Primorski
dnevnik
NEDELJA, 22. MAJA 2016
št. 120 (21.660) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
trst - Na 5. strani
Preferenca za moškega in žensko
Nova volilna zakonodaja
trst - Na 6. strani
V Grljanu pravi raj za radovedneže
Izvirna in zanimiva zamisel
gorica - Na 14. strani
Slovensko okence v okviru centra CUP
Načrt zdravstvenega podjetja za slovenščino
sendai - Poziv z vrha skupine G7 naj Britanci na referendumu glasujejo preudarno
»Brexit« bi bil šok
grljan - Dvodnevni Mini Maker Faire
Sejem izumiteljev vabi radovedneže
/6
TOKIO - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine najbolj industrializiranih držav na svetu G7 so v japonskem Sendaiu na dvodnevnem zasedanju posvarili pred tveganjem izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, o čemer se bodo prebivalci Otoka izrekli na referendumu konec junija. Izstop bi otežil razmere v svetovnem gospodarstvu.
Britanski finančni minister George Osborne je priznal, da bi bilo za Veliko Britanijo v primeru izstopa iz EU «izredno težko» doseči nov sporazum z unijo, v vsem tem času pa podjetja ne bi imela «nobene gotovosti» glede prihodnosti, zato ne bi zaposlovala ali investirala.
Svetovno gospodarstvo ogrožajo tudi geopolitični konflikti, terorizem in begunski tokovi.
Na 2. strani
dežela
Rezervni sklad za Slovence
TRST - Deželna komisija za slovensko manjšino je okvirno določila namembnost 1,4 milijona evrov, ki je neke vrste rezervni sklad zaščitnega zakona. Na seji so tudi govorili o porazdelitvi prispevkov za videmsko pokrajino. Tudi v tem primeru gre za 1,4 milijona evrov. 250 tisoč so že neposredno namenili špetrski dvojezični šoli. Govorili so nadalje o pravilniku za prispevke t.i, manjšim ustanovam in organizacijam.
Na 3. strani
trst - Naš obisk v ustanovi ICS
»Tržaški« begunci med resnico in predsodki
NOVOMAT.
AVTO STEKLO CENTER
d.o.o.
Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči!
OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888
gorica - eStoria
Naše majice in mobitele izdelujejo sužnji
GORICA - »Če upoštevamo ozko opredelitev pojma suženjstva, je na svetu preko 35 milijonov zasužnjenih ljudi,« pravi univerzitetni profesor, preučevalec novodobnega suženjstva in aktivist Kevin Bales, eden izmed gostov letošnjega festivala eStoria. Goriška prireditev, ki je v prejšnjih dveh dneh v mesto privabila zelo veliko obiskovalcev, se bo zaključila danes. Letošnja tema festivala je ravno suženjstvo, o katerem bo Bales predaval v Herodotovem šotoru v Ljudskem vrtu. Pred srečanjem, ki se bo začelo ob 17.30, je pristal na pogovor za naš dnevnik.
Na 10. strani
Zagreb je dovolj oddaljen od Krškega
Na 3. strani
Tudi barkovljanski otroci so sanjali
Na 7. strani
Na skupnem trgu proti novim zidovom
Na 14. strani
Košarkarji Brega izsilili tretjo tekmo
Na 21. strani
šport - Intervju
Andrea Giani
obožuje
Slovenijo
Zeleznina Terčon
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
1
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom,
še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom
od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
9771124666007
22
Nedelja, 22. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
TOKIO - Guvernerji centralnih bank skupine G7
Izstop Velike Britanije iz EU bi bil napačna odločitev
TOKIO - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G7 so v japonskem Sendaiu na dvodnevnem zasedanju razpravljali o grožnjah za svetovno gospodarstvo. Med glavnimi so izpostavili tveganje izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, ki otežuje razmere v svetovnem gospodarstvu, izognili pa se niso niti boju proti financiranju terorizma.
»Negotovosti za svetovno gospodarstvo so se povečale, medtem ko razmere v svetovnem gospodarstvu otežujejo tudi geopolitični konflikti, terorizem, begunski tokovi in šok potencialnega izstopa Velike Britanije iz EU,« so v izjavi sporočili ministri najbolj industrializiranih držav na svetu.
Britanski finančni minister Osborne
Ministri in guvernerji so se tokrat prvič resneje posvetili možnosti brexita, o tej temi so razpravljali tudi na dvostranskih srečanjih. «Strinjali smo se, da bi bil brexit napačna odločitev,» je novinarjem povedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Britanski finančni minister George Osborne je na Japonskem znova posvaril, da bi bilo za Veliko Britanijo v primeru izstopa iz EU «iz-
redno težko» doseči nov sporazum z unijo.
»Če govorim z ministri iz Francije, Nemčije in drugih evropskih držav, je povsem jasno, da bi v primeru, da bi Velika Britanija zapustila EU in želela dostop do enotnega trga - dostop, ki ga potrebujemo za delovna mesta in investicije doma -morali prispevati v evropski proračun in sprejeti prosti pretok ljudi, ne bi pa imeli nobene besede pri oblikovanju politik,« je dejal.
»Približno dve leti bi se pogajali o našem izstopu s 27 državami, nato bi se pogajali o novi ureditvi ... in obenem bi morali sprejeti več kot 50 trgovinskih dogovorov z državami, ki niso del Evrope,« je dejal Osborne. V vsem tem času podjetja ne bi imela «nobene gotovosti» glede prihodnosti, zato ne bi zaposlovala ali investirala. »To vpliva na prihodke ljudi, vpliva na vrednost hiš, vpliva na gospodarstvo in delovna mesta. Ljudje začenjajo to razumeti,« je prepričan.
Oglasil se je tudi guverner italijanske banke Vincenzo Visco in dejal, da bi »brexit« oškodoval tako Veliko Britanijo kot Unijo, k temu pa dodal, da so na Japonskem pokazali zadovoljstvo zaradi napredovanja reform v Italiji, zdaj pa pričakujejo tudi rezultate. Za ministra za ekonomijo Carla Padoana je evropska integracija vrednota, saj je povečala gospodarsko izmenjavo, problem je kvečjemu v tem, da bi morala biti ta integracija še večja.
Prav tako so ministri G7 napovedali sodelovanje v boju proti financiranju terorizma. »Zopersta-vljanje nasilnemu ekstremizmu in postavljanje storilcev pred roko pravice ostajata glavni prioriteti celotne mednarodne skupnosti,« so poudarili. Kot ključno orožje so izpostavili «usmerjene finančne sankcije», s katerimi bi razbili meže, ki podpirajo teroristične organizacije. Prav tako so podčrtali potrebo po zamrznitvi premoženja teroristov, tudi posameznikov.
V skupini G7 so ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija.
KAIRO - Strmoglavljenje Airubusa 320
Dim na stranišču na začetku tragedije
O vzrokih nesreče šele po analizi črnih skrinjic
KAIRO - Nekaj minut pred četrtkovim strmoglavljenjem letala letalske družbe EgyptAir v Sredozemsko morje so detektorji zaznali dim v letalu, je razvidno iz podatkov, ki se avtomatsko prenašajo z letala na strežnike letalske družbe. Sistem je poslal zelo jasne informacije. Na stranišču na letalu je zaznal dim, minuto kasneje pa tudi v prostoru za elektroniko. Omenjajo tudi možnost okvare enega od motorjev.
Vendar sicer pomembni podatki še ne razkrivajo vzroke nesreče in sami po sebi je ne opravičujejo, saj imajo letala toliko varovalk, da lahko mirno pristanejo tudi le z enim motorjem. Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je poudaril, da oblasti še niso izključile nobene od teorij, ki bi pojasnile strmoglavljenje letala. »V tem trenutku ... preučujemo vse teorije in nobena ni v ospredju,« je na novinarski konferenci po srečanju s sorodniki potnikov nesrečnega letala A320 družbe EgyptAir dejal Ayrault.
»Prioriteta je seveda najti letalo, skupaj s črnimi skrinjicami,« je dejal minister.
Med potniki letala, ki je v četrtek iz Pariza poletelo proti Kairu, je bilo 30 Egipčanov in 15 Francozov, pa dva Iračana, dva Kanadčana ter po en državljan Alžirije, Belgije, Velike Britanije, Čada, Portugalske, Savdske Arabije in Sudana. Na krovu je bilo še sedem članov posadke ter trije varnostniki.
Renzi začel kampanjo za DA
BERGAMO - Če bo reforma zavrnjena , ne bo mogoče sestaviti stabilnih vlad in bo Italija postala raj za podtalna dogovarjanja med strankami («inciucio«), je ob odprtju kampanje za DA na oktobrskem referendumu o ustavni reformi, v Bergamu dejal premier Matteo Renzi. Svoje stališče je utemeljil s trditvijo, da on vlada na podlagi parlamentarnega dogovora, po odobritvi reforme pa bi državljani svojega premiera na volitvah izbrali sami. Renzi si je za cilj zadal, da bi v dveh dneh zbral 100.000 podpisov v podporo reformam, do oktobra pa ustanovil deset tisoč odborov podporniki. Kampanjo začenjajo tudi nasprotniki reform.
Stranka Alenke Bratušek
spremenila ime
LJUBLJANA - Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) se je na kongresu preimenovalo v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov. Stranka se opredeljujejo kot sredinska, še naprej pa ostajajo zvesti osnovni ideji zavezništva in povezovanja s sorodnimi strankami, ki političnonazorsko sodijo v prostor od zmerne levice do zmerne desnice.
Med prioritetami so inovacije, nova delovna mesta in trajnosti razvoj, vzdržne javne finance ter transpa-rentno upravljanje državnega premoženja, enake pravice za vse s poudarkom na ženskah in mladih ter zagotavljanje varnost in spoštovanje človekovih pravic v luči begunske krize. Med drugim nameravajo spodbujati tuje investicije, posebno pozornost namenjati obrtništvu in podjetništvu, preveriti delovnopravno zakonodajo ter postopno uveljaviti model krožnega gospodarstva. Poleg tega zagovarjajo postopno zniževanje primanjkljaja in dolga, prestrukturiranje davčnih obremenitev, zdravstveno in pokojninsko reformo, učinkovitejšo javno upravo.
Morda nameren požar v centru za pribežnike
VIDEM - Obsežen požar je v noči na soboto v Karniji zajel poznano didaktično turistično kmetijo, v kateri so nastanjeni tudi mladi pribežniki brez spremstva odraslih. Ogenj je delno uničil leseni objekt, v katerem so bili menza in različni uradi. Gasilci iz Tolmeča so imeli s požarom veliko dela. Nihče ni bil poškodovan. Ne izključujejo možnost, da je požar kdo namerno zanetil, to je celo najverjetnejša domneva.
