LETO XXII. — številka 89 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 22. 11. 196* Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ic sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GOREN J S K O NOVA TRGOVINA Trgovskega podjetja Kranj v Cankarjevi ulici št. 10 (bivša Gorenjska oblačila) bo odprta dne 28. novembra in bo poslovala pod imenom BALA Novo odprta trgovina bo specializirana in bo imela stalno na zalogi zavese, preproge, posteljnino, prte, angleške zidne tapete PA-RAGON, in ostalo tekstilno blago — VSE za opremo vašega stanovanja. Iskanje blaga bo odslej odpadlo, ker vas bomo oskrbeli z vsem, kar boste potrebovali v stanovanju po najnižjih in konkurenčnih cenah. Vse blago bomo prodajali v novi trgovini tudi na potrošniške kredite in na obročno odplačevanje brez porokov. VABIMO VAS NA NEOBVEZEN OGLED NAŠE ZALOGE IN SE PRIPOROČAMO. ELITA, Kranj Predstavnik republiške 8a zavoda za cene, ki je b» vabljen na izredno torkovo zasedanje občin-s'Ke skupščine v Tržiču, je ■»glasil, da je bila za zavod vest o zavraltvi povi-*in'.h cen nekaterih pre-branibeiiih proizvodov v Tržiču, zanje zelo prijet-n;>- Nobena občinska skupščma v Sloveniji ra-*cn občine Latko tega namreč ni storila . *«*likl poskus, da bi *avi-ii naraščanje cen vsaj njihovem področju, na r"*0*1 ni uspel. Odbornl-s<» sami ugotovili, da ? '"orejo vplivati na vzroke, ki »o privedli do da so cei- živini le s nUao narave. Odkup "e cene za 1 'm na pri 9^0 u° POS :c *u na 3U <-' bodo v prihodnjem letu povečala sredstva za štipendije ttt posojila, regresiranje vsakodnevnih prevozov v šole, dotactje dijaškim in študentskim domovom, regres za skupinska P0' tovanja ter zavarovanje dijakov in študentov pri prnkiiĆn0" delu za 82 odstotkov. »S tem nadaljujemo politiko olajševanja ali < ustanovljeno 1948. leta. Razvilo se je iz obrtne delavnice, ki je imela svoje delovne prostore razst rešene po raznih hiiah v Kamni gorici. Že od vsega začetka pa je bil glavni izdelek tega podjetja stavbno okovje. Tako že vrsto let v tem podjetju izdelujejo vseh vrst francoskih nasadil (pantov) za vrata in J OKOVJE Kamna gorica Kratki dobavni roki in konkurenčne cene J^astična črpalka, s katero le moč doseči nadnormalni Pritisk okna, zapirala za polkna in specialno okovje. Danes je v podjetju 47 zaposlenih. Med njimi pa je kar 64 odstotkov ^žensk. Zanimivo je, da je ta delovni kolektiv po letih zelo mlad, saj je poprečna starost zaposlenih okrog 30 let. Njihovi poprečni osebni dohodki so se v zadnjih letih precej izboljšali in se trenutno gibljejo med 820 do 900 dinarji. Vsi zaposleni v podjetju so doma iz Kamne gorice in okoliških krajev. Zato v podjetju niso imelri p*x»'bnih stanovanjskih težav. Nekaterim delavcem pa so dali dolgoročna posojila za preureditev stanovanj, razen tega vsako leto dajo tudi regrese za dopuste, uredili so tople obroke v podjetju itd. Svojevrstno prelomnico pa je podjetje OKOVJE doživelo pred tremi oziroma sedmimi, leti. Takrat so začeli z redmo predelavo plastičnih mas m izdelovanjem industrijskih stolov. »Kako pravilna je bita odločitev, da smo proizvodnjo začeli preusmerjati na predelavo plastičnih mas, se kaže prav letos. Se lani je predstavljalo stavbno okovja (nasadila) 53 odstotkov celotne letne proizvodnje, letos pa tovrstna proizvodnja predstavlja le še 25 odstotkov, medlem ko večji del že predstavlja plastika. Prepričan sem, da bi nam letos precej trda predla, če se ne bi pravočasno preusmerili,« nam je povedal direktor podjetja Janez Cengle. Njihovi plastični izdelki so predvsem embalaža za kozmetično in kemično industrijo. Med temi pa je prav gotovo najpomembnejši iz- , delek plastična črpalka za gospodinjsko oziroma goril- j no olje. Prednost te črpalke, i ki so jo v glavnem sami Ob dnevu republike kolektiv obrtnega podjetja OKOVJE Kamna gorica čestita vsem svojim kup cem in se s hitro dobavo, kvalitetnimi izdelki in konkurenčnimi cenami priporoča tudi v prihodnje. razvili, je, da je z njo v posodi za olje moč ustvariti nadnormalni pritisk in tako brez težav izprazniti posodo do zadnje kaplje. Uspešno pa je prestala preskušnjo tudi njihova plastična tlačil-ka za plavalne blazine. To pa sta le dve zanimivosti med vrsto drugih plastičnih izdelkov. Tretji izdelek, po katerem je precejšnje popraševanjc na domačem trgu, pa je indus:ri jsodcrnejša blagovnica v kranjski občini bo močno polepšala središče Cerktlj. ponedeljek ob 9. uri. Nova blagovnica v Cerkljah bo že 121. trgovina veletrgovine Živila Kranj. Ko smo se pred dnevi pogovarjati z direktorjem Živila Cirilom Ankerstom. nas je zanimalo, zakaj so se odločili za tako moderno blagovno hišo prav v Cerkljah. »Razlogov za to je bilo več. Eden glavnih pa je, da so se Cerklje v zadnjih letih razvile v enega največjih centrov v kranjski občini. K temu je prav gotovo veliko pripomogla izgradnja nove moderne osnovne iole. Po drugi strani pa je znano, da so Cerklje trenutno eno glavnih izhodišč za Krvavec. Prav zato tudi ni naključje, da v Cerkljah vse bolj razmišljajo o razvoju turizma na tem področju. Do sedaj »mo imeli v Cerkljah tri trgovine, ki pa so zaradi Širokega okoliša in kupne moči prebivalcev na tem področju postale premajhne. Z Izgradnjo nove šole se nam je tako ponudila priložnost, ki jo bomo v prihodnjih dneh uresničili S to trgovino bomo na tem področju za vrsto let rešili preskrbo prebivalcev z različnimi prehrambenimi in drugimi izdelki.« Blagovnica v Cerkljah je enonad'st.ropna. V pritličju bo samopostrežna trgovina, po gorenjsko urejen bife, prodajalna mesa in manjša kuhinja za pripravo toplih obrokov. Prvo nadstropje blagovnice pa bo založeno z različnimi industrijskimi izdelki; tako z gospodinjskn mi aparati, elektrotehnični na materialom, žfileznino, pohištvom, tekstilom itd. Tafcd bo to prvi primer, da bo veletrgovina Živila prodaja^ la tudi takšno blago. ' Površina prodajnih in skla* diiščnih prostorov bo z;ki san la. 900 kvadTatnih metrovj Asfaltirali bodo prosto* olrrog trgovine in tudi cesta do konca vasi proti Poženi-ku. Pn tem pa je treba po udariti, da so pri gradnji oziroma preurejanju upoštevali tudi arhitekturo okoli* ških stavb in bo nova bia-" ;rovnica motno polepšala .središče Ccrkolj. Zvedeli smo tudi, da bodd v ponedeljek ob otvoritvi blagovnice prva dva kupca nagradili. Razen tega bodo) prvi mesec poslovanja vsaM teden enkrat nagradili ktip-j ca, ki bo kupil blago v pri* t Ličju im v prvem nadstrop« ju. Do konca leta bodo kup-! cem, ki bod') rvlunvii za ved kot 10 Tisoč starih dinarje* industrijskih izdelkov, dali 3-odstolni popust. Hkrati pa bodo za Industrijsko btagfl dajali potrošniška posojilag To pa je le del prcscnečenjjj ki jih bo veletrgovina /*.ivilzl v tej trgovini pripravJjaJsl kupcem v prihodnje. J Igralka Mila Valenčič zartscu Kranjskim ljubiteljem dramske umetnosti, rednim obiskovalcem Prešernovega »teatra«, pa tudi starejši generaciji škofjeloških kulturnikov je Mila Valenčičeva dobro znana. Polnih štirideset let že stopa po gledaliških deskah, za seboj ima več kot 600 predstav in kar 50 različnih vlog. Ob svojem jubileju, prihodnji torek, nam bo v Levstik-Grunovi Kastelki prikazala lik naslovne junakinje, matere treh razboritih fantov in gospodarice »gadjega gnezda«, ki sinovom vcepi upornost, trdoto, kljubovalnost in ki jo potem, ko drug za drugim propadejo, muči občutek neznanske krivde. Nerad delam intervjuje. Nerad predvsem zaradi tistih uvodnih minut, zaradi čudne napetosti, ki tedaj vlada med sobesednikoma. Vedno namreč mine nekaj časa, preden »žrtev« premaga zadrego, preden se otrese nezaupanja in pomislekov, ali <— kot rečemo po domače — preden prebije led. Toda pri Valenčičevi je zoprn uvod odpadel. Nobenega ledu ni bilo treba prebijati. Pozdravili smo se toplo, sproščeno, brez pretirane, hromeče vljudnosti. Igralca s štiridesetletno prakso, človeka, ki so mu odrski reflektorji in snop kritičnih pogledov vsakdanjost, pač zlepa ne bo zgrabila trema. Začudilo me je tudi, da potem, ko sva jo prosila za posnetek, ko je fotoreporter pripravljal aparat, ni odhitela iz sobe, po drugo bluzo, po glavnik in šminko. Običajno morava čakati, da se intervjujanec polepša, preobleče, kajti »v časopisu bom«. Valenčičeva pa je samo prikimala in že bila nared. Nato smo začeli kramljati. Skoraj dve uri je trajalo. preden sem stlačil na papir vse, kar bi mi pri opisu življenjske poti sobesednice utegnilo koristiti. In sedaj skoraj ne znam začeti. Preveč imam napisanega. Vendar — poskusimo. Valenčičeva se je rodila leta 1908 v Ljubljani. Izhaja iz uradniške družine. Starša sta bila navdušena obiskovalca opere in gledaliških pred-i stav, nobeno delo jima ni ušlo. S seboj sta jemala tudi otroke, ki so sc — razumljivo — kaj hitro nalezli ljubezni do odrskih desk. »Oče je hotel, da postanem pevka,« se spominja Valenčičeva. »Vpisal me je v glasbeno in potem še v baletno šolo, toda slednjo sem morala zapustiti že po enem letu. Direktor naše gimnazije namreč ni dovolil, da bi se gojenci ukvarjali s takšnimi rečmi. Škoda. Baletni mojster Pohan je zares obvladal svoj posel. Mnoge njegove učenke, moje vrstnice, so kasneje lepo uspele. Naj omenim samo Rut Vavpoli-čevo, balerino, ki ji je ploskal ves Pariz.« Ampak dekle se ni moglo nikoli več znebiti igralske strašiti. Dijaki s Poljanske ceste, kjer je stanovala, so osnovah dramski klub in naštudirati celo vrsto tedaj popularnih del. »Gostovali smo po okoliških vaseh, enkrat tudi na Vrhniki. Pomagal nam je naš stric Jože Zakrajšek, vnet amaterski gledališčnik. Toda pravi ognjeni krst sem doživela šele leta 1929, ob otvoritvi sokolskoga doma Borovnica. V igri Zora, dan in noč — avtorja se ne spominjam, vem le, da sva bila samo dfva nastopajoča — sem prvH5 stala pred zares velikim številom ljudi.« Nekaj mesecev kasneje so se Mila, njena mati, sestre in bratje preselili v Kranj. Mlada igralka se je kmalu priključila dramskemu odseku pri tamkajšnji Narodni čitalnici. Še isto sezono (1930) je nastupila v Ciganih in Divjem lovcu. Potem so sledile predstave za predstavo. Da jih je bilo vel ko priča že gora slik, šop foto- grafij, ki bi napolnile debel album. Valenčičeva je brkljala med njimi in odbirala posnetke z iger, ki so ji zaradi uspelih vlog ostale najbolj v spominu. Predvsem velja omeniti Ibsnove Strahove in Nikodemijevega Scampola, pa komedije Revna kot crkvena miš, Osma žena, Pri Belem konjičku, Nekdo, Njeno veličanstvo publika in opereti Prebrisani študent ter Punčka. »Velik dogodek za Kranj je pomenila tudi uprizoritev Kreftovih Celjskih grofov. Resnično smo bili ponosni nanje, saj do takrat (1933) dela, razen v Ljubljani, niso videli še nikjer. Igrala sem Veroniko in menim, da je to, poleg vloge Micheile v komediji Življenje je lepo, eden mojih najbolj uspelih nastopov pred vojno,« pravi Valenčičeva. Vsi pomembnejši dogodki na šestdeset let do!gi življenjski poti Mile Valenčič so nekako povezani z odrskimi deskami. Celo svojega moža, Kranjčana inž. Valenčiča Borisa je spoznala v gledališču. Potlej sta si celih 30 let složno delila prostor pod žarometi, doživljala zmagoslavje in razočaranje, priznanje in nehvaležnost. Boris se je rad loteval tako igranja kot režije. Danes ne nastopa več. »Trdi, da je že prestar,« sem zvedel od soproge. »Gledališče je zamerijad s kegljiščem.