oklon Dorici Makuc /1 Dolinska občina: Fulvia Premolin v tekmi za drugi županski mandat ob podpori štirih volilnih list /6 Je prebivalstvo zadovoljno s servisi, ki jih nudi Okraj 1.1? Primorski dnevnik SOBOTA, 11. APRILA 2009_ št. 86 (19.485) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Gradbeni predpisi in sila narave Dušan Udovič Ruševine, pod katerimi je v Abrucih našlo tragično smrt skoraj tristo ljudi, medtem ko so desetti-soči ostali brez strehe nad glavo, so tudi tokrat, žal, razgalile značilno italijansko bedno zgodbo. Če odmislimo zelo stare zgradbe, ki so po konstrukciji in materialih lahko poglavje zase, bode v oči dejstvo, da je popustil sodobni železobeton, tudi tam, kjer bi moral po vseh pravilih, kljub močnemu potresnemu sunku, ostati pokonci. Kako si drugače razlagati, da se je, denimo, ena od dveh enakih in blizu stoječih palač zrušila do tal in pri tem pokopala dve desetini ljudi, druga pa ostala skoraj nepoškodovana. Sedaj je po zaslugi brskanja novinarjev dnevnika La Repubblica že znano, da sta bila stanovanjska dvojčka grajena z različnimi materiali in je bilo pri tem kršenih cel kup zakonov in gradbenih predpisov. Primer je emblematičen in predvsem ni edini. Verjetno ne tvegamo veliko, če domnevamo, da je več kot pol države južno od Firenc zgrajene na podoben način, brez upoštevanja zakonov in predpisov. Ob tem pa je naravnost škandalozno, da je senat pred pičlima dvema mesecema na predlog Ber-lusconijeve stranke Ljudstva svobode in na pritisk gradbenikov sprejel amandma, s katerim so preprečili uzakonitev tehničnih norm, ki uvajajo protipotresne gradnje. Norme čakajo na uvedbo od leta 2003, a z njimi stalno odlašajo, z navedenim amandmajem pa bodo lahko stopile veljavo šele 30. junija 2010. Če ne bodo gradbeniki znova dosegli odloga, seveda. Medtem lahko potresi pospravijo še stotine ali tisoče življenj, saj to je pač »nepredvidljiva sila narave«. rim italija - Včeraj v Abrucih slovesen pogreb ob prisotnosti državnega vrha Dan žalovanja za žrtvami potresa Do sinoči 290 mrtvih - Okrog 40 tisoč ljudi brez strehe LAQUILA - Italija se je z žalno mašo v L'Aquili včeraj poslovila od 290 žrtev ponedeljkovega rušilnega potresa. Maša, ki jo je vodil vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone, je potekala na prostem, zbralo pa se je več kot 10.000 ljudi, med njimi tudi italijanski politični vrh s predsednikom Giorgiom Napolitanom in premierom Silviom Berlusconijem na čelu. V vsej državi je bil dan žalovanja. Medtem so reševalci tudi včeraj nadaljevali z iskanjem morebitnih preživelih. Po zadnjih podatkih je še kakih deset pogrešanih. Brez strehe pa je trenutno okrog 40 tisoč ljudi. Na 13. strani SSO o manjšinskem šolstvu Na 3. strani Za veliko noč predvsem v terme Na 3. strani Prosecco: kraški vinogradniki vztrajajo pri svojih pogojih Na 5. strani V sovodenjski občini odškodninski zahtevki zaradi poplav Na 14. strani Goriški mestni redarji tarča nočnega pohoda vandalov Na 14. strani Na dan velikega petka V Koloseju sinoči križev pot s papežem soočanje spominov Predsednik Türk: Bravo SK in ANVGD! '>Mm V rimskem antičnem Koloseju je sinoči na veliki petek potekal tradicionalni križev pot, ki se ga je udeležil tudi papež Benedikt XVI. Avtor spremnih besedil in molitev je bil nadškof Thomas Menamparampil iz Indije. ansa LJUBLJANA - Srečanje Soočanje spominov - nove perspektive 70 let po vojni, ki je bilo v torek na tržaški Pomorski postaji, je naletelo na pozitiven odziv tudi na najvišji ravni. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je včeraj v izjavi za javnost pohvalil tovrstne pobude, ki »prispevajo k dialogu in umirjanju političnih strasti med optanti in Slovenci v Italiji«. Iz predsednikovega urada so še sporočili, da bo Türk tudi v prihodnje podpiral vse aktivnosti, ki bodo krepile medsebojno zaupanje in prispevale k dobrim odnosom med državama. Na 2. strani HRñLJ UL* CARSIA, 45 ^ Qp£lHE TeL 040/111579 müil: infoipkralj.it PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV Vesele velikonočne praznike [ 2 Sobota, 11. aprila 2009 ALPE-JADRAN / aktualno - Odmevi na torkovo srečanje na Pomorski postaji Predsednik Türk pohvalil srečanje Soočanje spominov Prepričan je, da lahko take pobude prispevajo k dialogu in umirjanju političnih strasti LJUBLJANA - Na spletni strani predsedstva Republike Slovenije so včeraj objavili izjavo predsednika Danila Turka. Pod naslovom Podpora predsednika Slovencem v Italiji je predsednik pohvalil skupno pobudo Slovenskega kluba in ezulskega združenja Nacionalno združenje za Julijsko krajino in Dalmacijo (ANVGD). Srečanje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom Primorskega dnevnika in dnevnika Il Piccolo, je na Pomorsko postajo privabilo preko dvesto ljudi. S senatorjema Milošem Budinom in Luciom Tothom sta se pogovarjala Paolo Possa-mai in Dušan Udovič. Izjavo predsednika Danila Turka objavljamo v celoti. »Predsednik Republike Slovenije z zanimanjem spremlja dogajanja Slovencev v sosednji Italiji. Med aktivnosti, ki so v zadnjem času prispevale k dialogu in umirjanju političnih strasti med optanti in Slovenci v Italiji, predsednik umešča tudi javno srečanje, ki sta ga pod pokroviteljstvom Primorskega dnevnika in Il Piccola pripravila Slovenski klub iz Trsta in optant-sko Nacionalno združenje za Julijsko krajino in Dalmacijo. Kljub temu, da so spomini na preteklost različni, je potrebno nadaljevati s skupnim zgodovinskim raziskovanjem preteklosti. Odgovornost sedanje politike pa je, da se odpove uporabi zgodovinskega spomina v politične namene. Predsednik Republike Slovenije bo tudi v bodoče podpiral vse aktivnosti, ki bodo krepile medsebojno zaupanje in prispevale k dobrim sosedskim odnosom med dvema prijateljskima državama.« Pred nabito polno dvorano sta kot znano spregovorila senatorja Miloš Budin in Lucio Toth kroma bovec - Obnova v smeri dobrih rešitev Enajst let od potresa v Posočju dela pri koncu BOVEC - Ob obletnici velikonočnega potresa v Zgornjem Posočju, ki je 12. aprila 1998 povzročil veliko gmotne škode, je včeraj Bovec obiskala predstavnica ministrstva za okolje in prostor, generalna direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije Bernarda Pod-lipnik. Ogledala si je že skoraj zaključeno popotresno obnovo, v kateri je bilo skupaj obnovljenih 1763 objektov ter v enajstih letih skupaj zagotovljenih 99 milijonov evrov. Kot je po srečanju z županom občine Bovec Danijelom Krivcem povedala Bernarda Podlipnik, je bila obnova uspešno izpeljana v smeri dobrih rešitev. Trenutno teče kar nekaj projektov, je dejal župan Krivec in izpostavil precej individualnih gradenj in urejanje bovškega trga, s katerimi so počakali do dokončanja ostalih objektov v okolici. Za trg je občina Bovec podobno, kot so vse prizadete občine storile tudi za nekaj drugih projektov, skupaj z državno tehnično pisarno uspešno kandidirala na sredstva z različnih razpisov, je zadovoljna Podlipnikova. "Kakšnih posebnih težav z