ZDA - Orožarski lobi navdušen nad republikancem
Donald Trump bi možnost nošenja orožja spet uvedel tudi na šolah
LOUISVILLE - Največji orožarski lobi v ZDA je na konvenciji v Louisvillu v Kentuckyju izrazil podporo predsedniški kandidaturi newyorškega milijarderja Do-nalda Trumpa. Trumpov nastop je minil večinoma v znamenju napadov na demokratko Hillary Clinton, ki želi nekoliko omejiti pravico do orožja. Trump je dejal, da je Clintonova povsem brezsrčna do orožja, ker zagovarja omejitve, zaradi katerih bodo Američani bolj ogroženi. Trump je nekoč bil demokrat in je podpiral prepoved avtomatskega orožja, sedaj pa je republikanec in to orožje podpira in nasprotuje vsakršnim omejitvam.
Napovedal je, da bo kot predsednik ZDA ukinil območja brez orožja po državi. To so na primer šole, kjer je orožje sedaj prepovedano. Trump pravi, da je najboljši način za preprečitev množičnih pokolov več orožja v rokah Američanov.
Vodstvo ameriške nacionalne orožar-ske zveze (NRA) je bilo do Trumpa doslej
Donald Trump
ansa
bolj nezaupljivo, saj je znan po spreminjanju stališč. Tokrat je orožarjem ponovno hvalil svoja dva sinova, Donalda mlajšega in Erica, za katera je dejal, da imata toliko pušk in pištol, da ga je včasih kar strah. Donald
mlajši in Eric sta člana NRA in se v javnosti rada pojavljata z orožjem. Njun oče je eden redkih, ki imajo v New Yorku poleg policistov dovoljenje za nošenje prikritega orožja. Trump se s tem hvali in med kampanjo je že izjavil, da bi se lahko sprehodil po 5. aveniji in pobijal ljudi, njegovi navdušeni podporniki pa bi ga imeli še vedno radi.
Da je velik zagovornik orožja je pred dnevi potrdil tudi z objavo imen pravnikov, ki bi bili njegovi kandidati za vrhovno sodišče. Med njimi so navdušenci nad orožjem in nasprotniki umetni prekinitvi nosečnosti. Trump je v Kentuckyju tudi Clintonovo pozval, naj objavi imena potencialnih vrhovnih sodnikov. Dejal je še, da bo Clintonova ukinila drugi amandma k ustavi, ki potrjuje pravico do orožja in bo spustila na ulice nasilne kriminalce. Njena kampanja je odgovorila, da je Trumpov odnos do orožja neodgovoren, Clintonova pa podpira smiselne ukrepe, ki bodo ohranile pravico do orožja, vendar ga bodo vzeli kriminalcem.
IZPOSOJENI KOMENTAR
Strah in Nato
To, kar je za Nato samoumevna politika, je v očeh Rusije nevarnost. Če se je še pred leti govorilo o strateškem partnerstvu z Moskvo, so odnosi med Rusijo in Natom več kot dve leti v znamenju globokega nezaupanja, piše Peter Zerjavič v Delu. Ruska izzivanja skupaj z agresivno propagando in kopičenjem enot na mejah še krepijo strahove Poljske in baltskih držav pred nevarnostjo z vzhoda.
Kot odziv na rusko ravnanje v Ukrajini so zaveznice na Baltik napotile več ladjevja in letalskih sil. Več je vojaških vaj, ZDA vračajo oklepne enote v Evropo. Zasnovane so bile posebne Natove enote, ki bi lahko bile v nekaj dneh razmeščene v ogroženi članici.
Tako v EU kot v Natu potekajo preigravanja scenarijev za nevtralizi-ranje hibridnih akcij. Čeprav je neposredna grožnja članicam bolj abstraktna, na vzhodu pričakujejo resen odgovor zavezništva.
Zavezništvo bo moralo loviti ravnotežje med pomirjanjem strahov vzhodnih članic in željo po preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja v odnosih z Moskvo.
Sodelovanje v reševanju žgočih mednarodnih vprašanj, kakršna so Sirija, Libija ali Afganistan, je v obojestranskem interesu. Čezat-lantski blok v odnosu do Rusije ostaja enoten in čaka, da se bo Moskva odločila za strategijo izhoda iz zaostrovanja.
Nato in EU sta v težkih, kriznih časih dokaj uspešno postavili meje Putinu, a pričakovanje, da bo že nadaljevanje enakega pripeljalo do preboja, bolj konstruktivne ruske drže, lahko postane iluzija, piše komentator.
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI	
Nedelja, 22. maja 2016
3
TRST - Deželna posvetovalna komisija
Rezervna finančna sklada za slovenske ustanove
in za Beneško Slovenijo
GECT - Jutri srečanje v Trstu
Zaia, Serracchiani in Kaiser o sodelovanju
Teme pogovora zdravstvo, promet in civilna zaščita
Odbornik FJK Gianni Torrenti
TRST - Deželna komisija za slovensko manjšino je včeraj okvirno določila namembnost 1,4 milijona evrov, ki je neke vrste rezervni sklad zaščitnega zakona. Komisija, ki jo vodi odbornik Gianni Torrenti, je osvojila predlog predsednikov SSO in SKGZ -Walterja Bandlja in Rudija Pavšiča - da se 600 tisoč evrov rezervira za Primorski dnevnik v primeru dodatnih zamud pri izplačilu državnih prispevkov. Preostalih 800 tisoč evrov bodo namenili kriznim situacijam (na seji je bil izrecno omenjen tednik Novi glas, ki preživlja hudo krizo) ter manjšinskim ustanovam oziroma dejavnostim.
Pri tem so evidentirali tri temelje kriterije namembnosti: skrb za Slovence v videmski pokrajini, dejavnosti, ki so namenjene mladim in skrbi za slovenščino ter inovacije. Komisija bo o tem predlogu sklepala na prihodnji seji, zadnjo besedo pa bosta, kot vedno, imela deželna vlada in svet v sklopu proračunskega rebalansa 2016.
Na seji so nato obravnavali kriterije za porazdelitev denarja (tudi v tem primeru 1,4 milijona evrov), ki ga zaščitni zakon (člen 21) namenja Slovencem v videmski pokrajini. SSO in SKGZ sta tudi za to področje izdelala skupen predlog in ga posredovali Torrentiju. 250 tisoč evrov iz tega sklada naj bi šlo špetrski dvojezični šoli, ki bi ji s tem prispevkom vendarle zagotovili selitev v nove obnovljene prostore.
Prispevke iz tega sklada so doslej v glavnem delile gorske skupnosti, ki
TRST - Zdravstvo, prometne infrastrukture in civilna zaščita bodo osrednje teme jutrišnjega srečanja v Trstu med guvernerji Veneta Luco Zaio, Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani in avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem v okviru 8. skupščine evropske skupine ozemeljskega sodelovanja Brez meja (Gect). Kar zadeva civilno zaščito, do srečanja prihaja pred tednom mednarodne vaje v primeru potresa, ki bo v Furlaniji, na njem pa bodo sodelovale tudi enote seizmičnih organizacij iz Veneta in Avstrije.
Pogovarjali se bodo tudi o vključitvi Gecta v evropske projekte 20142020 in v makro deželne strategije alpskega loka in Severnega Jadrana.
RAI: Pester majski Alpe Jadran
TRST - Ob majskih zanimivostih z območja Srednje Evrope, tudi dre-višnji majski Alpe Jadran (na sporedu po večernem dnevniku RAI3 BIS ob 20.50) ponuja pestro izbiro slikovitih televiziskih prispevkov. Oddajo bo uvedla reportaža o delovanju in dosežkih laserskega pospeševalnika »Fermi«, novega ponosa znanstvenikov tržaškega Sionhrotrona. V Sloveniji so obiskali park vojaške zgodovine v Pivki in razkrivali arheološke najdbe, ki pričajo o zlatem obdobju poznantičnega Kranja. Iz Bavarske prihaja zgodba o bratih Schlageintweit, izjemnih raziskovalcih Alp in Himalaje, nato pa še prispevek o projektu zaščite in naselitve sladkovodnih školjk bisernic. Hrvaški uredniki bodo tokrat poročali o ohranjevanju avtohtonega goveda Like in Dalmatinske Zagore. Iz madžarske redakcije prihaja prispevek o zdravilni terapiji z ogljikovim dioksidom, ob koncu oddaje pa si bomo ogledali eno največjih revij cirkuške umetnosti v Budimpešti.
HRVAŠKA - Vaja za primer jedrske nesreče
»Zagreb je dovolj oddaljen od Krškega«
ZAGREB - V jugozahodnem zagrebškem naselju Lučko so organizirali vajo za primer jedrske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško. Vajo organizira zagrebški urad za vodenje nujnih operacij v sodelovanju z NEK in Kliničnim-bolniškim centrom (KBC) Zagreb. V akciji bo sodelovalo več kot 125 ljudi. Preizkusili bodo sodelovanje številnih pristojnih služb, kot so državni zavod za radiološko in jedrsko varnost, državna uprava za zaščito in reševanje, zavod za javno zdravstvo, Rdeči križ, policija, carina, rešilci, gasilci in radioamaterji. Med vajo nameravajo preveriti obstoječe stanje sistema civilne zaščite v primeru jedrske nesreče. Preverili bodo tudi opremo civilne zaščite ter tudi postopke pri sprejemu, registraciji in oskrbi evakuiranih prebivalcev. Izpostavil je, da ima zagrebški KBC pripravljenih osem sob za primer jedrske nesreče še iz časov katastrofe v Černobilu leta 1986.
Na novinarsko vprašanje, kakšna je možnost, da bi Hrvaško zadela jedrska nesreča, je vodja mestnega urada za vodenje nujnih operacij Pavle Kalinic dejal, da je to nemogoče predvidevati. »Vse nuklearke so varne, do takrat, ko to niso več«, je odgovoril.
Po njegovi oceni je Zagreb dovolj oddaljen od Krškega, da ne bi bil neposredno ogrožen v primeru jedrske nesreče v Neku, a bi lahko bili ogroženi zagrebške županije.
Zagrebški urad je prvo podobno vajo izpeljal leta 2013, ko so dobili denar tudi od Evropske unije. Podobne vaje načmeravajo pripravljati na dve ali tri leta.
slovensko
stalno
gledališče
Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT
MOJ DEVETSTO
Avtorski projekt Patrizie Jurinčič
DANES - nedelja, 22. maja, ob 16.00 ZADNJA PONOVITEV!
v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
jih sedaj dejansko ni več. V preteklosti so denar večkrat namenjali tudi dejavnostim, ki niso imele nič skupnega ne z zaščitnim zakonom ne s slovensko manjšino. Iz tega sklada so npr. včasih v beneških občinah financirali pločnike in kanalizacijo, na Trbižu pa celo stanovanjske gradnje. Po novem bo večje pristojnosti pri delitvi teh prispevkov imela deželna komisija.