« Leta 1937 sta se Valenčičeva preselila v Litijo in tam preživela vojno. Po osvoboditvi je Mila spet začela nastopati — najprej kot recita-torka na raznih mitingih in zborovanjih, kasneje, leta 1949, ko so ona, mož in hčerka, ki se je rodila med okupacijo, prišli v Škofjo Loko, pa kot član domačega KUD Svoboda. »Mnogo dobrih predstav smo naštudirali, zares. To je bila ,zlata doba' loškega gledališča. Z nekaterimi svojimi vlogami, na primer z mrs. Tabret v Maughamovem Svetem plamenu, z Amando VVingfieldovo v Stekleni menažeriji Tenessee j a VV i 11 i am-sa, z interpretacijo Kcith Kellerjeve v Millerjevem delu Vsi moji sinovi in z Grud-novko v Cankarjevi drami Za narodov blagor sem iz red no zadovoljna.« Toda največje uspehe Valenčičeva dosega prav zadnje čase, od Jeta 1959 naprej, ko se je znova vrnila v Kranj. Nepozabna je zlasti njena vloga Marije iz Fischerjevega Prostega dne (režira) Boris Valenčič). Kjerkoli so gostovali, povsod je požela laskave ocene. »Igrala in počutila sem se, kot da bi bila osebnost Marije ustvarjena nalašč zame, kot da mi je pisana na kožo,« se je, ogledujoč sliko s predstave, razgovorila igralka. »No, skoraj prav tako sta mi uspela lika babice Evgenija v drami A. Casone • Drevesa umirajo stoje in Je-lisave iz dela Veronika de-seniška.« Valenčičeva je 1967. leta, ob 100-letnici slovenskega gledališča in 10-letnici srečanj amaterskih dramskih skupin, za svojo neumorno dramsko dejavnost prejela Linhartovo plaketo. »Kako dolgo še mislite nastopati?« sem se nazadnje pozanimal. »Dokler bom zdrava in mi bodo možgani dobro rabili. Ampak tako obsežnih vlog kot jo imam v Kasteliki, ne nameravam več prevzeti. Prenaporne so, čeprav ti dajejo priložnost, da pokažeš prav vse, kar znaš. Seveda nočem reči, da kvalitete nastopajočega pri manjših vlogah ne pridejo do izraza. Ravno nasprotno — prav tu se nekdo lahko izkaže. Interpretirala sem najrazličnejše osebe, komične in tragične, pozitivne in negativne, igrala v najrazličnejših delih ter najrazličnejših gledališčih, zato verjamem, da ni velikih in malih vlog, da so samo veliki in mali igralci.« »In kaj menite o današnjem občinstvu?« »Samo najboljše. Presenečena sem, kako so ljudje sprejeli Hlapce, kjer nastopam kot učiteljica Geni. Prek 20 predstav smo že imeli, a še vedno je zanimanje zanje izredno. Včasih so bile tako obiskane razne ljudske igre, danes pa Cankar. Vsekakor lep napredek, ki človeku vliva zaupanje,« je Valenčičeva končala najin razgovor. Poslovil sem se prepričan, da človek, ki ga na odrske deske veže toliko spominov, toliko čudovitih trenutkov, kot našo današnjo intervju van ko, zlepa ne bo zapustil gledališča. Štiridesetletna praksa je dragoceni kapital, ki ga — če sta telo in misel zanesljiva — velja dodobra izkoristiti. I. Guzelj Jezik ni kar tako Povdarjam, da sem ga priporočal le v svrho kolektiva. Poudarjam, da sem ga priporočal le zaradi koristi kolektiva. Vaščani so ves dan odstranjevali nanesen les z obrež- ja- , . 1 Vaščani so ves dan od- stianjevali nanesen (naplav- Ijen) les z obrežja. Zaradi slabih vremenskih pogojev se je ta teden na naših cestah veliko ljudi poškodovalo. Zaradi slabega vremena se je ta leden na naših ce Mali ponesrečilo veliko ljudi. Nadam se, da so bo polet Apolla srečno končal. Upam, da sc bo polet apolla srečno končal. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. FILM Grand Prix — ameriški v barvah — TODD-AO sistem. Režija: John Frankenhei-mer. Igrajo: Yves Montand, Eva Maria Saint, James Garaer. Avtomobilski šport je kljub filmskim olepšavam že sam po sebi razburljiv in zanimiv. Če se pa ob drznih voznikih razpleta tudi zakulisna zgodba, potem postane 5vi-ganje okoli vogalov še bolj pisano. Režiser in izredni snemalci so se odločno po^ trudili, da bi nam naslikali dirke čimbolj doživeto in resnično. Široko platno in predirljiv hrup pričara zares enkratno doživetje na cesti in ob njej. Film so pred dvema letoma nagradili z ne^ kaj ameriškimi nagradami »Oskar«. Prav gotovo bo posnetek všeč mnogim gledalcem, ki občudujejo napete in živahne dogodivščine. Tujec v hiši — angleški v barvah. Režija: Pierre Roove Igrajo: James Mason, Ge-raldine Chaplin, Bobv Darin. Kriminalna zgodba se za" plete ob umoru v hiši, kjer živita zapiti advokat in njegova privlačna hčerk3. Osumljen je mladenič, ki se zagleda vanjo. Zaradi izvrstne advokatove obrambe in jasnovidnosti, odkrijejo pravega zločinca. FiJm je boljše vrste, opira se na znano Simenonovo knjigo, izoblikoval ga je iznajdljiv ustvarjalec ob prepričljivi igrl znanih igralcev. Knez bojevnik je ameriškega izvora v barvni tehniki in po zvrsti je zgodovinski. V njem se bojujejo nor m a n-ski vojščaki z neustrašnim kiK^zom proti sovražnimi Fn-zijci. Vmes je tudi ljubezenska zgodba, obračun med bratoma in šc mnogo drugih nepričakovanih obratov. Zgodovinski filmi so le redkokdaj izviino posndi in tUOjj ta ni najboljšega kova. O Joe iz Nevahe ni vredno napisali veliko besed. Span" ci in Italijani so se pošteno potrudili, da so v film vtaknili vsega po malem — |0**s več brezobzirnega pobijan ia. Kvazi indijanarica ne D° preveč vžgala. Otroških posebno posvečenih filmov te vrste je /c,° malo. V deželi palčkov bo r.vveselil nase naraščajnikc-Vv'.tlt Disnev in njefi*«'i -uV'1' ci so neprekosljivi niojstt)- V tem filmu je polno pnjet-nega humorja, pestrosti, čudovite glasbe in bogate scenarije. Film priporočam« vsem po vrsti — predvsem mladim. B. C Popravek V soboto, 15. novembri smo objaviti prispevek • Stanjka Za malo denarja v liko muzike. Omenih »'i • da je letos temeljna i«oj»U ževalna skupnost namen. fj glasbeni goH v RadovIJig 166.250 din, kar pa tt« u Pravilno je 181.000 dm- Razgibano glasbeno življenje »Halo! Je tam glasbena šola? V počastitev dneva republike pripravljamo proslavo. Bi lahko sodelovali s kakšno glasbeno točko, bolj veselo, do bo ljudem všeč?« »Seveda, povejte samo, kje in kdaj?« Tako nekako je potekal telefonski razgovor v pisarni škofjeloške glasbene šole. Zmenili so se o vsem -Programu, nastopajočih, datumu, kot da bi šlo za pogodbo. Pa vendar to ni bila običajna pogodba, kajti menili se niso nič o kakšnem honorarju. Menili pa se ne bodo niti kasneje. Za nastopajoče gojence in njihove profesorje pomeni namreč največje priznanje in zadovoljstvo polna dvorana poslušalcev *n prijazen hvala lepa od organizatorja. zaposleni na šoli imajo vsaj srednjo izobrazbo in njihovo delovno mesto ustreza strokovni izobrazbi. Programe za koncerte in razne nastope šola zeio skrbno pripravlja, saj ima vedno pred očmi, kakšnemu krogu poslušalcev je glasba namenjena. Zato ni čudno, da so povsod tam, kjer šola nastopa, vedno polne dvorane. Glasbena šola v Škofji Loki spada med tiste šole, ki «z leta v leto beležijo stalen Porast vpisanih gojencev. Tako se je do leta 1967 vpisalo poprečno 125 učencev na leto, lani 171, letos pa že 218. Od vseh vpisanih v letošnjem letu se 71 učencev uči harmoniko, 60 klavir, 37 kitaro, 18 pihala in trobila (2 klarnet, 10 trobento. 3 tenor, 1 barilon, 1 bas B, 1 bas F), 17 solopetje in 15 godala (13 violino, 2 violinčelo). Največje zanimanje mladih je, kot drugod za harmoniko in kitaro. Vpis na oddelkih za Pihala, trobila in godala na-jaduje v primerjavi s poprečjem prejšnjih let, kljub temu, da bi šola želela čim več učencev ravno na teh oddelkih za potrebe raznih glasbenih skupin, ki delujejo v okviru šole. Relativno velik Pa je vpis na oddelku za solopcvje, Vse kaže, da se Šola zaveda, da brez šolanih Pevcev v občini ne bo dobrih Pevskih zborov. prej navedeni podatki se nanašajo na matično šolo v Sk»fji Loki in na podružnici v Selcah in Železnikih. Naj-fnočnejša podružnična šola Je v Železnikih, kjer se glasbeno izobražuje 53 učencev (20 jih igia kitaro, 18 harmo-n*o, 15 klavir). V Selcah pa ?e namensko glasbeno vzgaja na oddelku za pihala in trobila 14 učencev za potrebe tamkajšnjega pihalnega sestra. K«t pravi ravnatelj šole £r»f. Oskar škulj, ima šola e prostore za pouk, ven- dobn dar niso njihovi. Prav tako nima lastnega inventarja. V Skofji Loki je pouk v domu Zvez= borcev, v Selcah v zadružnem domu, v Železnikih ,Ul na Trati pa v osnovni šoli, *J*T zlasti ravnatelja obeh ■■i tov. Maran Misson in tov. Jakob Ušeničnik, kažeta Polno razumevanje in podpo- [5 za dejavnost glasbene šole. Glasbena šola •'asbeno kn j niente. ki ima lastno ižnico in instru-jih svojim učenem brezplačno posoja. .Med vsemi gorenjskimi imi šolami je na školi najbolj razvita skupinska instrumentalna kalna dejavnost 8lasbenc šole uemjejo v Skofji Loki 12-člansJti godal tfasbcnh fJ©loški vo-V okviru delujejo v ni orkester, 28-članski simfonični orkester (s substituti), 20-čIanski harmonikarski orkester nižjih razredov., 15-članski harmonikarski orkester višjih razredov, kvartet godal, ženski vokalni kvartet, moški oktet in 25-članski pihalni orkester. V Selcah delujejo 18-člaas.ki pihalni orkester ter kvarteti pihal in trobil, v Železnikih pa 14-č'anski harmonikarski orkester in 12-članski ansambel kitar. Posebno mesto med temi glasbenimi skupinami zavzema škofjeloški pihalni orkester, ki za svojo dejavnost ne dobiva finančnih sredstev od glasbene šole. Orkester je amaterski in člani za vaje in nastope niso plačani.' Vsako leto šola priredi or-sto samostojnih koncertov in internih produkcij. Razen tega je sodelovala lani na 37 prireditvah in proslavah, na katerih so nastopali učenci skupno s predavatelji, bodisi skupinsko ali pa individualno. Pri tem podatku niso všteti nastopi pihalnega orkestra, ki jih je 50 do 60 na leto, in pa nastopi učencev, ki večkrat brez vednosti šole nastopajo ob raznih prilikah, j Večji prireditvi sta bili nedvomno samostojni opereti J ; Janka Gregorca Melodija t srca v sodelovanju z Loškim . ; gledališčem in Radovana j : Gobca Planinska Roža, ki sta | j zelo dobro Uspeli. Obe opereti sta imeli po ' 18 predstav. Z Melodijo srca so gostovaili v Kranju, Novem mestu im Železnikih, s Planinsko rožo pa na Prim-skovem pri Kranju (4 predstave). Sola sodeluje z vsemi drugimi šolami v občini in z glasbeno šolo v Domžalah, s katero so naštudirali kanta-to T. Habeta in jo izvajali v Škofji Loki in Domžalah. Lani so dvakrat snemali za RTV Ljubljana, nastopali so pa tudi na republiški reviji I ansamblov in solistov glasbenih šol Slovenije. Vseh teh presenetljivih | uspehov škofjeloške glasbene šole pa nedvomno ne bi bilo brez dobrega delovnega vzdušja na šoli, strokovnosti kadra, primerne programske politike in dobre povezave na relaciji učenec—Šola. Vy Del sredstev za osnovno dejavnost šole prispeva po I pogodbi temeljna izobraževalna skupnost, del pa prispevajo starši učencev v obliki šolnine. Mesečna šolnina ' za godala, pihala in trobila znša 25 dinarjev, za ostale instrumente in solopetje pa 30 dinarjev. Razlika v šolnini je posledica želja šole, da bi se zaradi potreb godalnega, simfoničnega in pihalnega orkestra čim več učencev vpisalo na oddelek za