ir
'vVand s-'/uAtice <■"
NO. 96
Ameriška


TZhji i a
OMOVI IMA
AMERICAN IN SPIRIT FOR€)GN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MAY 15, 1952
LETO LIII — VOL. LHI
IZJAVE
GENERALA
RIDGWAY-A
Izrazil je bojazen nad posledicami incidenta na otoku Koje. - V demokratično bodočnost Japonske ima neomajano zaupanje
SAN FRANCISCO. — General Ridgway je ob svojem prihodu sem izjavil, da se boji, da bi imelo razveljavljenje pogojev, pod katerimi je bil izpuščen iz ujetniškega taborišča na otoku Koje gen. Francis T. Dodd, “zelo Velik učinek” na mirovna pogajanja v Koreji. Dalje je rekel, da so incident z generalom Doddom komunisti namenoma in skrbno zasnovali. Kako bodo komunisti izrabili ta incident za svojo propagando, to bo pokazala bodočnost.
Ridgwayjev naslednik general Mark Clark je dejal, da so bile gotove koncesije dane komunistom pod grožnjami in z namenom, da se reši življenje generala Dodda ter je dal razumeti, da se teh koncesij ali vsaj del teh koncesij ne bo izpolnilo.
Gen. Ridgway je rekel, da je dal pretekli teden generalu van Fleetu, poveljniku osme armade na terenu v Koreji, svoje direktive, ki sestoj ai o iz treh preprostih točk: pričnite akcijo brez oklevanja; porabite silo, kolikor je potrebno za osvoboditev generala 'Dodda, in — vzdržujte poslej absolutno in neprestano kontrolo nad taborišči in ujetniki, ki so v njih.
Glede Japonske je Ridgway izjavil, da ima trdno in neomajano zaupanje v demokratično bodočnost dežele.—Vprašan, kaj m;sli o prvomajskih demonstracijah v Tokiju, je odgovoril, da ni nikakega dvoma, da so bile po komunistih namenoma zasnovane ter po komunističnem vzoru uprizorjene.
Rev. Matija Jager — novi župnik pri fari Marije Vnebovzete
Eksekucija treh roparjev v New Jersey
TRENTON, N. J. — Trije na smrt obsojeni zločinci so v torek ponoči mirno korakali v svojo smrt na električnem stolu v tukajšnji državni jetnišnici. To so bili 41 let stari Clarence Smith, 28-letni Frederick Bunk in 26-letni Robert Jellison, ki so v roparskem napadu ubili nekega gosta v neki gostilni, ki so jo izropali.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
SHOWERS


Vremenski
prerok
pravi:
Danes dopoldne dežni prši in toplo. Popoldne in ponoči oblačno in bolj hladno.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 15. maja 1918 so Združene države ustanovile prvo redno zračno pošto na svetu.
CLEVELAND. — že pred nekaj dnevi smo poročali, da je moral Msgr. Vitus Hribar, župnik slovenske fare pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, oditi v bolnišnico. Visoka starost in telesna oslabelost sta sicer neutrudnega delavca v vinogradu Gospodovem prisilili, da se je odpovedal fari in šel uživat zasluženi pokoj. Naj ga ljubi Bog ohrani še mnogo let čilega in zdravega med nami!
Na izpraznjeno mesto je nadškof Most. Rev. Edward Hoban, škof clevelandski, imenoval sedanjega župnika slovenske fare Presvetega srca Jezusovega v Barbertonu Rev. Matijo Jagra. Rev. Jager je med clevelandskimi Slovenci dobro znan in tudi zelo priljubljen, saj je deloval med njimi dolgo vrsto let kot kaplan pri fari sv. Vida. Novemu g. župniku na imenovanju prisrčno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha med tukajšnjimi slovenskimi rojaki!
Iran nudi kmetom zemljo I
TEHERAN, Iran. — Vlada je ^ naredila osnutek zakona, na čigar podlagi bo ponudila kmetom zemljo, da odtehta s tem siren-se glasove komunistov, ki obetajo, kakor povsod, dokler ne pridejo na oblast, kmetom vse mogoče. Zakon predvideva 20-letno plačevanje za zemljo in to v zelo lahkih in nizkih obrokih.
Aretacija 150 rdečih v Braziliji
RIO DE JANEIRO. — Časopis O Globo poroča, da je bilo v čistki vojaškega in civilnega osebja aretiranih 150 oseb, o katerih je znano, da so komunisti.
GEN. CLARK JE OKRCAL GEN. DODD-A
Novi poveljnik hoče vedeti, kako so komunistični ujetniki dobili kontrolo nad taboriščem.
TOKIO. — General Mark W. Clark, novi vrhovni poveljnik čet' Zdr. narodov na Daljnem iztoku, je ostro ukoril dva odstavljena poveljnika ujetniškega taborišča na otoku Koje ter ju v svojem glavnem stanu pozval, naj mu razložita in pojasnita, kako je bilo mogoče, da so ujetniki dobili kontrolo nad taboriščem.
Daši je konferenca med generalom Clarkom in odstavljenima poveljnikoma, generalom F. T. Dodd-om in Charles F. Col son-om zavita v oficielno tajnost, je toliko vendar gotovo, da jima je general Clark bral levite in kozje molitvice.
Doslej ni bilo še nič naznanjeno, kakšna bo nadaljna akcija napram generalu Dodd-u, ki so ga, kakor znano, komunistični vojni ujetniki ugrabili ter ga držali tri dni kot jetnika v svoji sredi. Prav tako ni še znano kaj se bo ukrenilo proti Colsonu, čigar senzacionalne “koncesije” ugrabljevalcem so izzvale v Wa-shingtonu vihar ogorčenja.
*—----o-----
Novi grobovi
Frank Mauer
Po dolgi bolezni je umrl Frank Mauer, stanujoč na 3521 E. 82. St. Pogreb bo iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda v soboto. Podrobnosti jutri.;
Cpl. Aloysius E. Kozar (Strnad) Truplo korpcrala A. E. Kozarja (Strnada), ki je umrl v San Juanu, Puerto Rico 28. aprila, je prispelo danes zjutraj v Cleveland. Čas pogreba in druge podrobnosti bodo javljene jutri. Pogreb bo imel v oskrbi Gr-dinov pogrebni zavod na Lake Shore Rlvd.
Delavci pri Jack and Heinlz so spet na delu
CLEVELAND. — Delavci v petih tovarnah Jack & Heintz družbe, o katerih smo poročali, da so zastavkali oziroma pustili delo, so se včeraj vrnili na prigovarjanje svojih unijskih voditeljev nazaj na delo. Unijski voditelji so jim naglasili, da ima unija oblast pogajanja z družbo, če nastanejo delavski nesporazumi in spori, zato ne smejo delavci kratkomalo ravnati po svoji volji.
ALI JE NA VIDIKU NOVA STAVKA CIO JEKLARJEV?
Iz govora, ki ga je govoril Murray na konvenciji jeklarjev v Philadelphiji, bi bilo to posneti. - Iz-gleda, da bodo jeklarji ob letošnjih volitvah na celi črti podprli kandidate demokratske stranke. —
Letalci v Koreji bi radi bombardirali baze v Mandžuriji
Prepoved poletov preko reke Jalu slabo vpliva na moralo letalcev, pravita dva letalska veterana.
WASHINGTON. — Dva veterana letalske vojne v Koreji sta izjavila, da so ameriški letalci v Koreji kaznovani z omejitvami in pogoji, pod katerimi se smejo boriti.
“Zelo slabo za moralo ameriških vojakov je to, da ne smejo preleteti reke Jalu ter udariti na komunistične baze v Mandžuriji”, je rekel polkovnik Jack Hayes iz San Diego, Cal., ki je bojni pilot.
PHILADELPHIA. — CIO jeklarji so dali razumeti možnost' novega štrajka, ko je njih predsednik Philip Murray obdolžil jeklarsko industrijo, da krši “delavska pravila” vlade. V resoluciji, ki je bila predložena po otvoritvi konvencije, je rečeno, da je treba mezdne in druge u-nijske zahteve brez oklevanja rešiti:	V resoluciji tudi stoji:
“Mi ne moremo in nočemo delati v letu 1952 za mezde iz leta 1950; mi ne moremo in nočemo nadaljevati indefinitivno z delom brez zadovoljivih kontraktov, doseženih potom kolektivnega pogajanja.”
Jeklarji so, kakor znano, zdaj tehnično vladni uslužbenci in kot taki ne smejo štrajkati. Toda Trumanov zaseg jekarske industrije se zdaj obravnava pred vrhovnim sodiščem, ki bo moralo podati svojo končno razsodbo.
Murray je govoril pred 2,500 konvenčnimi delegati, ki so mu' burno ploskali.
Popoldne je konvencija soglas-
Ameriški načelniki ; gen. štabov so se sicer odločili, da do-j no sprejela resolucijo, ki določa, da se mihjon-članska ieklar-
volijo letalcem r£pade na komunistične baze onkraj reke Jalu, toda kakih dvanajst držav, ki so članice Zdr. narodov in ki
ska unija priključi aktivni politični akciji v letošnji predsedniški kampanji. V besedilu te re-imajo svoje moštvo v Koreji, je solucije je rečeno, naj jeklarji vetiralo ta odlok.	| delujejo za izvolitev kongresa
Podobno kakor polkovnik Ha- in narodne administracije, ki bo yes se je izrazil tudi letalski ko-1 delovala
mandir Horace Epec.
Maršal Montgomery prispel v Turčijo
ANKARA, Turčija. — Semkaj je dospel angleški maršal Montgomery, ki bo imel štiri dni trajajoče razgovore in posvetovanja s častniki turškega generalnega štaba.
Kitajec, ki se ne da zlepa prepričati
CLEVELAND. — Sam Yee, 42 et stari Kitajec in strežnik v kitajski restavraciji na E. 17. St. je v restavraciji, kjer ni bilo gostov, mirno srebal čaj, ko je vstopil neki mlad človek, ki je, držeč roko v žepu, zahteval od Sama denar.
za “človeški napredek v duhu Franklina Roosevelta in predsednika Trumana”. Iz te resolucije je razvidno, da bo uni-
ja jeklarjev, če ne celo celotna CIO organizacija, katere predsednik je tudi Murray, v demokratičnih vrstah v novembrskih volitvah.
David J. McDonald, tajnik -blagajnik unije, je izjavil, da so “delavski sovražniki privlekli jeklarski spor v politično areno”. Naglašajoč da so člani jeklarske unije podpirali predsednika Trumana v volitvah leta 1948 je McDonald dejal: “Po mojem prepričanju so danes jeklarji zadovoljni z vlogo, ki jo igra Mr. Truman v mezdnem sporu. Prepričan sem, da bo ameriško ljudstvo produciralo tudi drugega Roosevelta, drugega Trumana in drugega šampijona, ki se bo boril za blaginjo človeštva”, je izjavil Mr. McDonald.
Murray je, govoreč o letošnji politični akciji, dejal: “Vse pridobitve, ki smo jih izvojevali v zadnjih dvajsetih' letih, bodo na kocki v volitvah leta 1952.”
Senatorja Tafta je Murray imenoval neprijatelja delavstva, sicer pa ni poimensko omenil nobenega političnega kandidata. — Rekel je samo toliko, da se pojavljajo na nebosvodu neke o-sebnosti, katerih smernice pa niso še jasne. Ta njegova opomba se je vsekakor tikala generala Eisenhowerja. Koncem svojega govora je Murray apeliral na industrijske voditelje, naj bi sprejeli predloge vladnega stabilizacijskega odbora.
Mladi junak je sam izvedel pohod na Pentagon, pa ga je na poti zajel iz zasede kruti sovražnik
WASHINGTON. — Neki 13- vrne očetu svojega vojnega ujet-letni fant, ki je pobegnil s svo-jnika, ki pride zdaj v domače u-jega doma v New Yorku ter pro-: jetniško taborišče.
drl v Washington, je tukaj upri- j	-----o-----
zoril sam samcat pravo vo-'a®^° i
Yee, ki je dvomil, da bi imel Pa™do' Strumno vzravnan, s oni revolver, je mirno dalje sre- Pu®^° (leseno) na lami, z bajo-bal svoj čaj. Tujec pa je poteg- netom ob boku ln s t°rmstrom nil revolver in bevsknil: “Denar .na brbtu ter v polni vojaški op-sem|>.	remi je paradiral sem in tja.
Zdaj pa Sam Yee ni verjel, da' Fant- ki uPa’ da bo lePeŠa dne bi bil revolver nabit. Ko je tu- naimani general, se je namenil jec napel petelina, je Sam videl kopirati na trati pred samim kroglo v cilindru, vstal, odprl Pentag°nom, v katerem so pi-blagajno ter izročil banditu 15 ®arne generalnih štabov, pa mu,
dolarjev v bankovcih. “Ali ho- žal’ namera ni docela uspela. V WASHINGTON. — Odbor za čete tudi drobiž?” ga je vprašal. ^'asl1lngl°n Je sicer srečno pro-; zadeve veteranov je soglasno Oni je odklonil. Ko je bandit drl- toda tam §a ie izsledil s°-odšel, je Sam skočil po svoi re- vražnik menda z radarjem ali s
TOKIO. — Gen Mark Clark je danes naznanil, da “pogodba,” ki jo je sklenil general Charles F. Colson s komunističnimi ujetniki na otoku Koje, na katere podlagi so izpustili ugrabljenega generala Dodda, nima “absolutne nobene veljave.”