Končno so na seji precej spremenili pravilnik o dodeljevanju prispevkov t.i. manjšim slovenskim ustanovam in organizacijam. Komisija je sprejela pripombe, ki so jih predložile Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta. Te organizacije so bile precej kritične do pravilnika, češ da ustvarja dodatna bremena za krovne zveze in dodatno birokracijo. Zaradi tega so izoblikovale skupne popravke, ki jih je posvetovalna komisija - kot rečeno -sprejela. (st)
Super popusti za vse pohištvene eksponate...obiščite nas! TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • www.atriointerniprogettati.it
¡J S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi...
ICblČE
Sklad I Fondazione
Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom.
Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru.
KMEČKA
associazione agricoltori
ZVEZA
KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink.
Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730.
Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je:
Gorica
Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824
Trst
ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389
Čedad
ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119
1 4 Nedelja, 22. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
ka
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
TRST - Nekaj vprašanj o azilantih: odgovarja Gianfranco Schiavone (ICS)
Mladi moški s telefoni in trpkimi zgodbami
Zaradi upada števila beguncev zaprli nastanitveni center pri Sv. Soboti, kmalu na vrsti Fernetiči
Na Velikem trgu, v iskanju brezplačne internetne povezave	fotodamj@n
V tržaški pokrajini se je število beguncev v zadnjih mesecih zmanjšalo, trenutno jih je približno sto manj kot ob koncu januarja (takrat jih je bilo po podatkih Prefekture 945, sredi maja pa 843). V Fur-laniji - Julijski krajini pa se je njihovo število povečalo (s 3456 na 4211) in ni izključeno, da se bo balkanska pot prej ali slej spet vsaj deloma odprla, če že ne na stežaj, ker je makedonsko-grška meja še vedno strogo zastražena.
Ker je število prosilcev za azil na Tržaškem padlo, so oblasti dale zapreti zasilni nastanitveni center pri Sv. Soboti. »V centru so bile razmere udobne, a gotovo ne idealne. Nihče ga ni imel namena ohraniti na dolgi rok,« nam je na sedežu Italijanskega konzorcija za solidarnost (ICS) na Škorklji povedal predsednik Gian-franco Schiavone. Naslednji na vrsti bodo Fernetiči: v tamkajšnjem kampu naj bi kmalu prenehali gostiti azilante, pa tudi v bližnjem hotelu Transilvania se bo ta dejavnost nadaljevala samo, če bo glede na skupno število azilantov na Tržaškem potrebno. Podobno velja za hotele v Trstu.
»Te ljudi raje gostimo v manjših skupnostih, v stanovanjih, ker je to bolj primerno in pripomore k neki normalizaciji, ki jo ti gostje nedvomno potrebujejo. Kolektivne nastanitve pridejo v po-štev samo v nujnih primerih,« je dejal Schiavone. Med izjeme uvršča center Sklada Mitja Čuk na Repentabrski cesti na Op-činah in še nekaj podobnih srednje velikih središč v mestu (v Ul. Gozzi in nekatera središča škofijske Karitas), ki lahko gostijo po 40 ljudi, a so zelo kakovostni. »Openski center je bil zgrajen za osebe s posebnimi potrebami, zato so razmere tam zelo dobre,« pravi predsednik ICS.
Konzorcij upravlja 70 stanovanj, ostale upravlja škofijska Karitas. Trst je eno redkih mest, ki azilantom zagotavlja enako obravnavo, storitve in število spremljevalcev v tako imenovanem rednem ter izrednem sistemu sprejemanja (Sprar in extra-Sprar), medtem ko drugod begunce in migrante pogosto gostijo v velikih in neudobnih centrih. Dodati gre, da se z mladoletnimi ukvarjajo druge ustanove (med temi je recimo Dijaški dom Srečko Kosovel) in da so pravila ter finančna sredstva za to posebno občutljivo kategorijo beguncev drugačna.
Kdo plačuje in koliko?
Finančna plat sprejemanja beguncev in migrantov je pogosta tema tako volilne kampanje kot vsakodnevnih pogovorov. Marsikdo se kritično sprašuje, zakaj oblasti porabijo »toliko denarja« - 35 evrov na dan za vsakega odraslega prosilca za azil - in ne poskrbijo raje za svoje državljane. Najprej je treba pojasniti, kdo to plačuje: država in Evropska unija. Prispevek namenijo občinski upravi, ki ga v celoti obrne pristojnim ustanovam (v tržaškem primeru sta to ICS in Karitas), ki s temi sredstvi skrbita za prosilce za azil ter za tiste, ki jim je pristojna komisija dodelila mednarodno zaščito. To velja prvih šest mesecev (lahko pa se podaljša, če je oseba posebno ranljiva), namen prispevka pa je spodbuditi prehod v svet dela oz. izobraževanja in v ekonomsko neodvisnost.
Kam gre 35 evrov?
»V primeru hotelov so stroški nedvomno višji (okrog 17 evrov na dan) kot v stanovanjih. ICS nima svojih stanovanj,
Gianfranco Schiavone
fotodamj@n
v vseh primerih plačuje najemnino po tržni ceni,« je pojasnil Schiavone. Pokazal je list s podrobnim seznamom dnevnih stroškov za vsakega azilanta, za skupnih 35 evrov. »Pogosto se ljudje pritožujejo, češ da je 35 evrov na dan preveč, saj se da živeti z manjšimi vsotami. Tako stališče razumem, ni neumno, a podatke in okoliščine je treba dobro poznati. Od teh 35 evrov je približno tretjina namenjena osebju, spremljevalcem, ki jih navaden državljan načeloma ne potrebuje. Tu so socialne in prostočasne dejavnosti. Všteta je seveda tudi najemnina (povprečno nekaj pod 20 odstotkov dnevnih stroškov, op. nov.).«
Stroški za osebje pa - kakor tudi tisti za najemnine - pozitivno učinkujejo na krajevno gospodarstvo, saj so to delovna mesta za mlade. Če odštejemo vse ostale stroške, gre azilantom v žep, v gotovini, 2,50 evra. Njihova žepnina znaša torej 75 evrov na mesec. Sedem evrov na dan pa gre za hrano, ki si jo gostje kupujejo sami (nekateri pa zahajajo v menzo Karitas).
Schiavone meni, da je 35 evrov na dan dovolj, več ne bi bilo potrebno, obenem pa opozarja, da to ni velika vsota. »V Italiji je veliko govora o tej vsoti, kakor da bi bilo to ogromno, pa ni. Naj povem, da so skupni stroški za begunce na državni ravni v letu 2015 znašali 0,14 odstotka vseh državnih izdatkov.«
Kako si privoščijo telefon?
Marsikoga zbode v oči to, da imajo vsi azilanti mobilni ali pametni telefon, tudi zadnje generacije. »Telefonov jim ne dajemo mi, to so njihovi. V resnici jih v številnih primerih kupijo iz druge ali tretje roke. Zanimivo, da na to opozarjajo Italijani, ki imajo najvišje razmerje med številom telefonov in številom prebivalcev v Evropi,« opominja predsednik ICS. Razumeti pa je treba, kakšen pomen ima telefon za begunca, ki se nahaja 5000 kilometrov daleč od doma. To je edino, kar ga še povezuje z njegovim svetom. Od omenjenih 35 evrov na dan gre za telefonske kartice 50 centov (torej 15 evrov na mesec).
Imajo vozovnico?
Nekateri se sprašujejo, ali se azilan-ti na avtobusih vozijo zastonj. V resnici imajo vsi mesečno vozovnico (razen morda tistih, ki so pravkar prispeli v Trst), ki je všteta v omenjene stroške. »V ta namen ne prejemajo gotovine, ampak jim izročimo mesečno vozovnico.«
Zakaj so vsi moški?
V Trstu je velika večina beguncev afganistanskih državljanov. V glavnem so to mladi moški, žensk je zelo malo. Če že bežijo z vojnega območja, zakaj so pustili ženske doma, se marsikdo sprašuje. »Odgovor gre poiskati v njihovem izvo-
ru. Iz Sirije, kjer je v teku popolna vojna, bežijo cele družine - v Trstu je trenutno kakih 10 Sircev. Afganistan pa je dežela, ki jo že 30 let pestijo "utripajoči" konflikti za nadvlado na ozemljih. Ti konflikti so občasno hujši, potem utihnejo, miru pa ni od zdavnaj. V tej državi so najbolj na udaru ravno mladi moški, recimo med 18. in 25. letom, ker so tarče prisilnega novačenja v različne milice. Njihove družine jih skušajo spraviti na varno, v tujino, ker so prav oni najbolj izpostavljeni nevarnosti. Starejši Afganistanci živijo v revščini, a niso neposredne tarče milic.« Večinoma niso poročeni in nimajo otrok: oni so otroci, ki jih starši pošiljajo v Evropo. Večkrat se na pot odpravijo mladoletni, potovanje skozi Iran, Turčijo, Grčijo pa traja v povprečju dve leti, saj se marsikje (zlasti v Turčiji) ustavijo, da bi kaj zaslužili in si plačali nadaljnjo pot. »Poznam primere, ko so begunci odšli od doma pri 16 letih in prispeli v Italijo pri 19. Lahko je obtoževati in kritizirati, treba pa je poznati vse okoliščine.«
Kdo spremlja azilante?
Pri ICS dela 120 ljudi, v glavnem so to diplomirani mladi Tržačani (od 25 do 40 let). Vsak spremljevalec skrbi za 12 gostov, si ogleduje po dve ali tri stanovanja. Z njimi se druži in vzpostavlja dokaj tesne odnose. »Ko bi se kaj hudega dogajalo, bi mi to vedeli, saj smo stalno v stiku z vsemi gosti. Tako se je tudi zgodba o domnevnih džihadistih v Trstu hitro razblinila ... « Drugo poglavje pa so mamila, saj so marsikaterega Afgani-stanca že zalotili med razpečevanjem drog. »Da, problem obstaja, ker so te snovi del njihove tradicije. Droga pa jim poleg tega pomaga, da pozabijo na tegobe. Nekatere mladeniče spremlja tukajšnji oddelek za odvisnosti,« pravi Schiavone.
Ob spremljevalcih gre omeniti dragoceno delo mladih kulturnih posrednikov, ki govorijo jezike farsi (perzijščina), dari (afganistanski Farsi), paštun, urdu in arabščino.
Aljoša Fonda
Nočna dela na cestah
Občina Trst sporoča, da bodo od jutri do petka med 21. in 6. uro zjutraj potekala vzdrževalna dela na številnih ulicah na Opčinah, Greti in v Rojanu. Delavci bodo v primeru lepega vremena urejali horizontalno cestno signalizacijo na glavnih openskih ulicah, na odseku Furlanske ceste med Greto in Ulico Perarolo, Trgu Belvedere, Mira-marskem drevoredu (med Rojanom in železniško postajo) ... Podrobnejše informacije in popoln seznam ulic je na voljo na spletni strani Občine Trst.
