na sredstva za povsem določene namene, c)na sredstva, ki se po sklepu skupščine vrnejo krajevnim kupnostim na zunajmestnem območju (KS Besnica, Lipoglav, lopce in Dolsko) na račun samoprispevka za gradnjo šol in ^jnovarstvenih zavodov.
Največ sredstev se krajevnim skupnostim dodeljuje kot dota-I'ja Po kriterijih, ki so razvidni iz tabel. Ta sredstva se v tem .. tudi povečujejo z indeksom 161 in poleg dosedanjih krite-‘jev oziroma postavk vsebujejo tudi novo postavko, s katero se a8otavljajo sredstva za osebne dohodke delavcev, ki so v red-em ali kakem drugem delovnem razmerju s krajevno skup-1 ostj° (bodisi kot tajniki krajevnih skupnosti ali delavci z do-ceno delovno obveznostjo, odvisno od tega, kako to uredi Krajevna skupnost sama, glede na svoje potrebe in možnosti.
^ tem so, v okviru danih materialnih možnosti, krajevnim njPnostim vendarle ustvarjeni pogoji, da ob racionalni orga-?aciji in porabi sredstev zagotovijo izvrševanje organizacijsko-Ser°k°vnih in administrativnih nalog, katerih obseg in kvaliteta d ,z n°vo ustavno funkcijo krajevnih skupnosti ter graditvijo Un . at?kega sistema in delegatskih razmerij v temeljnih samo-pravnih skupnostih vsekakor povečuje in zahteva ustrezno rokovno izvrševanje.
ystale postavke se v primerjavi z letom 1974 v glavnem po-neč>j° sorazmerno s porastom celotnih proračunskih sredstev; Koliko več se povečujejo sredstva za funkcionalne in mate-a"e izdatke krajevnih skupnosti ter namenska sredstva za rževanje cest in poti krajevnega pomena, kar je glede na
Porast
stroškov potrebno in opravičljivo.
vJ^dstva za sanitarno-tehnični nadzor nad krajevnimi vodo-let <S° P°80(ibena obveznost, vzdrževanju spomenikov pa je v Pot > Cm letu’ k° praznujemo 30-letnico osvoboditve, vsekakor rcbno posvetiti večjo skrb. •
del mens*<a sre(lstva za sofinanciranje izrednih vzdrževalnih je( na krajevnih pokopališčih so nekoliko manjša, ker po spre-1 jp^Programu obstaja le še obveznost do krajevne skupnosti
t>odre^StVa za *nvesficijsk° vzdrževanje družbenih prostorov Prohi kra-ievne skupnosti lahko uporabile za najbolj pereče de,oleme ureditve oziroma usposobitve ustreznih prostorov za - saj so te potrebe vedno večje in bolj pereče. na_re^stva v višini 300.300 din, razporejena kot rezerva, so kr e,|jena pokrivanju nujnih nepredvidenih stroškov ter en-$e udi utemeljenih vlog krajevnih skupnosti; iz teh sredstev pa jevn ^0tav*ja vsakoletna finančna pomoč nekaterim kra-inve'm .^upnostim sosednjih občin. Razporeditev sredstev za v*dr> ijSko vzdrževanje družbenih prostorov, sredstev za miši CvanJe spomenikov in sredstev rezerve bo predlagala kotenj 'zvršnega sveta za krajevne skupnosti, odločali pa bodo o e'egati krajevnih skupnosti.
v 000 din
Realizacija Predlog
r,	1974	1975 Indeks
,n,eVrn'namen 16-Skla(.onc'ie v gospodarstvu Prni Za Pospeševanje knretijske
'Zv°dnje	569	676	119
Sklad za pospeševanje gostinstva,
obrti in trgovine	675	—
Veterinarska zaščitna služba	17	24	56
Skupaj 1 6	1.261	700	56
V glavnem namenu intervencije v gospodarstvu je planirana dotacija skladu za pospeševanje kmetijske proizvodnje, njena poraba pa je razvidna iz obrazložitve finančnega načrta sklada za letošnje leto.
Glavni namen 17
tekoča rezerva in obveznosti
iz prejšnjih let
v 000 din
	Reali-	
	zacija	Predlog
	1974	1975 Indeks
Tekoča rezerva	523	408	78
Obveznosti iz preteklega leta	2	117
Skupaj 17	525	525	100
Tekoča proračunska rezerva sme	po zakonu	o splošni porabi
znašati 1 % skupnih razporejenih dohodkov. Planirana je za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke in jo po določilih zakona o splošni porabi v celoti razporeja izvršni svet. Obveznosti iz preteklega leta so planirane za plačilo izdatkov, ki so vezani na poslovanje preteklega leta.