obnovo ni. Res pa je, da se nekatere stvari ne odvijajo dovolj hitro, ker se posamezni oškodovanci ne odločajo za projektante in izvajalce," je povedal Krivec in dodal, da iščejo inštrument oziroma način, da bi jih pozvali, naj vendarle zaključujejo obnovo. "Bovec je danes bolj potresno varen kot pred enajstimi leti, prav tako pa bo po prvomajskih praznikih, ko bo obnova trga končana, tudi bolj urejen," je ocenil župan in pojasnil, da so pri obnovi, ki je bila kvalitetno izvedena, upoštevali arhitekturne značilnosti. Po potresu 1998, ki je bila z močjo 5,6 stopnje po Richterjevi lestvici ena prvih večjih nesreč v samostojni Sloveniji, je bil pristop po oceni Krivica mnogo boljši. "Razen zapleta z nesrečnim posoškim davkom so bile zadeve dovolj kvalitetno pripravljene in izvedene," je dejal Krivec. Enajst let po potresu lahko reče, da sicer ni bilo vse idealno, vendar so na Bovškem v veliki meri zadovoljni. Obstajajo pa nekateri posamezni negativni primeri, ki celotne pozitivne slike ne morejo pokvariti. (STA) slovenci po svetu - Tridnevni obisk Predsednik komisije DZ pri Slovencih v BiH SARAJEVO - Predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek je včeraj zaključil tridnevni obisk pri Slovencih v BiH. V okviru obiska je obiskal več društev Slovencev v BiH, ki so mu predstavili svoje težave. V BiH po besedah Petka živi od 5000 do 8000 Slovencev, slovensko državljanstvo pa jih ima manj kot 1000. Tisti, ki nimajo slovenskega državljanstva, potrebujejo za vstop v Slovenijo vizum. Slovenci, ki živijo v Banja Luki oziroma Republiki srbski, morajo po vizum v Sarajevo, kar zanje predstavlja dodatn težavo in stroške. Predsednik komisije je ob tem pojasnil, da bo Slovenija kmalu odprla konzularno predstavništvo v Banja Luki. Večina slovenskih društev - teh je v BiH okoli deset - je dobro organiziranih, pohvalili pa so tudi pomoč Slovenije. Člani društev se srečujejo s podobnimi težavami kot prebivalci BiH, in sicer z nizkim življenjskim standardom Miro Petek in nizkimi pokojninami, je še povedal Petek in dodal, da je veliko njihovih otrok odšlo študirat v Slovenijo, kjer so tudi ostali. Petek je svoj obisk v sredo začel v Tuzli, kjer deluje Slovenska skupnost Tuzla, nato pa se je udeležil proslave ob 75-letnici delovanja Slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu. Obisk v Sarajevu je nadaljeval v četrtek, ko se je srečal s predstavniki Slovenske skupnosti Sarajevo ter obiskal Slovensko združenje meščanov Kakanj. Včeraj je obiskal Banja Luko in Prijedor. (STA) Nosilec liste Zares za evropske volitve predvidoma Ivo Vajgl LJUBLJANA - Svet Zaresa je v četrtek pripravil osnutek kandidatne liste za Evropske volitve. Predlagani nosilec liste je poslanec Zaresa Ivo Vajgl. Na listi bodo predvidoma še podpredsednica stranke Felicita Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, podpredsednik stranke Peter Česnik, vodja poslanske skupine stranke Cveta Zalokar Ora-žem in minister Matej Lahovnik. Predsednik stranke Gregor Golobič je predlagano listo kandidatov ocenil kot prepričljivo in zelo kakovostno, zato pričakuje dober izid na junijskih evropskih volitvah. Z listo želijo po njegovih besedah ljudem tudi predstaviti kredibilnost in pomen evropskih volitev. Na listi DeSUS-a za evropske volitve tudi Drago Mirošič LJUBLJANA - Svet Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) je včeraj potrdil listo kandidatov za volitve v Evropski parlament. Nosilec liste bo predsednik stranke Karl Viktor Erjavec, preostali kandidati pa so podpredsednica DeSUS Marija Gjerkeš Dugonik, Drago Mirošič, An-drejka Majhen, Joško Godec, Silva Sa-všek in Avgust Heričko. Kacin: Sanaderjev odnos do Evropske komisije je nedostojen LJUBLJANA - Napovedi predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja, da bo odgovoril na pobudo evropskega komisarja za širitev Olija Rehna šele po velikonočnih praznikih in še to v ustni obliki, kaže na odnos do Evropske komisije, ki je "nenavaden, neprimeren in vse prej kot evropski in je očitno nedostojen," je včeraj v imenu LDS menil evropski poslanec Jelko Kacin. Kot je poudaril, je včeraj minilo že devet dni od roka, ki ga je komisar Rehn postavil Sloveniji in Hrvaški, da odgovorita na njegovo pobudo glede reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje in odprave zastoja v hrvaških pogajanjih z EU. Ker Hrvaška še ni odgovorila in ker je napovedala tudi zgolj usten odgovor, to po besedah Kacina kaže na neprimeren odnos tako do Evropske komisije kot komisarja za širitev. Kritiziral je tudi retoriko hrvaške strani po vstopu Hrvaške v Nato. Sicer je najprej čestital Hrvaški za vstop, a je poudaril, da njeno članstvo v zavezništvu "ne bi smelo biti ne priložnost ne povod za zaostrovanje retorike v odnosu do Slovenije". "Hrvaška je zdaj zaveznica vseh držav članic, tudi Slovenije," je poudaril Kacin. (STA) slovenija - Spomenka Hribar se zavzema za ureditev grobišč »Razkopavanje povojnih grobišč ne sodi v pieteto« CELJE - Publicistka in raziskovalka Spomenka Hribar je na četrtkovem poslanskem večeru poslanke SD Andreje Rih-ter v Celju povedala, da razkopavanje povojnih grobišč ne sodi v pieteto do mrtvih, prav tako v pieteto ne sodi razkazovanje trupel prek medijev. Za Hribarjevo je Huda jama pri Laškem zadosten primer, da se ta del slovenske zgodovine končno zapre. Kot je dejala, je grobišča treba sondirati oz. prekopati brez oči javnosti, zavzema se tudi za ureditev doslej odkritih povojnih grobišč. Zavrgla pa je trditev mariborskega nadškofa koadjutorja in apostolskega administratorja celjske škofije Antona Stresa, ki je na spravni maši konec marca letos v Laškem povedal, da je slovenski narod še danes verjetno najbolj razdvojen narod v Evropi. Po mnenju Hribarjeve ne živimo v "zlati dobi", da bi kar naprej razkopavali. Prepričana je, da sprava nikakor ne zadeva le vojne in povojne poboje. Zanjo ima sprava tri valence, in sicer sprava z naravo, sprava ljudi med seboj, kar ne pomeni, da bi vsi morali o neki zadevi imeti enako mišlje- Spomenka Hribar kroma nje, in sprava samega s seboj. Za Hribarjevo imajo pravico v Sloveniji živeti tako nekdanji partizani, kot tudi nekdanji domobranci. "Brez demokracije ne bo sprave, saj je sprava enakovrednost vseh ljudi. Če ni pripravljenosti na sožitje različnih ljudi, potem ne pomaga niti demokracija," je poudarila. Podprla je idejo, da bi na gradu Raj-henburg nad Sevnico predstavili zgodbo o ukradenih otrocih in otrocih s Petrička pri Celju. Hribarjeva pravi, da je prav, da se stvari postavijo in se uravnotežijo. Zanjo namreč zgodovina ni enoplastna, temveč živa in različnih barv. Pri tem pa je opozorila, da se s to predstavitvijo morajo ukvarjati strokovnjaki, ki so moralno in čustveno uravnoteženi. "Treba je pomesti pred svojim pragom, to velja tako za levico kot tudi za desnico. Dokler pljuvamo drug čez drugega, ne bomo prišli daleč," meni Hribarjeva. Glede odnosov s Hrvaško je povedala, da je osnovni problem v hrvaškem