Dobrodelna večerja pri Subanu
Tržaški odsek Italijanskega združenja za multiplo sklerozo AISM sporoča, da bo jutri v gostilni Suban potekala tradicionalna dobrodelna večerja, katere izkupiček bo namenjen združenju, ki pomaga obolelim za multiplo sklerozo. Bolezen centralnega živčnega sistema je najpogostejša bolezen nevroimunskega sistema pri nas. Bolezen je neozdravljiva, prizadene pa predvsem mlade, saj za njo obolevajo osebe najpogosteje v obdobju med 20. in 40. letom. Med obolelimi je več žensk. Tržaški odsek združenja AISM se trudi, da bi z majhnimi koraki tem bolnikom pomagal naredit znosnejši vsakdan. Za vse, ki bi radi podprli dejavnost združenja, naj povemo, da bo za večerjo pri Subanu treba odšteti 50 evrov, nujna je rezervacija (še jutri med 9. in 13. uro na telefonski številki 040 948001).
Posvet o zagonskih podjetjih
V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice se bo jutri ob 10. uri začel posvet, na katerem bodo predstavili gospodarsko sliko podjetij v Fur-laniji - Julijski krajini. Posebno pozornost bodo namenili tudi Start up podjetjem ter kreativnim in kulturnim podjetjem, ki slovijo po inova-tivnosti.
Zdravstveni okraj 2
Administrativni uradi zdravstvenega okraja v Ul. Farneto 3, ki se nahajajo v 3. nadstropju, sporočajo, da bodo do 31. maja delali s spremenjenim delovnim časom. Za širšo javnost bodo odprti ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8.30 in 10.30.
PODLONJER - V petek dopoldne
Vlom sredi belega dne
Vlomilca sta vlomila v pritlično stanovanje, a sta zaradi kričanja ženske v sosednjem stanovanju hitro pobegnila
Vlomilci in tatovi običajno izkoristijo odsotnost lastnika med poletnimi in zimskimi počitnicami ter ob raznih drugih dogodkih, v zadnjem času pa so postali tako predrzni, da si upajo vdreti v stanovanje tudi sredi belega dne, ko je lastnik stanovanja ali hiše v službi. To se je v petek dopoldne zgodilo krajanki C.N. iz Podlonjerja, ki je en vlom že doživela pred približno sedemnajstimi leti.
Po pripovedovanju gospe sta v stanovanje, ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše v Ul. del Farnetello, vlomila dva zamaskirana moška. Izkoristila sta dejstvo, da v hiši okrog 11. ure ni bilo nikogar, na silo dvignila spuščeno ruleto in vstopila v sobo. Sreča v nesreči je bila, da je nepridiprava opazila gospa, ki je čistila stanovanje v zgornjem nadstropju. Ta je začela kričati, da bo poklicala policijo, vlomilca pa sta se očitno ustrašila, saj sta pobrala šila in kopita in na glavno ulico stekla brez plena. Tam ju je čakal njun pajdaš in z avtom so oddirjali neznano kam.
Ko se je žrtev vloma pozno popoldne vrnila domov, je v sobi videla prevrnjen predal, iz katerega pa ni nič izginilo. Misleč, da je ta nered za seboj pustila hči, jo je poklicala in vprašala, če je bila doma. Ko je ta odgovorila, da ni bila doma, je C.N.
pomislila, da so v stanovanje morda vstopili vlomilci. Včeraj dopoldne je dobila potrditev na svoje domneve. Gospa iz zgornjega nadstropja ji je opisala celotno zadevo, zato se je C.N. takoj odpravila na policijo in prijavila vlom. Policisti so naredili zapisnik, to pa je tudi vse, kar v takih primerih običajno naredijo, saj je od vloma minilo precej časa, po drugi strani pa nimajo zadostnih podatkov za začetek preiskave.
Ker policija v mnogih primerih ne more ukrepati, nam ne preostane drugega, kot da za lastno varnost poskrbimo sami. Naj na tem mestu obnovimo ukrepe, s katerimi lahko vlomilce poskusimo odvrniti od dejanja. Delno jih lahko odvrnemo od dejanja, če bo hiša varovana z alarmnim sistemom. Nadzorne kamere, ki pa na žalost stanejo, ne preprečijo vloma, v nekaterih primerih pa lahko pokažejo kdaj in kako je bil vlom izveden, kar lahko pomaga odkriti storilce. Nezaželen vstop v hišo lahko preprečimo tudi z mehanskimi rešitvami; kovinske rešetke, ključavnice za okna, varnostna vrata itd. Če vlomilce presenetimo s svojim prihodom, je priporočljivo, da se z njimi ne spopademo. Pa še nasvet, da svoje daljše odsotnosti ne objavljamo na družbenih omrežjih.(sčj
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 22. maja 2016
5
TRST - Junijske volitve za župana in občinski svet
V primeru dveh preferenc obvezna podpora moškemu in ženski
Petega junija bodo volitve tudi v miljski občini - Volilna pravila dopuščajo ločeno glasovanje
V nedeljo, 5. junija, bodo v tržaški in miljski občini občinske volitve. Volišča bodo odprta od 7. do 23. ure. V Trstu je v nedeljo, 19. junija, predviden tudi drugi volilni krog in to v primeru, če 5. junija nobeden od kandidatov ne bo presegel absolutne večine glasov. V morebitnem drugem volilnem krogu (t.i. balotaža) se bosta pomerila prvo in drugouvrščeni županski kandidat.
Kako glasovati za župana in občinski svet
Glasovnica za župana in občinski svet bo oranžne barve. Volivec bo imel na razpolago razne načine glasovanja. Prekrižal bo lahko ime in priimek županskega kandidata. V tem primeru gre glas samo županskemu kandidatu in ne z njim povezani listi ali listam.
Volivec lahko prekriža ime in priimek županskega kandidata in istočasno simbol z njim povezane liste. V tem primeru gre glas županskemu kandidatu in listi. Ob pre-križanem simbolu sta možni ena ali dve preferenci. V primeru dveh preferenc (napisati moramo priimek), mora biti obvezno ena oddana moškemu, druga pa ženski. Če se tega pravila ne upošteva, se drugi glas
razveljavi.
Volilna pravila dopuščajo možnost nepovezanega ali ločenega glasovanja (v it. voto disgiunto). Volivec lahko prekriža kandidata za župana in istočasno listo, ki ni povezana z njim.
Volitve za rajonske sosvete
V tržaški občini bodo 5. junija tudi volitve za izvolitev rajonskih svetov, ki jih je skupno sedem. Glasovnica bo ciklamne barve. Volivec mora prekrižati simbol stranke, ob tem lahko odda eno oziroma dve preferenci (moškemu in ženski), tako kot za občinski svet. V Trstu 11 županskih kandidatov
Za tržaški županski stolček se potegujejo Fabio Carini, Roberto Cosolini, Roberto Dipiazza, Maurizio Fogar, Iztok Fur-lanič, Giorgio Marchesich, Paolo Menis, Vito Potenza, Alessia Rosolen, Marino Sos-si in Nicola Sponza. Vsi kandidati in kandidatke za občinski svet so na spletni strani Dežele Furlanije - Julijske krajine http://elezioni.regione.fvg.it/elez-Com.html.
Carinija podpira lista Startup Trieste, dosedanjega župana Cosolinija štiri liste in sicer občanska lista, Trieste solidale, De-
mokratska stranka in SEL, Dipiazza uživa podporo Fratelli d'Italia, Severne Lige, Liste Dipiazza, občanske liste Stop prima Trieste, Stranke upokojencev in Forza Italia, Furlanič ima za sabo Združeno levico. Fogar uživa podporo gibanja proti železarni No ferriera, Marchesicha podpirajo indi-pendentisti gibanja Fronte indipendenza TLT, Menisa podpira Gibanje 5 zvezd, Po-tenzo istoimenska občanska lista, Rosole-novo podpira gibanje UnAltra Trieste Po-polare, Sossija levičarska lista Sinistra per Trieste, Sponzo pa Uniti per Trieste. V Miljah za župana 9 kandidatov
Če se bo na junijskih občinskih volitvah v Trstu za župana potegovalo enajst kandidatov, bodo volivci in volivke v Miljah izbirali med devetimi, ki jih podpira 15 strank in list. V miljski občini glede na napovedi večjih presenečenj ni bilo. Županska kandidatka leve sredine je dosedanja miljska podžupanja Laura Marzi iz vrst Svobode, ekologije in levice, ki je na primarnih volitvah prevladala nad kandidatko Demokratske stranke in miljsko občinsko odbornico Valentino Parapat.
Levosredinsko koalicijo sestavljajo SEL, DS in Občani za Milje, v navezi z DS
pa je tudi stranka Slovenske skupnosti. Med kandidatkami za miljski občinski svet je tudi Slovenka Mirna Viola, ki kandidira kot neodvisna na listi DS.
Levo od Marzijeve je Marino Andolina, ki kandidira za župana v imenu Komunistične stranke iz Milj. Na levosredin-skem prizorišču je tudi pokrajinska od-bornica Roberta Tarlao, ki je bila v preteklosti izvoljena z Občani in bo kandidirala z občansko listo Mejo Muja. Desna sredina se je naposled odločila za Stefana Nor-beda, ki ga podpirajo Forza Italia-Lista Dipiazza, Severna liga in Fratelli d'Italia. Za Gibanje 5 zvezd kandidira Emanuele Romano, medtem ko bo Marchesichevo Fronto za neodvisnost zastopal Alessandro Pisani.
Z občansko listo Obiettivo comune per Muggia, ki jo je ustanovil predsednik krajevne organizacije Pro Loco Muggia Giuseppe Spagnoletto, kandidira Roberta Vlahov, v igri pa je tudi Marco Stener s svojo Listo Stener per Muggia. Skrajno desno je županski kandidat občanskih list UnAl-tra Muggia in Muggia Rinascer Almerigo Esposito, ki je pokrajinski tajnik skrajno desničarskega gibanja Forza Nuova.
POLITIKA
Sandor Tence
sandor.tence@primorski.eu
Prazne »pagode«
Vsaka volilna kampanja je zgodba zase in vsako predvolilno soočenje ima svoje značilnosti. Dva tedna pred volitvami je težko izpostaviti vodilno nit te preizkušnje, edino gotovost predstavljajo enajst županskih kandidatov ter liste s kandidati, ki jih podpirajo. Volilne »pagode« v središču Trsta klavrno samevajo, volilni shodi pa so itak že nekaj let passe. Razen redkih izjem se teh shodov v glavnem udeležijo le kandidati in njihovi privrženci, ki dejansko prepričujejo že prepričane. Tudi kampanja »od hiše do hiše« je preživela, ostajajo tradicionalni in novi mediji ter osebnosti kandidatov.