Glavni namen 18 -odvod v rezervni sklad
v 000 din
	Reali-		
	zacija	Predlog	
	1974	1975	Indeks
Odvod v rezervni sklad	406	441	109
Po zakonu o rezervati je potrebno 1 % od dohodkov tekočega leta razporediti v občinski rezervni sklad. Uporablja se po odločitvi izvršnega sveta kot premostitveno posojilo proračunu, kadar zaradi neenakomernega dotoka dohodkov ne more kriti svojih izdatkov, brez obveznosti vračila pa za odpravo posledic elementarnih nesreč, kjer odloči izvršni svet do zneska 100.000 din, nad tem zneskom pa samo občinska skupščina. Vse oblike porabe taksativno našteva zakon.
Za uravnovešenje občinskega proračuna v preteklem letu so bila planirana dopolnilna sredstva na podlagi skupne proračunske bilance Ljubljane v višini 3,148.000 din. Zaradi uspešnega dela občinskih davčnih služb za zagotovitev planiranih sredstev do dovoljenega globala porabe naša občina v preteklem letu dopolnilnih sredstev ni potrebovala. Še več, zaradi izpolnjenega pogoja posebnega družbenega dogovora o 83 % izterjavi vseh davkov po stanju 15. 12. 1974 je smela občina Moste-Polje v letu 1974 povišati proračun za preteklo leto za 1,049.500 din.
Tudi letošnji družbeni dogovor o splošni porabi predvideva možnost povišanja proračunov za toliko odstotkov, kolikor je izterjava davkov nad dogovorjenim poprečjem v Sloveniji in obratno, zaradi prenizke izterjave glede na republiško poprečje se mora proračun občine za leto‘1975 znižati. Tako je višina proračuna občine direktno odvisna od dela davčnih služb, ne le glede ustvarjene mase sredstev, temveč tudi glede ugodnosti ali sankcij glede na izterjavo davkov.
Presežki dohodkov nad izdatki občinskih proračunov že več let niso smeli biti uporabljeni v naslednjem letu. V posebnem družbenem dogovoru o višini splošne porabe v letu 1974 je določeno, da morajo občine, ki bodo zbrale več sredstev kot znaša njihova dovoljena poraba, višek sredstev nameniti za solidarnost. Zato presežek dohodkov nad izdatki za leto 1974 v višini 2,194.000 din ni planiran med proračunskimi dohodki letošnjega leta.

PREDLOGI FIANČNIH NAČRTOV SKLADOV PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA DOHODKI
saldo iz leta 1974		393.700
odmera prispevka za leto 1975		6,000.000
5 % povečanje glede na nove površine	300.000		
neizterjan prispevek izleta 1974		695.000
drugi dohodki		6.300
		SKUPAJ 7,395.000
IZDATKI		
Vrnjena sredstva krajevnim skupnostim		
Moste	270.000	
Zelena jama	195.000	za rekonst. Bernekerjeve ul.
Jarše	205.000	
Kodeljevo	253.000	za rekonstrukcijo križišča
		Povšetova Grablovičeva
Stepanja vas	35.000	
Hrušica - Fužine	30.000	
Bizovik	25.000	
Polje	147.000	
Vevče - Kašelj	103.000	
Zalog	76.000	
Zadobrova	86.000	
Šmartno	27.000	
Zadvor	57.000	
SKUPAJ 1,509.000
Potrošnja je usmerjena predvsem na dograditev ali nadaljevanje gradnje objektov iz leta 1974 in rekonstrukcije pomembnejših občinskih cest. Planirana je rekonstrukcija Litijske ceste na odseku Kajuhova - llruševska cesta, rekonstrukcija potnega prehoda prek železnice na Povšetovi cesti zaradi uvedbe avtobusne proge št. 5 in rekonstrukcija Bernekerjeve ulice v Zeleni jami. Del sredstev je namenjen./.a semaforizacijo križišča Kajuhova Šmartinska cesta, sej so prometne razmere na tem križišču postale nemogoče, predlog za semaforiziranje pa je bil podan že pred leti.
Kljub temu, da se sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča v letu 1975 povečujejo po doloku skupščine mesta Ljubljana za 2,5-krat, z razpoložljivimi sredstvi ne bo možno financirati vseh potreb in želja krajevnih skupnosti in občanov.