imperializmu in neodločnosti slovenske politike. Po oceni Hribarjeve ima Slovenija do Hrvaške le en greh, in sicer je to Trdinov vrh, ki ga je Slovenija zasedla, čeprav je hrvaški. Na vseh drugih točkah pa je po njenem mnenju Hrvaška šla čez in Sloveniji ne dovoli dostopa do odprtega morja. Hribarjeva je izrazila upanje, da se zdajšnja bolj odločna politika Slovenije do Hrvaške ne bo sesedla. "Imamo pravico, da vztrajamo na mediaciji, ne pa da nas Hrvati peljejo v Haag. Če se bo meja določila po sredini Piranskega zaliva, ne bomo imeli dostop do odprtega morja. Zato moramo vztrajati na pravičnosti,"je opozorila Hribarjeva. (STA) ljubljana - Tožilka napovedala pritožbo Litijčanoma za grozovit umor 15 in 30 let zapora LJUBLJANA - Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Litijčana Simona Trančarja in Boštjana Koprivnikar-ja spoznalo za kriva zverinskega umora 18-letne Nine Dobrič iz Zagorja 15. septembra 2002. Tretjeobtoženega Damirja Ha-sanija pa je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Koprivnikarju, ki je imel vodilno vlogo, je sodišče prisodilo trideset, Trančarju pa petnajst let zapora. Okrožna državna tožilka je že napovedala pritožbo na višje sodišče. Za Trančarja in Kopriv-nikarja je namreč predlagala po trideset let zapora, za Hasanija pa deset let zapora. Pokojna Nina Dobrič je 14. septembra 2002 odšla s prijateljico v motoristični klub v Litijo. Ko je zjutraj odhajala domov, ji je pot prekrižala trojica, ki ji je ponudila, da jo odpelje do kraja, od koder bo lahko štopala do Zagorja. Dejansko pa so jo odpeljali na neko jaso pri Litiji. Tam jo je Koprivnikar sprva udaril po obrazu, za tem pa ji z nožem zagrozil, naj se sleče. Nato je z odpadnega materiala vzel stol, jo priklenil nanj in jo začel psihično ter telesno mu-čiti.Ko je Nina poskušala pobegniti, jo je Koprivnikar dohitel, udaril v obraz in spet posadil na stol. Ker se je upirala, jo je Tran-čar prijel za roke, Koprivnikar pa ji je zvezal vrat ter jo začel daviti. Nato jo je zvlekel do avta in jo privezal na vlečno kljuko. Trančar jo je z avtom vlekel za seboj, medtem pa jo je Koprivnikar brcal. Kmalu za tem sta jo vrgla v prtljažnik in odpeljala nekaj kilometrov stran k Savi. Tam sta dekle vrgla v reko. Enajst dni kasneje so na jezu Hidroelektrarne Vrhovo našli njeno truplo. Ker se je truplo že dalj časa nahajalo v vodi, je bilo težko ugotoviti vzrok smrti. Po obdukciji so kot najverjetnejši razlog navedli utopitev. Primer je vseeno ostal odprt, saj ni bilo mogoče ne potrditi ne ovreči suma, da je bila Nina žrtev umora. Na peto obletnico najdbe trupla umorjenega dekleta je nekdo poklical na anonimno telefonsko številko policije in povedal, da je v dekletovo smrt vpletena oseba z imenom Boki. Izkazalo se je, da gre za Boštjana Ko-privnikarja, ki že prestaja štiriletno zaporno kazen zaradi ropa ter, da sta bila vpletena tudi Trančar in Hasani. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 11. aprila 2009 3 ••• velika noč - Kam jo bodo mahnili Tržačani? Kriza je utrudljiva za veliko noč gremo v terme Podatke smo poiskali pri slovenskih agencijah Aurora in First&Last minute Adriatica.net Kaže, da je želja po počitnicah oziroma po nekajdnevnem oddihu, premagala strah pred gospodarsko krizo. Kot smo namreč že pred časom zabeležili na straneh dnevnika, je družba SWG opravila anketo za združenje trgovcev Confesercenti, iz katere izhaja, da si bo letos 22 milijonov Italijanov le privoščilo oddih ob skorajšnjih velikonočnih praznikih. Kaj pa Tržačani? Ali so morda tudi oni potrebni počitka? Po podatkih, ki sta nam jih posredovali tržaški slovenski potovalni agenciji Aurora in pa First&Last minute Adriatica.net, se počitnicam s težavo odrekamo. Sogovornici Divna in Martina sta nam enoglasno odgovorili, da so najbolj priljubljena destinacija letos terme. »Terme Olimia, Laško, Čatež, Moravske in Šmarješke toplice, Rogla Maribor ali Bled so požele izredno zanimanje med strankami,« nam je povedala Martina iz Adriatice.net. Zanje so se odločali tako mlajši kot starejši, ki so si zaželeli vsaj nekajdnevni oddih, obogaten seveda s pre-potrebnimi masažami in sproščujočim savnanjem. Tudi Hrvaška obala pa ima svoj čar, tako da si bo marsikdo privoščil malo sončka. Pri Adriatici.net so izbirali med Opatijo, Rovinjem, Porečem in Baško, medtem ko so pri Aurori svojim strankam ponudili oddih na bližjih otokih Krku in Lo-šinju, nekateri pa so se odločili tudi za ogled narodnega parka Plitvičkih jezer. »Stranke pa so v glavnem izbrale kratke počitnice in pozorne so bile na cene,« je poudarila Di-vna iz Aurore in dodala, da jih bo kljub temu veliko odpotovalo v Prago in Bratislavo. »Dobro so šli v prodajo tudi naši organizirani avtobusni izleti, ki se jih udeležuje publika srednjih let, ki si želi predvsem oddih brez skrbi.« Daljše destinacije niso naletele na velik odziv sta nam povedali sogovornici, vseeno pa bodo nekateri odleteli proti Atenam, Parizu, Londonu, Madridu in Barceloni. Kdor bo ostal doma, pa si bo po tradicionalni velikonočni pojedini s pečenim pršutom in hrenom, pinco, potico, pisanimi pirhi in pa čokoladnimi jajci, najbrž privoščil krajše sprehode ali enodnevne piknike, seveda, če se nam bo vreme nasmehnilo ... (sas) Po podatkih sodeč, bodo bazeni in savne v prihodnjih dneh prepolni velika noč - Ohranjanje starih običajev V Čedadu vabijo na »truc« Gre za več stoletij staro igro, pri kateri skušajo otroci v velikih ovalnih ogradah napolnjenih s peskom s svojim pirhom razbiti čim več drugih Pasaua&Pasouettaaoog Upodobitev starega velikonočnega običaja, katerega začetki spadajo v 18. stoletje, verjetno pa je igra še starejša ČEDAD - V Čedadu je vse že na-red za osrednji del prireditve Truc 2009. Glavna protagonistka priljubljene čedaj-ske prireditve, ki bo letos svoj vrhunec imela jutri in v ponedeljek, bo ponovno zelo stara in tradicionalna igra »truc«, ki se vsako leto na velikonočno nedeljo in ponedeljek odvija na raznih mestnih trgih. Gre za edinstven običaj, saj se »truc«, ki ima tudi svoj poseben pravilnik, igra samo v Čedadu in to le na velikonočno nedeljo, ponedeljek in v nedeljo po veliki noči. Rokopis, ki ga hranijo v Čedajskem muzeju, dokazuje, da so domačini na tak način praznovali veliko noč že v 18. stoletju, igra pa je gotovo še starejša. Na mestnih trgih so ob veliki noči postavili ovalne ograde, ki so jih napolnili s peskom, in pripravili tudi peščen klanček. Po njem nato otroci spuščajo svoje pirhe, s katerimi skušajo zadeti ostala jajca, ki so že v posodi. Prav zato se igra tudi imenuje »truc«, saj naj bi beseda spominjala na zvok, ki ga slišimo, ko pirhi trčijo med sabo. Uporaba jajc (biti morajo kokošja) je simbolična, saj predstavlja preporod. Letos bo mogoče »truc« igrati jutri in v ponedeljek od desetih do trinajstih in od štirinajstih do večera, ograde s peskom pa bodo na trgih Sv. Frančiška, Sv. Blaža, Pavla Diakona, De Portis, Sv. Petra in v Grupignanu pri bivšem vrtcu. Organizatorji pa so kot vsako leto pripravili tudi številne spremne pobude. Prejšnjo nedeljo so tako v Grupignanu otroci pripravljali jajca za igro, v četrtek je bila na sporedu velikonočna loterija, danes popoldne pa bodo lahko otroci pomagali pri postavitvi »truca« na trgu De Portis. Jutri in v ponedeljek pa bo v Grupignanu še razstava pirhov, na vseh trgih, kjer bo potekal »truc«, pa bodo še degustacija čokoladnih jajc, na trgu De Portis in Sv. Petra pa degustacije tipičnih proizvodov. Obiskovalci si bodo lahko v tem obdobju ogledali še razstavo »Mirka Mantoani Sopracasa Pittura Leggiadra«, ki je do 26. aprila na ogled v cerkvi Santa Maria dei Battuti (ob sobotah in praznikih od 10.