Dva tedna pred prvim volilnim krogom 5. junija je tržaška predvolilna slika na splošno precej klavrna. Izvolitev župana bo vsekakor pogojevala državna politična scena, ki tudi ni ravno spodbudna. Skratka, kar veliko neznank, po katerih je težko napovedati kdo se bo prebil v drugi volilni krog 19. junija, do katerega bo zagotovo prišlo.
Župan Roberto Cosolini je po pričakovanju izbral pot izpostavljanja petletnega mandata in tega, kar bi bilo treba še dopolniti in izpopolniti do leta 2021. Ostali kandidati s svojega zornega kota upravičeno kritizirajo Cosolinija in pojasnjujejo, kaj bodo naredili v primeru zmage. Že videno in slišano, a to je vendarle srž demokracije.
Volivci, seveda tisti, ki bodo šli na volišča (osebno upam, da jih bo čim več), se bodo morali v vsakem primeru odločiti. Kljub praznim »pagodam« in prepričevanju prepričanih.
Zbiranje podpisov za referendum
V tržaški pokrajini so zbrali že 1200 podpisov za referendum proti volilnemu zakonu Italicum. To je sporočil Odbor za zaščito ustave iz Trsta, ki podpise zbira že od začetka aprila, danes pa jih bo aktivno zbiral še na Trgu Capo di Piazza med 10. in 13. uro. Po 17. uri se bodo aktivisti preselili na trg pred sodno palačo. Pred dnevi so začeli zbirati tudi podpise za referendum o ustavni reformi, ki ji omenjeni odbor nasprotuje, obenem pa aktivisti vodijo kampanjo proti pritrdilnemu referendumu. Svoja stališča so utemeljili z argumentom, da bi sprememba ustave porušila ravnotežje moči v korist vlade, ki bi si na ta način podredila inštitucije. Kdor bi rad podprl kampanjo Odbora za zaščito ustave, lahko to stori tudi na občinskih izpostavah v celotni tržaški pokrajini.
Civilna služba za 29 mladih
Pomoč učencem pri obšolskih dejavnostih, spremljanje ostarelih občanov in skrb za zelene površine v različnih mestnih četrtih; to so le nekateri od skupno desetih projektov solidarnostne civilne službe, ki je namenjena šestnajst in sedemnajstletnikom. Projekt promovira tržaško zdravstveno podjetje, ki vse zainteresirane mlade vabi, naj prijave vložijo do 9. junija. Zbirajo jih na sedežu zdravstvenega okraja 3 v Ul. Valmaura 59. Skupno je na voljo 29 mest, predvidenih je 360 delovnih ur na leto, za katere bodo mladi prejeli približno 900 evrov.
TRST - Danes proti železarni
Na shodu tudi politiki raznih barv
Volitve 2016
«IT
Skupna pobuda DS in SSk o Slovencih v Miljah
Demokratska stranka in Slovenska skupnost prirejata jutri ob 18.30 v kavarni Verdi v Miljah predvolilno srečanje z naslovom Slovenci, aktiven subjekt pri upravljanju Milj. Na srečanju, ki ga bo vodil Jurij Vodopivec, bodo sodelovali Tamara Blažina, Stefano Ukmar, Danilo Ša-vron, Marko Pisani, Francesco Bussani, Laura Marzi in Mirna Viola.
Furlanič (Združena levica) jutri v Trebčah in na Proseku
Lista »Sinistra unita Združena levica« organizira jutri dve volilni srečanji z občani. Prvo bo ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah, drugo ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na obeh pobudah bodo občani lahko spoznali program liste in kandidate za občinski in rajonski svet, ter županskega kandidata Iztoka Furlaniča, sledila bo diskusija o krajevnih problemih. Furlanič se bo jutri ob 9. uri srečal tudi z vodstvom SKGZ, popoldne ob 17. uri pa z vodilnimi predstavniki ZSŠDI.
Igor Švab in Edvard Krapež danes pri Sv. Ivanu
Kandidata stranke Slovenske skupnosti za tržaški občinski svet Igor Švab (lista Demokratske stranke) in za 6. rajonski sosvet (Sv. Ivan, Kjadin, Rocol) Edvard Krapež se bosta srečala z volivci in volivkami danes ob 11. uri na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu.
Železarna je ena glavnih tem volilne kampanje fotodamj@n
Odbor 5. december prireja danes demonstracijo in sprevod po mestnih ulicah proti škedenjski železarni. Pobuda sledi protestu, ki je bil v januarju in se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Udeležbo na demonstraciji sta javno napovedala županski kandidat desne sredine Roberto Dipiazza in županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis, s katerim bo tudi parlamentarec G5Z in podpredsednik poslanske zbornice Luigi Di Maio. Demonstracija se bo začela ob 17. uri pred tržaško sodno palačo.
Pobudniki so na prvi demonstraciji dali vedeti, da nočejo zraven politikov in javnih upraviteljev. Tokrat pa bo najbrž drugače, tudi zato, ker organizatorji ne morejo nikomur prepovedati sodelovanja na shodu. Usoda železarne je, kot vemo, ena glavnih, če že ne glavna tema volilne kampanje.
Kandidati DS Cosolini, Iscra in Repini na SDGZ
Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini bo jutri gost Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Srečanje, ki bo ob 16. uri na sedežu SDGZ v Ul. Cicerone, bo namenjeno gospodarskemu razvoju mesta in priložnostim za slovenska podjetja. Cosolinija bosta spremljala kandidata Demokratske stranke za občinski svet Matej Iscra in Valentina Repini. V hotelu Savoia bo jutri ob 18.30 Demokratska stranka priredila srečanje o prihodnosti Trsta na deželni, državni in evropski ravni. O tem bosta med drugim govorila župan Cosolini in predsednica Dežele Debora Serracchiani.
Nicola Sponza jutri na Proseku, Opčinah in Bazovici
Tržaški županski kandidat liste Združeni za Trst Nicola Sponza, ki podpira obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja, se bo jutri ob 20. uri srečal z volivci v Društveni gostilni na Pro-seku, v torek v lokalu El covo de Jameson na Opčinah (ob 20. uri), 25. maja ob isti uri pa v hotelu Posta v Bazovici.
6
Nedelja, 22. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
grljan - V centru za teoretsko fiziko sejem izumiteljev Mini Maker Faire
Raj za radovedneže in mlade izumitelje
Sonce in prijetne poletne temperature so v Barkovlje oz. Grljan privabile tako ljubitelje zagorelih teles kot tiste, ki se raje posvečajo tehnologiji in vsemu, kar z njo lahko ustvariš oz. razviješ. Prvi so se včeraj dopoldne zgrnili na mestno betonsko plažo, drugi pa so napolnili dvorišče mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru (ICTP), kjer se je včeraj začel priljubljeni sejem izumiteljev Mini Maker Faire. Dvodnevni dogodek prirejajo center za teoretsko fiziko Abdus Salam (ICTP) v sodelovanju z Maker media, Občino Trst, Znanstvenim imaginarijem, visoko šolo SISSA, Znanstvenim parkom Area in tržaško univerzo.
Radovedneži vseh starosti, med katerimi je bilo daleč največ otrok, so se premikali med mizami, kjer jih je pričakalo na stotine znanstvenikov, izumiteljev, univerzitetnih študentov, oblikovalcev in obrtnikov z vseh koncev Italije, Slovenije, Hrvaške in tudi Švice. Zlasti mladim ni nič ušlo: kjer so
Obiskovalci se lahko pri znanstvenih postojankah preizkusijo še danes, morda pa bodo srečali celo dinozavra
fotodamj@n
se lahko tudi sami preizkusili v kaki znanstveni preizkušnji, tam so se ustavili in ... spoznavali: otroci skozi igro, njihovi spremljevalci pa skozi poljudno-tehnološke razlage. Veliko je bilo 3D tiskalnikov, ki naj bi po mnenju mnogih v kratkem »eksplodirali« na tržišču in preplavili gospodinjstva ter se pojavili tudi v šolskem predmetniku; pri skorajda vsaki mizi je nastajal predmet iz umetne smole, mnogi pa so vseeno raje stavili na ročno izdelane helikopterske prototipe. Obiskovalci so lahko tudi izvedeli, kako sestaviti laser v domači garaži ali kako preprosto gledati sončne pege s pomočjo daljnogleda, pa tudi da lahko iz odpadnega materiala nastanejo uhani, ure oz. celo torbice.
Med znanstveniki smo srečali tudi zamejsko ekipo Mittelab, ki je predstavljala elektronsko vezje Arduino, s katerim je med drugim ustvarila robota na kolesih z optičnimi senzorji, ki se bo danes udeležil tekmovanja »vožnje po liniji«. Zanimiva pa je bila tudi naprava, ki je »brala« možgansko aktivnost po-
ssg - Jutri začetek mladinskega festivala Tact
Enajst gledaliških skupin z vsega sveta
Slovensko stalno gledališče pričakuje zelo pester delovni teden, saj bo od ponedeljka gostilo tretji mednarodni gledališki festival Tact, ki ga prireja tržaško Univerzitetno gledališko središče CUT. Festival, ki je nastal po vzoru podobnega dogodka v Grenoblu, se je v kratkem času uveljavil in povečal: letos se je prijavilo okrog petdeset gledaliških ansamblov z vsega sveta (med temi so organizatorji izbrali enajst skupin), program pa obsega kar osem ciklov spremnih dogodkov.
Tact ni tekmovanje, temveč srečanje in izmenjava: vsi ustvarjalci (vsi pod 35. letom) bodo bivali v Trstu, si ogledali vse predstave in se udeležili dogodkov bogatega programa. V dopoldanskih urah bodo vsak dan na sporedu predstave za otroke osnovnih šol, ob 14.30 bodo sledile okrogle mize in debate o predstavah letošnjega festivala (v prostorih mladinskega centra Toti pri sv. Justu), ob 18.30 pa se bodo pričele predstave osrednjega programa v prostorih Kulturnega doma. Vsak večer bosta na sporedu dve predstavi (druga se bo pričela ob 21. uri), med katerimi bo tudi glasbeni intermezzo.
Skupine prihajajo letos iz Avstrije, Italije (Trst, Milan, Neapelj), Gruzije, Grčije, Kanarskih otokov, Nemčije, Poljske in Ukrajine. Predstavile se bodo z izvirnimi projekti in adaptacijami del Lorce, Shakespearja in Kafke.
sameznika oz. njegovih čelnih mišic in na tej podlagi premikala avtomobil-robot.
Kaj naj zapišemo? Vsakega, pa čeprav znanstveno malo podkovanega obiskovalca sejem povsem prevzame, tako da ure obiska kar minevajo. »Vsak ima svojo šibko točko,« nam je hudomušno pripomnil profesor inženirstva ob telegrafu iz 19. stoletja,
ki je bil povezan z računalnikom, in je prepoznaval morsejevo kodo. »To nas sprošča in v tem uživamo,« nam je potrdil marsikdo. Sejem se bo nadaljeval tudi danes, in sicer od 10. do 18. ure. Vstop je prost, več informacij je na voljo na spletni strani www.makerfairetrieste.it.