_____, „	___ po SVOJ _
volver,'pa ga ni mogel najti. _ čemer ze. No, pa bodi že kakor
Policija mu je potem rekla, da kcdb ^ trenutku, ko je imel vse, je morda bolje tako, da revol- pripravljeno za svoj triumfalni verja ni našel.	,marš na Pentagon preko reke
_____0	I Potomac v Virginiji, ga je pre-|
** v 'ji	|stregel iz zasede prevejani sov-i
Moz se je dal pičiti iražnik v osebi policaja; ki ga je|
strupenim kačam 'odvedel v ujetniško taborišče, — LYON, Francija. M. Mic- bočemo reči v vojaško barako, collozo, star 34 let, je v nedeljo j^0 s0 mu |.am prejskaij žep^ se dvignil v nekem cirkusu pokrov je izkazai0) da je imel mladi ju-zaboja, v katerem so bile stru- nak s seboj $141 za “cireng0’>
NAJSTAREJŠE TROJČKE — Newyorski nadškof kardinal Spellman je sprejel nedavno 84 let stare sestre Coughlin iz Marlboro, Mass. To so najstarejše trojčke v Ameriki.
pene kače, segel vanj ter pustil, da ga je pičilo več kač. Ko so ga cirkuški uslužbenci naglo odpeljali v bolnišnico, se je pritoževal: “Ali nimam pravice, da umrjem na svoj lasten način?”
na svojih pohodih in vojaških podvigih. Policiji je povedal,! da ga je njegov oče, groceristj Khosrow Arzoomian poslal dan j
odobril bilijon-dolarsko predlogo za “G. I. Bill of Rights” za one člana oboroženih sil, ki so se borili v Koreji.
WASHINGTON—Izgledi za po-ravno in končanje štrajka v industriji olja so dokaj boljši, ko je vladni odbor za ustalitev mezd sklenil, da dovoli 15-centno zvišanje mezde na uro 90,000 stavkujočim delavcem v tej industriji.
CHICAGO. — Vodstvo javne transportacije (poulične in avtobusov) je sklenilo, da zviša s 1. junijem voznino na 20 centov.
Uničenje 13 sovjetskih letal v Koreji
SEOUL. — Ameriški letalci so uničili ali poškodovali v šestih zračnih bitkah 13 sovjetskih jet letal.
poprej v banko z 200 dolarji, ki BEOGRAD. — V noti, ki je bila
naj jih naloži na hranilno vlo-j go. Fant pa je šel od arzenala) do arzenala — hočemo reči od j prodajalne do prodajalne ter se opremil z bojno opremo. — Tekom mirovih pogajanj med policijo in fantovim očetom je bil dosežen sporazum, da policija
objavljena včeraj, izjavlja vlada premierja Tita. da tvorijo odloki, ki so dali Italiji pravico do večjih administra-trativnih oblasti v Trstu, ilegalni udarec pravicam in interesom Jugoslavije v Trstu in okolici.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Na obisku—
Mr. in Mrs. Jerry Pirc, 1923 W. 23 St., Chicago, 111., sta prišla na obisk k svojim sorodnikom Mr. in Mrs. Mahnič, 17109 Waterloo Rd. V našem mestu bosta ostala do petka ali sobote. — Oglasila sta se tudi v našem u-redništvu. Dobrodošla med nami!
Izplačani deleži—
Samostojno društvo Sv. Antona v Newburghu, ki se je razšlo, vabi člane in članice v nedeljo popoldne ob 3. uri v Slov. nar. dom na E. 80 St., kjer jim bodo izplačani pripadajoči deleži društvene imovine.
Velika razprodaja—
Bob’s Outlet Store na vogalu St. Clair Ave., in E. 72. Pl., preje Chicago Bargain Store na E. 61. St., in Glass Ave., ima ta teden veliko razprodajo ženskih oblek, perila, nogavic, volnenih jopic in raznega drugega blaga. Podrobnejše v oglasu.
Seja—
Podružnica št. 6 Slov. moške zveze bo imela v nedeljo ob 1:30 popoldne sejo v navadnih prostorih. Tajnik prosi člane, naj pogledajo v svoje knjižice, če imajo plačan asesment.
Deški zbor na TV—
Parmadale deški zbor, v katerem poje 51 dečkov v starosti od 8 do 13 let, bo nastopil 16. maja od 11 do 11:30 dopoldne na TV, postaja WEWS, channel 5. Ne pozabite odpreti aparata, ne bo vam žal!
Iz bolnišnice—
Mrs. Elizabeth Papesh, 7816 Union Ave., se zahvaljuje prijateljicam za številne karte in cvetlice, ki jih je prejela v času bolezni in za obiske v bolnišnici. Posebno se zahvaljuje Father Slapšaku in Father Bazniku.
Na poti v stari kraj—
Nocoj odpotujejo proti New Yorku sledeči potniki in potnice, ki se bodo jutri vkrcali na francoski parnik “LIBERTE”: Mrs. Louise Radell, Mrs. Anna Skala, Mrs. Ema Ferenčak, Mrs. Frances Pillar, Mrs. Anna Švi-gel, Mrs. Angela Lunka, Mrs. Paula Saftich, Mr. George Pan-chur in žena Mary, Mr. Joseph Bajda, Mr. Leo Bregar, Mrs. Rose Vidmajer, Mrs. Mary Kerne, Mrs. Catherine Ambro-zich, Mrs. Jennie Zalek, Mrs. Frances Vehar, Mrs. Bertha H. Maturi, Mrs. Mana Jenko, Mrs. Frances Krajnik, Mrs. Lucy Terdin, Mrs. Katherine Plankar, Mrs. Angela Bučar, Mrs. Agnes Strauss, Mrs. Elizabeth Hubner, Mrs. Magdalena Drvarič in Mrs. Frances Williams. Srečno potovanje, mnogo zabave v domovini in vesel povratek! Prihodnja skupina odpotuje v petek 23. maja, nadaljna pa na 27. maja. Vse potrebno za potovanje je preskrbela tvrdka Kollander in Mr. Kollander spremlja potnike do New Yorka in na parnik.
V bolnišnici—
Od 12. maja se nahaja v Mary-mount bolnišnici na McCraken Rd. Garfield Hts., Mrs. Agnes Schmuck, stanujoča na 1249 E. 67. St. Obiski še niso dovoljeni.
Vstopnice k proslavi—
Vstopnice k nedeljski proslavi društva Sv. Marije Magdalene se dobe v Oražmovi trgovini v SND na St. Clair Ave., v Slovenski posarni na 6116 Glass Ave., in pri odbornicah. Rojaki, sezite po njih!
Ameriška Domovina
mm
#117 St. Clair Ave.
b a ?a fcy.ir’*
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
**®*>83
No. 96
Thurs., May 15, 1952
Kampanja za prispevke Ligi
V Liginih objavah smo brali, da je ta naša nujno potrebna ustanova v zadnjih 15 mesecih izdala v dobrodelne namene skoraj 31 tisoč dolarjev. Ker vemo, da je enako delovala vsdh sedem let svojega obstoja, mora biti celotna svota njenih podpor za naše prilike nekaj ogromnega.
Pojav Lige katoliških slovenskih Amerikancev je nekaj edinstvenega. Desetletja in desetletja je Ameriška Slovenija opravljala velika dela na dobrodelnem polju. Zbiralo se je za razjne “namene” med nami samimi, pa prav tako za pomoč onstran morja. Komaj je bil objavljen končni uspeh ene akcije, je že stopila na plan kaka druga.
To je vse res in del naše zgodovine. Toda za vsako po-edino akcijo se je zmerom pojavljal tudi poseben odbor ali skupina ljudi, ki so zadevo vzeli v roke. Ko je bil namen dosežen, z večjim ali manjšim uspehom, se je “odbor” razšel in poedinci so se morda začeli udejstvovati pri kaki drugi podobni akciji.
Nekaj načrtnega, kar naj bi tudi ostalo kot naša stalna dobrodelna ustanova, se je pojavilo med nami šele z nastankom Lige. Res je, da je tudi Liga nastala leta 1945 zgolj pod pritiskom trenutnih razmer. Problemi begunstva iz komunistične Slovenije so jo v naglici priklicali v življenje. Kaj bo zmogla in kako delovala, o tem si ustanovitelji še niso bili kaj prida na jasnem. Živo so pa čutili, da se nekaj mora napraviti, in napravili so. Poznejši razvoj dogodkov je pokazal, kako prav so naredili, ko so poklicali v življenje našo Ligo. Če samo na eno opozorimo. Kako neverno bi bili pogledali ustanovitelji Lige, ko so se prvič sestali v Jo-lietu, če bi bil vstal med njimi prerok in jim povedal: Preden bo sedem let minilo, boste imeli 3300 teh beguncev, ki zdaj o njih govorite, v svoji sredi tu v Ameriki! In vendar bi bil tak prerok povedal samo to, kar se nam dandanes kar nič več čudno ne zdi, ko je pač splošno znana resnica.
Liga objavlja nekaj podrobnosti o svojih uspehih. Tu pa tam vidimo številke, ki pomenijo ljudi, drugič zopet številke, ki pomenijo dolarje. Eno pa posebno opazimo pri Ligi. Ko objavi kak uspeh, že tudi oznanja svoje nadaljne načrte. Po skušnjah prejšnjih desetletij bi nehote pričakovali, da bo Liga po objavljenih uspehih izjavila: Hvala vsem, ki ste mi pomagali, opravila sem svojo nalogo, zdaj zaključim svoje delovanje.	i
Ne, Liga ne misli prenehati. Tako smemo sklepati iz vsega njenega izjavljanja, iz vse njene podjetnosti. Pa seveda tudi iz preprostega vzroka, ki nam vsem pove: Če bi Lige ne bilo, bi jo bilo treba danes ustanoviti iz enakega razloga, kot so nam jo ustanovili leta 1945. Potrebna nam je!
Naš list je bil z Ligo od prvega hipa, ko se je pojavil glas o njeni nameravani ustanovitvi, čeravno takrat še ni nihče vedel, kako se bo nova ustanova imenovala, če smo prav poučeni, je ime “Liga” nastalo šele med posvetovanjem na ustanovnem sestanku. Krstil jo je prav za prav sedanji njen predsednik Msgr. Oman. Iz njegovih ust je prišel predlog za ime, ki naj se da novorojenčku, in vsi drugi so pritrdili. Toda to le mimogrede.
Naš list je vsa ta leta z ljubeznijo, ki je dihala iz velikega srca našega pokojnega urednika Debevca, spremljal delo Lige in ji pomagal do lepših in lepših uspehov. Zato se nam ne zdi nič odveč, ko sedaj o priliki DRUGE VELIKE KAMPANJE, objavljamo ta uvodnik. Ligini uspehi so tudi naši uspehi. Ligini načrti so enako naši načrti. Ligina ljubezen je tudi naša ljubezen.
Liga ne more uspešno delovati, če nima za seboj močnega kadra podpornikov in darovalcev. Kot katoliška ustanova se more obračati samo na katoliške ljudi med nami. Priznati je treba, da so se naši katoličani v zadnjih sedmih letih izredno izkazali. Zgodovina našega tukajšnjega življa nam ve povedati o dobrodelnih ali zgolj narodnih ustanovah, pri katerih so si segali v roke zastopniki vseh struj in vseh organizacij tukajšnjih Slovencev. Najmočnejše denarne ustanove so sodelovale, pa končni usp.ehi niso dosegali uspehov Lige, ki se pri svojem delu v prvi vrsti opira na sodelovanje in darežljivost našega “malega človeka.”
Ko je otvorjena letošnja Ligina velika kampanja, je naša iskrena želja, da bi bil uspeh velik. Nabiralne pole, ki jih je Liga razposlala, prosijo, da bi se na vsako nabralo vsaj $10. Gotovo se bodo pa našli med bolj premožnimi Slovenci širom Amerike ljudje, ki ne bodo dajali po majhnih dolarčkih na nabiralne pole, ampak poslali Ligi večje darove in se s takim ravnanjem uvrstili med “mecene” te tako potrebne ustanove.
Naj bi se takih našlo veliko med nami! Liga je preskromna, da bi se obrnila nanje s takimi pozivi. Mi pa le mislimo, da je Ligino delo vredno večjih podpor. Prav je zapisal Mr. Anton Grdina v svojem poročilu po povratku iz New Yorka: O Ligi in njenem delu se premalo piše! Prav je imel Mr. Math Intihar, predsednik clevelandske Ligine podružnice, ko je izjavil: Cilj kampanje bi moral biti STO TISOČ dolarjev, ne le skromnih DESET!