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.30). (NM) gorica - Stališče Sveta slovenskih organizacij »Treba je pomagati slovenski šoli, da bo lahko ohranila svoje poslanstvo« aktualno SSk o ezulih in naši manjšini GORICA - Deželno tajništvo SSk je obravnavalo vprašanje odnosov med Slovenci in istrsko-dalma-tinskimi priseljenci. Razpravo je uvedla Fulvia Premolin, ki se je udeležila pobude na Pomorski postaji v Trstu. Slovenska skupnost kot stranka podpira oblike soočenja, ki pa morajo vendarle sloneti na zgodovinskih dejstvih in na treznih političnih razlagah. »Slednje naj bodo razbremenjene politično-volilnih računic, ki so značilne za predvolilno obdobje. Italijani iz Istre in Dalmacije so bili žrtve ideološkega nasilja in nestrpnosti, ki ni prizanašalo niti različno mislečim prebivalcem slovenske in hrvaške narodnosti.« Za njihovo usodo (ki ni samo sad komunizma, temveč tudi krivičnega napada fašistične Italije na Jugoslavijo) manjšina po mnenju SSk nima nobene odgovornosti. Je pa tudi sama, in še prej, dolgo trpela. Trenja med italijanskimi priseljenci v naših krajih in slovensko govorečimi domačini pa so bila prav tako umetno ustvarjena s strani italijanske države, ki je dramatične dogodke izkoriščala za notranje politične potrebe in v istem zamahu poravnavala vojno škodo takratni Jugoslaviji. Italija je načrtno naseljevala italijanske priseljence na pretežno slovenska območja na Tržaškem in na Goriškem ter pri tem razlaščala ogromne površine zemlje, ki je bila do tedaj v lasti slovenskih domačinov, piše v izjavi SSk.S tem so se spreminjala tudi narodna in posledično politična ravnovesja. Kljub ogromni škodi zaradi vnesenih sprememb na teritoriju smo se Slovenci na človeški ravni kmalu sprijaznili z novimi prišleki. SSk je že v 60. letih prejšnjega stoletja v okviru leve sredine našla politični dialog s silami, ki so imele v svojih vodstvih močne istrske komponente. Slovenska skupnost predlaga krovnima organizacijama SKGZ in SSO ustanovitev pravnega urada, tako kot je bilo sklenjeno na programski konferenci. Ta je potrebna za tiste pripadnike naše skupnosti, ki se vse pogosteje zahtevajo uveljavljanje zakonsko zajamčenih pravic in so danes praviloma prepuščeni le lastni dobri volji in tvegajo, da jih sodni in birokratski mlini zmeljejo. »Slovenska skupnost, ki v svojih vrstah šteje kar nekaj usposobljenih pravnikov, predlaga krovnima organizacijama takojšen sklic tehničnega omizja, ki naj takoj pripravi projekt za ustanovitev učinkovite oblike pravnega okenca za potrebe posameznikov in organizacij«, beremo v sporočilu o seji tajništva stranke. GORICA - Na zasedanju izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij so bile glavne teme posvečene slovenskemu šolstvu, odnosom s sorodno koroško krovno organizacijo NSKS, stanju imovin na Tržaškem in pa finančnim potrebam naših organizacij. Predsednik Drago Štoka je na začetku zasedanja izpostavil pomembno novost četrtkovega prvega sklica nove deželne posvetovalne komisije za Slovence, ki je nastala na podlagi deželnega zakona za Slovence. Sklic prihaja sicer leto dni po deželnih volitvah, vendar je v zadnjem času, s strani pristojnega odborništva, prišlo do nekaterih pozitivnih odločitev, med katere sodita sklic te komisije, priznanje Sindikata slovenske šole in pa zavzetost za obmejna področja glede dvojezičnosti. V nadaljevanju je Jelka Cvelbar poročala o prvem srečanju deželne strokovne komisije SSO za slovensko šolstvo, na kateri so člani razčlenili stanje slovenske šole v Italiji. Obravnava se je sukala okoli dveh glavnih tem: šolska reforma ministrice Gelmini, zlasti reforma višje srednje šole, in pa vertikalizacija nekaterih šol na Tržaškem in Goriškem. Srečanje se je zaključilo z željo, da bi se lahko čimbolj pomagalo slovenski šoli, da ohrani svoje temeljno poslanstvo v prid slovenske narodne skupnosti v Italiji in to tudi na podlagi mednarodnih obveznosti. Pri tem naj sedaj odigra tudi svojo pomembno vlogo Sindikat slovenske šole. Obravnavali so tudi poročilo o srečanju za ustanovitev sklada za pomoč slovenski šoli in staršem. SSO podpira cilje take pobude, ni pa bilo jasno, kako naj bi se ta sklad financiral, kar pa je ključnega pomena za dobro delovanje. Kot neustrezni so bili označeni na- migi, da bi do financiranja prišlo preko novih kriterijev porazdelitve sredstev iz Slovenije. Razprava o šolski tematiki se je zaključila z ugotovitvijo, da je slovensko šolstvo sicer pred novimi izzivi, vendar to ne more naše šole odtegniti od njene temeljne identitete in poslanstva. Predsednik Štoka je poročal o spremembi v predsedstvu NSKS, kjer je za predsedniško mesto bil izvoljen Karel Smolle. Pozitivno je ocenil njegove prve nastope in izrazil upanje, da bo osrednja slovenska krovna organizacija na Koroškem še naprej zastopala potrebe Slovencev kot doslej. Izvršni odbor je nato obravnaval tematiko številnih domov, ki so jih Slovenci zgradili v Trstu in okolici. Ti domovi so še danes izrednega pomena tako zaradi njihove vloge, kot tudi zaradi tega, ker so jih tamkajšnji domačini zgradili z lastnimi rokami in lastnimi sredstvi ter v njih razvijali pomembno narodno, versko in kulturno dejavnost. Glede na razvoj današnjih dni bo potrebno urediti lastniško stanje na tak način, da bodo te strukture še naprej odgovarjale svojemu poslanstvu. V ta namen bo v drugi polovici meseca aprila sklicano srečanje, kjer bodo podani predlogi, da se to primerno uredi. Na zaključku zasedanja je izvršni odbor še obravnaval nekatere aspekte finančnih potreb naših organizacij in društev. Pri tem je potrebno posvečati, še posebno v teh kriznih časih, veliko več pozornosti finančni razpoložljivosti vsake organizacije oz. društva. Na tak način bo naše delovanje sicer še vedno pestro, a tudi odgovorno, da se naše ustanove ohranijo tudi v prihodnje, piše v izjavi za javnost SSO. N ABREŽIN A - V rezidenčni četrti, v zelenju,ponujamo vrstno hišo na štirih etažah: vhod, dnevna soba, kuhinja,tri spalnice, dve kopalnici, shramba, terase in balkoni, taverna s kaminom, garaža, parkirni prostor in vrt. EUR365.000,00.-. SLI KAJ KRIŽ - Za ljubitelje obnavljanja, ponujamo staro kraško štalo v kamnu s senikom, 105m2 na treh etažah. Parkirni prostor. Možna sprememba namembnosti. EUR90.000,00.