Sara Sternad
Napovedana je bila tudi skupina iz Alžirije, ki pa je morala zadnji trenutek odpovedati sodelovanje zaradi težav z vizumi. Paleta različnih tem in zvrsti bo zelo široka, saj bodo na sporedu psi-ho-kriminalke, klovnovska improvizacija, družinske in eksistencialne drame, predelave klasičnih motivov, kot tudi plesno-gledališka predstava, ki ponuja pogled mladih na brodolom lastne (grške) države.
Festivalski program se bo pričel v ponedeljek s predstavo Sirote dunajskega inštituta Max Reinhardt Seminar, kateri bosta sledila rock koncert Noodles in še predstava Clownessi v izvedbi gostiteljev, članov univerzitetnega središča CUT. V soboto se bo festival zaključil v gledališču Basaglia pri Sv. Ivanu. Vse predstave bodo v izvirnih jezikih, z nadnapisi v italijanščini in angleščini.
Od ponedeljka do sobote bodo aktivne tudi mednarodne gledališke delavnice, posamezne koncertne izvedbe in specifični gledališki projekti pa bodo namenjeni publiki domov za ostarele in osebam s posebnimi potrebami. Festivalska ekipa prireja tudi razstave, oglede mesta in kulinarične izlete.
Tedenski abonma stane 10€, posamezne vstopnice pa 3 oziroma 5€. Celotni program je na voljo na spletni strani www.tactfestival.org.
devinski grad - Prihodnjo nedeljo
Fantje se pripravljajo na jubilejni koncert
Moški zbor Fantje izpod Grmade obhaja letos 50 let delovanja. V počastitev okroglega jubileja bo v nedeljo, 29. maja, ob 19.30 priredil poseben večer na dvorišču de-vinskega gradu. Zbor, ki ga vodi Herman Antonič, tudi sam eden ustanovnih članov, bo zapel nekaj pesmi, v pozdrav in voščilo pa bosta nastopila tudi otroški zbor Ladjica in mladinski zbor, ki vadita na sedežu v Devinu. Jubilejni koncert pa bodo Fantje zaključili v razširjeni zasedbi sedanjih in bivših pevcev s pesmima Vinka Vodopivca Žabe in Pobratimija. Združeni zbor bo dirigiral Ivo Kralj, ki je zbor vodil od ustanovitve do leta 2011. Priljubljeni zbor, ki je eden temeljnih dejavnikov slovenskega kulturnega utripa v Devinu, bo ob tej priložnosti izdal spominsko publikacijo, ki jo je uredil Aleš Brecelj, na sedežu zbora pa bodo postavili tudi spominsko razstavo.
mačkolje
Praznik češenj vabi v vas češenj
Glasba, delavnice, ogledi...
Lanski praznik
fotodamj@n
Letošnji Praznik češenj v Mačko-ljah bo že 54. po vrsti in bo zaživel od petka, 27. maja, do ponedeljka, 30. maja. Tokratna izvedba se bo združila s pobudo Mačkolje - vas češenj, v okviru katere je v mesecu marcu krajevno Slovensko prosvetno društvo podarilo vsaki družini v vasi češnjevo drevesce. Vaščani so to zamisel sprejeli z velikim navdušenjem in društvo je razdelilo več kot 100 sadik, z željo, da bi bile posajene v okolici vasi, da bi tako drevesca polepšala njeno krajinsko podobo in ovrednotila naravno okolje na stičišču Brega in Istre. Pobuda, ki sloni predvsem na ovrednotenju češnje, bo svoj krog sklenila v nedeljo, 29. maja, na prizorišču Praznika češenj, kjer se bodo ob samih češnjah predstavili še drugi odlični krajevni proizvodi, kot sta med in oljčno olje. V ta namen bo prireditveni prostor na mačkoljanski »Mete-žici« zaživel točno opoldne. Že običajnim prijateljem tega praznika in tistim, ki ga bodo morda prvič obiskali, bodo na voljo stojnice domačih pridelovalcev, najmlajše bodo razveselile kreativne delavnice in »igre naših non in nonotov« (z začetkom ob 15. uri), prav vsem pa je namenjen potep po vasi z vpogledom v njeno večstoletno zgodovino in ogledom najzanimivejših kotičkov - »sprehod skozi vas in njen čas« bo svojo pot začel ob 15.30 na prireditvenem prostoru. Seveda bo poskrbljeno tudi za lačne in žejne ter za tiste, ki se radi zavrtijo ob zvokih priljubljenih viž. Za glasbeno in plesno zabavo bo na glavnem odru igrala skupina Kraški muzikanti (od 18. ure dalje).
Kaj pa ostale dni? V petek, soboto in ponedeljek bo prireditev odprla vrata ob 18. uri z običajno ponudbo jedi, pijač in seveda sladkih češenj, v večernih urah pa bo ples s skupinami AlterEgo, Klapa z Brega in Sardoni Bar-colani Vivi.
Za konec še vabilo: pridite na Praznik češenj v Mačkolje, ne bo vam žal!
Nogomet na Trgu Republike
Trg Republike se je včeraj popoldne prelevil v pravo športno prizorišče, na katerem so se pomerili ljubitelji nogometa. Tu so prvič izvedli prireditev Like to move it, ki jo je pripravila zadruga La Colli-na v sodelovanju z ASD Samarcanda, pri pripravah pa so sodelovali tudi dijaki gradbene šole Edilmaster. Na dveh igriščih so se med 15. in 18. uro na izpadanje pomerile ekipe s tremi nogometaši, ki so v petih minutah morali zabiti čim več golov. V primeru izenačenja je odločal »pozabljeni« zlati gol. Najboljša ekipa si je zaslužila večerjo v restavraciji Posto delle Fragole, ki jo lahko izkoristi v času festivala Lunatico. Z ustvarjalno delavnico pa so nagradili najmlajšo nogometno ekipo.
Trg se je včeraj spremenil v nogometno igrišče
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 22. maja 2016
7
TRG PANFILI - Na pobudo revije Konrad je lahko vsakdo zaupal svoje želje mikrofonu
Barkovljanski otroci, sanje o Trstu, sanje za Trst
Marsikdo je v petek pozno popoldne šel mimo Trga Panfili. Nekateri so radovedno postajali in ugibali, kaj se tam dogaja, drugi so se ustavili in prisluhnili, tretji pa so se približali mikrofonu in mu zaupali svoje sanje o Trstu, pravzaprav sanje za Trst. Na pobudo revije Konrad je namreč na prenovljenem trgu zaživel dogodek Sogni per Trie-ste/Sanje v Trstu, ki je občanom ponudil priložnost za razkritje svojih želja za boljše življenje v našem mestu. Dogodek je s slovenskim odlomkom Slataperje-vega Moj Kras uvedla Elena Cerkvenič.
Za mikrofon so stopili tudi malčki barkovljanske šole Frana Šaleškega Fin-žgarja, ki sta jih spremljali učiteljici Valentina Destri in Sandra Foraus. Otroci so svoje misli o tem, kakšno mesto želijo, zaupali stranem revije Konrad. Nekaj izmed teh so v petek tudi prebrali, tako da so prisotni lahko slišali, da je v mestu po njihovi oceni premalo zelenja, da Trst deluje nanje precej sivo, tako kot zrak, ki je onesnažen. Potožili so nad okolico Barkovelj, ki je po njihovem mnenju neurejena in so pločniki polni pasjih iztrebkov ... Prebrali pa so tudi poeziji o sožitju, ki sta ju napisala učenec in učenka petega razreda. Deček je razmišljal o kulturni strpnosti, o tem, da so si zelo različni tudi med šolskimi klopmi, saj prihajajo nekateri sošolci na primer iz Romunije ali Maroka. Združuje pa jih slovenski jezik, ki se ga pod isto streho pridno učijo že pet let. Z idejo o Trstu kot stičišču več kultur pa je postregla deklica: mesto si je zamislila kot središčno železniško postajo, kjer se srečujejo tirnice. Otrokom so razlike povsem neopazne, je bilo na koncu jasno: glavno je, da se skupaj vsi igrajo. Njune misli sta spremljala sošolca na flavti.
Svoje mesto so si v petkovem popoldnevu zagotovile tudi sanje znan-
Učenci barkovljanske šole Finžgar z učiteljicama Valentino Destri (levo) in Sandro Foraus
fotodamj@n
stvenikov, ki so postregli z zelenimi namigi za mesto, njegovo urbanistično in prometno sliko, za njegov razvoj; ali kulturnikov, ki so pozvali k spodbujanju mesta brez meja, kjer bi slovenščina in italijanščina hodili z ramo ob rami, kjer bi sprejemali oz. spoštovali različne in se zoperstavili vsakršni obliki nasilja.
Mikrofonu zaupane triminutne sanje pa ne bodo tonile v pozabo ali pa izpuhtele v zraku - organizatorji so jih namreč posneli in jih bodo ponudili mestu, pravzaprav županskim kandidatom. Da bi jim prisluhnili in jih, če se le da, tudi uresničili. Trg Panfili je dokaz, da se mesto spreminja in stremi po tem, da bi postalo občanom prijaznejše - s kolesarskimi stezami in peš conami oz. kotički srečevanja, ki med drugim ponujajo družbi tudi trenutek soočanja in spoznavanja, kot je bilo na primer petkovo. (sas)
DSI - Jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani
Iztok Simoniti in njegova »žgoča« knjiga Deus vult
Knjiga esejev Iztoka Simonitija Deus vult, ki je izšla pri Slovenski matici, je v javnosti povzročila velik odmev, polemike in kritične pripombe. Njen avtor je znani diplomat Iztok Simoniti, ki zelo kritično obravnava krščanske vrednote in mo-noteistične religije. Simoniti poudarja, da so glavni nosilci zahodne demokracije ideje pluralizma starih Grkov in Rimljanov, ne pa Židov in krščanskega Rima. Pesnica in esejistka Meta Kušar, ki bo knjigo jutri predstavila v Društvu slovenskih izobražencev, pravi: »Ne vem natančno, zakaj Simonitijeve eseje razumejo kot anti-katolicizem. Mene ti eseji verovanja v Boga ne ogrožajo, še več, od mene zahtevajo, da ga uresničujem kot posameznica. Ali ne zahteva tudi zakrament krsta od kristjana prav individualni odnos do Boga?« V pogovor z avtorjem se bo na nelahko temo vpletel tudi teolog Drago Ocvirk, predavatelj, ki je več let vodil Misijonsko središče, potem pa se, ne da bi zapustil Cerkve, odločil za lastno družino.