godala, pihala in trobila. Socialno šibkejši so glede na utemeljeno prošnjo oproščeni šolnine, prav tako tudi tisti, ki sodelujejo v orkestru ali zboru. Vendar so na ta način zbrana finančna sredstva glede na široko dejavnost šole relativno nizka, kar se seveda močno pozna na osebnih dohodkih. Osnova za izplačilo osebnih dohodkov profesorja glasbe je znašala v šolskem letu 1968/69 110 tisoč starih dinarjev na mesec, poprečni izDiačan: mesečni osebni dohodki za isto obračunsko razdobje pa 140 tisoč starih dinarjev. Z namenom, da šola prihrani čim več denarja, opravlja ravnatelj tudi administrativna dela, računovodska in . knjigovodska dela pa oprav-' Ija osnovna šola. In načrti? Želja glasbene šole je, da bi v Skofji Loki formirali moški pevski zbor, v katerega bi angažirali predvsem izvenšolsko mladino Razen zanimanja za takšen zbor, ki je pred leti že deloval, se zlasti med starši kaže zanimanje za vpis svojih otrok v predšolski zbor. Na ta način bi že predšolskemu otroku vzbudili zanimanje za glasbo, kar bi nedvomno precej vplivalo na estetsko vzgojo v njihovem nadaljnjem razvoju. V Selcah bi šola želela še bolj okrepiti pihalni orkester. V Gorenji vasi v Poljanski dolini bo glasbena dejavnost poživela, ko bo dograjena nova osnovna šola. Z letošnjo priključitvijo Zirov k škofjeloški občini se bo verjetno pokazala potreba po ustanovi-tvi glasbenega oddelka tudi v tem kraju, tako da bi bila tudi Poljanska dolina enakovredna z ostalimi kraji v občini. D. Staiajko V Kranju bo republiška revija glasbenih šol Slovenije V sodobnem izobraževalnem procesu na področju estetske vzgoje je glasbeno izobraževanje prek glasbenih šol postalo nepogrešljivo. Glasbene šole danes ne izobražujejo svoje učence samo za individualno glasbeno udejstvovaaije, temveč jih vključujejo v skupinsko muziciranje, najbolj nadarjene pa usmerjajo v poklicni študij. Učencem omogočijo temeljito glasbeno osnovno znanje tudi za uspešno vključevanje v amaterske glasbene skupine in s tem prispevajo k splošni kvalitetni rasti naše glasbene reprodukcije. Učenci glasbenih šol s svojimi javnimi nastopi močno pestri j o koncertno dejavnost. Uspeh glasbene vzgoje in njene reprodukcije pa jeje močno izražen prav na vsakoletnih republiških revijah solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije, katere prireja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. V Kranju bo letos že drugo leto republiška revija. V sredo, dne 26. novembra 1969, ob 17. uri se nam bodo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju predstavili solisti in ansambli glasbenih šol po naslednjem vrstnem redu: Kranj, Idrija, Jesenice, Center za glasbeno vzgojo Koper. Radovljica, skofja Loka, Ljubljana-sifika, Bežigrad, Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, Glasbena Matica iz Trsta in Akademija za glasbo iz Ljubljane. Pester koncertni spored revije in nastop učencev vseh glasbeno vzgojnih stopenj ne bo samo zanimiv prikaz rasti mladih reproduktivcev, temveč bo tudi glede pestrosti koncertnega sporeda nudil ljubiteljem glasbene umetnosti bogato doživet-Je. P. Lipar GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno zgodovinska in umetnostno zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akadL kiparja Janeza Boljke. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa so na ogled nove barvne reprodukcije naših slikarjev impresionistov, ki jih je izdata Drž. založba Slovenije. V kleti razstavlja Nejč Slapar iz Kranja. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.-12. in od 17—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Na Kanarske otoke (Nadaljevanje) Stanovalci številnih stanovanjskih blokov vzdolž poti kažejo pripadnost Britaniji z izobešenemi britanskimi zastavami. Tudi po zidovih izpisana gesla govorijo o pripadnosti Veliki Britaniji. Vojašnic, arzenalov, barak in vojakov tu ne manjka. V precej napetem vzdušju prispemo na najjužnejšo točko Evrope, imenovano Evropa Point. Rdeči svetilnik na utrjeni ploščadi s topovi označuje to točko. Po strmi in ovinkasti cesti, ki zahteva spretnega voznika, prispemo do Jame sv. Mihaela. Strmo stopnišče nas popelje v naravni amfiteater, med lepo osvetljene kamnite zastore, ki vise izpod oboka velikanske kraške jame s stalagmiti in stalaktiti. Jama je bila med zadnjo vojno preurejena v bolnišnico. Jama sv. Mihaela je prirejena v obliki amfiteatra in V njej zaradi akustičnosti prirejajo koncerte, operne in b ' etne predstave ter pop l ;bo. Pod to jamo je še manjša votlina z jezerom. Prostop do nje je dovoljen samo jamarjem-raziskoval-cern. Kot naslednja posebnost je na vrsti ogled brezrcpih gibraltarskih opic z rumenkastimi kožuhi. Znan je izrek Angležev, da ne bodo zapustili Gibraltarja, dokler bodo tu vsaj še tri opice. Deloma zato, nekaj pa zaradi znane ljubezni Angležev do živali ni strahu, da bi ta zvrst kaj kmalu izumrla. Ne glede na politične homatije se opice brezkrbno zvirajo po krošnjah pinij in oliv. Ob prihodu ljudi urno priskak-ljajo in spretno začnejo stikati po žepih za priboljški. Ob tem, vse prej ko nežnem otipavanju, ki nehote spominja na carinski pregled, obiskovalci odnašajo s prizorišča umazano itn raztrgano obleko in pekoče praske. Ti prizori seveda zabavajo gledalce, ki hite filmati opičje norčije. Velja biti oprezen, sicer se kaj hitro znajde na glavi ali za vratom praskajoča zverinica, ki se je lahko otresti. V Gibraltarju imate poleg edinstvene zabave z opicami možnosti za sončenje in kopanje na številnih plažah, vodne športe, lov, ribolov in jadranje. V klubih in barih zjzbranim programom traja zabava vso noč. Restavracije nudijo lokalne specialitete, špansko, italijansko in kitajsko hrano. Dva kinematografa kazeta najnovejše filme ameriške, angleške in evropske proizvodnje. Poleg prireditev v Votlini sv. Mihaela lahko obiščete kol t urno središče The John Mackintosh Hali z lastnim gledahs.Vm. V parku Alameda Gardens se lahko sprostite ob igranju malega golta ali občudujete zaliv na terasi s slovitim raz- gledom. Muzej v Gibraltarju nazorno ilustrira življenje prebivalcev od kamene dobe do današnjih dni. Mesto ima dve katedrali, cerkve za me-todiste in evangeliste ter nekaj sinagog. Nad mestom brnijo številni vojaški in potni-šk; avioni. Zaradi kroničnega pomanjkanja prostora je pristajalna steza izpeljana daleč v morje. Glede na carine prosto cono so trgovine preplavljene z blagom z vsega sveta. Prevladuje tehnično blago iz Japonske, ki nezadržno osvaja tržišče. Na voljo so številne specializirane orientalske trgovine s temnopoltimi prodajalci. Plačilno sredstvo je angleški funt, plačujete pa lahko tudi z dolarji, če jih imate. Na živahnih ulicah srečujemo črne pestunje belih gospodarjev, zastrte Arabke, ženske v indijskih sarijih in drzna mini krilca. Utrujeni se vračamo v dok, kjer je v družbi prekooceanskih velikank zasidrana »Jugoslavija«. Zgodaj popoldne 17. oktobra izplujemo iz Sredozemlja skozi Gibraltarska vrata. Nastanek Gibraltarskih vrat pripisujejo grškemu junaku Herakleju, ki je pretrgal pečine, ki so vezale Evropo z Afriko in tako spojil Sredozemsko morje z Atlantskim oceanom. Na področju Atlantskega oceana naj bi bila po starem izročilu v davnini bogata, naseljena celina, večja kol Afrika in Azija skupaj, skrivnostno izginula Atlantida. Zaradi silovitega potresa naj bi potonila v enem samem dnevu. Vprašanje obstaja Atlantide je bilo že v antični dobi sporno, kljub temu pa še dandanašnji mnogo učenjakov misli, da je v tem mitu nekaj resnice. Zaradi morskih tokov in vetra plovba po Atlantskem oceanu ni bila prijetna. Ležalniki na palubah so bili, kot navadno, rezervirani ali zasedeni. Manj podjetni (beri: sebični) skoraj niso imeli priložnosti, da bi se udobno namestili na palubi. Tudi v malem plavalnem bazenu se zaradi močnega pljuskanja vode ni dalo plavati. Vzdušje že postajajo kar turobno. Razpoloženje se je popravilo šele na večerni zabavi, ko so plesni pari tekmovali v spretnosti. Moški zmagovalci so ob spodbujanju soplesalk in 'cev z zavezanimi očmi :n namiznimi prti okoli vratu morali prek mize pitati drug drugega s smetanovo torto. Ce sta si nasproti stala tekmovalca različnih velikosti, je veliki nosil malemu polne žlice smetane namesto v usta v lase ali po čelu. Manjši je večjemu vračal milo za drago s porcija mi za vrat ali na prsa. Enako veliki partnerji so imeli nekoliko a/je delo; kljub temu pa u- p lo težko pogoditi usta in lepljiva krema se je obešala tekmovalcem po licih, brkih in bradi. Upehani in popacani zmagovalci so bili nagra jeni z lepimi darili. Pojemajoči hrup ladijskih strojev in mirnejša vožnja so naznanjali, da plovemo v pri stanišče portugalskega otoka Madeire v Atlantiku. Na trda tla smo stopili 19 oktobra zjutraj. Na pomolu so na prihod številnih ladij že čakali prodojalci ročno izdelanih prtov vseh velikosti in vzorcev, prodajalke cvetja v starih nošah in otroci s pre-pariranimi kuščarji in veliki mi vodnimi želvami. Ob pri hodu ladje so bile cene viso ke, občutno pa so padale z bližajočim se odhodom. Potrpežljivi kupci so odrezali najbolje: tik pred odhodom ladje so dobili blago za polovično ceno. Z avtobusi smo se odpeljali iz pristanišča Funchal v notranjost otoka s 300.000 prebivalci. Otok je vulkanskega izvora in zelo rodoviten. Naj nižja temperatura znaša pozimi 16° C in 21 C poleti. Zaradi milega podnebja v niž jih legah uspevajo pomaranče, banane, sladkorni trs, raznovrstno sadje in subt ropska drevesa. Više ležeči kra ji na otoku so pokriti z gozdovi. Rastlinstvo vsega sveta se je na Madeiri lepo akli-matiziralo. Sadike in cvetje vseh vrst in zemljepisnih širin na otoku uspeva v simboličnem bralstvu. Portugalski pomorščaki, ki so v 14 stoletju stopili na peščine otoka, so strmeli nad lepoto, ki se je nudila očem. O grozljivih pošastih, ustvarjenih v ljudski domišljiji, ni bilo sledu. Očarujočemu miku Neznanega je dalo odkritje Ma-dcirskega arhipelaga povod in polet za nova odkritja. Atlantik je nekal biti nevaren »prepad«, ki je zadrževal osvajalce in raziskovalce 15. ,n 16. stoletja pri odkrivanju novih morskih poti in celin. Tudi sodobniki so odkrili edinstveno lepoto madeirske-ga otočja. Slikarjem je dodobra poznana ribiška vasica Camara de Lobos blizu Funchala. Lepota pokrajine je navdušila tudi W. Churchilla, da je tod postavil slikarsko stojalo. Vsakdanjost revnega prebivalstva na otoku je kljub čudovito lepi pokrajini nadvse prozaična, številni bocOnogP otroci dajejo kraju značilen pecat. Zaradi močnega vpliva cerkve tu niso redke družine s štirinajst in več otroci. Morda je prav zaradi tega tu zemlja nadvse skrbno obdelana in izkoriščena. Z golimi rokami in primitivnim poljskim orodjem obdelane krpe zemlje le težko prehrani jo številna lačna usta. Gledana z vrha hriba daje pokrajina videz mozaika. Njivice, vino-grdi, sadovnjaki, trate in rože se harmonično prepletajo v najlepši simfoniji barv. Ani Bizjak »Za 80-letnico bom poskusil izdelati osem harmonijev« Za nami so časi, ko si bili vaški pretepi na dnevnem redu. Iz roda v rod se je skrbno negovala ta »lepa in junaška« stara navada. Pravijo, da so se nekoč fantje iz žabnice tepli od jutra do večera in od večera do polnoči. Trditev je verjetno precej napihnjena, zanikati pa ne gre, da je v njej tudi nekaj resnice. Od tistih pretepaških časov je minilo že več kot 43 let. Ljudje vedo povedati, da je pretepaška strart v Žabnic! usahnila okrog 1924. leta. Bilo pa je menda tak Po prvi svetovni vojni je v vas za organlsta prišel Anton Trante. Le-ta je v vasi ustanovil godbo na pihala in pevski zbor. Za pretepe ni bilo več časa. Fantje so pod spretno taktirko Trarrteta marljivo vadili na glasbil/. Na la dogodek smo se spomnili, ker 23. novembra letos Trante slavi osemdesetletnico. Častitljiv jubilej. V Preski pri Medvodah sem v torek obiskal jubilanta, ki je po Gorenjski znan kot ugla-ševalec klavirjev in izdelovalec harmonijev. Že prve besede so mi dale slutiti, da z intervjujem ne bo težav. »Tudi v Medvodah sem ustanovil godbo. Bilo je to 1931 leta,« je dejal Trante, ko obujal spomine na prehojeno pot. Pa ni bilo to lahko delo. Koliko truda je bilo potrebno, da je naučil kineč.se fante brati note. »In kdo vas je nauči izdelovati harmonije in uglnšcva-ti klavirje, Povejte inaku, zakaj tam skozi je že Peljala nova železnica skozi Trbiž in Ljubljano. V žup-n'jskih knjigah je pripomba, da je družina Nikolaja Bernarda od leta 1889 na Savi, se pravi, na Jesenicah. Nikolaj Bernard se je na Bistrici oženil z domač iko Ivano Iskra leta 1879. Z njo 'n dru/ino je še deset let živel v Bohinju. Dne 18.10. 