-. KONTOVEL - V jedru vasi, popolnoma obnovljena kraška hiša, z notranjimi prostori in stropom v lesu. Dnevna soba, kuhinja z ognjiščem, dve spalnici, kopalnica,atelje in shramba. EUR 360.000,00.-. DEVIN - Garsonjera s kopalnico in balkonom,^ m2, popolnoma obnovljena in opremljena. Primerna tudi za investicijo. EUR89.000,00.-. i j vjiCiuJJ^-1 V • i pjii: SfflJP i Sesljan 44 - 34011 Devin-Nabrežina (TS) Tel. in Fax 040/2916068 - Mob 346/8321835 - e-mail: oikos.ts@libero.it 4 Sobota, 11. aprila 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Milijon evrov škandalozne nagrade Vojko Flegar / Mačji kašelj je v primerjavi s 120 milijoni dolarjev, kolikor jih je v dveh letih (2007 in 2006) pobral, denimo, Lloyd Blankfein, predsednik uprave ameriške investicijske banke Goldman Sachs, milijon evrov, kolikor jih je za štiri leta (od 2004 do 2007) kot nagrado poleg plače dobil predsednik uprave največje slovenske državne banke NLB Marjan Kramar. A za slovenskega menedžerja je to vendarle rekordno visoka in v kriznih časih pravzaprav nerazumno visoka nagrada. Kramarju se je mandat iztekel v začetku letošnjega leta, nagrade za lani ni dobil, si je pa, kot se je izvedelo ta teden, v zadnjih dneh pred odhodom (januarja) vendarle dal izplačati celotni znesek nagrade v skladu s pogodbo, ki so mu jo nadzorniki odobrili še v času predprejšnje, torej levosre-dinske vlade Antona Ropa. Levosredinska vlada, tokrat Boruta Pahorja, je tudi tista, ki že več kot dva meseca po rokah premetava vroči kostanj milijona evrov nagrade za me-nedžerja pretežno državne, torej dav-koplačevalske banke. Da pogodba Kramarju zagotavlja tolikšno nagrado, je vlada menda skupaj z javnostjo izvedela že ob prihodu novega človeka, Dra-ška Veselinoviča, na čelo banke, a je vse do tega veljalo, da še ni bila izplačana, nekateri so domnevali celo, da se ji je oziroma se ji bo Kramar po ostrih januarskih izjavah nekaterih ministrov in premiera Pahorja morda odrekel. Že takrat je »Kramarjev milijon« zahteval tudi »žrtev«: Pahor se je pod pritiskom javnosti odrekel finančnemu svetovalcu v svojem kabinetu Antonu Žuniču, predsedniku nadzornega sveta NLB v času, ko je bila s Kramarjem sklenjena pogodba. S čeprav se mu je predsednik vlade odrekel, bivši prvi nadzornik državne banke ni zadovoljivo pojasnil, kako je bilo sploh mogoče, da je bila takrat, v začetku leta 2004, s Kramarjem lahko sklenjena pogodba, ki je predsedniku uprave največje (s krepko več kot tretjinskim tržnim deležem) slovenske banke, zaradi državnega lastništva »privilegirane« tako na domačem kot na tujih kapitalskih trgih, zagotavljala tolikšno nagrado. A naj postavim to nagrado v razmerje z dobičkom banke in njeno bilančno vsoto. Ko je leta 2004 Kramar prevzel NLB, je imela banka 7,5 milijarde evrov bilančne vsote in 55 milijonov evrov dobička pred davki. Leto kasneje se je bilančna vsota povečala na 9,3 milijarde evrov, dobiček pred davki pa na 64 milijonov evrov. Sijajni sta bili leti 2006 in 2007 z 10,5 oziroma skoraj 14 milijardami evrov bilančne vsote in 100 oziroma 143 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo. Lani, zadnje leto, ko je Kramar vodil NLB, je bilančna vsota narasla na 14,5 milijarde evrov, dobiček pa padel na »izhodiščnih« 56 milijonov evrov. Na prvi pogled ni nič narobe: Kramar je dobil nagrado za leta, ko je dobiček banke rasel in se je s 143 milijoni evrov skoraj potrojil glede na njegovo višino pred Kramarjevim prihodom. Milijon od 150 milijonov evrov, kolikor se je povečal dobiček banke v tem času še odstotek ni. A vendarle gre za močno pretirano in zato nesprejemljivo nagrado, saj je ob zgornjih številkah pomembno vedeti še dve dejstvi. Rast dobička in bilančne vsote NLB je na eni strani temeljila na ugodnih sindiciranih posojilih, ki jih je NLB najemala na tujih kapitalskih trgih, v dveh »zlatih le- tih« za več kot dve milijardi evrov, na drugi strani pa na veliki rasti kreditov domačih posojilojemalcev, ki so se v časih konjunkture lahkomiselno zadolževali. Drugače rečeno, NLB je tista banka, ki ima v nasedlem primorskem finančnem Holdingu Istrabenz za več kot sto milijonov evrov (v glavnem) nezavarovanih terjatev in je s tem največja posamična bančna upnica podjetja, ki se je za prevzeme zadolžilo za več kot pol milijarde evrov. Kramar je bil torej predsednik uprave banke, ki jo je po prehodnih lanskih rezultatih sicer zapustil brez izgube, a ima zanesljivo v svoji bilanci veliko dvomljivih terjatev, ki se bodo za takšne še izkazale in torej kot oslabitve še niso upoštevane. Istrabenz namreč ni edini hudo majavi slovenski finančni holding, ki mu je NLB posojala denar v časih, ko ga je sama poceni dobivala na tujih trgih in ko so se v obdobju des-nosredinske vlade Janeza Janše nekateri največji slovenski finančni holdingi šli politiki všečne »piramidne igre«. Ko se zdaj politiki vseh barv zgražajo nad tem, da si je Kramar dal nagrado izplačati, premier Pahor bivšega predsednika uprave NLB poziva, naj jo vrne, finančni minister France Križanič pa grozi s 100-odstotnimi obdavčitvami »neprimernih« menedžerskih nagrad v državnih podjetjih, slovenska javnost ne bi smela pozabiti, da je bilo veliko izmed danes negotovih kreditov NLB odobrenih tudi zaradi političnih posegov in pritiskov. Pred Kramarjem, v njegovem obdobju in - bilo bi prvovrstno prenečenje, če ne - tudi po njem. Škan-daliziranje politikov nad milijonsko nagrado je za zdaj bolj populistično kot verodostojno. PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo Edvinu Švabu Tudi sama sem šele lansko leto izvedela, da imamo v Občini Dolina skoraj 300 žrtev nacifašističnega nasilja, kar pomeni več od števila napisanih na občinskem spomeniku, ki je bil odkrit leta 1975, tudi ker pridejo v po-štev izseljeni občani, padli v NOB in borci ne-domačini, ki so padli na našem prostoru. To število, ki zaobjema vse žrtve, ki so kakorkoli vezani na občino Dolina, je sad dolge in skrbne raziskave, ki jo je opravil »naš marljivi zgodo vinar« Boris Kuret iz Ricmanj. Mislim, da smo Borisu Kuretu lahko samo hvaležni, da je opravil tako zahtevno delo, ki nam je tudi služilo kot dokumentacija in priloga k prošnji, ki jo je ta uprava naslovila na Ministrstvo za Notranje zadeve za prejem posebnega državnega priznanja vsem našim žrtvam v zadnji veliki vojni, oziroma v času nacifašističnega režima. Na srečanju, ki ga omenja g. Švab, sem jasno povedala, da je kronološki pregled umrlih le separat, oziroma dodatek k dvojezični knjigi, ki bo izšla v kratkem in kjer se je avtor držal tudi tematskega kriterija. V celotnem delu prideta tako v poštev oba zgodovinska kriterija: tematski in kronološki, tako da se zadosti potrebi, da se na čim jasnejši način prikaže omenjeno obdobje polpretekle zgodovine, ki je bilo za naše ljudi posebno hudo. Mislim, da sem bila jasna, vsekakor sem za dodatne razlage in pojasnila vedno na razpolago. Županja, Fulvia Premolin Pojasnilo Po ganljivih posegih rojenega 1. 8. 1934 in rojenega 31. 10. 