Naš list želi Ligini kampanji veliko sreče in Ligi nadaljnjih lepih uspehov!
NOVINE
BRIDGEPORT
Materinski dan (majuša 11.) so farniki fare Sv. Križa tak lepo obhajali kak že dugo eli pa nikdar ne. Ne smo ešče zvedeli, kak je bilo v vsakšem pogledi, liki napovedano je bilo etak: Na te den, kda do naše matere obhajale svoj skupen god, de pri nas tudi kronanje lepoga Marijinega kepa. Nega bole primernega dneva v leti kak je ravno materinski den, da se krona kep naše Nebeške Matere. Za kronanje so naš plebanuš Rev. dr. A. Farkaš povabili iz Clevelanda
priti. De pa zato denok mislimo, ka Novine zato ešče prinesejo bole podrobno, kak se je vršila ta slavnost. Bridgeportska fara je prekmursko-slovenska fara. V zadnjem leti se je število far-nikov povekšalo za 270, štero je zasluga novoga plebanuša Rev. Farkaša.
CHICAGO
Prekmursko romanje je napovedano v zadnjoj številki Ave Marije. To romanje priredi k Mariji Pomagaj v Lemonti prekmursko slovensko društvo KSKJ sv. Ane v čikagi i to julijuša 27.
škofa dr. Gregorija Rožmana, i Na to romanje so pa povabljeni šteri so tudi prišli i so kronali j ne samo prekmurski Slovenci, Marijin kep. Za to slavnost je | šteri so kotrige toga društva, ne-
bilo povabljeni) vekše število slovenski) duhovnikov iz okrogline, to je posebno iz New Yorka. Povabljeni je bio tudi vrednik
go tudi vsi drugi naši rojaki i tudi ne samo iz čikage. že zdaj si napravite takši razpored svoji) počitnic, ka boste lehko šli na
tej našij Novin, liki ne je mogeo 1 te den v Lemont.
■l"li I * 'Hf' »»»»»»»
BESEDA IZ NARODA |
tine in društvene blagajne članstvu izplačalo preko $300,000.00.
V nedeljo dne 18. maja se vrši praznovanje 35 - letnice društva. Najprej bo “ZAHVALNA” sv. maša ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Vida. Prečastiti in nad vse spoštovani monsignor M. J. Butala, vrhovni duhovni vodja K. S. K. J., so nam obljubili, da pridejo in opravijo to sveto mašo. Z njihovo navzočnostjo med nami se bo to naše praznovanje povečalo. Najvljudneje vabimo članstvo našega društva, da se za gotovo udeleži te sv. maše. Vabimo pa tudi naše sobrate in sosestre drugih K. S. K. J. društev v Clevelandu, kakor vse naše prijatelje, da pridete in nam pomagate dati pravo zahvalo “NEBEŠKEMU OČETU” za vse prejete dobrote skozi preteklih 35 let — ob enem pa, da prosimo za nadaljni blagoslov božji po priprošnji naše patrone sv. Marije Magdalene.
Zbirali se bomo v šoli ob 9:30 zjutraj. Po sv. maši bodo zunanji gostje lahko dobili kosilo v prizidku Slov. narodnega doma, kjer bodo imele naše kuharice vse pripravljeno.
Popoldne pa se bo nadaljevalo praznovanje s pomembnim in pestrim programom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Začetek točno ob 3. uri. Na tem programu bodo užit-kapolne pevske točke po Miss Marion Kuhar, Miss Carol Sudan in Mr. John Germ. VSI navzoči boste tudi imeli priliko dati duška svojemu čustvu.
Razni govorniki — msgr. Butala, John Germ, Mary E. Polutnik, Anton Grdina, Anton Strniša, Rev. J. Godina in drugi — nam bodo gotovo kaj lepega in stvarnega povedali. Predstavljene bodo društvene še živeče ustanoviteljice in sedanji odbor. Predstavljeni bodo občinstvu tudi vsi navzoči glavni uradniki K. S. K. J.
Spomin naših umrlih bo ganljiva točka.
Za ocvirk pa bo OPERETA — VESELOSPEV “KOVAČEV ŠTUDENT,” pri kateri bodo sodelovali izvrstni ter izkušeni pevci in igralci “SLOVENSKEGA ODRA” — Janez Rigler, Frank Kuret, Ga. Varškova, Franček Kolarič, Jože Likozar in Martin Košnik, vodja te operete. Na klavirju bo spremljal Metod Milač.
Med odmori in po oderskem programu bodo v prizidku na razpolago okrepčila.
Tako vidite dragi rojaki, da bo dne 18. maja 1952 velik dan za društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Zato pa vabimo in upamo, da pridete k nam
Lepa slovesnost v New-burghu
Cleveland, O. — V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil letni banket katoliških veteranov župnije sv. Lovrenca v Newburghu. Vsako leto ob tej priliki izberejo katoliški veterani kakega dijaka ali dijakinjo iz župnije, kateri izreče za prihodnje leto šolnino in tozadevno plaketo kot spomin na to. Poleg tega pa še izberejo po eno osebo iz župnije, ki jo ob tej priliki posebej odlikujejo. Letos je prejela šolnino in lepo plaketo z napisom odlična dijakinja višje šole —. high school — Štefanija Rus, kot odlikovanec pa je bil izbran gospod župnik in mons. J. Oman. K banketu se je zbralo mnogo občinstva, ki je napolnilo dvorano Narodnega doma v Newburghu. Med raznimi gosti in govorniki, je bil tudi naš priljubljeni governer F. Lausche ki je s svojim krasnim govorom navdušil vse navzoče. Polno lepih misli je razvil iz gesla ameriških katoliških veteranov “Bog in domovina.” Svetovni komunizem te ali druge vrste se z vso silo bori za to, da zavlada nad vsem svetom in ga usužnji. V svojih naporih za zmago se komunizem ne bo ustavil, če ga ne bodo zavrli oni narodi, ki verujejo v Boga in ljubijo svobodo svoje domovine. Združene države ameriške so v tem boju proti teptanju človeškega dostojanstva in proti nasilju vodilne. In če hočemo, da bomo zmagali, se moramo vsi držati gesla naših veteranov: Bog in domovina. Vsak večer v ameriški vojski snamejo in zvijejo našo zvezdnato zastavo, da potem drugi dan še lepše zaplapola to zmagoslavno znamenje, okrog katerega se vsi zbiramo. Lahko pride tema za nekaj časa, toda mi verujemo, da se bo naša zastava kot znamenje svobode vedno razvijala zmagoslavno.
Besedam g. governer j a je sledilo navdušeno odobravanje.
M.
v posete VSI naši prijatelji — VSI naši sobratje in sosestre. Kar bo v naši najboljši moči, bomo storili, da bo sleherni izmed vas kar najboljše postrežen.
Vstopnina k popoldanskemu programu bo $1.00. Vstopnice lahko dobite pri Oražmovih, 6415 St. Clair Ave., v Slovenski pisarni, 6116 Glass Ave. in pri odbornicah društva.
V nadi, da se za gotovo vidimo, najprej zjutraj pri sv. maši ob 10. uri in popoldne pri prireditvi, vam že sedaj kličemo “PRISRČNO DOBRODOŠLI.”
Za društvo sv. Marija Magdalene,
Maria Hochevar, taj.
------o------
Graduirala bosta
ftulturna jfcronika
Materinski dan
Marsikaj lepega se je že napi-
j Besede g. Antona Grdine, ki so | bile navdušene, naj bodo pomla-i jeni “Liliji” v oporo in spodbudo, da bi na svoji poti ne obstala. Naj raste in uspeva in iz mladine, ki je edini up za ameriške Slovence, ustvari zavedne, za slovensko kulturo čuteče ljudi. Kdor ima mladino, tisti ima na-lodovo prihodnjost. Tega se vsi
salo o materah. Vsakega prime zavedajmo. Izgubljena mladina, pri srcu. To, kar sem gledal v vse izgubljeno.
z
Bedford, O. — V družini John. Pistotnika na 350 W. Grace St. bodo imeli letos kar dva gradu anta. Hči Jeanette bo graduirala za bolniško strežnico iz School of Nursing v Saint Luke Hospital v Prentiss Auditorium v ponedeljek 19. maja ob 8. uri zvečer. Njen brat George R. bo pa graduiral iz Bedford High School 5. junija ob 8. uri zvečer v audi-toriju šole. George misli nadaljevati študije na Case Inst, of Technology, čestitamo.
Or. sv, Marije Magdalene št. 182 KSKJ
Cleveland, O. — Društvo je bilo ustanovljeno 5. marca 1917 z 64 članicami — danes šteje 772 aktivnega članstva in 393 v mladinskem oddelku — skupaj torej 1165. Skozi 35 let' nam jih je smrt pobrala 175 iz odraslega oddelka in 11 iz mladinskega, za katere se je izplačalo posmrtnine $129,547.00. Za VSE podpore — to je posmrtnine, operacij ske, bolniške, porodne itd. se je pa skupno — iz Jedno-
Dodafno pojasnilo o gasil sketn domu v Slavini pri Postojni
Cleveland, O. — V ponedeljek je bil v AD objavljen dopis tukajšnjega odbora za pomoč izgradnje novega gasilskega doma v Slavini pri Postojni. Ker se je po objavi tega dopisa obrnilo nekaj mojih ožjih sorojakov name z željo, da pojasnim natančneje to zadevo, če mi je znana, naj bodo te vrstice v vednost.
Kulturno delovanje v Slavini je v zvezi z gasilstvom v toliko, ker je v starem gasilskem domu, ki že davno ne ustreza potrebam, edina dvoranica, kjer je mogoče prirejati dramske, pevske in druge prireditve. Poprej se j e "to vršilo v poslopju stare šole, ki pa jo je prevzela država in nastanila v njej svoje urade. Ker praznuje letos slavinsko gasilstvo 50-letnico svojega obstoja, si želi postaviti prepotrebni nov dom z dvorano, ki bo kot edina dvorana v Slavini, ustrezala tudi kulturnim prireditvam.
Sicer pa je že od nekdaj duša gasilskega in kulturnega delovanja v Slavini g. Franc Dekleva, bivši trgovec in poštar ter po vsej okolici poznan mož blagega srca, ki je še sedaj, kljub svoji visoki starosti — saj jih ima že nad osemdeset! — duša vsega tega udejstvovanja. (Njegovo trgovino in posest je država kmalu po “osvoboditvi” podržavila). Njemu pa pridno pomaga domači g. župnik, ki je ob tej priliki izrazil tudi željo, če bi mu dobrosrčni vaščani na kak način pripomogli do novih vrvi za zvonove. . .
Zasluženo akcijo je že in jo bo še podprl tudi častitljivi starosta Slavinčanov, Mr. Jos. Žele, vsem priljubljeni in od vseh spoštovani “Zrzinov” Jože.
Gre torej za plemenito, s kulturnim življenjem Slavine povezano akcijo, ki nima nobenih političnih primesi ter je kot taka vredna vse pomoči tu bivajočih vaščanov in okoličanov, katerih sorodniki doma imajo dejanske in duhovne koristi od go-
nedeljo, pa mi je bilo v prijetno presenečenje in reči moram, da že dolgo nisem videl nekaj tako iskrenega in doživetega. Dramatsko društvo “Lilija” je pokazalo, da zna vdihniti tudi stvarem, ki se vsako leto ponavljajo — in tak je materniski dan — novo dušo in novo občutje.
Program je bil kar obširen in res lep. Otroci sami na sebi so človeku blizu, posebno še kadar izražajo na svoj način ljubezen do mater. Saj tudi mi odrasli ljubimo svojo mater, je pa tako, da je naša ljubezen bolj robata in skrita. Otrok te robatosti ne pozna. Odkrit je in preprost in zato marsikdaj zelo globok.
Kuplet je bil naravnost odličen. Sploh sta iz trume otrok izstopala posebno dva,' ki kljub svoji otroškkosti kažeta, da bosta rojena igralca. To sta Katka seršen in njen brat. Oba zelo' naravna, oba igralca. Katka živa in čuteča, njen brat pa muzikaličen in okkreten. Tudi drugim otrokom ni kaj reči. Če se je kje kaj zataknilo, je bilo vse tako otroško in razumljivo, da je bilo samo po sebi umevno. Kar nas odrasle privlači je otroška preprostost, tisoč čemur smo mi odrasli in smo zato tolikokrat nesrečni.
Otroški zborček je bil odličen. Lepi glasovi, posebno alti. Posebno ljubek je bil prizor “Mamica je kakor zarja,” ki so ga predvajali naj mlajši. Tudi rajanje je bilo na moč ljubko. Deklamacije so bile vse na lepi Vi-
Lep materinski dan je bil. Odrasli in otroci smo se dobili. In kdo more reči, da se od otrok ne moremo nič naučiti?
Karel Mauser.
Lepo priznanje slovenski knjigi
Cleveland, O. — “Domovina je kakor zdravje” je zapisal Cankar — “Domovina je kakor mati” je napisal slovenski begunec. Domovina je nenadomestljiva.