Likovna razstava na Opčinah
Sklad Mitja Čuk vabi na otvoritev likovne razstave Artdownup, ki jo bodo v Bambičevi galeriji v Proseški ulici odprli jutri ob 11. uri. Na ogled bodo dela otrok in odraslih z Downovim sindromom in drugačnimi potrebami.
Odraščanje mlade Hrvatice ob razpadu Jugoslavije
V	kavarni San Marco bodo drevi ob 18. uri predstavili knjižni prvenec mlade hrvaške pisateljice Sande Pandze, ki se je rodila v Splitu, zdaj pa že nekaj let živi v Rimu. V knjigi z naslovom »Una ra-gazza con la valigia« opisuje vojno v nekdanji Jugoslaviji skozi prizmo male Petre, ki je v žensko odrasla v burnem času etničnih nesoglasij.
Glasbeni večer v cerkvi
V	cerkvi sv. Marije Velike v Ul. del Colle-gio 6 bo drevi ob 20.45 potekala tradicionalna prireditev Armonie di Primavera. Na njej bo nastopil zbor Univerze v Trstu, ki bo z združenjem Diapason zapel Requiem op. 48 Gabriela Faureja.
Še zadnji Pupkin Kabarett
Jutri ob 21. uri bo v gledališču Miela na programu predstava skupine Pupkin Kabarett, ki bo z njo sklenila gledališko sezono »na zaprtem«. To pa ne pomeni, da pupki-novcev ne bomo več videvali. Kot so zapisali v tiskovnem poročilu, bomo »prismo-jenčke« poslej lahko videvali le še na prostem, v okoliščinah, ki so jih odobrili najboljši italijanski psihiatri. Za zadnji večer so pripravili najboljše od najboljšega, pospremil pa jih bo tudi band La Niente Band.
V Schmidlu o Vitu Leviju
V	dvorani Bobi Bazlen v palači Gopče-vic bodo jutri ob 17.30 v okviru pobude Ponedeljki v Schmidlu predstavili knjigo »Vito Levi. Conversazioni e dialoghi musicali. Radio Trieste 1945-1954«, ki jo je uredil prof. Fabio Venturin. V njej je zbral besedila iz cikla radijskih oddaj, ki jih je pripravil Vito Levi. Na srečanju bosta poleg avtorja publikacije govorila tudi prof. Elvio Guagnini in Stefano Bianc-hi, nekateri dijaki pa bodo prebrali nekaj odlomkov iz knjige.
ZSKD - Prešerno skupaj
Odkrivanje neznanih poti
V Temnici pri Kostanjevici na Krasu se je pred dnevi, na povabilo slovenskih kulturnih društev vzhodnega Krasa v sklopu niza Prešerno skupaj, zbrala številna družba. Skupino sta pričakala člana Jamarskega društva Temnica Joško Rogelja in Božo Le-ban ter odbornika vaškega razvojno turističnega društva Škrla iz Lipe Sergio in Mitja. Božo je predstavil delo, ki so ga opravili do leta 2014 v okviru čezmej-nega projekta Storija. Uredili so poti in steze ter počistili in z razsvetljavo opremili Krompirjevo in Klo-basjo jamo ter tako dopolnili Poti miru na Krasu, ki so nadaljevanje enake zamisli od Bovca do Kobarida in Doberdoba.
Skupina je krenila čez senčnati gozdič Tea v Novelo, po poti, ki je bila zelo koriščena, dokler so se ljudje peš premikali od vasi do vasi. Ob koncu vasi Novelo, mimo lepo urejenih domačij, so se udeleženci podali med polja do Klobasje jame. Tu je Jo-ško razložil, da je bil vhod v jamo, kot tudi v druga podobna zavetišča, povsem zasut. To so po vojni Italijani namenoma storili. Zahvaliti se je treba domačinom, ki so povedali, kje so bili vhodi, da so jih jamarji in prostovoljci z velikim trudom odkopali, počistili in uredili dohod k jamam. Razložil je še, da so avstro-ogrski strategi, po odkritju naravnega vhoda v to jamo, odprli dva umetna vhoda in v notranjosti uredili sobano, kjer so na lesene tramove naslonili podeste, na katerih so namestili pograde. Kljub vlagi je bilo bivanje v njej sprejemljivo, saj je bilo učinkovito izpeljano zračenje, kot je razložil Božo.
Od tu so pohodniki krenili še do Lojzove jame. To je čez 20 metrov globoko brezno, v katerem so na podoben način kot v Klobasji jami uredili več nadstropij podestov s pogradi, kjer je dobilo zavetišče do
Obisk Krompirjeve in Klobasje jame je bilo pravo doživetje
1000 vojakov. Uredili so še dva dodatna vhoda, tako, da so bila nadstropja dosegljiva direktno iz zunanjosti. Nad spodnjim vhodom je kamnita plošča z vklesanimi podatki o načrtovalcu in graditeljih zaklonišča. Medtem ko so kopali še tretji dohod, so na-
V številnih jamah na Krasu je med prvo svetovno vojno dobilo zavetišče na tisoče vojakov
leteli na podzemno zbirališče vode, ki je bilo izredno važno črpališče pitne vode tudi za bližnje vasi. Tu voda ni nikoli zmanjkala. Ker je bila zgornja odprtina zelo velika, so nad njo zgradili neke vrste trdno streho, ki je branila zavetišče pred bombami.
Po prijetni senčni poti so se pohodniki vrnili v Novelo in od tu krenili proti Krompirjevi jami. Med
potjo so prečkali traso železnice, ki so jo ruski ujetniki zgradili od Dutovelj do Kostanjevice: 22 kilometrov železnice so zgradili v dveh mesecih, brez vsake tehnologije, tako da se še danes čudijo, kako je bilo to mogoče. Vhod v Krompirjevo jamo je dosegljiv po približno 90 stopnicah, delno obnovljenih, delno originalnih. Prostrana dvorana z naravno odprtino v stropu je nudila zavetišče okrog 500 vojakom. Vodiča sta razložila, da je bila kot ostale jame in kaverne tudi ta pripravljena že pred vojno, saj so oblasti slutile, da bo spopad in zato so izvedenci preiskali in pripravili ta naravna zaklonišča za čim bolj dostopno in učinkovito uporabo.
Odborniki društva Škrla so v jami pripravili bogato zakusko z domačim narezkom, ki je vsem šla v slast. Hoteli so dodatno presenetiti, saj so v jami zanetili ogenj, ki po navadi živahno gori, saj koristi omenjeno luknjo v stropu kot dimnik. Tokrat pa jim je toplo vreme zagodlo, saj dimnik ni opravil svoje vloge in je dim ostal v dvorani. Kljub temu, se nikomur
ni preveč mudilo na svetlo, saj so pohodniki marljivo izpraznili pladnje in ponujene steklenice pijače.
Na povratku v Temnico so šli še mimo delno ohranjene pastirske hiške. V Lipi pa so člani društva Škrla na lepo urejenem prireditvenem prostoru postregli z okusno joto in klobaso. Pozno kosilo se je še kako prileglo, posebno pa še kozarec dobrega domačega vina vaških vinarjev. Slovo je bilo kot se spodobi ob pesmi in zvoku harmonike, ki jo je veselo nategnil vodič Božo.
Vsi udeleženci so zadovoljno ugotovili, da so odkrili marsikaj novega, žal premalo znanega. Tudi ta del zgodovine naših krajev je bil zaznamovan s trpljenjem, begunstvom in velikimi žrtvami, da so te porušene vasi spet zaživele. Obisk Poti miru na Krasu je priložnost za spoznanje krajev, ki so malo stran z glavnih poti, istočasno pa tudi ljudi, ki vestno in zavzeto delajo za predstavitev svojega kraja, tako iz zgodovinskega kot kulinaričnega in arhitektonskega zornega kota.
8
Nedelja, 22. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 22. maja 2016
MILAN
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.11 - Luna vzide ob 21.02 in zatone ob 6.49.
Jutri, PONEDELJEK, 23. maja 2016
ŽELJKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,5 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,6 stopinje C.
OKLICI: Roberto Sbriglia in Marta Pe-col Cominotto, Fulvio Luglio in Vesna Nedic, Alberto Sasco in Elisa Savino, Roberto Cozzutto in Patrizia Salvinel-li, Agostino Tommasi in Silvia Petrin-co, Paolo Liotta in Roberta Tossani, Vin-cenzo Zupi in Valentina Prodan, Van-ni Cernecca in Giulia Bovo, Simone Par-tipilo in Rebecca Bulesic, Paolo Serli in Jessica Ciani, Riccardo Marini in Giu-seppina Esposito, Željko Jovanovic in Katarina Nikolic, Tommaso Ortolani in Elisa Scremin, Davide Candotti in Martina Milkovic, Erik Martellani in Rossella Dotti, Stelio Canducci in Patrizia Bin, Silvio Magnaghi in Rosalma Al-fonsi, Artur Gega in Rovena Gega.
[13 Lekarne
V lepem pomladnem dnevu se je rodil
Aleksander
Mamici Elen, tatku Denisu iz srca čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo.
Noni Loredana in Ina, pranoni Ada in Vida, teta Nataša z Dejanom, bratranca Ivan in Peter ter družini Frandoli in Berlot
Dobrodošla
Martina
Čestitke naj prejmeta mama Mojca in očka Lorenzo. Tebi želimo vse najboljše in najlepše.
Vsi domači
¿1 Čestitke
Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. maja 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio
6	- 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 -040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante
7	- 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto
(tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) ali 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Danes, 22. maja, Ul. Revoltella 41 - 040 941048; v ponedeljek, 23. maja, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
Srečno nona MARIJA! S tabo je vedno pestro in veselo, danes pozabi na skrbi in delo. Nazdravi z nami na tvojih 60 let in zavrtimo se skupaj še spet in spet. Vse najboljše ti vošči Neža z družino.
Hip hip hura, lepa novica je prišla. Naša teta Mojca nam je sestrično MARTINO povila in nas vseh razveselila. Vse najboljše ji želimo Jasmina, Ivan in Mija.
Jutri se bo v Logu srečala z Abrahamom naša draga žena in mama MANUELA. Zvrhan koš najlepših voščil ji pošiljava njena Fausto in Danijel.
Draga MANUELA! Jutri, ko te obišče Abraham, naj ti bo poseben dan, z najlepšimi željami in čestitkami postlan. Družine Sancin in Čok.
MANUELA! Vse bližje prihaja tvoj dan, ko trkal na vrata ti bo Abraham. Naj zdravje in veselje nikoli te ne zapusti, to ti klapa MotOsp želi!
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
Salež 46,
je odprt vsak dan do 22. maja. Tel. 040-229439.
KMEČKI TURIZEM LUPINC -
Praprot
je odprt v petek, soboto in nedeljo z vodenim ogledom parka Škaljunk.
Tel. 040-200848.
H Osmice
CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni!
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak, Samatorca 49. Tel.: 040229180.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-2296038.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni.