1949 se opravičujem kameratu Brunu Sulči-ču, ker sem ga 10.februarja 2009 pri Prazni jami v Bršljanovci (»fojba št. 149«) hudo prizadel, ko sem na ozemlju, ki ga je določil odlok predsednika republike z dne 12. septembra 2007, rekel orožniškemu podofi- cirju, ki me je vprašal za generalije, da me mora vprašati v slovenskem jeziku prav na osnovi navedenega odloka predsednika republike. Znatnemu delu poslušalk in poslušalcev v dvorani Vulcania 1 se že vnaprej opravičujem, če jih bo prizadelo moje prizadevanje za spoštovanje temeljnega zakona Italijanske republike, ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963 in obrazložitev Ustavnega sodišča Italijanske republike št. 28 iz leta 1982, št. 62 iz leta 1992 in št. 15 iz leta 1996. Odgovornemu uredniku sporočam, da je Sulčič 10. 2. 2009, ko sem ga pozdravil »camerata Sulčič«, rekel, da je zelo ponosen na to, da je »ca-merata«. Zato upam, da to pismo ne bo romalo v koš zaradi domnevne žalitve občinskega svetnika. Morebitnim bralcem zapisnika 111. seje tržaškega občinskega sveta dne 2. marca 2009 pa želim pojasniti, da nisem bil 10.02.2009 pri Prazni jami »con il solo intento di seminare zizzania«, temveč v obrambo zgodovinske resnice, da je bila jama skupen grob pripadnikov nemških oboroženih sil in nič drugega. Tudi nisem imel manifesta s fotografijo nemškega komandanta, ki je branil Opčine pred invazijo »slavo-comunistov«, temveč s preverjenimi osebnimi podatki mladega Nemca (sicer poveljnika flotilje žepnih podmornic v Sesljanu), ki so mu nacisti tako sprali možgane, da je ob porazu nacistične vojske naredil samomor. Upam, da mi nihče ne bo zameril, če se mi mlada žrtev fašizma in nacizma smili. Samo Pahor postojnska jama Odkupiti jo li lokalno gospodarstvo POSTOJNA - Postojnska zbornica Gospodarske zbornice Slovenije je ta teden v imenu lokalnih gospodarstvenikov upravi in nadzornemu svetu Istrabenza ter predsedniku konzorcija bank upnic te družbe Drašku Veselinoviču poslala pismo, v katerem jih obvešča o interesu za odkup podjetja Turizem Kras Postojna, ki je v lasti Istrabenza. Istrabenz podjetja Turizem Kras, ki upravlja s Postojnsko jamo in Pred-jamskim gradom, zaenkrat še ne prodaja, gospodarstveniki notranjsko-kra-ške regije pa v pismu prosijo, da bi jo pri morebitni prodaji obravnavali enakovredno kot ostale ponudnike, je pojasnil direktor postojnske območne gospodarske zbornice Igor Blažina. O konkretnih imenih podjetij, ki so že izrazili interes, da ustanovijo konzorcij, s katerim bi upravljali s Postojnsko jamo, Blažina še ne želi govoriti, pravi pa, da je zanimanje veliko. "Pobuda za ustanovitev konzorcija, ki bi od družbe Istrabenz odkupil podjetje Kras Turizem, je prišla s strani lokalnega gospodarstva notranjsko-kraške regije, ko so se poleti 2008 v medijih pričele pojavljati informacije o težavah družbe Istrabenz," je pojasnil Blažina. K sodelovanju pri ustanavljanju konzorcija je zbornica pozvala tudi ostale gospodarstvenike iz regije, s katerimi naj bi se srečali prihodnji teden. "Tako pomembna državna dobrina, kot je Postojnska jama, je najbolj varna, če je v rokah lokalnega gospodarstva in prebivalstva, ki diha z njo in od nje živi," meni Blažina. Poudarja še, da bi bil prav konzorcij najbolj primerna in varna oblika upravljanja z jamo. "Pokazalo se je, da v kolikor upravlja z znamenitostjo eno samo podjetje, lahko to pride v težave in skušnjave, da jo proda tujcem, kar bi bilo neprimerno za državo Slovenijo," še pravi Blažina. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Praznično Zdi se, da se naši prazniki čedalje bolj ravnajo po italijanskem reku: »Božič s svojimi, veliko noč s komer hočeš!« Še več, božič in velika noč sta se glede tega kar izenačila. Iskreno priznati svoje versko prepričanje ni v modi, tako se neka verska tradicija polagoma izgublja in se zabrisuje tudi v našem okolju. Ko smo se najedli in napili, smo v glavnem naredili vse, kar se najbolj prazničnega da. Tako menijo mnogi. Toda prazniki tudi oblikujejo naše življenje, mu dajejo neko urejeno podobo. Če nam ustreza njihovo vabilo k umiritvi, nam to tudi dene dobro. Življenje se nam nasmehne. Začutimo, da nismo le bitja, ki iščejo trenutni in takojšnji užitek in potešitev za tak ali drugačen nagon. Obredno ponavljanje kanonov nam opredeli slog skupnega življenja, prav kakor nam drobni vsakdanji obredi opredeljujejo zdrav življenjski slog. S takim slogom nekako ni več vse frfravo, zaletavo in zadihano, pač pa nam daje neko svojo trdnost, neko svojo vrednost. Če nam uspe ohraniti neko navezanost na obrede - svoje osebne in nekatere skupne - preprečimo, da bi prevladali naglica, zaletavost in nenehno hitenje brez cilja. Če smo se v nekem obrednem ritmu umirili, pridobi naše življenje na jasnosti, hkrati pa tudi na varnosti in zaupnosti. Nič več ne bežimo brezglavo le v bližnje ali daljne kraje, nič več le v adrenalinske športe, nič več le v težke pojedine, pač znamo v sebi in okrog sebe ustvariti potrebni mir za poglobitev vase, v skupno dogajanje in v občutke drugih ljudi. Postane nam prijetneje. Kjerkoli smo, se dobro počutimo. Pri obhajanju praznikov mnogim ne gre za versko prepričanje, pač pa bolj za spoštovanje neke ustaljene tradicije, zlasti če novi rodovi izhajajo iz družin, ki so bile verne ali pa vsaj pomembnim verskim praznikom naklonjene. Velikokrat praznujejo tudi iz želje, da bi bili na praznik vsi zadovoljni. Nič lažjega ni, kakor delati vsak po svoje, se požvižgati na prepričanja in čustva drugih ali jih v kakem drugem kontekstu celo zasmehovati. Teže je biti strpen, prijateljski, željan, da bi se skupaj lepo imeli, ne glede na osebno prepričanje. Tudi če je tradicija človeški konstrukt, kot so mnogi prepričani, je to element, ki globoko prepaja človekovo življenje, življenje človeka, ki je član in del neke širše skupnosti. Tudi tradicija so korenine, kakor so korenine zgodovina, jezik in značajnost take ali drugačne vrste. Danes se zdi, da je primernejše in modernejše, če ne gledamo nazaj in se raje kot v zgodovino zazremo v bodočnost, raje kot v pikolovsko naporno utrjevanje manj številčnega jezika v obvladovanje večinskega ali celo svetovnega jezika, raje kot v značajno kremeni-tost se usmerjamo v prilagodljivost brez večjih pretresov. To je pač duh časa, v katerem živimo. Pa s tem še ni rečeno, da gre povsem za zdrav duh. Mnogim, ki odkrivajo v veri, zlasti v krščanstvu in v Sv. Pismu temeljni nauk za življenje, je Cerkev odveč. Drugim se zdi, da njihova vera ni prava in trdna, če se ne kaže skozi skupna obhajanja v Cerkvenem letu. Kolikor nas je, imamo pač lahko le za nianso drugačno prepričanje ali pa smo si neznansko daleč drug od drugega. Vse je sprejemljivo in razumljivo. Niso razumljive in sprejemljive žolčnost, fanatičnost, predsod-ki,vnaprejšnja prepričanja, smešenje in poniževanje dostojanstva drugega. Tistega, ki ni jaz in ne misli kot jaz ter nima mojega verskega, ateističnega, agnostičnega in ne vem še kakšnega prepričanja... Praznik Velike noči