Ko so naši slovenski izseljenci odhajali v Ameriko so bridko pogrešali domovino. Počasi so se vživljali v tujino, na drugi ^strani pa poskušali ustvariti v tujini koščak domovine. Zaželeli so si zlasti domače hrane. Ustanavljali so lastna podjetja in v njih nudili rojakom stvari, ki so jih bili vajeni od doma. Zaželeli so si domačega kruha, sladkega vina slovenskih goric, slovenske potice in kranjskih klobas. Vse to so si oskrbeli, da so lažje prenašali tujino.
Bili so pa tudi žejni domače slovenske besede v cerkvi; povabili so slovenske duhovnike, ustanavljali slovenske župnije.
Ustanovili so slovenski časopis, ki jim je prinašal novice v domači slovenski besedi.
Tako so ustvarili v veliki tujini košček slovenske domovine.
In ko so začeli prihajati “novi’ so se vsega domačega z veseljem oklenili. V vsakem ozi-
v. . ,	.	-	. mu so poživili vse, karkoli j«
sim kljub tremi, ki se je tu m ,	5 v	,	J
tam	D. oai	Slovenskega ze obstojalo.
tam pokazala. Pa saj imajo tremo še odrasli. Toliko obrazov za mala srca!
Posebno je treba omeniti pevski zbor g. Milača. Naravnost zagrabil je. “Slovenec sem” je bil mogočen in udaren. “Nikar se me ne boj” pa razločno kaže, da ima zbor odličnega vodjo in dober materijal, zakaj pesem je dovolj težka. Tudi mešani zbor je odpel dve pesmi in sicer “Kje so moje rožice” in prelepo koroško “Gor čez izaro.” Po pravici, je zbor doživel lepo pohvalo. Želim si, da bi ta zbor še slišal in sicer na samostojnem nastopu.
Simbolične vaje so bile nekaj posebnega. V kretnjah se da včasih več povedati kakor v besedi To smo videli. Najlepša simbolika je bila v “Teče voda, teče.” Krasna povezava je človeka naravnost zanesla. Vse bi razumel brez besedila. “Mati piše pismo belo” je bilo nekaj slabše, ker ni bilo tako povezano. Posebno v dviganju rok se je grešilo. Vendar je bila tudi ta točka lepa. Duet “Ko zlato sonce gre za goro spat” je bil posebno ob koncu z materinim grobom močno podprt. Morda je bila majhna napaka, ker je šel sopran prenizko in je bila zato pesem pretiha.
Moški zbor je zaključil prireditev. Ko sem vstal, sem čutil, da sem za veliko obogatil.
Nekaj moram ob koncu zapisati. Ogromno dela je bilo z otroci. Gospod Rudi Knez se je moral pošteno mučiti. Ni lahko drobiž učiti. Prav tako je bilo veliko drobnega dela v simboličnih vajah, kjer sta g. Knez in gdč. Jožica Varškova ustvarila res nekaj doživetega. Prireditev, ki jo je podprl pevski zbor g. Milača je bila na lepi višini.,
ri omenjenega udejstvovanja.
Toliko v blagohotno pojasnilo onim, ki jih zanima.
Tone Šabec.
Med “novimi” pa je tudi mnogo inteligentov, doma so morali pustiti vse. Sedaj, ko so si zopet uredili življenje, pogrešajo marsikaj tega, kar so imeli doma. In med tem ni na zadnjem mestu — slovenska knjiga. Slovenci smo veliki ljubitelji dobre knjige. Ni bilo slovenskega človeka, ki ne bi segel po knjigi. Vsakdo je imel pa nekaj knjig, ki so mu bile tako pri srcu, da jih jre nabavil in hranil v svoji domači knjižnici kot del svojega premoženja.
Kljub temu, da je v Ameriki na tisoče in deset tisoče slovenskih naseljencev tu šč nimamo slovenske knjigarne, ki bi našemu človeku nudila slovensko knjigo. Da vsaj nekoliko izpolnim to vrzel, sem iskal zvez z domovino, da bi lahko za vse, ki žele dobiti katerokoli slovensko knjigo našel pot, po kateri bi knjige prihajale iz domovine. To se mi je tudi posrečilo.
Mnogi so se že poslužili te poti. Marsikdo je tako prišel do slovenske knjige, ki jo je preje že dolgo iskal.
Na stotine knjig je tako že dospelo iz Ljubljane.
Lep uspeh je to.
Toda to kar sem doslej napisal m tisto, kar hoosm povedati in poudariti. Po posredovanju zavednih slovenskih izobražencev so tudi nekatere velike a-meriške knjižnice izvedete, da so na razpolage slovenske knjige in jih tudi naročile.
Tako je po posredovanju g. prof. Vinka Lipovca Cleveland Public Library naročila 53 knjig za centralo in njene podružnice.
Po posredovanju g. dr. Bogu-mila Vošnjaka je pa državna kongresna knjižnica v Washing-tonu — Library of Congress naročila 20 slovenskih knjig.
To je vsekakor lepo priznanje slovenski knjigi. Tako bo-(Dalje na 4. strani)
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu



THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
West Point-Annapolis Appointments
Congressman Clement J. Za-blocki (Dem. — 4th Dist., Milwaukee) has announced that qualifying examinations for appointments to the United States Military Academy at West Point, and the United States Naval Academy at Annapolis, for the term beginning in July, 1953, will be held in Milwaukee on Monday, July 14, 1952.
Young men who are interested in a military career, and who wish to compete for these appointments, are asked to write to Congressman Zablocki, c/o Room 1512, New House Office Building, Washington 25, D.C. Two letters of character reference should accompany the personal letter of application.
Congressman Zablocki is continuing his practice of making the appointments to the Academies on the basis of merit. The general requirements are that the applicant be (1) a resident of the 4th Congressional District of Wisconsin; (2) in good physical condition; (3) not less than 17 years of age nor more than 22 on July 1, 1953; (4) never have been married; and (5) be of good moral character.
The young men who will indicate their interest will be asked to write a qualifying Civil Service examination, to be conducted in Milvvaukee on July 14, 1952. Persons receiving the
RADO STAUT
direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis.
(1400 k.c.)
(100.7 m.c.)
Program vodita in napovedovalca v slovenščini sta Mr. in Mrs. Rado Staut

highest scores on this examination will be designated as COMPETITORS to write the final entrance examination — four competitors for each vacancy. This final examination will be conducted by the Boards of the respective Academies in the Spring of 1953. Competitors receiving the highest scores will be automatically appointed as PRINCIPALS, with the remaining young men being designated as ALTERNATES in the respective order of their standing.
Young men who expect to be called to military service prior to July 1, 1953 — as well as those who are presently on active duty — MAY COMPETE FOR THE APPOINTMENTS. Arrangements will be made to have them write the qualifying examination at places nearest to their post of duty.
Congressman Zablocki stated that letters from persons interested in competing for the appointments to the Academies should reach bis office prior to
računali samo $1.50 vstopnine? Vreden je bil najmanj tri dolarje!” V slični pohvali so se glasili drugi komentarji.
Ves program je bil preobširen za odmerjeni nam prostor v listu, da bi mogli iti v podrobnosti
koletne prireditve Mednarodnega instituta v milwauskem mestnem avditoriju.
Druga krasna slika, kije predstavljala za Milwaukee (in morda za ameriške Slovence na splošno) nekaj novega, je bila
ocenjevanja vsake posamezne simbolična slika “Gor čez jeze-točke, dasi vemo, da vsak sode-jr0;” katero je vprizoril zbor lujočih čaka, kakšna bo, “kriti- j ‘“Triglav” (novo ustanovljeno ka” ali pa pohvala. “Kritike” o kulturno in prosvetno društvo posameznih nastopajočih danes ne bo, ker ves ta program ni bil podan z namenom razkazovanja in razvijanja posameznih igral-
rangements nuiy be made to have all the applicants write the first examination.
Proslava otvoritve nove cerkvene dvorane v Milwaukee lepo uspela
Kakor je bilo pričakovati, je nedeljska skupna proslava otvoritve novega cerkvenega avditorija v Milwaukee in Materinskega dneva dosegla popolen uspeh. Farani in njih prijatelji so napolnili dvorano do zadnjega sedeža in razpoložljivega kotička, da prisostvujejo zgodovinsko važnemu momentu in obenem počaste naše matere, ki so navsezadnje tiste, na katere se najprej obrnemo za nasvet, zaslombo in pomoč pri vsakem gibanju in ustvarjanju. Zato je bilo tudi popolnoma na mestu, da je bil baš Materinski dan izbran za ta pomemben ter za milwauske Slovence tako važen zgodovinski dogodek, ko so' po dolgih letih znanega slovenskega (ali morda bolje rečeno “človeškega”) medsebojnega ribanja in prerekanja končno le prišli v posest poštenega, skupnega kulturnega središča in prosvetnega doma pod okriljem svoje cerkve. Škoda le, da je pri tem veselem dogodku manjkalo dveh glavnih oseb, da bi uživali zasluženo zadoščenje in prijetno zavest, da njun trud in prizadevanje ni bilo zaman — obeh pokojnih bivših župnikov, Rev. Antona Schiffreja, početnika in ustanovitelja ideje, ter Msgr. Fran-
IMENIK
; SLOVENSKIH IN SLOVENCEM ' NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE

RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490.
Poslušajte
prvo in najistarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zap aid u
Ameriško-Slovensko
RADIO URO
v Milwaukee
oddajano
vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure centralni čas (od 12. do 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj
WRJN in WRJN-FM
DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-2370.
FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156.
GLO.IEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728.
SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620.
CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152.
KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6653.
’ITY LIQUOR DISTR., (Prank Kosile, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.)
GOOD HOPE CEMETERY
S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite:
Mitchell 5-8478
Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča
May 31, 1952, in order that ar-; skih ali pevskih talentov med
nami, kakor je to namen In cilj drugih sličnih kulturnih prireditev, katerih poznejša ocenitev je v svrho tehničnega izpopolne-vanja in izboljšavanja teh talentov morda potrebna ter v interesu posečajoče jih javnosti za-željena, pač pa se' hočemo samo cis Gabrovška, njenega dovršite- na splošno dotakniti le nekaterih Ija. Bil pa je prisoten njun duh,'točk, ki so vzbujale posebno poki ga je bilo čutiti v dvorani ves zornost in zadovoljstvo, čas tekom cele proslave.	J V prvi vrsti naj omenimo slo-
Program proslave je bil dobro (veriSko plesalsko skupino v na-zasnovan in splošno izveden v: rodnih nošah pod vodstvom ge. priznanje in kredit vsem sodelu-! Antoinette Glavan, ki je res doječim. Trajal je blizu tri ure, vršeno in v pristni, stari sloven-toda sodeč po napeti pozornosti ski tradiciji izvajala kombinaci-in uživanju avdijence, ki že dol- , jo naših narodnih plesov ter že-go vrsto let ni imela prilike pri-, la za svoj nastop živahno prisostvovati sličnim prireditvam znanje. Ta skupina — mimo-med Slovenci, je bil še prekra-1 grede povedano, naše že starej-tek. Po zaključku je več udele- še tu rojene mladine — se je že žencev vzkliknilo žarečega obra- parkrat prej odlikovala tudi pred za: “Kako, da so za tak program ameriško publiko ob priliki vsa-

“HEJ, DRAGEC PEČICA ZA PRAŽENJE KRUHA SE JE KONČNO SEGRELA! PRIDI NAZAJ IN CAJUTRKUJ!”
Ne preobremenite vaše električne napeljave.
Če zidate ali modernizirate, vključite
“ADEQUATE WIRING”
Posvetujte se s Vašim električarjem.
THE ELECTRIC? COMPANY
AW-9-52
• -p
POSLANIK IN SIN — George F. Kennan, novi ameriški poslanik v Moskvi z dve leti starim sinom v naročju na krovu ladje “Queen Elizabeth,” ki ga je pripeljala preko Atlantika na njegovi poti v Moskvo.
naših novih naseljencev pod vodstvom Rev. Štefana Savin-ška, ki je vodil in aranžiral tudi ves ostali slovenski del programa) in za katero je ga. Dari Strmšek naštudirala krasne mi-mične plesne kretnje treh deklet v narodnih nošah, ki so spremljale to znano slovensko pesem, katero je v ozadju pel imenovani moški zbor, s simboličnim izražanjem njenega besedila. Prizor je v resnici zaslužil val pohvale, ki jo je dobil. Enako živahno priznanje je žela tudi enodejanska spevoigra “Rožmarin,” ki jo je vprizoril in pel ta zbor. V njej so nastopili Martin Simčič kot oče, Helena Arnež kot hči in Jože Divjak kot fant. Vse pevske točke tega zbora je spremljala na klavirju mlada Marina Divjak.