1890 so pogorele fužine na Bistrici im od tedaj dalje se je železarstvo preselilo na Jesenice. Bohinj je dobil s tem (ak gospodarski in kulturni udarec, da se ni mogel več opomoči. Sin Nikolaja Bernarda Filip Bernard je znamenit slovenski komponist. Od Bernardov je pomemben še Jaka Bernard, ki je bil spo- i soben oficir in vojaški vodi-telj. Lahko bi se primerjal z legendartnim Stanetom Rozmanom, če bi dlje živel. Opravil je dosti drznih akcij na Nemce in domače izdajalce, v partizanih pa je bil od začetka vojne. Padel je v Suipniku nad Selcami dne 16. februarja 1942. i Iz župnijskih knjig sem napravil tudi izpisek za hišo Bohinjska Bistrica 92, »pri Ferbarju«. Kakor bi se za i hitao ime prejšnjega opisa »pri Padarju« reklo v sloven- 1 ščini »pri zdravniku«, tako bi se za to hišo glasilo »pri barvarju«. »Pri Ferbarju« je živela družina Kleč. Nisem še mogel ugotoviti, kakšno je bilo prvotno hišno ime. Vse namreč kaže, da se je hiše oprijelo to ime »pri Ferbarju« šele pozneje zaradi obrti. Jakob Kleč, ki je bil rojen 26. 4. 1800. se je poročil s Fran-čiško Kuller, ki mora biti v sorodu z že omenjenim zdravnikom dr. Janezom Kiil-lerjem in njegovo ženo Marijo Markisetti, kajti pri hiši Bohinjska Bistrica štev. 44 (»pr: Smukavcu«) so se pisali Markisetti. Rodbina »Kleč« mora biti češkega izvora; ta priimek je še danes mogoče zaslediti na Je- Slovenija Jj^jj POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 10 avto Na zalogi vsa zimska oprema tudi vse vrste snežne verige senicah. Jakob Kleč je imel precejšnjo družino (8 otrok). V knjigah je opomba, da sta Jakob Kleč (26. 4. 1800 — 6. 6. 1847) in njegov brat Andrej Kleč (23. 11. 1804 -1946) umrla v prisilni delavnici v Ljubljani, oba v letih 1846/47. Ker so biili tisti časi zelo razburkani in je Metter-nichov absolutizem hotel za-treti vsako težnjo po svobodi, ni izključeno, da sta prišla navzkriž z oblastjo policijskega absolutizma, pa so ju obsodili in uničili v Ljubljani. Mogoče je prav prek te rodbine obstajala vez med svobodomiselnimi organizacijami v srednji Evropi (na Češkem) in v Italiji. V tistih časih pa so pripadnike in osumljence svobodomiselmo-sti imeli za prokucuhe in okrog njih spletli zgodbe te-lovajstva, da so jih potem mirne duše uničevali po ječah. Najstarejši sin Janez Kleč je leta 1856 odšel na Hrvaško, hišo doma pa je prevzel Alojzij Wagner. ki je bil rojen 8. 11. 1816 v Pragi. Vse kaže, da je ta začel pri hiši barvarsko obrt. kajti Alojzij VVagner ima v koloni »Condi-tio« opombo, da je »Fiirber« in nihče drug pred njim. VVagner se je poročil z Ger-trudo Pokom, ki je bila rojena v Skofji Loki. Tudi' pri- imek »Pokom« spominja na češke doseljence, ki so se pi« sali »Pokornv«. Alojzij VVagner je znal dobro nemško; temeljito je obvladal gotico (branje in pisanje). Moj oče Janez (rojen 1887) se še dobro spominja, kako ga je oče Pavel (rojen 1855) pošiljal k »staremu Ferbarju« z raznimi nemškimi sodnijskimi pismi, da jih je prevajal in nanje pisal odgovore in pritožbe. VVagnerju so stari Bohinjci pravili torej »ta stari Ferbar«, kar tudi da misliti, da je on začetnik imena hiše na Bistrici št. 93 in da je za njim to obrt opravljal še kdo od naslednikov, in sicer v času, ko je bil Alojzij VVagner še živ. (Naprej prihodnjič) Joža Cop Gorenjski kroji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Hm,« se zamisli Kari. Ce Slavkovega očeta n'so našli niti tedaj, potem ga prav gotovo ni Vce. To bi povedal Slavku, a ne more. »In tvoja mama še vedno poizveduje?« »Ja, le vedno. A mislim,« zahrka Slavko, da W prikril bolečino, »mislim, da že ve, pa se mi ooj! povedati... »zakaj naj bi se bala?« »Tudi ja/ bi ji ne mogel povedati, če bi vedel, da očeta ni več. Preveč bi jo prizadelo. Le težko b> Prenesla.« . Tako misli Slavko. Ne ve, da si nekateri ljud-J* » zakonu lahko tako zelo zagrenijo medseboj-Odnose, da zasovražijo drug drugega, da samo ^kajo, kdaj bo eden od njiju mrtev. Tudi Stcfi 7" Slavkova mama je /<■ štni leta taka, da bi je ,T1|t Slavkovega očeta prav nič ne prizatKli. niaiuv bi popolnoma na naraven način pretrgala se ve/i mol ,no jn njim, ki so kljub razočaia-tn m sovraštvu še vedno ostale in ki jo preko J *v*a sr vedno vežejo na moža, človeka, Ki ji je l" ,r"1 i« Se vedno trdno prepričana) uničil živ-roda M.iv ko /,i mamino razočaranje nad -t. Sola je bila visoka in veža prostrana, da bi se Drejček v njej kar izgubil. Bilo je toliko otrok m mamic, da sta se komaj prerila skozi gnečo. Prišla sta do tovarišice, ki je vpisovala. Drejček je mislil, da bo učiteljica stara in huda, pa je naletel na tako mlado in lepo tovarišico, da se je ni mogel nagledati. »Kako ti je ime, dečko?« ga je vprašala. — »Drejček,« je drhte odgovoril. — »In kako se pi- šeš?« — »Kavčič,« je dahnil. — »No, bodi bolj kora j žen, saj si fant in pol,« je rekla in ga' mehko privila k sebi. Nato ga je vprašala: »Ali znaš že kaj narisati?« — »Zajkljo in zajčke,« je odgovoril. — »No, nariši!« mu je velela in potisnila list papirja. In naš Drejček je narisal toliko zajkelj in zajčkov, kakor da bi jih iz vreče stresel. — Tovariši-ca je rekla: »Ti si pa umetnik« in se je prisrčno nasmejala. »Ali znaš kaj peti?« ga je rahlo vprašala. Drejček se je u.strnv' Doma pa res niso nikoli peli. Spomnil pa se je stare gramofonske plošče, ki so jo doma včasih vrteli, pa je rekel: »Moj črni Konj « — In ko mu je to-varišica velela naj zapoje, je zapel s presunljivim glasom, da bi se mar ma najraje vdrla v zemljo. »Dobro je, Drejček,« je smeje rekla tovarišica, »si že zapisan, jeseni se vidiva.« Drejček je bil blažen. Od veselja ni vedel, kaj bi poče! Zasukal se je in zdrvel skozi vrata, da bi očku povedal, da je že vpisan. In ko je vihral skozi vezna nihalna vrata, so ga ta lopnila po hrbtu, da je eepn 1 na tla m dobil čedno buško na glavi. Sedel je naš Drejček na veznem pragu in si otipaval buško, ko je priš4a mama. »Vstani!« mu je srdito velela m ga vlekla domov. Doma so ju pričakovadi očka, babica in dedek. Napeto so poslušali mamino poročilo in končno presodili, da bo Drejček poreden šolarček. Konec Dve zmagi V soboto smo se zbrali fantje in dekleta pred staro šolo. Ura se je bližala deveti dopoldne. Vseh skupaj nas je bilo dvajset. Čakali smo na avtobus. Kmalu je pripeljal, vstopili smo m se odpeljali proti Kranju. Med potjo se je avtobus še bolj napolnil, kajti prihajali so novi in novi pionirji. Na kranjski postaji nas je že čakal tov. Milain Košnek, naš učitelj in trener. Skupaj smo odšli proti osnovni šoli Franceta Prešerna. Tam nam je tov. Košnek začel dajati napotke. Vsakemu posebej je povedal, kako mora igrati in na kaj naj pazi. Do tekme smo imeli še dovolj časa, vendar smo vsi po vrsti silili na igrišče. »Se malo, še malo, le potrpite,« nas je miril trener. Najprej so igrala dekleta. Bil je to lep rokomet. Še posebej se je izkazala naša vra-tarka, ki je znala ubraniti tudi najnevarnejše strele. Nasprotnice, učenke osnovne šo!e Franceta Prešerna, niso pokazale kdo ve kaj. Naša dekleta so jih premagala z rezultatom 6:1. Tovariš je bil zelo vesel. Potem smo prišli na vrsto mi. že kmalu po začetnem pisku smo zabili prvi gol — 1:0 za osnovno šolo Matija Valjavec. Tekma je postajala vse bolj razburljiva. Čeprav smo imeli le malo navijačev, smo prvi polčas odločili v svojo korist. Rezultat je bil 9:4. Zmage si potem nismo dali več odvzeti. Srečanje se je končalo 16:13 za našo ekipo. Tudi druga tekma nam je prinesla zmago. Veseli nad tolikšnim uspehom smo odšli proti avtobusni postaji. Silvo Vidic, os. š. Matija Valjavec, Preddvor » avo pisanje « Pred dnevi smo prejeli pismo bralca O. D., ki nam sporoča, da je bral prispevek z naslovom »Dobil sem nagrado«, objavljen v eni izmed prejšnjih številk rubrike S šolskih klopi, in da avtor ni dovolj natančno predstavil obisk in bivanje 50 pionirjev — literatov v Dravogradu. Opozarja na to, da nagrajencev ni sprejelo le nekaj pionirjev, ampak velika skupina z ravnateljem in profesorji na čelu. V soboto so si ogledali razstavo približno dvestotih pionirskih glasil iz vse Slovenije in ne le glasila domačih učencev. Spremljala jih je pisateljica Branka Jurca ne pa pisatelj Branko Jurca, saj literata s tem imenom sploh ni. Bralcu se moramo najprej zahvaliti, da nas je opozoril na omenjene netočnosti. Nastale so zaradi nejasnega pisanja, pa tudi po moji krivdi. Vsak članek — preden gre v tisk — namreč najprej pregledam in jezikovno »opilim«, saj je v njem dostikrat precej takšnih aH drugačnih napak. Obravnavane snovi, dogodka, izleta ali zgodbe seveda ne poznam in zato, če so podatki, imena ter številke napisani nejasno, utegnem še bolj popačiti resnico. Pri Branki Jurca pa nam jo je v resnici zagodel tijkarski škrat. Upam, da bo bralec s pcjasnilom zadovoljen. Ni mi sicef všeč, da sporni prispevek imsnuje »brezglavo pisanje« ht tudi to ne. da se ni hotel podpisati s celim imenom, a vseeno še enkrat hvala za opozorilo. UREDNIK Pri zobozdravnici V ponedeljek zjutraj smo šli k zobozdravnici. Vse nas je bilo strah. Napetost je dosegla vrhunec, ko smo stopili v Zdravstveni dom. Dolgo smo čakali. K zobozdravnici smo odhajali po abecedi. Nihče ni posebno rad vstopil. Jaz sem bila na vrsti med prvo polovico. Kar zdelo se mi je, da bom ob en piska v zob in res mi ga je zobozdravnica izpulila. Ni kaj prida bolelo. Sošolke so me prestrašeno gledale, ker mi je tekla kri. Naslednji dan sem začutila, da mi raste že nov zob. Vanja Hudovernik, 4. razred os. š. France Prešeren, Kranj Osamljena stoletna starka V naši vasi prebiva siva, zgubana stoletna starka. Učiteljica je bila včasih, -toda sedaj že nekaj let sameva in pogreša svoje varovance. Dolgo je živela samo zanje. Poslušata je njihovo veselje in ji>k, z njimi se smejala in žalostila. Kadar so ji učenci nagajali, je bila zelo žalostna. Njenih grenkih solz ni videl nihče. Ko je postala stara in utrujena, s.r je umaknila v pokoj. Kljub letom pa vsako jutro Nabiralna akcija za pionirje iz Banjaluke Ves teden smo pridno zbirali prispevke za naše tovariše iz porušene Banjaluke. V petek, 7. novembra, smo šoli Jovan Jovanovič - Zmaj poslali 315.010 starih din. Ta denar smo nabrali skupaj učenci podružničnih šol. Podmladkarji RK na šoli Lucijan Seljak Kranj Turistično društvo Lesce je priredilo izlet »Člani turističnega društva Lesce gredo v nedeljo na izlet,« je sredi tedna povedala tovarišica ravnateljica. Zvedeli smo še, da bomo obiskali Jamnik in Selško dolino. »Na izlet gremo!