OBČINSKI CESTNI SKLAD DOHODKI
saldo iz leta 1974	1,175.500
15 % od prodanega bencina na drobno
(R 74-185.000) x I 10 "/	803.000
Prenesena sredstva rep. cestnega sklada
(c. 11. IN III. reda)	185.000
50 % pristojbin za cestna motorna vozila
(R 74 = 3.557 x 180 %)	6,403.000
prispevki delovnih organizacij
(CP Ljubljana)	125.000
vračila izločenih sredstev iz leta 1974	145.000
drugi dohodki	35.000
SKUPAJ 8,871.500
sofinanciranje komunalnih investicij mestnega pomena - 50 % od prispevka v 1. 1975
(50 % - 6,300.000)	3,150.000
rekonstrukcija potnega prehoda prek železnice in ureditev križišča Povšetova—
Grablovičeva
(KS 253.000, občina 747.000, občina
Center 500.000)	747.000
rekonstrukcija Bernekerjeve ulice
(sofinanciranje KS)	305.000
semaforizacija in ureditev križišča
Šmartinska - Kajuhova	295.000
rekonstrukcija Litijske ceste na odseku Kajuhova — odcep Hruševske ceste
(sofinanciranje SOSESKE)	500.000
gradnja javne razsvetljave na Zadobrovški cesti (vračilo SOSESKI)	300.000
nerazporejeno — rezerva	589.000
SKUPAJ 7,395.000
Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča v občini se za leto 1975 povečujejo za 265 % v primerjavi s porabo preteklega leta. Z odlokom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljana se v letu 1975 prispevek povečuje za 2,5-krat. Poleg povečanja prispevka je ocenjen porast vplačil za 5 % glede na ustvarjeno maso dohodkov v preteklem letu, ker bo z izgradnjo novih sosesk na območju občine večje tudi število zavezancev prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
S podpisom družbenega dogovora je občina Moste-Polje dolžna prispevati 50 % prispevka za uporabo mestnega zemljišča za realizacijo 10-letnega programa izgradnje primarnega cestnega omrežja v mestu Ljubljana, za kar so predvidena sredstva v znesku 3,150.000 din. V tej vsoti niso zajeta plačila prispevkov, ki jih dolgujejo zavezanci na podlagi lanskoletne odmere prispevka in znašajo 695.000 din.
Na podlagi podatkov o višini letne odmere prispevka za uporabo mestnega zemljišča za letošnje leto po krajevnih skupnostih, z upoštevanjem 2,5-kratnim povečanjem ter 50-od-stotnim združevanjem sredstev po družbenem dogovoru, bodo enako kot lani predvidoma zbrana sredstva v višini 1,509.000' din vrnjena krajevnim skupnostim na območju občine. Ostanek sredstev bo porabljen za gradnjo ali rekonstrukcijo komunalnih naprav kolektivne komunalne potrošnje, t.j. predvsem občinskih cest.
IZDATKI
sofinanciranje 10-letnega programa izgradnje primarnega cestnega omrežja v mestu Ljubljana (50 % 803.000 + 6,403.000) prenesene obveznosti iz 1. 1974 (popravilo c. v KS Dolsko) vzdrževanje Zaloške ceste vzdrževanje stare Zasavske ceste (KS Dolsko)
rekonstrukcija Litijske ceste na odseku Kajuhova odcep llruševska c.
(sofinanciranje SOSESKE) rekonstrukcija in izgradnja postajališč proge mestnega prometa ob Litijski cesti v Sp. Hrušici in Zadvoru izgradnja postajališča proge 12 ob Šmartinski cesti
modernizacija republiške c. v Sp. Besnici rekonstrukcija c. Zadvor Podmolnik (del) ureditev nevarnih mest na cesti Podlipoglav—Lipoglav ureditev odvodnjavanja v podvozu Podgrad sanacija plazu na cesti Kamnica Križevska vas v Zagorici
asfaltiranje kolesarske steze in pločnika na vzJrodni strani podvoza v Polju vzdrževanje in zavarovanje cestnih prehodov prek železnice na progi Ljubljana — Zidani most izredna vzdrževalna dela na cesti Podgrad Besnica (sanacija zajed) obnova asfalta na Gramozni poti (Fužine Litijska cesta) modernizacija Krive poti v Zalogu (sofinanciranje KS Zalog) drugi izdatki nerazporejeno — rezerva
SKUPAJ
3,603.000
50.000 155.000
30.000
500.000
450.000
200.000 800.000
450.000
300.000
100.000
340.000 65.000
460.744
354.000
300.000
140.000 20.00°
553.750
8,871.500
Zaradi ugodne realizacije dohodkov občinskega cestnega skl3- j da za preteklo leto so kljub izvršitvi predvidenih izdatkov ost^a neporabljena sredstva v višini 1,175,500 din, ki se prenašajo v j leto 1975 kot dohodek letošnjega finančnega načrta sklada.
Z ocenjenim 10-odstotnim povečanjem sredstev od pr°' danega bencina v Ljubljani je predvideno, da bodo dohodki^
vjfa naslova doseženi v višini 803.000 din. Na podlagi odloka o i lni Pristojbin, ki se plačujejo za cestna motoma vozila od 1. L 3arJa 197-s dalje, je planiran poprečno 80% povišanje tega dohodkov, kar predstavlja znesek 6,403.000 din.