Z izrednim navdušenjem in lepo, da je avdijenco kar podžigalo, so peli na tem izrednem programu naši “stari” milwauski pevci:- domači cerkveni zbor sv. Janeza Ev. pod vodstvom g. Ray Smitha in ob spremstvu g. Leo Muškatevca na klavir, ter west-
alliški cerkveni zbor Marije Po- ameriške himne in s pozdravom
moči Kristjanov, pod vodstvom ameriški zastavi, nato pa je na
Miss Josephine Imperl. Prvi je zapel “Pozdrav,” “Vsi so prihajali” in “Venček narodnih”; drugi pa “Klic pomladi,” “Ko dan se zaznava” in “Tam gori za našo vasjo.”
Lep prispevek k programu je doprinesla tudi naša tu rojena mladina, pod vodstvom Mrs. Mary Bregant-Gorenc in Miss Dolores Ivanchich. Dali so na oder več ljubkih otroških prizorov in deklamacij v angleščini kot eno-
kratko pozdravil navzoče g. Geo. Kotze ml. kot načelnik pripravljalnega odbora. Nato je sedanji župni upravitelj g. Rev. Joseph Sipek v glavnejših točkah orisal zgodovino in delo za novo stavbo ter povdarjal njen namen, da naj služi veri in narodnim tradicijam slovenskih naseljencev, za njim pa se je v imenu novonaseljencev v slovenščini zahvalil staronaseljencem za gostoljuben in prisrčni sprejem
dejanko “Ma’s Monday Morn-'v novi-skuPni domovini §• Franc ing,” ki je vzbujala dokaj vese- Fozina> preasednik Triglava, lega zadovoljstva med avdijen-j Popoldanskemu programu, ki co, in zapeli so tudi dve sloven-Je trajal do 6. ure, je sledila v ski pesmi “Čez tri gore” in “Ra-' spodnji dvorani okusno priprav-sti, rasti rožmarin” ter znanega ljena večerja ter razni drugi pri-iz angleščine v slovenščino pre- grizki in okrepčila, nato pa se je vedenega “Metuljčka” (Glow razvh večerni ples, ki je trajal
do 11. ure.
Kakor rečeno, ves program je bil zelo lep ter bo navzočim gotovo ostal nepozabno v spominu. Lepih prizorov materam v počast so bile gotovo vesele tudi naše mamice, saj jih je prisrčno in srčkano pozdravila v imenu
Worm).
Kot predzadnjo točko na programu so igralci “Triglava” vprizorili še dvodejanko “Vse za j mater,” v kateri so nastopili: ga.
Fanny Divjak kot mati, ga. Matilda Simčič kot teta, g. Karel
Kveder kot zet Peter in ga. Til-i ,	,	,	.
, jr ,	, ,	• „	-	.	naimlajsih	lepo po	slovensko
ka Kveder kot njegova	zena	ter J	f
.	imala novonaseljenka Mary Ki-
stareisa sestra ostalih treh otrok , „,	J
,	,	,.	..,	j fel. Zdi se nam pa, da ena točka
matere-vdove, ki so jih pred-,	. \ ’
stavljali Marina Divjak, Zofka j v programu m bila primerna -
Rifel in Jože Divjak ml.	jne za 1 °’ v aten Je l . 'es
[program posvečen: počastitvi na-
Zaključek programa pa ieigih mater ter na koncu progra-i tvorila zopet krasna slika “Kro-! ma tudi počastite MATERE nanje Matere Božje,” v kateri |BOžJE ter na splošno slovesni je nastopila mladina z gorečimi' 0tVoritvi slovenskega KATOLI-svečami v rokah, v ozadju pa gKEGA narodnega doma — tanje pel mešani zbor “Triglava” g0 pies, ki je bil, ne vemo s čiga-čudovito lepo in za nas tudi no- vjm odobrenjem, uvrščen med vo skladbo ‘“Rožni venec.” Od to£ke Materinske proslave, pevcev “Triglava” sta tekom pro-!	‘	R. S.
grama nastopila v njunem zna- i	______^______
nem, lepem duetu “Spomin naj __ v zadnjih 1,509 miljah svo-mamico,” dva njegova najedli-' jega toka reka Nil v Egiptu ni-čnejša pevca John Rifel in Rudyima skoro nobenega pritoka, ker Kotar, na kitaro pa ju je'teče skozi puščavo. V kolikor spremljal Jože Divjak starejši. jima Egipt rodovitne zemlje, se
Ves program je navzoča avdi-lmora za njo zahvaliti samo rekij jenca otvoriia s skupnim petjem Nil.
SINGER SEWING CENTER
Edini kraj, kjer morete dobiti pravi SINGERJEV* šivalni stroj za vaše drasre v Jugoslaviji, je S I N G E R ŠIVALNI CENTER- To pa zato, ker SINGER nima agentov, prodajalcev ali drugib firm, temveč prodaja samo potom SINGER SEWING CENTER, kateri se lahko spoznajo po veliki rdeči črki “S” na izložbenem oknu. Ne pozabite tega.
NAROČI SE ČISTO ENOSTAVNO
Obiščite najbližji SINGER SEWING CENTER in oddajte vaše naročilo. Vse ostalo bo naredil SINGER. Poskrbeli bomo za:
•	vse potrebno glede odpošiljanja,
•	izročitev v oni SINGER trgovini, ki je .najbližja stanovanju prejemnika,
•	od prejemnika podpisano priznani-co kot dokaz izročitve.
SINGER ŠIVALNI STROJ JE CELOŽIVLJENJSKO DARILO
Izdelan je tako dobro, da ga bodo lahko rabili še vaši otroci. V produkciji šivalnih strojev ima preko sto let skušnje, zato je pravi SINGER šivalni stroj danes, ko so cene oblekam tako visoke, najboljši in najprikladnejši dar za vaše drage, dar, ki jih bo leta in leta spominjal vaše dobrote.
V vašem lastnem interesu je, da ne pozabite, da Singer Sewing Machine Company prodaja svoje šivalne stroje samo preko SINGER SEWING CENTER, a nikoli preko agentov, drugih trgovcev ali raznih firm.
Pridite še danes v najbližji SINGER SEWING CENTER za vse podatke . . . Poglejte v telefonsko knjigo za naslov pod ...
SINGER SEWING MACHINE COMPANY
•A TrM. lUrkotTHl! SrNOERMrG. CO.
TTTTT
JLA DOMOTUfJK, MAY 15, 1952
Dr. Josip gruden
Zgodovina slovenskega naroda
LEPO PRIZNANJE SLOVENSKI KNJIGI
Prve redovnice so došle iz samostana Ziegelhofen na Nižje-avstrijskem. Pozneje nahajamo med njimi skoraj samte plemkinje iz najimenitnejših, rodbin. Nova ustanova je bila za naše kraje v dvojnem oziru pomenljiva: za gospodarstvo in versko vzgojo. Poleg Stične je bil ve-lesovski samostan najvisčje gospodarsko podjetje v deželi. Imel je mnogo zemlje, mnogo podložnih vasi in se je pridno udeleževal trgovine. Še večjega pomena pa je bil za versko vzgojo ljudstva.
Tu je hitro nastalo važno cerkveno središče, za mnogimi duhovniki, kapetani, beneficiati, altaristi, kamor ste je ljudstvo rado zateklo v svojih verskih potrebah. Redovnice same so se pečale z vzgojo in poukom plemških deklic. Bile so zelo izobražene in pridno prepisovale kniige. Zato imamo v tem samostanu najstarejšo pričo za dekliško šolo m dekliški vzgojni zavod v deželi.
Kmalu za velesovsko redovno naselbino je nastal sličen samostan v Studenicah pri Mariboru. Ustanoviteljica je plemenita gospa Sofija iz Rogatca. Nameravala je najprej sezidati cerkev in ubožnico ((hospital). Toda zanimanje, ki se je bilo takrat vzbudilo za nova redova: frančiškanski in dominikanski,
si jo
preje posvetoval s cesarjem Friderikom I., ker je bila Štajerska državni fevd, pa tudi s svojim podložnim plemstvom in odločilnimi cerkvenimi oblastniki.
Uspeh tega posvetovanja je bli sklep, da naj pripade vojvodina Štajerska po Otokarjevi smrti avstrijskim vojvodom iz baberiberškega rodu. Sredi meseca avgusta leta 1186. sta se šešla vojvoda Otokar in Leopold Babenberški, spremljana od mnogih veljakov, na šentju-rijski gori ob Aniži. Tu je bila sestavljena Otokarjeva “oporoka”, ki določa zedinjenje Štajerske z Avstrijo.
V njej pravi namreč, štajerski vojvoda:	“Ker je Bog v svoji
milosti že našim staršem pa tudi nam podelil veliko bogastvo na ljudeh in posestvfih, (naši; mori huda skrb, ker nimamo nobenega dediča, komu naj pripade naša lastnina. Ko smo se torej posvetovali z našimi veljaki, smo izbrali zelo plemenitega, strogega in zvestega avstrijskega vojvoda Leopolda, našega sorodnika za svojega naslednika, ako tbi umrli brez potomstva, ker njegova dežela meji na našo in bode pravičnost enega kneza lažje vladala obe deželi.”
Ob tej priliki je Otokar slovesno potrdil pravice štajierske-
je nagnilo, da je odstopila od ga plemstva, duhovščine in sa-
prvotnega načrta in ustanovila samostan dominikank. Patriarh Bertold je tudi ta samostan izdatno podprl. Leta 1245, je izdal listino v kateri pravi: “Da se izvrši pobožna in sveta želja predrage hčere v Kristusu, sestre Sofije, in da bi bilo naši duši v blagor in izveličanje, damo s tem na znanje vsem, da podarimo župnijo Slivnico novi sadiki pri Studencu Matere božje v Poljčah z vsemi dohodki in pravicami, ki ji pripadajo.”
Nič manjšega pomena, kakor omenjena dva samostana, so bili duhovni sinovi sv. Frančiška ali minoriti, ki so prišli za vlade Bertoldove v naše kraje. Najprej e je bil ustanovljen samostan minoritov v Gorici, kmalu potem v Ljubljani, Beljaku, Celju in Ptuju. Z minoriti je dobilo ljudstvo vnete pridigarje in izpovednike.
Bertold je sploh kazal v pastirskem delovanju globoko pobožnost in pravo apostolsko skrb za svoje podložnike. Napravil je mnogo pobožnih in dobrodelnih ustanov, obdaroval bogato cerkve in samostane. Zadnje njegovo pomenljivo delo na Slovenskem je bila,nova cerkev sv. Elizabete v Slovenjem Gradcu, andeškem trgu. S tem je hotel postaviti dostojen spomenik svoji siričnici, ki je bila. leta 1236. prišteta med blažene.
Ukazal je, da se njen praznik po vsi akvilejski škofiji slovesno oohaja. Prav v tej cerkvi je 30. aprila leta 1251. (ob posvečevanju) podaril svoje rodbinsko posestvo Slovenji Gradec akvilejski škofiji. Že mesec pozneje (23. maja) je umrl v visoki starosti 70 let. Pokopali so ga na kraju, ki si ga je bil zaznamoval že ob začetku vlade, ob glavnem vhodu akvilej-ske bazilike. — Preprosto ljudstvo ga je ohranilo v dobrem spominu.
* * *
5. Babenberžani na Štajerskem
i
Domači dinastiji štajerskih grofov ni bilo prisojeno dolgo življenje. Prvi vojvoda Otokar IV. je bil tudi zadnji svojega rodu. Ker je bil izza mladih let bolehen in je nalezel še strašno gobovo bolezen, je ostal neože-njen in brez potomstva. Zato je moral že v življenju poskrbeti, kaj bode z veliko, lepo štajersko deželo po njegovi smrti. Gotovo se je o tej zadevi najpo-
mostanov. Meščanov in kmečkega ljudstva ne omenja v svoji oporoki, kajti mesta so bila tedaj še le v početkih, politično brez pomena) kmečko ljudstvo pa podložno grajščakom in popolnoma v njihovi oblasti.
Meseca maja leta 1192. je u-mrl Otokar IV., komaj trideset let star. Pokopali so ga v zaj-čkem samostanu, kjer so počivali tudi njegovi starši.
Blizu 150 let so bili Otokar in njegovi predniki iz rodu tra-venskih grofov vladarji štajerske dežele. Bili so odločni, razumni možje, katerim se je posrečilo polagoma razširiti svoje ozemlje in meje svoje oblasti prestaviti globoko doli v slovenske pokrajine.
Gradec se je pod njimi dvignil v glavno mesto dežele. Slovenci so mu dali ime in gotovo na kraju sedanjega mestnega gradu že postavili preprosto u-trdbo, v kateri so iskali zavetja ob času obrskih ali madjarskih navalov. Tudi pozneje, ko so travenski Otokarji tam gori postavili svoj zidani grad, se je zaznamoval do 13. stoletja le s slovenskim imenom, kar pome-nja, da je bila tudi okolica s Slovenci naseljena.
Isto izpričujejo premnoga krajevna imena:	Topla (Topel),
Gaberje (Gabriach), Borovnica (Fernitz), Rakovnica (Ragniz. Slovenci so tudi prostrano graško ravan iztrebili .in obdelali. Ime Vinica priča, da so naši pradedje v graški okolici gojili celo vinorodno trto.