pomeni kristjanu največji praznik v letu. V njem se izraža bistvo njegove vere: prepričanje v večno življenje. V smrti vidi rojstvo v nekaj novega. To še ne pomeni, da se smrti veseli, da se je ne boji, da si ne želi, da bi ne prišla prekmalu, razen če ni svetnik, mučenik ali globok mislec. V sodobni družbi ima prednost svoboda. Svoboda mišljenja, svoboda ekonomije, svoboda vsega početja... Nedvomno pa je v naši družbi nekaj močno narobe, če se dogaja to, kar nam mediji dnevno mečejo pred oči in v ušesa: umori, omamljanja do smrti, prenapeteži, predani alkoholu. Velikokrat gre za mlade ljudi z življenjem pred seboj. Ali smemo biti ponosni na tako svobodo zahteva vsaj nek ponoven razmislek, novo usmerjenost, novo osebno (najprej) in novo skupno vzgojo. Človek se mora nujno »vzeti v roke«. Tja, kamor drvijo mladi rodovi, ni bodočnosti, ni življenja. Tudi za tak razmislek lahko služijo trenutki zbranosti ob skupni mizi, za verne ob skupni molitvi, skratka ob skupnem obnavljanju nekega obreda, ki nam iz kateregakoli vzroka nekaj pomeni. Viri nas poučijo, da v veliko noč vodi postni čas od pepelnične srede do danes - velike sobote. To je tako imenovani štiridesetdnevni post, ki v resnici traja 46 dni. To je za kristjane čas priprave za največji krščanski praznik. Nekoč smo še vedeli, da je 5. postna nedelja tiha nedelja (brez cerkvenega petja), 6. pa, tista tik pred veliko nočjo, oljčna nedelja, ki jo v Sloveniji bolj poznajo kot cvetno. Odrasli kristjani se v postnem času ob petkih vzdržijo mesnih jedi ter imajo strogi post na pe-pelnico in na veliki petek. Zadnji trije dnevi pred veliko nočjo so poznani kot sveto tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velika sobota. Nato nastopi velikonočni čas, vse do praznika svete trojice. Prvo nedeljo po veliki noči smo nekoč pri nas imenovali mala velika noč (bela nedelja) in jo praznovali nekoliko manj slovesno, pa vendar. Na velikonočni ponedeljek so bili v navadi izleti v naravo in pikniki. Velikonočnih jedi, pirhov in iger z njimi ni manjkalo! Na oljčno ali cvetno nedeljo se po običaju nese v cerkev k blagoslovu oljčne vejice, po Sloveniji pa tudi butare, šope in pre-smece - spomin na pozdrav palmovih vej v Jeruzalem prihajajočemu Jezusu. Na veliki petek zvonovi niso zvonili, ljudje niso delali, zemlje se niso dotikali. Na kmetih se je začelo praznovanje prav z velikim petkom. Na velikonočno soboto so se pripravljale praznične jedi: pirhi (ponekod pisanice in pisanke), pince, potice, titole...pekel se je pršut, izkopali so hren. Od vsega nekaj so nesli k žegnu. Danes je večinoma ta blagoslov na veliko soboto popoldne. Na dan velike noči se je družina zbrala k blagoslovljenemu zajtrku (marendi). Priprave na veliko noč so bile včasih občutene in neobhodne. Te dni se tudi mi pripravljamo na veliko noč in na velikonočni čas. Nekoč je bilo v navadi, da so gospodinje popolnoma prečistile in prezračile svoje domove, zribale stopnišča in oprale zavese. Morebiti pa je tudi za nas spet napočil čas, da vsaj enkrat letno prečistimo in prezračimo svojega duha. (jec) / GOSPODARSTVO Sobota, 11. aprila 2009 5 vino - Sestanek pri predsedniku tržaške Trgovinske zbornice Paolettiju Pogoji kraških vinogradnikov za privolitev v domicil za Prosecco Kraško kmetijstvo potrebuje razvojni načrt - Na Proseku center za promocijo vina TRST - Kraški vinogradniki so prejeli polno podporo tržaške Trgovinske zbornice pri svojih prizadevanjih, da bi čim bolje izkoristili priložnosti, ki se jim ponujajo z dodelitvijo poimenovanja DOC Prosecco za znano peneče vino iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Kot je znano, bo odobritev tega poimenovanja po vasi Prosek v kratkem objavljena v uradnem listu in tako tudi uradno veljavna. Predsednik tržaške zbornice Antonio Paoletti je na sestanek povabil vse akterje tega poimenovanja. Za Deželo FJK se je srečanja udeležila odbornica za okolje Federica Seganti, deželno odborništvo za kmetijstvo je zastopal Vandi Tava-gnacco, Občino Trst odbornica za trgovino in kmetijstvo Marina Vlach, ustanovo Ducato dei Vini del Friuli Venezia Giu-lia Pietro Villota, Konzorcij vin Kras njegov predsednik Andrej Bole in člani Edi Kante, Benjamin Zidarich, Sandi Škerk in Matej Skerli, medtem ko je stanovske organizacije kmetijskega sektorja zastopal tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Na trgu, kjer se proda 250 milijonov steklenic, od tega 60 milijonov proizvedenih v Italiji, se bo delež prosecca po oceni strokovnjakov v prihodnosti podvojil, zato je treba rešiti pomembne probleme, da bi lahko pridobili nove terene za lokalne proizvajalce, so ugotovili razpravljalci. Odbornica Segantijeva jim je v tem smislu zagotovila, da Dežela pripravlja nov krajinski in okoljski načrt za območje nad tržaško obalo, ki bo omogočil razširitev obdelovanja tudi na terase in na doslej prepovedana območja. Povedala je tudi, da si deželna uprava prizadeva ustanoviti na Proseku Dom Prosecca, kjer bi imela sedež koordinacija nacionalne produkcije tega vina, kar bi našemu ozemlju prineslo dodano vrednost. »Lahko vam zagotovim, da minister za kmetijstvo Luca Zaia podpira naše delo in zahteve,« je dodala od-bornica. Bolj podrobno je pričakovanja kraških vinogradnikov ob podelitvi domicila za Prosecco ponovil Edi Bukavec. S svojimi osnovnimi zahtevami so namreč slovenski vinogradniki že pred časom seznanili deželno upravo. Načeloma seveda podpirajo domicil za znano vino na Pro-seku, a so postavili štiri pogoje. Kmetijstvo na Krasu in še posebej nad obalnim pasom namreč nima razvojnega potenciala, ker so tereni težko dosegljivi in omogočajo le ročno obdelovanje. Zato so bili že pred desetletji opuščeni in zdaj propadajo, slovenski vinogradniki pa predlagajo, da bi Dežela zagotovila dostopnost do teh te- Udeleženci sestanka o DOC Prosecco v prostorih tržaške Trgovinske zbornice renov in osnovne pogoje za kmetijske dejavnosti, kot npr. zbiralnike vode za zalivanje. Druga zahteva temelji na potrebi po razvojni perspektivi za kraško kmetijstvo. Glede na njegovo zaostalost, ki je rezultat težavnih pogojev in vinkulacij, zahtevajo kmetje izdelavo ustreznega razvojnega načrta. Glede samega vina z imenom Prosecco pa se pri Kmečki zvezi in konzorciju Kras zavzemajo, da bi na Proseku uredili center za njegovo promocijo, kjer bi lahko obiskovalci vino pokušali, se informirali o njem in o vasi oziroma kraškem okolju nasploh. Center bi tako prispeval k turističnemu uveljavljanju Proseka in Krasa. Čerta zahteva, na katero je opozoril Edi Bukavec, pa zadeva že dolgo terjano poenostavitev predpisov, tako ozemeljskih, okoljskih kot urbanističnih, ki dušijo kmetijski razvoj Krasa. Slovenski kmetje oziroma vinogradniki torej podpirajo podelitev domicila za peneče vino, vendar opozarjajo, da to samo po sebi ne zadostuje in da je treba ob tem poskrbeti tudi za domače vinogradništvo. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je proizvajalcem in kmetijskemu sektorju nasploh zagotovil podporo, ki jo je sicer zbornica v vseh teh letih nudila tudi s finančnimi prispevki za razvoj kmetijsko-živilskega sektorja. »Podjetja ne bodo prepuščena sama sebi pri tem pomembnem izzivu, pri katerem se bodo morala spoprijeti tudi s pomembnimi vlaganj,« je obljubil Paoletti. (vb) pristanišča Luka Koper v sodelovanje z Mitsubishijem KOPER - Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je podpisal pogodbo o sodelovanju z japonsko družbo Mitsubishi corporation. Dogovorili so se za dolgoročni najem dela novih rezervoarjev. Luka Koper ima namreč v sklopu profitnega centra Evropski energetski terminal dva terminala, enega za razsute tovore, predvsem za premog in železovo rudo, drugega pa za tekočine, torej naftne derivate, letalsko gorivo, plinsko olje in različne kemikalije. »Zaradi rasti povpraševanja bomo letos na obstoječem terminalu za tekoče tovore zgradili še enega za skladiščenje alkoholnih derivatov, predvsem metanola in etanola. Naložba je ocenjena na 15 milijonov evrov, dogovori s potencialnimi strankami, kot so Japonci, pa so v polnem teku,« so pojasnili v Luki Koper. Ob tem so še sporočili, da je svet delavcev Luke Koper izvolil dva nova predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu, in sicer Mladena Joviči-ča in Stojana Čeparja. Kmalu bodo zamenjani tudi člani, ki zastopajo kapital. fjk - Zadružne banke Lanski rezultati so dobri, letos pa bo treba računati s krizo VIDEM - Zadružne banke v Furlaniji-Julijski krajini so lani svojim strankam podelile za 4,3 milijarde evrov kreditov, kar je 247 milijonov več kot v letu 2007 (+6%). Posojila podjetjem so se povečala bolj (8,3%) kot posojila zasebnikom (+6,6%), po tehnični obliki pa so najbolj zrasla obročna posojila in krediti na tekočih računih, ki so se povečali za 9,7 odstotka. Po podatkih, ki jih je objavila deželna zveza 16 zadružnih bank, med katerimi sta tudi dve slovenski (ZKB in Zadružna banka Doberdob Sovodnje), so se skupne neposredne vloge v teh bankah lani glede na leto 2007 povečale za 9 odstotkov, naložbe v obveznice pa za 11 odstotkov. Skupno zbrana sredstva so tako dosegla vrednost 5,1 milijarde evrov min glede na leto prej zrasla ta 9,7 odstotka. Posredno zbrana sredstva pa so bila vredna 2,3 milijarde evrov, kar je za 6,7 odstotka manj kot v letu 2007. Skupna upravljana denarna masa zadružnih bank v FJK je lani znašala 11,7 milijarde evrov, kar je za 11,7 odstotka več kot leta 2007. »Kriza, ki jo preživljamo, prinaša potrebo po ovrednotenju razvojne finance namesto finance, ki je sama sebi namen,« je komentiral predsednik deželne federacije zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro, medtem ko je direktor federacije Gilberto Noacco dodal, da je treba spričo krize »strniti vrste in se postaviti v mrežo z akterji deželnega sistema«. gradbeništvo Ajdovsko Primorje kandidira za gradnjo avtoceste v Libiji AJDOVŠČINA - Ajdovsko gradbeno podjetje Primorje bo prihodnji teden v Libiji oddalo ponudbo za gradnjo avtoceste. »Posel z avtocesto v Libiji je vreden okrog sto milijonov evrov. Zanj se najverjetneje potegujemo štirje ponudniki. Odločitev o tem, kdo bo izbran, naj bi bila znana v mesecu dni,« je povedal predsednik uprave Dušan Črnigoj. Primorje je v Libiji ustanovilo dve podjetji, eno s tamkajšnjim partnerjem, v drugem pa so edini lastnik. Prihodnji teden bodo oddali ponudbo za gradnjo avtoceste zahodno od glavnega mesta Tripolija proti Alžiriji. Investitor je država. Garancijo za resnost ponudbe so vzeli pri NLB . »Libijci so nas povabili, da se prijavimo na razpis in prizadevamo si, da bi posel dobili. Če nam uspe, bomo v Libijo odpeljali inženiring, stroje, upravljavce zahtevnejših strojev in zaposlene, in to do ravni delovodij,« je povedal Črnigoj. Skupina Primorje je lani ustvarila 550 milijonov evrov prihodka in poslovala z dobičkom. O konkretnejših številkah Črnigoj ni govoril, ker bo revizija končana prihodnji teden. »Imamo veliko zalog stanovanj. Cene smo jim znižali za sedem ali osem odstotkov. Kakšen bo odziv, še ne morem napovedovati. Za zdaj se sklepajo predpogodbe. Kupci sicer pravijo, da pri bankah ne morejo dobiti stanovanjskih posojil,« pravi Črnigoj. Kako pa je s plačili? »Plačujemo tako kot vsi, torej slabo. Trudimo se vzdrževati roke. Plačujemo tisto, kar je nujno,« je še povedal Črnigoj za poslovni dnevnik Finance. Uporaba dopolnilne blagajne v FJK še raste TRST - Podatki o gibanju dopolnilne blagajne v marcu v Furlaniji-Julij- ski krajini potrjujejo negativno gibanje iz prejšnjih mesecev. Va marcu je bilo odobrenih 737.305 ur dopolnilne blagajne, pri čemer ima redna dopolnilna blagajna 77,3-odstoten delež, izredna pa le 22,7-odstotnega. To po besedah deželne odbornice za delo Alessie Rosolen potrjuje, da je večina podjetniških kriz posledica nacionalne oziroma mednarodne gospodarske krize in ne specifičnih težav posameznega podjetja. V prvem letošnjem četrtletju se je namreč izredna dopolnilna blagajna v FJK glede na enako lansko obdobje zmanjšala za 19%, medtem ko se je v vsej državi povečala za45,96%. Med panogami je pod največjim pritiskom mehanska, kjer so uvedli 54% vseh ur dopolnilne blagajne, sledi pa ji lesnopredelovalni sektor s 17,2%. Med pokrajinami je največ ur dopolnilne blagajne v pordenonski (33,4%), sledijo videmska (32,5%), goriška (+25,5%), in tržaška pokrajina (8,6%). Pri Insielu so zmanjšali plačila upraviteljem TRST - Družba Insiel Spa je sporočila, da so podatki o plačilih upraviteljem, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva za javno upravo, napačni. Gre namreč za podatke iz leta 2007, ko je takratni pooblaščeni upravitelj Stefano De Capitani prejel 214.560 evrov, medtem ko je sedanji upravitelj Dino Cozzi lani prejel 103.622 evrov. Nižje dohodke od svojega predhodnika Piera Della Valentine (104.560 evrov) je lani prejel tudi predsednik Valter Santarossa (91.545 evrov). Uprava deželne informacijske družbe je ministrstvu za javno upravo poslala zahtevo za popravek podatkov. Danes odprejo nove trgovine v prodajnem centru Freetime TRST - Po uradnem odprtju pred dobrim mesecem se bo z današnjim dnem trgovska ponudba v prodajnem središču Freetime pri Žavljah obogatila s štirimi novimi trgovinami. Vrata bodo odprle Tezenis, Cal-zedonia, Intimissimi in kavarna Caffe Trieste, v katerih je našlo delo 16 ljudi v starosti med 18 in 40 leti. EVRO 1,3273 $ +0,32 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. aprila 2009 valute evro (povprečni tečaj) 9.4. 8.4. ameriški dolar japonski jen 1,3273 1,3231 133,05 132,37 QÍ1717 artylyia kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 44,5043 66,3450 44,6317 66,4060 II lUlJjKa 1 ULilJCI danska krona r\ritancKi ti mt 7,4504 0,90440 7,4509 0,89935 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,8590 8,7930 10,8975 8,8960 1 1UI VCjKa 1SJ Ul Id češka krona 26,510 1,5260 26,593 15170 JVILOIJKI 11 al 1K estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 289,85 2 15,6466 96,88 1 1 lcl