Skupna planirana sredstva občinskega cestnega sklada bodo -m, nje01 ietu znašala predvidoma 8,871.500 din, kar pomeni
205 %
srpV ' Povečanje v primerjavi s porabo preteklega leta. 50% be !tCV za *e*° *975 v višini 3,603.000 je na podlagi druž-i ne8a dogovora namenjenih za realizacijo 10-letnega programa gradnje primarnega cestnega omrežja v mestu Ljubljana.
o^stala sredstva so namenjena za gradnjo ali rekonstrukcijo vesn^®3 cestneBa omrežja ter za financiranje najnujnejših in-■cjsko-vzdrževalnih del na občinskih in krajevnih cestah. « pomembnejša dela spada rekonstrukcija Litijske ceste na s(e cku Kajuhova - Hruševska c., modernizacija republiške ce-5^ v ^p. Besnici, za kar bo prispevala sredstva tudi republiška (d Pn°St za ceste, rekonstrukcija ceste Zadvor - Podmilnik ljjsJizgradnja avtobusnih postajališč mestnega prometa od Li-1ln Smartinski cesti ter druga manjša dela. Del sredstev je „v^en za sanacijo plazu na krajevni cesti Kamnica - Kri-bod^3 vas in sana(-'ijo zajed na c. Podgrad - Besnica, tako da met° °menjene ceste prevozne in bo zagotovljen varnejši pro-• Dstala razdelitev je razvidna iz predloga programa.
n0Zeraz,pol?ž,jivimi sredstvi bo možno realizirati ok. 70 % skup-siu>^vulenfiranih predlogov krajevnili skupnosti in pristojne zoe občine.
Kl-ADZA pospeševanje kmetijske proizvodnje
l)()H0l)Kl ^do iz leta 1074
IZDATKI
Namensko kreditiranje kmetov 320.000 Regresiranje obrestne mere Sofinanciranje pospeševalne službe Strokovno izobraževanje kmetov Stroški izdelave načrtov Regresiranje nabave kmetijskih strojev za strojno skupnost v hribovitih predelili Razširitev proizvodnje jagod Prispevek LD za preventivo Stroški analize zemlje in krme Nabava plemenjakov za naravni pripust in ostali stroški
Regresiranje nabave plemenske živine Drugi izdatki
SKUPAJ
320.000
40.000
70.000
30.000
18.000
80.000
25.000 2.000 5.000
40.000
45.000 16.069
691.069
dnlic'I* 'z proračuna Uru8' dohodki
SKUPAJ
69
676.000 15.000 691.060
Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje je bil ustanovljen leta 1970 zato, da bi v občini pospešili razvoj zasebnega kmetijstva.
Dohodki sklada se povečujejo glede na dohodek iz leta 1974 za 12,9%.
Naj višja postavka v izdatkih sklada za leto 1975 je namensko kreditiranje kmetov z območja naše občine v skupnem znesku
320.000	din. Pri hranilno-kreditni službi se formira skupni kreditni sklad, v katerega prispevajo poleg sklada za pospeševanje kmetijstva naše občine še Ljubljanske mlekarne in banka. Teh sredstev bo v letu 1975 za območje občine Moste-Polje
3.600.000	din. Iz teh sredstev bo kreditirana gradnja hlevov in nakup kmetijske mehanizacije.
Nova postavka v skladu je regresiranje kmetijskih strojnih skupnosti. Regres v višini 30 % bo dan za tiste kmetijske stroje, ki se uporabljajo v okviru strojne skupnosti. Strojna skupnost mora hiti registrirana in imeti vsaj pet članov. Regresirani so samo tisti stroj, ki jih je možno skupno uporabljati. Medsebojen odnos terjata pogodba in pravilnik. V predlogu finančnega načrta predvideni regres naj bi se dajal samo strojnim skupnostim v hribovitih območjih.
S preostalimi sredstvi bo sklad sofinanciral akcije, ki so že v teku in imajo namen intenzivirati kmetijsko proizvodnjo, in to od izobraževanja kmetijskih proizvajalcev do konkretnih akcij.
varstvo J6 “radi prostorske utesnjenosti postalo problematično. V letu 1975 so zato v programu nujni ukrepi no sanacijo sedanjih razmer.
zazidane površine
ohranjeno naravno okolje - območja,ki niso namenjena za intenzivno urbanizacijo
nove površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
nove površine za proizvodnjo in ostale [*!i"!I!ii!!| dejavnosti
frfoči centralno pokopališče —«—«— možni potek avtoceste
10-letni program izgradnje cest železnica
.. predvidene železniške trase obvoznic