Prvi meščani v Gradcu, trgovci in obrtniki, so bili pač priseljeni Nemci iz Bavarskega. Zato se je pozneje mesto imenovalo “Bavarski Gradec.”
Štajerski grofi so se posluževali za povzdigo svoje dežele tistih kulturnih sredstev, ki jih je nudil tedanji čas. Materielna in duševna kultura pa sta bili takrat tesno združeni, in nosi-telji obeh so bili menihi. Zato vidimo, da so tudi travenski O-tokarji marljivi pospeševatelji samostanov. V obliž ju Gradca so leta 1128. naselili cistercijane, jim sezidali samostan Runa (Rain) in jih obdarovali z mnogimi zemljišči.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
— Povprečni farmar v ZDA ima za približno $2,000 vrednosti v motornih vozilih, strojih in raznem orodju.
(Nadaljevanje s 2. stran:)
do odslej v teh dveh velikih a-meriških knjižnicah tudi slovenske knjige na častnem mestu poleg ostalih knjig velikih kulturnih narodov.
Naj izrečem na tem mestu lepo zahvalo obema gospodoma, kajti ne gre tu za to, da je bilo prodanih teh 70 knjig, ampak za prospeh slovenske knjige in slovensko tiskane besede.
Srečko Selivec.
IZ SLOVENIJE
Ljubljanske trgovine dobe svetlobno reklamo
Ljubljanske trgovine so bile' znane po svojih res lepih izložbenih oknih, gostilne po snagi in dobri postrežbi — toda to je bilo še pred vojno. Tudi svetlobna reklama je bila v predvojni Ljubljani nekaj običajnega, čeprav ni bila tako kričeča, kot smo jo vajeni v Ameriki. No, vse to je v povojni dobi izginilo. Titovski oblastniki pa polagoma uvidevajo, da to ni za nje najboljša reklama, zato so se odločili, da bodo vsaj nekatere stvari iz predvojne Ljubljane obnovili. Mestni odbor se je1 nedavno1, ukvarjal na eni svojih sej s tem vprašanjem. Takole se glasi poročilo: “Na Starem in Mestnem trgu je bilo obnovljenih 12 trgovskih lokalov, dva pa še obnavljajo. Ureja se 6 reprezentančnih večjih poslovalnic. Za trgovinske in gostinske obrate so uvozili tudi nekaj modernih napisov. Tako bo dobilo 22 tr-
govin in 5 gostiln v najkrajšem času svetlobne reklamne napise. V kratkem, bodo preurejeni še naslednji gostinski obrati. Otvor-jena bo grajska restavracija, končana bodo dela na hotelu Bellevue, otvorjena bo “Šesti-ca.” Do 1. maja bo preurejen buffet “Expres” na Miklošičevi,1 cesti, medtem ko bo tudi kolodvorska restavracija odprla prenovljeni restavracijski vrt. Nadaljuje se tudi obnova hotela Štrukelj.' število gostinskih obratov se je lani v Ljubljani zvišalo na 155, od teh jih je 99 v državnem, 1.v zadružnem, 54 pa jih je v socialističnem zakupu. Promet v teh obratih je lani znašal nad eno milijardo (bilijon) dinarjev ali 22% več kot 1. 1950. Lani so Ljubljančani v teh obratih popili nad 3 milijone litrov vina, nad 3 milijone litrov piva in 262,000 litrov žganih pijač. — Titovci se torej resno trudijo, da ne bi tuji obiskovalci Ljubljane ne odnesli iz nje preslabega vtisa.
MALI OGLASI
— Lafayettov grob v Parizu je pokrit s prstjo, ki so jo pripeljali z Bunker Hill-a. Ta slavni Francoz je sodeloval na ameriški strani v borbah, ki so jih vodili Amerikanci z Angleži za svojo neodvisnost.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za dve družini, v bližini Nottingham in Grovewood. Pet sob zgoraj, pet sob v pritličju, gretje na plin. Stanovanje v pritličju je prazno. Pri hiši je tudi garaža. Cena $18,000. Kličite LI 1-0781.
(97)
Obrti naprodaj
Gostilna D-2 z hišo za 2 družini, velik lot, blizu industrije in stanovanj, v lepi okolici. Mora biti prodano radi bolezni. Cena $18,500 z poslopjem.
D-3 na St. Clair Ave., blizu industrije in stanovanj, odprto 35 let, zelo dober promet. Lastnik odide iz mesta. Cena samo $24,500.
V Geneva, O., D-3 in gazo-linska postaja, 2 akra zemlje, 5 sob, prometa $1000 na teden. Mora biti prodano radi bolezni. Cena $33,000 z poslopjem.
Slaščičarna, v dobrem kraju, 4 sobe. Cena samo $2500.
Cvetličarna na Wade Park. Zelo dobra oprema in promet. Lastnik odide iz mesta. Cena $3500. Kupite pred Spominskim dnevom, in dobili boste denar nazaj do takrat.
Jos. Globokar
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(97)
DELO DOBUO
VEŽBANJE PLANINCEV — Naša vojska hoče 'pripraviti vojake za borbo. Čimbolj bodo namreč utrjeni in iz-vežbani, temvečja je verjetnost, da bodo v pravi borbi ostali živi. Na sliki vidimo vojake, ko se spuščajo preko 90 čevljev visoke skalne stene.
Beauty Shop
odprto pod novim vodstvom
Hairstyling - Hair Cutting Permanents - Tints and Hair Bleaches
Charles Hair Dressing Salon
1144 Addison Rd.
HE 1-1199	(97)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša 7 sob na 20960 Miller Ave. v Euclidu — preproge, beneški zastori, fur-nez na premog, veranda zadaj, dvojna garaža, kokošnjak, velik lot, za 1 družino ali 2 male, stranišče zdolej in zgorej, lastnik prodaja. Lahko vidite vsak dan. Pokličite RE 1-7028.
(102)
Hiše naprodaj
Na E. 152 St., severno od St. Clair, 2 trgovini, 4 stanovanj, 4 garaže, velik lot, dohodki $3600 na leto. Cena samo $26,-000.
E. 74 St., med St. Clair in Superior, za 3 družine, 2 garaži, plinska kurjava. Cena $18,-000.
Hiša za 2 družini, 5 in 5, pod iz trdega lesa, plinska kurjava. Cena $12,700.
E, 143 St., blizu cerkve sv. Jožefa, 6-sobni bungalow, velik lot, cena zelo zmerna.
Slaščičarna, $800 prometa na teden, stanovanje 3 sob, najemnina $70 na mesec. Cena $4200.
Mesnica in grocerija v Col-linwoodu; v tem obrtu že 25 let, zelo dober promet. Mora biti prodano radi bolezni.
Jos. Globokar
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(97)
MOŠKI in ŽENSKE
Za čistiti urade. Vzamemo vsake starosti. Dobra plača od. ure. Stalno delo.
NOVI AMERIKANCI DOBRODOŠLI
Oglasite ise med 10 zj. in 12 opoldne
AETNA WINDOW GLEANING GO.
1430 E. 27 St.
(vogal Superior Ave.)
Ženske dobijo delo Moški dobijo delo
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE izurjene
Delo ponoči, plača od ure Stalno delo v okolici East Cleveland na Euclid Ave.
Ohio Window Cleaning Co.
1230 E. 9 St.	CH 1-7515
(x)
Dekle ali ženska Za splošno hišno delo. Privatna soba. Lahko ostane ali samo nekaj večerov na teden. Vse ugodnosti. Mora skrbeti za otroke. Nič pranja. Dobra plača. Pokličite KE 1-5992. (98)
MALI OGLASI
Peč naprodaj Kuhinjska peč “Grand” v dobrem stanju as proda na 19103 Chickasaw Ave. telefon IV-1 4341.	(96)
Gostilna naprodaj Gostilna z D-l in D-2 je naprodaj v Rock Creek, O. R.D.l. En aker zemlje in nekaj sad-njih dreves. Ima 4-sobno stanovanje. John’s Country Tavern, East Trumbull, Rock Creek, Ohio. -(97)
Sobo se odda Oddam opremljeno sobo v najem. Tudi garaža je za oddati v slučaju potrebe. Vpraša se na 1087 E. 66 St.	—(96)
Hiše naprodaj Ako želite kupiti hišo za 1 ali 2 družini v bližini E. 71 St. in Hecker Ave., se vam pokaže po dogovoru če pokličete zvečer. George Kasunic, 7510 Lockyear HE 1-8056	(96)
Stanovanje iščejo Mlad par išče nujno tri ali štirisobno stanovanje. Kličite po 6. uri zvečer GL 1-9803. (97)
Iščejo sobe Mlad zakonski par z enim otrokom iščeta 4 sobno stanovanje. Pokličite EN 1-4895 po 5:30 uri.	(96)
Goistilna naprodaj Gostilna z licenco D-5 naprodaj na 7011 St. Clair Ave. Zelo dober promet. Če vas zanima pokličite EN 1-9152.	(96)
Hiša naprodaj Hiša odprta od 5 do 8 na 6403 Dibble Ave. Ima 8 sob za 1 družino, 4 splane sobe in kopalnica zgorej, polna klet, plinska kurjava.	(X)
Hiše naprodaj Naprodaj imamo hiše in sicer:	dvodružhiska 4-4 na 1235 E. 71 St., dvodružinska 5-5 1008 E. 77 St. in enodružinska s šest sobami v bližini E. 185 St. John J. Hrovat, EX 1-1348.	(—97)
V najem se odda s 1. jun., stanovanje, neopremljeno, s 4 lepimi sobami, zgoraj. Gorkota na plin in druge ugodnosti. Odda se 2 ali 3 odraslim osebam. Nahaja se blizu Euclid Beecha, busov in trgovin. Za podrobnosti pokličite med 5. in 9. uro zvečer. KE 1-8618	(97)
i'.
lili
SKRBI ZA SNAGO — Pfc. Shannon Corman iz Lexington, Ky. menja nogavice sedeč na tanku nekje na korejskem bojišču. Vojaške oblasti priporočajo vojakom, da oblijejo sveže nogavice, kolikorkrat le mogoče in pregledajo noge, če niso ranjene.
Ženska dobi delo
Ženska srednjih let dobi delo v kuhinji privatnega kluba. Kličite EN 1-1088 in zahtevajte šefa.	(99)
TAPC0
Employment Office bo odprt za sestanek v soboto ob 8 zj. do 4 pop., kakor druge dneve med tednom od 8 zj. do 5 pop., v nedeljo od 8 do 4.
Vsakovrstne
TOOLROOM
WORKERS
Engine Lathe Operators
Tool Grinders
Bullard Operators
Turret Lathe Operators
Shapers
Milting
laohine Operators Surface Grinders
Prinesite dokaz državljanstva. — Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Stalno delo; visoka plača od ure; priložnost za napredek.
THOMPSON PRODUCTS, Int.
23555 Euclid Ave.
(Cleveland Transit Bus No. 28)
____________________006)
OFFICE & MAIL BOY
5 dni v tednu tedenska plača Priložnosti za napredek vzamemo novinca
CRUCIBLE STEEL CO. of America 1258 E. 55th St.
____________________(97)^
Ženske dobijo delo
GIRL WANTED
Light office work and some typing A. J. Budnick & Co.
6631 St. Clair Ave. UT 1-4492
_______________________(x)
STENOGRAPHER
SALES DEPT.
5 dni v tednu tedenska plača Prednost ima izkušena
CRUCIBLE STEEL CO. of America 1258 E. 55th St.
(97)
DELO ZA DEKLETA
Dekleta od 17 do 20 let stare dobijo delo v perilmci, da bi zavijale perilo in drugo delo.
MENK BEOS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
(98)
DEKLETA
za
SPL0ŠMS TOVARNIŠKO delo
Nobene izkušnje potreba Mora govoriti angleško Plača od ure in nad urno plačilo
KR0MEX
CORPORATION
880 East 72 St.
(severno od St. Clair)
(100)

ti
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Cgtajcovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjen)!* Državah Severne Amerike
Sedež: Joiiet, 111.
Inkom, v At&. Illinois 14. mala 1*1#
Nate geslo: ‘‘Vse ca vero. dom In narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 710 Raub St.. Joliet Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2 podpredsednik: ANN JERISHA. 658 No. Broadway St., Joliet. 111. Tajnik- FRANK J. WEDIC. 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANIOH. 650 N. Hickory St.. Joliet, Elino!« Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORffiE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., 111. Vrh.’zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. HI.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. IH JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St.. Joliet. lUlnoia
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVTCF 39 Wlncheii St.. Shamsbu.rg. Pa.
MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St, Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa. HI.
Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER.
No. Chicago, HI.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave..
Cleveland 3. Ohio
Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojiih članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vreonosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav * ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek p«, od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnine.
Mesečna plačila (assessments)
tabeli.
so urejena po American Experience
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni Jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St- Joliet, lil.