« smo bili vsi navdušeni. »Vodili vas bodo tovariš Vovk, tovarišica Grosova in tovarišica Kralje/v«. Glejte, da se bos t j le j a obnašali,« nas je še opomnila ranarfelji-ca. V nedeljo nutraj smo pjl-ni pričakovanja prišli n? avtobusno postajo. Tu to na« že ČakaJi naši vodniki. Umi lu smo se odpeljali. Naš prvi cilj je bil kovaški muzej v Kropi. Spoamali smo, kako so pred dobrim stoletjem delali in živeli kroparski kovači. V muzeju hranijo tudi maketo vigenjcev in plav-žev ter velikega kladiva, ki ga je poganjala voda. Iz Krope smo krenili proti Jamniku. Očaral nas je lep razgled in skupno smo ugotavljali imena krajev in gora, ki jih je bilo videti v daljavi. Tovariš Volk nam je povedal resnično partizansko zgodbo o rasi Jainnik. Nato smo jo po cesti, ki je bili odprta, še- Draž.goše. Tu smo si ogledali šolo in novo cerkev, kajti stare ni več. Skupaj z drugimi zgradbami je bila med vojno požgana. Takrat je ostala cela samo ena hiša, več ur hoje oddaljena od vasi. Danes so Dražgoše obnovljene. Človek, ki ne pozna D j ihlstrašnezgodovinemebi nikdar uganil, da so bile pred četrt stoletja skoraj zbrisane s sveta. Iz Dražgoš nas je pot vodila v Železnike. Sli smo skozi Rudmo in Cešnjico in že je pred nami zrasla viso- le pvtd Beu\avniiri. ubrali v i ka peč. Nekoč so jo uporab- ljali za pridobivanje železa, danes pa predstavlja največjo /.n.nnenitost /".dežnikov in ugotovili, da je to zelo lep ki ;i |. Popoldan smo se odpravili še v Skofjo Luko. Obiskali smo muzej NOB, si ogledali razstavo slik ter se seznanili z industrijskim razvojem mesta in okolice. Ko smo sedli ma aivtobus se, je že mračilo. Dneva je bilo torej konec. Tako hitro so minevale ure, da še opazili nismo, kdaj je minil. Zares, lepšega izleta si skoraj ni moč zamislili. 8. b razred os. š. Lesce zaželi učencem mnogo sreče v novi šoli. Rada gleda proti Storžiču in proti sedanji i»°h ter obuja spomine na stare, lepe dni. Polona Žgajnar, 3. razred os. š. Matija Valjavec. Preddvor Šel si mimo Šel si mimo, in se ozrl, le betno vame oči si uprt- . Šel si mimo, a zakaj se ustavil zakaj tako medlo si me pozdravil- Morda te bom lahko pozabu'l> morda nekako iz srca te zgubila- saj zdaj ne vidim te več vsak ko greš mimo, ves tuj, hladen, nežna* Prihajaš, odhaiaš, prav tak 5i kot vsi, mrke in hladne so tvoje oČt- Ljubica Iforvatin, 8. razred os, š. heroja Bračiča, Trzi if i Kranjčani, ki so v sredo zjutraj prihiteli v avlo kina Center, da bi na barvnem televizorju y*deli pristanek ameriških vesoljcev na Luni, so z zanimanjem sledili dogajanjem na ekranu. Foto: F. Perdan Kranjčani ob uspehu ameriških vesoljcev v \.srea"° zjutraj se je v av-kina Center že kmalu po ^drni uri zbralo precej Iju-£'> čeprav je bil prenos v rf.',vah napovedan ob pol os-n,»n. Na veliko razočaranje radovednežev barvnega televizorja ni bilo nikjer. »Počival« je v reklamnem prostoru kinematografskega podjetja. Na telefonski poziv Iskrinemu servisu so prihi- KINO KINO CENTER v SOBOTO, 22. NOVEMBRA 0B 22. URI BO premiera •briškega barvnega filma grand prix jja*burljiv in razkošen film, ki prikazuje balboljše avtomobilske dirke v Evropi, «i?ir*Predva'an P° sistemu TODD-AO bUPER.PANORAMA 70mm. 1 |J VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Samopostrežna prodajalna Radovljica objavlja PROSTO DELOVNO MESTO DELAVCA V PRODAJALNI p°9oji za sprejem so: — prometno dovoljenje za vožnjo motornega trlcikla —■ da stanuje v Radovljici ali bližini Nastop službe je možen takoj riJave sprejema kadrovska služba podjetja Brezhiben pristanek in vzlet raztresenih vesoljcev Natančnost, s katero sta se minilo sredo zjutraj ameriška vesoljca Charles Conrad in Allan Bean spustila na mesečevo površino, je naravnost 'fantastična; pajek intrepid ni zgrešil vnaprej določeno pristajalno točko niti za en meter. Celo največji optimisti so bili presenečeni. Podvig je znova dokazal, da brez človeka, ki v zadnji fazi poleta prevzame upravljanje vesoljske ladje, ne gre, da predstavlja astronavt in načunalnik najbolj idealno vsemirsko kombinacijo. teli monterji, čeprav barvni prenos v jutranjih urah ni bil predviden, in v nekaj minutah postavili televizor. Gledalci ni.so bili prikrajšani, bili pa so malce razburjeni, saj je eden od njih klical celo RTV v Ljubljani, kjer mu na žalost niso vedeli odgovoriti. Ob pogledu na zelo jasno sliko na ekranu so se duhovi pomirili. Prisluhnili smo »komentarjem« in ugibanjem, ali bodo Američani tudi drugič uspeli ali ne. Večina je bila prepričana, da se jim bo podvig posrečil. Ko so iz televizijskega studi-a sporočili, da je pristanek na Luni uspel, smo se oddahnili. Izkoristil sem ta trenutek in povprašal nekaj občanov, kaj menijo o ponovnem podvigu ameriških vesoljcev. % Jože Stenovec: »To je velik podvig, večji od trenutka, ko se je človeška noga prvič dotaknila Lunine površine. Večji a tradi številnejših in težjih nalog vesoljcev. Američani so v vesoljski tekmi pred Sovjeti.« 9 Franc Bajt: »Američani so spet navdušili Zemljane Uspel jim je velik podvig, večji kot pri prvem pristanku. Zakaj? Točneje so motali pristati, dali časa bodo ostali na Luni in neprimerno več težkih nalog imajo. Vrnili se hod > srečno. Me sec je praktično osvojen.« % Anica Kuzma: »To je nekaj izrednega. Čeprav sem že pri prvem pristanku na l.uni videla sliko in jo bom danes tudi, skoraj ne verjamem.« • Ferdo Colarič: »Velik uspeh, pravi podvig je to, za kar smo zvedeli danes. Vsak nadaljnl polet in pristanek na Luni bo še uspešnejši in težji zaradi obse/ nejšlh nalog. Sovjeti si najmanj deset let zh Amcrčani pri osvajanju Messca.« J. Košnjek Conrad in Bean sta pristala ob 7,45 po jugoslovanskem času, točno 77 sekund pozneje kot so računali. Lunarni modul je deloval brezhibno. Tudi pri sestopu iz kabine sta imela vesoljca zamudo (okrog 55 minut). Kljub temu je dvojica opravila vse predvidene naloge — montaža 128 kilogramov težkega znanstvenega laboratorija, zbiranje vzorcev luninih tal in drugo — ter se po treh urah in 44 minutah vrnila v pajka. Žal njunega početja n'smo mogli spremljati na televizijskih zasion h. saj je I kamera povsem odpovedala Strokovnjaki iz llust.^na trdijo, da so kriii izdelovalci, slednji pa, da sta jo pokvarila astronavta. Sploh sedanji »lunin par« ni bil najbolj discipliniran, kar se je pokazalo tudi v .četrtek med drugim sprehodom po mesečevi površini. Vesoljca sta tedaj obiskala 180 metrov oddaljeni survevor 3, ki že od 20. aprila 1967 ždi na dnu kraterja Snežni človek, in z njega odmontirala nekatere dele (anteno, kable, kos ogrodja itd.). Pri povratku je obloženi Conrad padel. Takšen spodrsljaj bi utegnil bili usoden, saj bi se občutljiva zaščitna obleka lahko poškodovala. Vendar poročajo, da svetlolasi Charles, prvi pevec na Luni, kakor so ga zaradi njegove dobre volje krstili prijatelji na Zemlji, ni imel težav z vstajanjem. Drugo napako, nenevarno sicer, sta astronavta zagrešila ob povratku v interpid: že med vzletom je Bean opazil, da manjka lilmski trak z barvnimi posnetki sprehoda k survevorju. Enostavno sta ga pozabila naložiti. Mo- žje iz Hustona bodo tako morali operacijo opazovati kar na črno-belem filmu. Slab vtis je dvojica nekoliko popravila z brezhibnim vzletom in krmarjenjem proti dobrih 100 kilometrov oddaljenemu Gordonu. Vse faze rendez-vousa so namreč iz* redno uspele, zlasti vzorna pa je bila spojitev pajka in komandne ladje vankee Clipper (minuli četrtek ob 19,02). Tokratni vesoljski podvig spremlja 40 do 50 milijonov gledalcev s petih kontinentov. Celo sovjetsko radijsko in televizijsko omrežje je prekinilo tradicionalno sko-post pri poročanju o uspehih zahodnega tekmeca in dokaj izčrpno ter hitro obvešča ljudi, kako poteka drugi ameriški pohod na Luno. I. G. Obračun planincev Danes, 22. novembra, ob 17. uri bo v veliki dvorani občinske skupščine Kranj občni zbor planinskega društva Kranj. Ob zaključku letošnjih praznovanj in akcij v počastitev 70-letnice te organizacije in ob pripravi na smelo alpinistično odpravo ma Himalajo aprila 1970 bo njihov obračun pred članstvom še posebno zanimiv. Sledil bo družabni večer na Šmarjetni gori, kamor bodo vozili avtobusi izpred kina Center od 19.30 do 20.30. K. M. Kulturne vesti KRANJ — V torek, 25. novembra, ob 19J0. bo dramska družina pri Prešernovem gledališču Kranj v prenovljeni dvoran; gledalcem predstavila Levstik — Griinovo dramo Kastelka. Predstava je jubilejna, saj glavno vlogo igra Mila Valenčič, ki prav te dni praznuje 40-lctnico nastopanja na gledališkem odru. SKOFJA LOKA — Včeraj zvečer (petek, 21. novembra) so v prostorih Loškega muzeja na gradu odprli prvo fotografsko razstavo slovenskih zdravnikov. Prireja jo Slovensko zdravniško društvo, in sicer v počastitev 50-letnice ustanovitve medicinske fakultete v Ljubljani ter 100-letnice rojstva dr. Ivana Oražna, prvega mecena slovenskih medicincev. Pokrovitelj razstave je tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek iz Ljubljane. ZALOG PRI CERKLJAH — Jutri, v nedeljo, 23. novembra bo dramska sekcija prosvetnega društva Iz Trzina pri Domžalah uprizorila v dvorani v Zalogu pri Cerkljah igro Sne-guljčica. Igralski ansambel je zelo velik, saj šteje kar 32 nastopajočih. To bo prvo dramsko delo letošnje sezone, pri-prikazano na zaloškem odru. (*e) GLAS * 18. STRAN SOBOTA — 22. novembra 196/9 Kadrovska komisija pri podjetju Puškama Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. KONSTRUKTERJA ORODIJ 2. 2 KV REZKALCA 3. 2 KV STRUGARJA 4. 1 KV BRUSJLCA za ploščinsko oblikovno brušenje Pogoji: — da je kandidat zdrav, — da ima odslužen vojaški rok, — da ima stanovanje v Kranju alt okolici (podjetje nima stanovanj). Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje ad 1. Srednja strokovna izobrazba strojne stroke in 5-letna praksa na podobnem delovnem mestu. Poizkusni rok 3 mesece. ad 2., 3., 4. Dosežena kvalifikacija v stroki, delo na dve izmeni, poizkusni rok 1 mesec. Osebni dohodek po pravilniku! 