Društvo sv. Družine št. 11 DSD
Pittsburgh, Pa.—Vse. one člane (ice), ki se niste udeležili še nobene seje v letošnjem letu in niste letos plačali še nobenega asesmenta; vabim na sejo, ki se bo vršila v nedeljo 25. maja ob 9. uri dopoldne v navadnih prostorih. Zlasti so vabljeni vlagatelji “Bo£erajna,’ ki so obljubili, da pustijo društvu svoje vloge v naš “Boferajn” in njih de-

V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA MOŽA IN OČETA
John Hiti
ki je odšel v večnost dne 15. maja, 1951 leta
Minilo je že eno leto,	»
odkar zapustil si ta svet in odšel si tja, kj.er ni nadlog, predragi naš soprog in oče.
Počivaj v miru, nam nepozabni, Spomin na Te bomo ohranili, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj,
na .kraj večnega miru m blaženstva!
Žalujoči ostali:
FRANCES HITI, soproga RAYMOND, sin
SESTRE, tukaj in v stari domovini ter BRATJE
Cleveland, Ohio, 15. maja 1952.
nar naj se vloži na banko, kjer ga bomo v slučaju potrebe lahko dvignili. Ves denar imamo vložen v vojnih bondih, ki pri-našaju društvu- lepe obresti, zato bi jih bilo škoda prodajati. Vsiem vlagateljem našega “Bo-ferajna” torej priporočamo, da plačujejo svoje asesmente sedaj, ko so delovne razmere ugodne. Kateri pa hočete, da se rabi za poravnanje vaših asesmen-tov denar, ki ga imate pri društvu, se zglasite na seji, pa bomo prodali toliko bondov, kolikor vas bo denar zahtevalo. Zapomnite si) da vas ne bo obdržalo v dobrem stanju pri DSD to, ker imate pri društvu denar, dolgujete pa za več mesecev na asesmentu! To velja za one, ki imate pri društvu, oziroma v vojnih bondih vložen denar. Oni člani (ice), ki niso prispevali v naš “Boferajn’ ali pa so iz njega svoj denar vzeli, pa zaostajajo s plačilom mesečnega prispevka, naj se zavedajo, da bo Družba z njimi postopala kot z vsemi drugimi svojimi člani(ica-mi), ki ne plačujejo redno svojega asesmenta.
Čitali ste v našem glasilu, da se bo letos vršila konvencija naše DSD. Glavni predsednik nas poziva, da malo razmislimo o predlogih, ki bi utegnili biti koristni za našo organizacijo. Zato ste vabljeni, da se udeležite treh prihodnjih sej v prav velikem številu, ker na njih se bomo o teh vprašanjih in predlogih raz-govarjali.
Pozdrav vsemu članstvu Tajnik.
------o-------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka Ave. IV 1-6546
(isti računi — dobri prijatelji
Radi svoje zemljepisne lege, če radi ničesar drugega ne, predstavlja Jugoslavija silno važen faktor pri obrambi Zapadne Evrope proti vdoru z Vzhoda. Z ozirom na to dejstvo je zapadni svet pod anglosaškim vodstvom priprl oči in sprejel komunista Tita, moskovskega odpadnika in pobornika boljševizma lastne koncepcije, v svoje vrste. Dali je bila ta poteza pravilna ali ne, o tem, v očigled konzumiranemu dejstvu nima smisla več razpravljati. Tito je, kljub boljševizmu, zaveznik svobodoljubnih demokracij in dobiva denarno in vojaško podporo, ki jo naravno uporablja predvsem zato, da utrjuje svojo oblast doma. Ker ni ne norec in ne svetnik, temveč zelo nasilen politik, je to njegovo postopanje povsem logično.
Za slučaj vojne naj bi baje jugoslovanska vojska prevzela obrambo goratega jedra Jugoslavije, torej Bosne, Hercegovine in črne gore, medtem ko bi Var-darska in ljubljanska vrata zastavile tuje sile. Slovenijo naj bi torej branila in seveda tudi zasedla italijanska armada, odnosno italijansko krilo evropske vojske.
Priznavamo, da je treba pozabiti na tradicij onalna narodna nasprostva med svobodoljubnimi narodi starega kontinenta in združiti vse razpoložljive sile proti dušmanu, ki jih preti zasužnjiti in pribijamo, da je prav stremeti za federativno Evropo, v kateri bi vsak narod užival kulturno in jezikovno svobodo ter suverenost, ki naj bi izključila dosedanje posege močnejših v pravice slabotnejših. Ne smemo pa, na drugi strani, popolnoma pozabiti na zgodovino in zaupati usodo slovenske domovine zgolj mednarodnemu forumu, vedoč, da je večina idealno zasnovanih načrtov in svečano proglašenih sklepov po zmagi padla v vodo in da so iz diplomatskih miznic po prestani nevarnosti prišle na dan razne več ali manj tajne pogodbe in klavzule, ki so lepo zasnovane sklepe postavile na glavo in ustvarile podlago za nova razočaranja in nove vojne. Wilsonovih štirinajst točk ter Versailles, in Atlantska karta ter Jalta in Potsdam sta le dva glavna primerka iz naj novejše preteklosti.
Italijanski “sacro egoismo” smatra že od nekdaj za naravne meje italijanske narodne države Brenner, Snežnik in Velebit. Ker pa te optimalne meje ne' vsebujejo le Italijanov, temveč tudi lep zalogaj Avstrijcev, — predvsem pa Slovanov, utemeljuje svoje zahteve z zgodovins-ko-kulturnimi argumenti, ki izvirajo še iz rimske oz. benečan-ske dobe. Dvakrat se je Italijanom posrečilo načrte uresničiti, po prvi svetovni vojni deloma, med drugo pa, sicer le za kratko ,popolnoma. To je precedens. Felix possesor pa s takim pre-cedensom zamore kaj spretno argumentirati.
Kdo bi torej jamčil, da bi se italijansko krilo evropske vojske po zmagi nad boljševiki ne smatralo naenkrat za italijansko armado in da bi se hotelo rade-volje umakniti iz Slovenije, in še, da bi spoštovalo narodnostno mejo in ne trkalo na takozvane zgodovinsko - kulturne, vojaško-obrambne itd. pravice? Predno bi Slovenci mogli pristati na to, da tuja si la prevzame obrambo njih narodnostnega ozemlja, in isto'velja tudi za Srbe, čeprav opasnost zasedbe tam zdaleka ni tako velika kot na severu, bi morala obstojati med Italijani in Slovenci formalna pogodba, vi-dirana od vseh podpisnikov atlantskega pakta, v kateri bi se en kot drugi podpisnik obvezala po končanih sovražnostih spoštovati jasno začrtane meje.
Ne smemo pozabiti, da je ena izmed nevarnih posledic boljše-vizacije Rusije ta, da smatra
mnogo Neslovanov boljševizem za gibanje, za katerim naj se skriva vseslovanski imperializem. Združenje Evrope pod praporjem antiboljševizma bi se torej moglo izcimiti v združenje Neslovanov proti Slovanom, oso-bito zato, ker z regeneracijo Zapadne Evrope raste njen politični in ideološki vpliv tudi v Ameriki sami in z njim tudi tendenca, stara merila uporabiti in nasprotnika konkretizirati. V bolj-ševika preoblečeni Slovan bi se mogel neslovanskemu človeku mnogo lažje predstaviti za duš-mana, ki ogroža verske in narodne svetinje Zapadne Evrope kot pa internacionalni, abstraktni boljševizem, ki se bori, kakor trdi, le za gospodarsko - družabne spremembe. Zmaga poenostavljene formule — boljševizem je vseslovenska ekspanzija — bi s pomočjo širokogrudne, nič hudega sluteče Amerike mogla spraviti dve pereči vprašanji s pota — ideološko in narodnostno. V mladi amerikanski tvor-' bi v zgodovinskih spominih uko- nas‘ reninjeni politični nagoni še ne pridejo tako do veljave kot v stari Evropi, kjer ima tradicija še vedno pretežen vpliv na občutke narodov. Zato bi ponovno iz-igranje skupnega ideala za dosego sebičnih prednosti ne bilo izključeno in je boljša prva zamera kakor pa druga, ki bi seveda znova vodila do Danziga, Trsta, Julijske Krajine, Ljubljanske province, Posarja itd. itd.
ljudeh le dobro, bolje pa je, posebno za državnika, biti oprezen in računati z naj slabšim. Za ogromno Ameriko par stotin kvadratnih kilometrov in par tiso-čev ljudi ne predstavlja problema, za mal narod pa more pomeniti vse. Pripravljen se je boriti proti sovražnemu režimu in sistemu in žrtvovati življenja za svobodo in pravico, nikakor pa ne svoje zemlje in suverenosti svojih sorojakov.
Upajmo sicer, da bodo tri svetovne vojne v pičlih štiridese-th letih narode prekalile in jih naučile spoštovati najprimitiv-nejše pravice bližnjega, to je svobodo, vero in narodnost, vendar ravnajmo se; raj e po pregovoru, da dela priložnost tatu.
M. L.
Karijera	j tujca: No, a vi, kdaj ste vi zače-
V družbi se govori o tem injli? onem. Tujec sedi zamišljen za j Tujec se zdrami iz zamišlje-mizo. Slednjič nanese pogovor|nosti in odgovori:
na karijere.
—Jaz sem začel s 13. letom — pravi bankir.
— Jaz pa z 20., — se pohvali tovarnar.
— A jaz s 16., — vzklikne stavbenik.
Slednjič se vsi obrnejo na
— Jaz sem začel z enim letom pogojno.
— Po uradnem štetju iz leta 1950 je v Združenih državah
39.390.000	nekmečkih domov in
6.485.000	kmečkih.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Še nekaj. Zavezniška Jugoslavija ima danes komunističen režim, ki se zdi z ozirom na pretečo opasnost Zapadu prebavljiv, ki pa v slučaju zmage more predstaljati, in skoro gotovo bo predstavljal, sila zapleteno notranje in zunanje - politično vprašanje, pri katerem bi sosedje mogli le profitirati. Lepo je sicer biti optimist, ki vidi v so-
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnegp proti revmatizmu. Vprašajte
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. * KE 1-0034
MAX’S
AUTO
SHOP
BODY
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
rTYTYTTTT'T TYYYVgTTT YTTYTT T
GLAVNI STAN ZA BLAGO NA JARDE ZA MOŠKE IN ŽENSKE ZA POŠILJKE PREKO MORJA PO ZMERNIH CENAH
Čisto izgotovljeno blago, 50% volna, 50% rayon, za moško obleko, idealno za vse leto, v plavi sivi in rjavt barvi; regularno $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 jard.
Blago, ki se ne zmečka, volna, rayon, gabardini in sharkskins, 60 palcev široko, za moško ali žensko obleko v temnih in svetlih barvah; regularno $2.50 vrednost, sedaj samo $1.75 jard.
Mi imamo tudi silno količino blaga na jarde, pripravno za ženske suknje, obleke in krila po posebnih cenah. V zalogi imamo kompletne potrebščine za krojače in šivilje.
Govorimo nemško in slovensko v naši trgovini.
S. L1EBEFMN WOOLEN GO.
1446 W. 3rd St., blizu Superior Ave.
CH 1-6067
Odprto od pondeljka do sobote od 9 do 5:30 popoldne Ob sobotah od 9 do opoldne
Amerilks-stavciiski radio Chicago
oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje
WUFG---S450 KG
edini slovenski program za Chicago in okolico
Direktorji in napovedovalci:
Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak Ed Blatnick
Vabimo Te:
POSLUŠAJ program veselih polk
lepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije—
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue	Tel.: DEIaware 7-8515
Chicago 11, Illinois
Največja 3 dnevna
RAZPRODAJA
kar jih je kdaj bilo v tej okolici, se prične v petek 16. maja ob 9:30 dopoldne v
BOB’S OUTLET STORE
na vogalu St. Glalr Ave. in E. lini Flase
Prisiljeni smo prodati za čez $3,000 vrednosti raznega blaga za zavese in za prevleke za pohištvo, puloverje
in jopice, nogavice, blago za obleke, žensko perilo, otroško perilo itd. ZA MANJ KOT STANE._Zaradi boljše
izbire pridite čimpreje in zapomnite si, da je naše načelo: “Zadovoljiv kup ali vrnitev denarja.”
BOB BREMSON.
500 ostankov za zavese in prevleke za pohištvo 48 inč široko, vredno do 3.95 za yd. Dolžina 2i/> in 3 yd. Sedaj za vsak ostanek	^ f ,00	200 jardov 42 inč. čipkastega blaga za zavese Vredno do 95c yd. Sedaj 3 yd. za HM	500 oblači! za ženske in otroke Vredno do $1.00 Sedal 5 za HM
820 moških in ženskih voinenih puloverjev in jopic Vredno do $5.95 Sedaj samo SI.0Q	100 ženskih rayon crepe a!i satin spodnjih kril Vredno do $2.98 Sedaj samo $I.G0	500 jardov ergandija za Buttling zavese V vseh barvah. Reg. 29c za yd. Sedaj 10 yd. za HM
S50 jardov 4i»10 m blaga za zavese Reg. do $2.95 za yd. Rezano na kose. Sedaj 2 yd. za sl,(® •	ili parov lanes If Ion nogavic Brez šiva. Reg. $1.50. Sedaj 2 para za h Mn	95 |d. čiste volnenega blaga za obleke in kostume 54 inč široko, v črni ali rjavi barvi. Reg. 2.95 yd., sedaj samo SL25
120 ženskih domačih ali dnevnih oblek Mere 12 do 52. Vredne do 5.95. Sedaj samo s2.47	110 ženskih Famous Brands helfšifi oblek Mere 9 do 44, tudi polovične Vredne do 14.95, sedaj samo $3J5	Samo 50 posebno velikih Inskih domačih halj v ljubkih vzorcih, spredaj odprte, ki se ovijajo, vredne 5.95, sedaj S2J5
Bob’s Outlet!	Store mi Si.. Clair	Ave., vogal E. 72 Pl.
Vtem se je glava gospoda Za-globe polagoma nagibila nazaj, naposled se j,e popolnoma nagnila, dokler ni odložil ročke od zardelega obraza, obliznil si ustni, dvignil dbrvi kvišku in govoril sam s seboj:
“O! Nikakor ni slab — uležan. — Koj se vidi, da ni slab. Škoda takega medu za vaša kmetiška grla. Dobra bi bila za vas tudi podčepma. Močan med, močan, čutim, da S|3 mi je olajšalo in da sem se malo potolažil.”
In res, gospodu Zaglobi je odleglo. V glavi se mu je zjasnilo, nabral si je fantazije in oči-vidno je bilo, da je njegova kri, zalita z medom, tvorila izborno tekočino, ki jie sam pravil o njej, da se od nje raztaka po vsem telesu moštvo in odločnost.
Mahnil je Kozakom z roko, da lahko pijejo dalje. Potem se je obrnil, prehodil s počasnim korakom vse dvorišče, pogledal pazljivo vse kote, šel črez most na rovu in se plazil ob kolov ju, da bi videl, če straže dobro pazijo predmostje.
Prvi stražnik je spal, drugi, tretji in četrti tudi. Bili so u-trujeni od pota( a vrhu tega so prišli že pijani na svoja mesta in so takoj zaspali.
“Mogel bi še katerega od njih ukrasti, če bi imel vsaj slugo,” je zamrmral Zagloba.
Nato se je vrnil naravnost v dvor, fstopil zopet v vražjo vežo, pogledal k Bohunu, a videč, da’ četnik ne daje znamenja življenja od sebe, se je umaknil k vratom Helene, in otvorivši jih tiho, je vstopil v sobo, iz katere jie prihajalo šepetanje, kot šepetanje molitve.
Pravzaprav je bila to soba kneza Vasila, a Helena je bila pri knezu, ker se je čutila v njegovi bližini varno. Slepi Vasil je klečal pred podobo svete Pre-čiste, pred katero je gorela sve-tiljka, poleg njega je bila Helena; oba sta glasno molila. Za-zrši Zaglobo, je obrnila nanj osuple oči. Zagloba je položil prst na usta.
“Gospodična!” je rekel, “jaz aem prijatelj gospoda Skrzetu-skega.’
“Reši!” je odgovorila Helena. “Zato sem prišel sem; zanesi se name!”
“Kaj naj storim?”
“Treba je ubežati, dokler ta vrag leži v nezavesti.”
“Ka;i naj storim?”
“Obleci se v moško obleko in, ko potrkam na duri, pridi ven.” Helena se je obotavljala. Nezaupanje ji je zablisnilo v očeh.
“Ali naj ti verjamem, gospod?”
“Ali imaš kaj boljšega?” “Res. res je. Ali prisezi mi, da me ne izdaš.”
“Pamet se ti je zmešala, gospodična. A ker hočeš, prise-žem. Tako naj mi Bog pomaga in sveH Križ. Tu je tvoj pogin, rešitev jie v begu.”
“Da, da.”
“Preobleci se najhitreje v moško obleko in čakaj.”
“In Vasil?”
“Kakšen Vasil?”
“Brat moj, blazni,” je rekla Helena.
“Tebi grozi poguba, ne njemu,” j/e odgovoril Zagloba. “Če je blazen, je za Kozake svet. Kakor sem videl, ga smatrajo za preroka.”
“Tako je: Bohunu ni napravil nobene krivice.”
“Morava ga zapustiti, če ne, pogineva — in gospod Skrz/etu-ski z nama. Podvizaj se, gospodična!”
S temi besedami je gospod Zagloba zapustil sobo in šel naravnost k Bohunu.
Četnik je bil bled in oslabel, a oči je imel odprte.
“Ali ti je bolje?” je vprašal Zagloba.
Bohun je hotel pregovoriti, a ni mogel.
“Ne moreš govoriti?”
Bohun je dal z glavo znamenje, da ne more, a v tem samem trenutku se je pokazala bolečina na njegovem obrazu. Od premikanja so ga rane oči-vidno zabolele.
“Torej bi ne mogel niti kričati?”
Bohun je le z očmi mignil, da ne.
“Tudi ne premakniti?”
Isto znamenje.
“To je še boljše, ker ne boš govoril, ne kričal, se ne premaknil, a jaz pojdem medtem s knežnjo do Lubnij. Če ti je ne odpihnem, tedaj dovolim stari babi, da me zmelje v žrvni. Kaj misliš, razbojnik, da nisem sit tvoje družbe, da se bodem še dlje družil z vragom? O ne-čimnik, ali si mar mislil, da bodem radi tvojega vina, radi tvojih kosti in radi tvoje kme-tiške udanosti pobijal in se pri-
družil ustajnikom? Nič, nič ne bo iz tega, gladiš.”
Čim je gospod Zagloba govoril, so se odpirale črne četnikove oči širje in širje. Ali je bil to sen, ali je bila resnica, ali šala gospoda Zoglobe?
In gospod Zagloba je govoril dalje:
“Kaj tako buliš, kakor pes na mačko? Kaj misliš, da tega ne naredim? Morda veliš komu se pokloniti v Lubnij ih? Morda naj ti pošljem odtam zdravnika ali pa naj poprosim gospoda kneza, naj ti pošlje rablja?” Bledi četnikov obraz je postal strašen. Razumel je, da Zagloba govori resnico, iz oči so mu streljali bliski obupa in steklo-sti, na obraz mu je udarila rdečica. Nečloveško se je posilil— dvignil s/e je in iz ust se mu je izvil krik:
“Hej, semen . . .”
Ni skončal, ko mu je gospod. Zagloba naglo kakor blisk vrgel na glavo njegov lastni župan in ga hipoma popolnoma omotal,
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American-S 1 o v e n i a n cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRAŠOVEC, Prop.
P.O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5



A
-A _i
m

__________ _______ _______ ____ wxxm ___________
REDEK POGLED — To je verjetno prva slika F-84 Thunderjet, ko strelja iz vseh svojih 6 topov. Slika je bila posneta ob priliki preiskušanja orožja. Letalo je opremljeno s šestimi avtomatskimi topovi kalibra 50. Komunisti na Koreji imenujejo letalo “Molčeča smrt,” ker njegove krogle in bombe udarjajo, predno je sploh mogoče slišati brnenje letala.
'J"'	-------------------:
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628
potem pa ga vrgel vznak.
“Ne kriči, ker ti škodi,’ je govoril tiho, močno sopeč. “Mogla bi te jutri glava boleti, zato me jie kot dobrega prijatelja skrb zate. Tako, tako, tudi toplo ti bo in zaspiš sladko in si tudi grla ne prekričiš. Da bi si pa ne strgal obveze, ti zvežem roke, a vse to per amicitiam, da bi se me hvaležno spominjal.’
Po teh besedah je zvezal s pasom Kozakovi roki in zategnil vozel; z drugim, svojim lastnim, mu je spel nogi. Četnik že ni slišal nič več, ker je omedlel.
“Bolnik mora ležati mirno,” je govciril, “da mu humor ne sili v glavo, od česar prihaja delirium. No, bodi zdrav; lahko bi te sunil z nožem, kar bi bilo morda boljše zame, a sram me je moriti kakci kmet. Nekaj drugega ni bilo, če bi se do jutra zadušil, ker to se je že večkrat marsikateri svinji pripetilo. Zdravstvuj! Vale, et me a-mantem redama. Morda se še kdaj srečava, a če bom jaz zato skrbel, naj me odero in mojo kožo podelajo v podrepnje jer-menje.”
Rekši, je gospod Zagloba vstopil v izbo, pogasil ogenj v pečeh in potolkel na Vasilovo sobo.
Vitka postava je smuknila pri tej priči iz nje.
“Ali si ti, gospodična?” jts vprašal Zagloba.
“Da.”
“Pojdi torej, da prideva do konj. Tam so vsi pijani, noč je temna. Predno se zbude, bodeva daleč. Oprezno, tu leže knezi!”
“V ime Očeta in Sina in Duha,’ je šepetala Helena.
Dva jezdeca sta jahala tiho in počasi skozi zarasli jarek, priti-kajoči se dvora v Rozlogih. Noč se je naredila temna, ker je mesec že davno zašel, a vrh tega so še oblaki zakrili horizont. V
jarku ni bilo videti tri korake pred konji, ki so se tudi vsak čas spotikali ob drevesne korenine, držeče povprek črez cesto. Jahala sta dolgo časa z največjo opreznostjo, dokler ni eden izmed jezdecev, ko sta zagledala konec jarka in odprto step, o-svetljeno od sivih odsevov oblakov, zašepetal:
“V skok!”
Šinila sta kakor dve strelici, spuščeni s tatarskih lokov, in le konjski peket je bežal za njima. Zdelo se je, da temna step gine izpod konjskih nog. Poedini hrastje, stoječi tupatam ob cesti, so migali kakor duhovi in letela sta tako dolgo, dolgo, brez počitka in oddiha, dokler nista naposled konja povesila ušesi in začela hropsti od utrujenosti; njihov tek je postajal težavnejši in počasnejši.
“Nič ne pomaga, konjema treba popustiti,” je rekel debeljši jezdec.
In baš je že začela zora pihati s stepe. Čimdalje večja širjava se je razprostirala iz sence; črtalo se je bledo stepno trnje,
daljnia drevesa, mogile; v ozračju se je videlo vedno več svetlobe. Bledi bleski so razsvet-Ijjevali i obraze jezdecev.
Bila sta gospod Zagloba in Helena.
“Nič ne pomaga, konjema treba popustiti,” je ponovil gospod Zagloba. “Včeraj sta prišla iz Čehrina do Rozlogov brez oddiha. Dolgo tako ne zdrže, a bojim se, da ne počepajo. Kako se počutiš, gospodična?”
Tu je gospod Zagloba pogledal na svojo tovarišico in, ne da bi počakal odgovora, — zavpil: “Dovoli mi, gospodična, da te pri dnevu ogledam. Ho, ho! Ali je to obleka po bratih? Ne da se odrekati: gospodična je kaj čeden Kozaček. Takega dečka š>e nisem imel, kar živim — toda tako mislim, da mi ga gospod Skrzetuski vzame. In kaj je to?
(Dalje prihodnjič.)
*
NAZNANILO
Vsem našim cenjenim odjemalcem naznanjamo, da bo naša cvetličarna zopet odprta v četrtek, 15. maja.
Poizkusili bomo vedno dati vsem najboljšo poslu-fo, kot dosedaj, in se toplo priporočamo za n&klonje-lost.
J ELER510 FLORISTS
MRS. JENNIE JELERČIČ IN SINOVI
15302 Waterloo Rd.

Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
JUTRO
.BREZ
soNcasD-
A ■' , . /VTj-u l /

.A . 'V’
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju
za svobodo	•
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu.
TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI!
Trdo vezan, 274 strank z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
VAN .j c muz

AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
Naroča se pri: ali
TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
I
THE MAY CO.’S BASEMENT
Moške “LiBette” lahne, s kratkimi rokavi
ŠPORTNE SRAJCE
Mere: majhne, srednje,
srednje-velike in velike
1.99
Res dober kup! Linette lahne športnei srajce s kratkimi rokavi . . . z ovratnikom, ki ga lahko nosite zapetega ali odpetega. Te izvan-redno dobro narejene srajce so najboljše za šport. V beli, modri, zeleni in rumeni barvi. Imamo tudi seersucker crepe športne srajce . . . kratki rokavi ... v beli in drugih barvah.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila Kličite CHerry 1-3000
The May Co. Basement Men’s Furnishings Department
UP
M
loški “Fruif-of-fhe-Loom”
vsakdanje poplin jopiči
Narejeni iz dobrega poplina . . . ne-zrr.očljivi . . . trpežni in neobčuljivi. Izdelala jih je ena največjih ameriških tvrdk za moške jopiče v odličnih krojih. Zarezani žepi, obrobljeni z vrvico za večjo tr.pežnost. Mere: majhne, srednje, velike in izredno-velike.
•	Siva
•	Svetlo modra
•	Rjava
•	Zelena
•	Rumena
•	škrlatna
(Majhne,
srednje, velike in izredno velike mere
Sprejemamo pismena in telefonična naročila Kličite CHerry 1-3000
The May Co. Basement Men’s Clothing Department
,