'S Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnih mest. Čaaopl« xa vse Gorenjce EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 % Trgovina z električnimi potrebščinami # Pralni stroji 9 Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice 9 šivalni stroji — dvokolesa # Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje £ Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PREVOZNIŠKEGA PODJETJA Transport Radovljica razpisuje več šoferjev ZA DELO DOMA IN V INOZEMSTVU Pogoji: C in E kategorija, avtomehanik, odslužen vo-aški rok in najmanj 3 leta prakse v vožnji s težjimi /ožili. Prijave s kratkim življenjepisom In opisom dosedanjih zaposlitev sprejema komisija za delovna razmerja podjetja v roku 15 dni po objavi Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSS1ELLO £ Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli « postrvmi in speclaliteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvldenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN Kmetovalci! Na javni dražbi bomo prodali nekaj traktorjev ferguson, žitni kombajn 708 in nekaj traktorskih priključkov. Prodaja bo v ponedeljek, 24. XI. 1969, ob 8. uri v Predosljah in ob 10,30 Kranj, Križnarjeva pot 6 (pri strojnem domu v Stražišču).. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ VELETRGOVINA ŠKOFJA LOKA ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE NOVA samopostrežna trgovina OBENEM OBVEŠČA POTROŠNIKE, DA ODPIRA V RETEČAH PRI ŠKOFJI LOKI NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO V PETEK, 28. NOVEMBRA 1969. OB 9.30. Vljudno vabi delovna skupnost trgovine Poročila poslušajte vsak dan ?b 5. 6., 7., 10., 12., 13., 15., *7-» 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob željah pa ob 6.05.. 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9., 12., 15., 17., 22., 23, in ob 1930. SOBOTA 22. NOVEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 930 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Na zeleni Ljubljanici — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje baritonist Aleksej Ivanov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 gremo v kino — 17-35 S triom Silva Stdngla — H.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 19-25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Iz naših Zabavnih prireditev — 22.15 Oddaja za naše izseljence — ^•05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Vedri zvoki z majhni-mi ansambli — 14.20 S pevci *- 14.40 Virtuozi na akordeo-nu — 15.00 Jaz/, na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mo-— 17.35 Naš podlistek -~ 17.50 Polke m valčki z ve-hkimi orkestri — 18.10 Orgle ritmu — 18.20 Za ljubitelje ^at glasbe — 18.35 Z orke-lVr«n Franck Pourcel — lone Pet minut humorja — «.05 Parada zabavne glasbe iT 20.05 Ljudje med seboj — JJ-30 Okno v svet - 21.15 "Perni koncert - 22.30 Noč-01 Postiljon — 00.05 Iz slovenske poezij« NEDELJA 23. NOVEMBRA 8.05 Pttjske jutro 7.30 Za p ... Proizvajalce — radijska igra za otroke — 8.45 Slovenske orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 1025 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo Ln pozdravljajo — 11.00 j Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s po- j slušalci — 12.00 Na današnji 1 dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška — 16.10 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.45 Klavirski trio v Es-duru — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 13.50 Poje Gilbert Becaud — 14.10 Dvajset minut z orkestrom Raphaele — 1420 Melodije iz Latinske Amerike — 14.35 Z orkestrom Carmen Dragan — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni varie-te — 1635 Melodije iz glasbenih revij — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Napevi iz filmov — 18.30 Vokalni solisti in ansambli — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z zborom in orkestrom Horsta Jankovskega — 19.40 Za ljubitelje beat glasbe — 19.50 Orgle v ritmu — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 2025 Beatrice in Benedict — komična opera — 22.30 Iz repertoarja orkestra Romanske Švice — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK* 24. NOVEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica na najmlajše — 9.45 Zvoki iz operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dve viziji Denictrija Zebro t a — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen končen pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški oktet iz Podpcči — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnost j doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 \ Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 I .a h ko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmet ca — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 l Koncert Simfoničnega orke- stra in zbora Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zagrebški pevci zabavne glasbe — 23.40 Z orkestrom Roger VVilliams Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.25 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 14.40 Cocklail melodij s pevci — 15.00 Z orkestrom Jack VVolfc — 15.20 Zveneče kaskade— 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Plesna glasba z orkestrom Helmut Zacha-rias — 18.00 Za ljubitelje beat glasbe — 18.10 Klavir v ritmu — 18.20 S pevcema Do-ri Ghezzi in Udom Jiirgen-som — 18.35 Kokie Freeman in njegov orkester — 18.45 Priljubljene tuje popevke — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Za vsakogar nekaj — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Trije češki plesi — 20.30 Svet in mi — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije 25. NOVEMBRA 8.05 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Deset minut z ansamblom Atija Sossa — 9.45 Slovenske narodne izvaja ansambel p. v. Jožeta Kelbla s pevema — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Pavle Škabar — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dva odlomka iz opere Evge-nij Onjcgin — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidemje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Lahka orkestralna glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Ju-goslovamska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Za ples igrata orkestra Mamice Pop in Ray Anthonv Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vrtiljak s popevkami — 15.00 Jazz ma drugemi programu — 15.35 Glatbeni variete — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Zaplešimo z orkestrom VVer-ner Muller — 17.50 Za ljubitelje beat glasbe — 18.00 Mozaik zabavnih melodij — 18.35 S popevkami po svetu — 18.50 Lepi zvoki z orke- strom Caravelli — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 23.25 Baletna suita — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 26. NOVEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.45 S pevcem Francem Korenom in Jožico Svete — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Trije prizori iz opere Partizanka Anka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Fagotist Vladimir Čer-ne in violončelist Ciril šker-janec — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestrom Burt Bacharach — 23.40 Lahko noč z beograjskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Začnimo z majhnimi ansambli — 15.00 Popevke iz Pariza in Madrida — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Lahka glasba z orkestrom Carmen Dragan — 18.00 V ritmu dixielanga — 18.35 Popevke današnjih dni — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Z orkestrom James Last — 19.20 Za ljubitelje beat glasbe — 19.30 Kai VVarner in njegov orkester — 19.45 Lepe melodije — lepi glaso vi s pevci — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Diverti-mento za godalni orkester — 21.40 Zlve misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 27. NOVEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Bach v češki izvedbi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orke- ster RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Cirilom Kosmačem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Večer skladatelja Alojza Srebotnjaka — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov jazza — 23.40 Naši pevci pojo za lahko noč Drugi program 14.05 Veliki valčki in operetni odlomki — 14.30 Popevke za sprehode — 15.00 V vedrem ritmu z majhnimi ansambli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Igrajo veliki zabavni orkestri — 18.00 Minute z ansambli — 18.15 Z ansamblom Jerry Murad — 18.35 Revija popevk in plesnih ritmov — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Iz baleta Lee t ovo srce — 20.30 Priče-vamja o glasbi — 20.45 Minute za francoske skladatelje — 21.15 Concertino s flavto in godali — 22.00 Simfonija št. 9 — 23.20 Iz delavnic naših mlajših ustvarjalcev — 00.05 Iz slovenske poezije Tatjana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlične kakovosti TRST Via Mazzini N. 7/5, telefon N. 37-636 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10%, popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 22. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb ) — 17.-'5 Po domače z Veselimi piansarji (RTV Ljubjana) — 13.15 Otroci Evrope (RTV Beograd) — 19.15 Sprehod skozi čas, 19.-40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Novi rod — serijski film. 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1725 Poročila. 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Otroci Evrope, 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt. 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA 23. NOVEMBRA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja. 10.50 Otroška matineja, 12.15 TV kažipot, 16.30 Gideon iz Scotland Yarda — angleški film (RTV Ljubljana) — 18.00 Prenos športnega dogodka (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana)—20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Muzikanti - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Sport ai pregled (JRT) — 22.05 Neobvezno — dokumentarna oddaja, 22.35 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 24. NOVEMBRA 9.35 T V v šoJi, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.00 Tenis Jugoslavija S Velika Britanija (JRT) — 17.40 Ostržek, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna oddaja 18 30 Oskrba odpri.h poškodb (RTV Ljubljana) — 18.50 Britansko dokumentarna glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 1920 Znanost in mi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.30 3-2-1, 20.35 Dediščina — TV igra (!RTV Ljubljana) — 21.35 Pristanek vesoljske ladje Apollo 12 (Mondovizija — 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Glasbeni film, 19.20 TV pošta, 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 25. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.00 Tenis — JugcsJavija : Velika Britanija (JRT) — 17.55 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer, 19.05 Obiščite z nami Skopje, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Film z Ge rard Philipom . . . Ples skozi svet .. . Poroči'a (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.45 Propagandna oddaja. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 26. NOVEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.30 Madžarski TV pregled, 16.45 Rastimo (RTV Beograd) — 17.30 Človek — serijski film (RTV Ljubljana) — 18.00 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.05 Četrtina človeštva — ameriški film, 2320 Reportaža s podelitve Bloudkovrh nagrad, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 27. NOVEMBRA 10.25 Otvoritev hrvaškega narodnoga glodaBšča. 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.15 Veseli tobogan, 17.45 Po Sloveniji, 18.15 Pevski zbor iz Laškega (RTV Ljubljana) — 18.40 Spomini revolucionarjev, 19.10 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Buddenbroolcovi — nadaljevanje, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Slienan-dnah — senjski film. 22J5 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.15 Naši zbori (RTV Ljubljana) — 18.20 Spomini revolucionarjev, 19.10 Glasbena oddaja, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 22. novembra amer. barv. VV film CHUKA ob 15.40 in 17.40., sovj. barv. film ANA KARENINA ob 19.40, premiera amer. barv. filma GRAND PRIX ob 22. uri 23. novembra amer. barv. VV film CHUKA ob 14.40., 19. uri, sovj. barv. film ANA KARENINA ob 16.40., premiera amer. barv. CS filma KNEZ BOJEVNIK ob 21. uri 24. novembra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK ob 16, 18. in 20. uri 25. novembra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK ob 16, 18. in 20. uri Kranj STORZIC 22. novembra angl. flilm BANDA AL CAPONEA ob 10. uflf, premiera amer. barv. filma V DEŽELI PALČKOV ob 16. uri, angl. barv. film INTERLUDIJ ob 18. uri. amer. barv. VV film CHUKA ob 20. uri 23. novembra amer. barv. film V DEŽELI PALČKOV ob 14. uri, amer. barv. VV film CHUKA ob 16. uri, amer. barv. CS film CAME-LOT ob 18. uri angl. barv. film INTERLUDIJ ob 20.20. 24. novembra amer. barv. VV film CHUKA ob 16. in 20. uri, angl. barv. film INTERLUDIJ ob 18. uri 25. novembra sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, II. DEL ob 16. in 19. uri, špan-italij. barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 22. novembra italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH MOZ ob 19. uri 23. novembra italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH MOŽ ob 16. in 19. uri Tržič 22. novembra amer. barv. CS film OGNJENA KARAVANA ob 17. uri 23. novembra amer. barv. CS film OGNJENA KARAVANA ob 15. in 19. uri, amer. barv. VV film MA-DAM X ob 17. uri 25. novembra špan it ah j. barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 17. in 19. un Kamnik DOM 22. novembra amsr. barv. CS film HOMSRE ob 17.30 in 19.30. 23. novembra amer. barv. CS film HOMBRE ob 15., 17. in 19. uri 24. novembra angl. ban*, film TUJEC V HIŠI ob 17.30 in 19.30 25. novembra angl. barv. film TUJEC V HIŠI ob 17.30 in 19.30. Kamnik DUPLICA 22. novembra franc. barv. film PET MOŽ ZA SINGA-PUR ob 19. uri 23. novembra franc. barv. film PET MOŽ ZA SINGA-PUR ob 15., 17. in 19. uri 26. novembra amer. barv. film PRIVATNI DETEKTIV ob 19. uri 27. novembra amer. barv. film PRIVATNI DETEKTIV ob 18. uri Škofja Loka SORA 22. novembra amer. barv. CS film BITKA ZA SAN SE3ASTIAN ob 18. in 20. uri 23. novembra amer. barv. CS fiim BITKA ZA SAN SEBASTIAN ob 15., 17. in 20. uri 24. novembra Večer zabavne glasbe pod pokroviteljstvom Antene za pomoč Ba-njaluki ob 18.30 25. novembra švedsko-dan-ski film JAZ, LJUBIMEC ob 20. uri 26. novembra švedsko-dan-ski film JAZ. LJUBIMEC ob 18. in 20. uri 27. novembra amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 20. uri Jesenice RADIO 22.—23. novembra amer. barv. film OD TRENUTKA DO TRENUTKA 24. novembra angl. barv. film GUSARJI MALEZIJE 25. —26. novembra angl. barv. film SKRIVNOSTI STAREGA MLINA Jesenice PLAVŽ 22. —23. novembra angl. barv. film SKRIVNOSTI STAREGA MLINA 24.—25. novembra amer. barv. film OD TRENUTKA DO TRENUTKA 26. novembra špan.-bra/ barv. film MARISOL POTUJE V RIO 27. novembra amer. barv. CS rilm POINT BLANK Žirovnica 23. novembra italij.-franc. barv. film GLAVA DRUŽINE 26. novembri amer. barv. film OD TRENUTKA DO TRENUTKA Dovje Mojstrana 22. novembra italij.-franc. barv. film GLAVA DRUŽINE 23. novembra amer. barv. film PANCHA VILLA JEZDI 27. novembra amer. barv. film OD TRENUTKA DO TRENUTKA Kranjska gora 22. novembra franc. barv. CS film ČLOVEK ODVEČ 23. novembtra amer. barv. CS film POINT BLANK 27. novembra angl. barv. film SKRIVNOSTI STARE GA MLINA Radovljica 22. novembra amer. barv. CS film »F« KOT FLINT ob 18. uri, zap. nemški barv. CS film PIRATI MISSISSIPPIJA ob 20. uri 23. novembra nemško-špan. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 14.30, amer. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 16.30., amer. barv. CS film »F« KOT FLINT ob 20. uri 24. novembra italij. barv. CS film TUJEC V MESTU ob 20. uri 25. novembra amer. barv. film ZLATA MRZLICA ob 20. uri 26. novembra italij. barv. CS film TUJEC V MESTU ob 18. uri, amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 20. uri 27. novembra amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 20. uri Bled 22. novembra franc. barv. film VESELE POČITNICE ob 17. in 20. uri 23. novembra franc. barv. film VESELE POČITNICE ob 10., 15., 18. in 20. uri 24. novembra amer. barv. film SAMA V TEMI ob tria 20. uri 25. novembra amer. barv. film SAMA V TEMI ob 17. in 20. uri 26. novembra zah. nemški film SEDMA ŽRTEV ob !»• in 20. uri 27. novembra zah. nemški film SEDMA ŽRTEV ob 1'-in 20. uri ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 22. novembra* ob 16.30 za šole Škofje Loke, ob 19.30 za IZVEN I. Cankar. HLAPCI, gostovanje v škofU Loki. Predprodaja vstopnic * T' *0" za večerno predstavo v »'*> vini Alpina, škofja Loka. TOREK — 25. novembra, ob 19.30 za IZVEN Levsti* Griin: KASTELKA, jubilejna predstava igralke Mile Valenčič ob 40-letnici gledali^ ga dela. Vstopnice so v P10/ da ji - rezervacije n3 SREDA — 26. novembra. ob 19.30 red PREMI ERSK-Levstik - Griin: KASTELKA •7* f -:'Xitrt , Prodam KORENJE, vm ner, Moškrin, Škofja Prodam TRAVNIK v ** dovljici, Peternelj, Tavčarjeva 10 Ugodmo prodam otroški VOZIČEK. Jclenčeva 9 Kranj; 5409 globo* Kra»i-5410 Prodam zimska JABOLKA. Košir, Visoko pri Poljanah 4, škofja Loka 5411 Prodam trajno žareči ŠTEDILNIK kuperbusch. Luthar Niko, Valjavčeva 13, Kranj 5412 Prodam mlado, 600 kg težko KRAVO, ki bo v 14 dneh teletila. Voklo 45, Šenčur 5413 Prodam malo rabljena 4 dvodelna OKNA 110x85 cm. Praše 27, Kranj 5414 Prodam PEC na premog, ANTENO za drugi spored, KONZOLO na črko T, trifazni ŠTEVEC, PRALNI STROJ znamke riber. Brton-celj, Posavec 13, Podnart 5415 Prodam PLOŠČE za učenje angleščine, PRIROČNIK in klavirsko HARMONIKO, 120 basov, 8 registrov. Ganz Andrija, Planina 5, Kranj 5416 Prodam suhe BUTARE. Trstenik 6, Golnik 5417 Prodam 8 let starega KONJA, vajenega kmečkih in gozdnih del. Zg. Besnica 74 5418 Prodam plemenskega VOLA, MLATILNICO in MOTORNO KOSILNICO. Stra-kinj 7, Naklo 5419 Prodam lep FIKUS. Božič, Kidričeva 38, Kranj 5420 Prodam lepo, brejo TELIJO si men t al. Prevc, Studeno !8. Železniki 5421 VRTNICE nizke in SPE-NJALKE najlepših barv za ifsensko sajenje dobite pri Tušku, Podbrezje 5422 Prodam 110 kg težkega PRAŠIČA. Olševek 53 5423 Prodam 3 leta staro ko-bilo m KRAVO, ko bo januarja teletila. Podbrezje 30- P- Duplje 5424 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO sobo. Poizve se v Kranju, Gusposvetska 17, stanovanje 7 od 16. ure dalje 5425 Poceni prodam 70 kosov nioiua opeke, kombinirano kopalno PEC in KAMIN. Kra»j, Krožna 9 5426 Prodam eno leto starega BIKA po izbiri. Sp. Bela 11, •»»ddvor 5427 Prodam SMUČARSKE ČEVLJE §t. 42 za 250 din. "Ptt, Stošičeva 4 Kranj 5428 Prodam osem 1/2-colskih vodovodnih cevi.Kranj, ul>ca xxxi. divizije 22 5429 Prodam SI.amorezn1co CnkX'le s puhalnikom in vc-r'8o. Trnove, Duplje 5430 Pr-dani 1.00') kg REPE. -^lov v oglasnem oddelku 5431 Prodam prašiča za zakol. Brnik 55, Cerklje 5432 Prodam 7 tednov Stare jRASilCKE. LahovČc 57, Ccr-kyj« 5433 f'odum do 100k težke »RASICE. Poženik 18, Cer-W3f 5434 Simt 11, Cerklje 5435 {•i.^l°da,n nov enoredni nem-.j,' Pl ETILNI STROJ. Stia-Pot v Bitnje 12, Kranj 5436 Prodam tri PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg. Apno 6, Cerklje 5437 Prodam angleški PLETIL-NI STROJ in PLINSKO PEC. Koi-metika Cveta, Na skali 6, Kranj 5438 Prodam električni GRAMOFON in ŠTEDILNIK to-bi. Ogled popoldne. Alič, Breg 39, Kranj 5439 Prodam mladega siam-skega MAČKA. Informacije telefon 85-035, Škofja Loka 5440 Ugodno prodam DNEVNO SOBO iz orehove korenine. Tržič, Kukovniška 1 5476 Motorna vozild Prodam FIAT 750, letnik 1968. Ogled je možen vsak dan od 16. ure dalje pri Vi-dicu Jožetu, Radovljica, Gregorčičeva 21 5441 Prodam ZASTAVO 750, letnik 68, voženo samo poleti. Lesar, Kranj, 1. avgusta 5 5442 Prodam vvartburg 100""), prevoženih 3000 km. Ogled pri avtomehaniku Matiju Rihtar-šiču, Bukovica 13, p. Seica 5443 Ugodno prodam MOPED. Kranj, C i ri lova 14 5444 Prodam dobro ohranjen VW, letnik 1958. Ogled vsak dan popoldne v Zg. Bitnjah 168 pri gasilskem domu 5445 Ugodno prodam MOTORNO KOLO, 175 cem in ELEK-TRO VARILNI APARAT. Re-ginčeva 1, Kranj 5446 Prodam ZASTAVO 750 z vgrajenim radio aparatom, letnik 63 in GRAMOFON ste-reo. Informacije na telefon 23-310 Kranj 5447 Prodam škodo 1000 MB letnik 67. Vzamem tudi ček. Bitenc, Pot za krajem 2, Kranj 5448 GARAŽO na Zla^m polju v Kranju oddam v najem. Ponudbe poslati pod »najboljši ponudnik« 5449 Prodam NSU PRINZ 1000. Volčič Jože, Gorenja vas 52 pri Rctečah 5450 Nujno prodam FIAT 750, letnik 1964. Naslov v oglasnem oddelku 5451 Nudim opremljeno ali neopremljeno SOBO in HRANO za pomoč v gospodinjstvu. Kianj, Toma/.ičeva 17 (Primskovo) 5393 ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Mariboru za v Kranju ali školji Loki. R:u a Milan, Blažcva 3, Školja Loka 54 52 Dvema fantoma oddam STANOVANJE. Naslov v ogli'snem oddelku 5453 V neposredni bližini mesta Ki inja nujno potrebujem vsaj enoaobno STANOVANJE s kuhinjo in kopalnico. Najemnina plačljiva vnaprej po dogovoru, s pogodbo. Delam vsa hišna dela, kot so: zidar, pleskar in ostalo za polovi- čen zaslužek. Ponudbe oddati pod »Nujno xx. stoletje« 5454 Mirnemu in solidnemu študentu oddam SOBO. Straži-šče, Pševska 11 a, Kranj 5455 Moškemu oddam SOBO. Kranj, Reševa 18 5456 Oddam opremljeno in ogrevano SOBO solidnemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 5457 Starejša upokojenca iščeta enosobno STANOVANJE ali samo sobo kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »Dobro plačam« 5747 Izgubljeno Dne 18. 11. zvečer sem izgubil ročno moško uro od Labor do cerkve v Šmart-nem. Labore 18, Kranj 5458 Od Kranja do Mlake sem izgubil črno torbo z raznimi dokumenti, last zavarovalnice Sava Kranj. Prosim proti nagradi vrniti na Zavarovalnico ali postajo milice Kranj 5459 V Gobovcah najdeno moško kolo se dobi v Podbrez-jah št. 60 5478 CiOterija Poročilo o žrebanju srečk 47. kola, ki je bilo 20. XI. 1969. Zaposlitve Srečke so zadele končnicami din 50 20 5570 200 41450 1.020 360020 10.000 31 10 53741 500 111431 10.010 595161 50.000 633401 10.000 874251 10.000 2 4 41422 504 98972 504 189212 10.004 23 30 33 10 33293 500 81903 500 536233 10.000 664 100 21624 500 88124 05 10 35 10 895 50 406575 10.000 6'>76 200 63926 500 545046 10.000 406575 10.000 9407 200 ^9617 2.000 30967 1.000 61757 500 83497 1.000 338137 100.000 78 20 7038 200 8008 200 23768 2.000 9 4 12229 504 741549 10.004 Instruiram matematiko in angleščino za osemletko. Kranj, Kocjanova 22 ali telefon 21-344 Kranj 5460 VARSTVO dojenčka na mojem ali vašem domu iščem za 5 ur dnevno. Poni-kvar, Groharjevo naselje 11, Škofja Loka 5461 Sprejmem MIZARSKEGA pomočnika in VAJENCA. Mizarstvo, Mengeš, Gorenjska cesta 10 5462 Iščem HONORARNO delo ali VARSTVO otroka. Naslov v oglasnem oddelku 5463 Ostalo Kupim Prisrčna zahvala vsem, ki so nama na kakršenkoli način pomagali pri prometni nesreči dne 10. 11. 1969 med žabnico in Dor-f ar jem. Ana in Valentin Šubic, Kranj, Gosposvetska 13 Kupim 5000 kosov navadne (tovarniške) opeke. Stara Loka 69 5464 Po ugodni ceni kupim suhe BOROVE plohe. Dolinar Ferdo, Tacen 57, p. št, Vid nad Ljubljano 5465 Kupim 180 do 250 kg težkega PRAŠIČA. Gostilna S kamena, p. Vodice nad Ljubljano 5466 Kupim MEŠALEC za beton z dvigalom in PRIKOLICO za fiat 750. Ponudbe oddati pod »Plačam takoj« 5467 Kupim SLAMO. Srednja Bela 36, Preddvor 5468 POLAGAM vse vrste PODOV, tapisome, kakor tudi vse plastične mase. Oblagam tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Krašno-va 3 5471 Iščem POSOJILO z znesku 5000 din. Vrnem v enem letu. Obresti ;po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5472 Kdor mi POSODI 10.000 din, mu vrnem v enem letu s 15% obrestmi. Naslov v oglasnem oddelku 5473 Iščem 9000 din POSOJILA za dobo enega leta Dam 20% obresti z garancijo. Ponudbe oddati pod »garancija« 5474 ŠIVAM posteljno perilo. Ponedeljek, torek. Drol, Podnart 5479 Prireditve Vsako soboto in nedeljo PLES v hotelu POŠTA na Jesenicah. Igra ansambel ORION, poje FRANCI RE-BERNIK. Vabljeni! 5469 Gostišče pri JANCETU priredi v soboto ZABAVO s plesom. Vabljeni! 5470 GAMSOV RAJ — Počitniški dom podjetja Rade Kon-čar Bašelj pri Preddvoru, TELEFON 74-140, obvešča cenjene goste, da je ODPRT VSO ZIMO. Restavracija — prenočišča — penzioni. Prostori ogrevani. Cesta pluže-na. Vabljeni! 5274 AVTO-MOTO DRUŠTVO CERKLJE obvešča, da se prične tečaj za A, B in F kategorijo. Prijave do 1. 12. 1969 v trafiki Cerklje. 5475 SPEcertaa BLED prodaja po znižanih cenah: plečka - »šunka«, 450 g kakao L a 1/1 (zavitek) čokoladni desert praline, 500 g čokolada - mlečna, lešnikova, 500 g čokolada - mlečna, lešnikova, 200 g čokolada - mlečna, lešnikova, 100 g čokolada - mlečna, 500 g čokolada - mlečna, 200 g čokolada - mlečna 100 g napolitanke, 200 g Priznana vipavska vina: vino rebula, 1 liter vino vipavec, 1 liter vino namizno črno, 1 liter Reklamna prodaja bo od 20. novembra do dneva republike. Blago vas čaka v vseh naših prodajalnah 9.50 din 7,50 din 5,30 din 14,35 din 5,75 din 2,95 din 10,15 din 4,05 din 2,10 din 1,80 din 6,00 din 5,00 din 4,80 din Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica Alojza Koširja Česnovega očeta iz Bistrice pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vilku Rusu, častiti duhovščini, g. dekanu za ganljiv govor, pevcem, domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih društev ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci ter brat in sestra z družinami Bistrica pri Tržiču, 18. novembra 1969 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega, zvestega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Jurija Toporiša Mesnikovega ata iz Srednje vasi pri Goricah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu darovali toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani, osebju bolnišnice na Golniku za lajšanje bolečin, podjetju Creina Kranj, LIK Kranj in ZB, g. duhovniku za spremstvo in poslovilne besede, pevskemu oktetu iz Kranja. Vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami, še enkrat naša najlepša hvala. Žalujoči: žena Ana, sinovi in hčerke Franc, Mirko, Jože in Marija z družinami ter Janez in brat Vinko ter sestre Frančiška, Johana in Lojzka Srednja vas, Gorice, Kranj, Strahinj, Zvirče, Frankfurt-M, dne 18. 11. 1969 Zahvala Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata Jožeta Čimžar^a se Iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in nam pomagali v tem težkem trenutku ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vadnjalu, ki mu je lajšal zadnje ure njegovega življenja, kolektivu Sava iz Kranja, ETP Kranj, organizacijam ZB, upokojencem, pevcem, govornikom za ganljive besede doma in ob odprtem grobu ter g. župniku za zadnje spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Jožko in hčerka Francka z družino ter ostalo sorodstvo Britof, dne 16. novembra 19C9 Sporočamo žalostno vest, da je v 67 letu starosti preminil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Pavel Gabrič podkovski kovač Pogreb dragega pokojnika bo v soboto. 22. novembra 1969. ob 15 30 izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z družino, hči Majda z družino in ostalo sorodstvo Kranj, dne 20. novembra 1969 Nesreče zadnjih dni Na Kidričevi cesti v škof j i Loki je v soboto, 15. novembra* popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Demšar iz Ljubljane zbil kolesarja Jožo Pejiča iz Sopotnice. Kolesar se je v nesreči ranil. Na vaški poti v Virmašah se je v ponedeljek 17. novembra, zjutraj Julljana Ravnikar iz Virmaš na kolesu brez luči zaletela v Ivanko Oblak, ki je šla po cesti. Pri tem je bila Oblakova huje ranjena. Na Ribniški cesti na Bledu je v sredo, 19. novembra, okoli pol devete ure zvečer Milan Ferjan z Bodešce pri Bledu z mopedom zadel Jožeta Povšina, ki je hodil po desni strani ceste. Pri padcu se je mopedist huje ranil, pešec pa laže. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Delavci milice so na Bledu izsledili voznika osebnega avtomobila Franca Simniča, Bled. Cesta svobode, ki je bil udeležen v prometni nesreči 15. novembra v betinskem klancu 1° je takoj po nesreči odpeljal dalje. L. M- Most v O t očah Most v Otočah še stoji, čeprav ga je te dni ogrožala narasla Sava. Most je močan in dobro narejene, vendar pa je premagal ogromni pritisk vode le zaradi požrtvovalnosti nekaj prostovoljcev, ki so pri njem tvegali življenje. Le malokdo si je upal že čez most, prostovoljci pa so hrabro odstranje- , vali vse, kar se je zapletlo med podpornike mostu. 2a- : gali so drevje in zmanjševali pritisk vodne sile na most. j Boj je trajal ponoči in tudi čez dan, k sreči pa je začela voda prav tako hitro upada- ( ti, kot je narasla. Zmaga bra- ' Odnesli so fižol Neznanci ali neznanec je v noči na 18. november vlomil v tovorni vagon na žele/niš;;;! postaji v Kranju. Odnesel je 11 vreč fižola v skupni teži 550 kg. Škode je za 1500 dih. Pojasnilo V nesreči, ki se je Dripetila 16. novembra dopoldne na cesti med Golnikom i:i Goricami, je vozil osebni avtomobil KR 183-60 Karel Hadoš. roj. 1944, s Koroške ceste 1 v Tržiču in ne Karel Hadoš starejši z Raven 9 pri Tiži-ču. nilcev mostu je bila popolna-Res ne vem, kakšen M D most, če ga ne bi branili- Okoli mostu se je nabralo lesa, kl do- precej raznovrstnega so ga kaj hitro znos: mov tisti, ki niso za obrambo mostu mignili s prstom. Menim, da bi v fiakih primerih morala krajevna skupnost dodeliti drva vsem, ki so P°; žrtvovalno čuvali in branih most. Tako bi bila pravično. Ce pa bi se mostu kaj naredilo, ne bi mogli Posavčani čez vodo kdo ve koliko časa. Vaičan Ob hudi povodnji v Bohinju 14. in 15. novembra prizadeti vaščani vasi Log v Bohinju se zahvaljuje mo GRS Bohinj SMra Fužina tov. Žagarju Pe •ni in Ceklinu Miru ter članu postaje milice Bohinjska Bistrica tov K°-macu Alojzu za požrtvovalno pomoč v najtežjih trenutkih, ko je Sava Odnesla most in vdrla d° »M. Varovali ste nas s potrebno reševalno °Pre' mo od petka popoldi^ do sobote dopoldne, k«1" ■Nun jc bilo v veliko pomoč. Iskrena hvala! Zahvala Ob bridki izgubi dragega očeta In starega o$eta Draga Kodriča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr Hriborniku za prizadevanje V času bolezni, ZB Orehek ter ostalim organizacijam, Zvy Orehek, Stražišče in krajevni skupnosti Orehek " Drulovka, govorniku za poslovilne besede, pevce in godbi. Žalujoči: hčerka Marija in Kveta. sinova Rudolf In Viktor z dru^ Kranj, Zg. Bitnje, Ljublj nami ter ostalo sorodstvo ubijana, Maribor, dne 15. 11- Pogovor tedna Ciril Klinar: Ponovno državni prvaki Jeseniški hokejisti v boju za prvenstvene točke žanjejo zmago za zmago, tako doma kot na tujih igriščih in s tem razveseljujejo svoje privržence, ki so razsuti po vsej Gorenjski. Nemalo zaslug za to ima tudi njihov trener Ciril Klinar. Pokazalo se je, da je hila izbira uprave HK Jesenice pravilna, da so njemu zaupali to odgovorno mesto... • S kakšnimi občutki si prevzel mesto trenerja državnih prvakov? »To je bila precej tvegana stvar, že nekaj let poprej sem bil sicer trener letnih treningov, vendar se ^■tl z zimskimi ne morejo primerjati. Prevzeti mesto trenerja je pomenilo prevzeti tudi veliko odgovornost, so tudi igralci sami precej zahtevni.« • Kaj misliš o tujih trenerjih, ki so bili poprej v Jugoslaviji? »Prvo leto so običajno vsi dobri. Ko pa vidijo naše razmere, popuste. Mislim pa, da je bil najboljši od vseh Blaha, ki je bil prvi tuji trener našega kluba.« • Kje si naredil trenerski tečaj? »L. 1965. v Klanovvicah pri Pragi. Naredili so ga še tudi Novak, Brun, Medja, Valentar (vsi so trenerji pri "K Jesenice), Trebušak in Rataj.« • Boš še igral? »Ce bom trener, ne bom več. Čeprav za to še vedno euthn veselje.« • Koliko dohodkov dobiš kot trener? »V času treningov imam v naši železarni izredno Plačan dopust. Tisto pa, kar dobim pri klubu, je manj M* 1.000 din na mesec« • Pred kratkim so te imenovali za trenerja državne reprezentance. Ko so te pri HK Jesenice postavili ra trenerja, so mnogi dvomili o pravilnosti te izbire, ^daj pa te vsj hvalijo. .. »Ce moštvo dobro igra in zmaguje, je trener pri ern zadnji imenovan, če pa moštvo izgublja, je tega znieraj kriv trener, čeprav 'vemo, da je to največ od-sno od Igralcev. Treningi reprezentance pa me ne skrbe, če bodo igralci tako disciplinirani kot so v našem l.i-ibu in, če se bodo točno držali navodil. To 1 'no od vodstva reprezentance.« • ibljani imajo športno dvorano, kaj pa Je- SCfi *^» tem je bilo spregovorjenih že veliko besed, pa edno zaman. Ce ne bodo tisti, ki so za to odgovorni, raceli takoj nabirati sredstev, bo naš hokej moral agnirati. Lep primer za to so nam pokazale zadnje ekme, ko je ves čas deževalo, ko nismo mogli trenirati, tekme pa smo morali odigrati v Ljubljani. To Da tudi našim gledalcem ni preveč všeč.« • Kaj meniš o jugoslovanskih hokejskih sodnikih? »Na njihovo sojenje bi najraje pozabil, ker ne gre Korak z razvojem našega hokeja. Sojenje, kot Je p Beogradu, Zagrebu in včasih tudi v LJubljani (brata criin), ne sodi na športno igrišče. Že včasih so bili °dniki pristranski, nikoli pa še niso bili tako očitno.« • Tvoja največja želja? "v hokeju, da bi postali ponovno državni prvaki, Osebnem pa, da bi bila družina ves čas zdrava.« % Kaj misliš o športnih novinarjih? ObMBJi ncrad dajem izjave, ker niti ene še niso pri-Člo, u ,ake> kakršna Je bila dana. Ce hočejo, da bo niz njimi bolj prijazen in jim kaj povedal, naj Itikujh