□ Obvestila
ZKB obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor v drugem sklicanju danes, 22. maja, ob 10. uri na sedežu SISSA (bivša bolnica Santorio) v Ul. Bonomea 265 - Opčine. Članom je tam na voljo brezplačno parkirišče. Obenem je na razpolago tudi brezplačni transfer s kombijem do zavoda SISSA in nazaj. Odhod izpred sedeža banke od 9.15 dalje.
DSI prireja večer na temo »Razmišljanje o monoteizmu z različnih bregov« ob izidu knjige Iztoka Simonitija »Deus vult«. Knjigo bo predstavila Meta Kušar, ki bo vodila tudi pogovor med avtorjem knjige in teologom Dragom Ocvirkom. V ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani.
AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj za pridobitev dovoljenja za nakup in uporabo fitosanitarnih sredstev v kmetijstvu, ki bo potekal v Trstu v sledečih dneh: 24., 25., 26., 30. in 31. maja, od 18.00 do 22.00. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, 040-566360.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL« vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 24. maja, ob 14.00 v prvem in v sredo, 25. maja, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu - Ul. Ginnastica 72.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 24. maja, ob 20. uri celovečerni koncert na notranjem dvorišču Univerze v Trstu.
UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v torek, 24. maja, v prostorih KD I. Grbec, Škedenjska ulica 124 ob 17.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju.
KROŽEK KRU.T - v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« vabi na sprehod po tržaških ulicah v spoznavanju mestne arhitekture s turistično vodičko Eriko Bezin v četrtek, 26. maja. Zbirno mesto v pritlični veži na sedežu v Ul. Cicerone 8 ob 16. uri. Info in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SPD MAČKOLJE prireja 54. Praznik češenj od petka, 27. maja, do ponedeljka, 30. maja, na prireditvenem prostoru »na Metežici« v Mačkoljah. Program: v petek, 27. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sardoni Barco-lani Vivi; v soboto, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino AlterEgo; v nedeljo, 31. maja, v sklopu pobude »Mačkolje - vas češenj« od 12.00 dalje stojnice domačih pridelovalcev, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 15.30 »Sprehod skozi vas in njen čas«, od 18.00 dalje glasbena in plesna zabava s skupino Kraški muzi-kanti; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Klapa z Brega. Odprtje kioskov: petek, sobota in ponedeljek ob 18.00, nedelja že ob 12.00.
JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljan-skem zalivu.
SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 29. maja, ob 9.30 na travniku pred spomenikom na Pro-seški Postaji svečanost ob 72-letnici usmrtitve desetih obešenih talcev. Slavnostna govornika bosta ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic in zgodovinar Piero Purini. Komemoracija bo ob vsakem vremenu.
OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123.
D
SKD Fran Venturini
vabi na
JUBILEJNI KONCERT MePZ Fran Venturini
ob 20-letnici delovanja
Zbor vodi: Cinzia Sancin
v četrtek, 86. maja, ob 20.30
v cerkvici Sv. Martina v Dolini
ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org).
NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka).
AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris).
OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno.
KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru pri Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev.
KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580.
SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Proseku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040-212289 ali urad@skladmc.org.
V soboto, 28. maja, ob 19.00
v nabrežinski telovadnici
prireja
AŠDSOKOL
proslavo ob svoji 50-letnici neprekinjenega delovanja.
Podelitev priznanj -predstavitev knjige
Proslavo bo vodil Evgen Ban
Sodelovala bosta tudi
Godba Nabrežina
in pevski zbor Igo Gruden
Toplo vabljeni predvsem vsi sedanji in bivši igralci in igralke Sokola!
H Šolske vesti
UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem domu v Škednju.
Mali oglasi
V BOLJUNCU prodamo rustično hišo zidano iz kamna. Klicati na tel. št.: 333-4863968.
LJUBITELJU živali podarimo malo tigrasto mucko (Boljunec). Tel. št.: 335-8478333.
PRODAJAM STANOVANJE v Žlebeh (Nevejsko sedlo - Sella Nevea): dnevna soba, kuhinja, tri spalnice, dve kopalnici, 2 terasi in garaža. Klicati v četrtek od 10.00 do 13.00 ali v nedeljo od 12.00 do 15.00 na tel: 333-1118664.
PRODAJAM žensko kolo. Cena 40,00 evrov. Telefonirati na tel. št. 3398160558.
PRODAM moško kolo in motorno žago na bencin. Tel.: 040-280910 v večernih urah.
PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah).
PRODAM zazidljivo zemljišče (2000 kv.m) v Poljanah - Doberdob. Tel. 3343583142.
STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849.
Loterij
a 21. maja 2016
Bari	42	8	9	5	3
Cagliari	23	2	68	73	63
Firence	16	64	28	6	4
Genova	41	56	18	59	62
Milan	62	14	55	46	12
Neapelj	27	81	60	18	65
Palermo	3	44	69	77	9
Rim	79	34	70	62	37
Turin	62	54	85	37	52
Benetke	1	85	20	10	32
Nazionale	65	77	31	42	5
Sup
er Enalotto
St. 61
9 11 20 35 66	68 jolly 90
Nagradni sklad	89.115.112,47€
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
6 dobitnikov s 5 točkami	33.253,66 €
893 dobitnikov s 4 točkami	224,86 €
32.958 dobitnikov s 3 točkami	18,48 €
449.416 dobitnikov z 2 točkama	5,00 €
Superstar
68
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
5 dobitnikov s 4 točkami	22.486,00 €
183 dobitnikov s 3 točkami	1.848,00 €
2.070 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
10.968 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
20.397 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
Primorski
TRŽAŠKA
Nedelja, 22. maja 2016
9
ürifftvo íicvrnííciíj j; fffrrfli cnec v
vabi ju L" v Peitrlmûvo dvoran^
Doni»tlijeva 3
mi
ob ni d h knjige-LTtokn Simonhija "Deui vu If na lemo
Ra zrn ¡ 5jjarij E o monateizmu z različnih bregov
Pogovor med ^torjem in [ealoga m Dragom Ocvirkom bo vodila Meta Kuîar
Začetek ob 20.30
uk Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »X-Men: Apocalisse«.
ARISTON - 16.30 »Florida«; 18.45, 21.00 »Pericle il nero«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Wilde Salome«; 18.00, 21.45 »Mi-crobo e Gasolina«.
FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »La sposa bamb ina«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 13.25, 15.25, 17.25 »Angry Birds (sinhr.); 14.15, 16.15 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 16.20 »Izdajalec po naši meri«; 14.20 »Kung Fu Panda 3«; 16.30 »Materinski dan«; 14.30, 17.15, 20.00 »Možje X: Apoka-lipsa«; 18.15, 21.00 »Možje X: Apo-calipsa 3D«; 21.15 »Planet samskih«; 18.20, 20.50 »Prava fanta«; 19.20 »Psi brezčasja«; 18.30, 20.30 »Sosedi 2«; 13.40, 20.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 15.30 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«.
NAZIONALE - 11.00, 15.20, 17.00 »Il libro della giungla«; 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »The Dressmaker - Il dia-volo e tornato«; 18.40, 20.20, 22.10 »The Boy«; 11.00, 15.20, 17.00 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 16.15, 18.45, 21.30 »Captain America: Civil War«; 11.00, 15.30, 17.00, 18.50 »Robinson Crusoe«; 20.30, 22.15 »My father Jack«; 11.00, 15.20 »Mortadello e Polpetta«; 18.40 »Il regno di Wuba«.
SUPER - 17.00, 18.45, 20.30 »Queen a night in Bohemia«.
THE SPACE CINEMA - 15.25, 18.30, 20.50, 21.35 »Captain America: Civil War«; 15.45 »Il libro della giungla«; 21.20 »X-Men: Apocalisse 3D«; 15.35, 18.00, 18.40, 21.45 »X-Men: Apoca-lisse«; 16.30, 19.00, 21.30 »La pazza gioia«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«; 15.40, 17.45 »Mortadello e Pol-petta«; 19.50, 22.00 »The Boy«; 15.05, 17.10, 19.15 »Tini - La nuova vita di Violetta«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45 »Il regno di Wuba«; 17.50, 20.40 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Mo-ney Monster - L'altra faccia del dena-ro«; Dvorana 3: 15.00, 17.40, 20.30, 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 4: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »La pazza gioia«; Dvorana 5: 15.00, 16.45 »Tini -La nuova vita di Violetta«.
M Izleti
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija.
SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@spdt.org.
0 Prireditve
GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« Trst vabi na zaključni akademiji: v sredo, 25., in v soboto, 28. maja, (nastop učencev in podelitev priznanj), ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu.
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine - otroška plesna skupina, vabi v sredo, 25. maja, ob 19.00 na zaključno prireditev »Zaplešimo«.
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 25. maja, na kavo s knjigo ob 90-letnici Kosovelove smrti. Na srečanju z Matejo Kralj in Simonom Ka-stelicem bodo predstavili knjigo Odprto in ostale projekte odkrivanja Srečka Kosovela. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo nastopalo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v Mavhinjah. Vabljeni vsi vaš-čani in prijatelji veselih polk in valčkov!
SKD IN MEPZ FRAN VENTURINI od
Domja vabita na koncert ob 20-letni-ci delovanja mešanega pevskega zbora. Zbor vodi Cinzia Sancin. Koncert bo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v cerkvici sv. Martina v Dolini.
UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vabi na predstavitev knjige Vinka Bandlja »Grad in čas«, ki bo v Tržaškem knjižnem središču v četrtek, 26. maja, ob 18.30. Z avtorjem se bosta pogovarjala urednica Martina Kafol in Aleksander Koren, glavni urednik Primorskega dnevnika. Odlomke iz knjige bo bral Vladimir Jurc.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi ob bližajočem se poletju na odkrivanje zvezdnatega nočnega neba v Fin-žgarjev dom (Dunajska cesta 35) v petek, 27. maja, ob 20.00. Doktorica astrofizike Dunja Fabjan bo v preda-
vanju z naslovom »Oči, zazrte v nebo« pripovedovala o tem, kaj nam o vesolju, oddaljenih meglicah in galaksijah razkrivajo vesoljski teleskopi in ponudila v ogled zanimivosti poletnega nočnega neba.
LJUDSKI DOM G. Canciani v Podlo-njerju vabi v petek, 27., in v soboto, 28. maja, na Rdeči praznik. V petek, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava na temo »Ustavna reforma in njen vpliv na deželno avtonomijo«. Ob 20.00 glasba s skupino To Loo-Loose. Sobota: ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava »Aktualnost antifašizma«, ob 20.00 glasba s skupino Chirike.
SKD BARKOVLJE: javljamo, da zaradi bolezni prenesemo koncert »An popodan u Kambrce« - 10-letnica otroškega zbora. Datum bomo še javili.
SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 27. maja, ob 20. uri v društvene prostore na zanimiv 24. pogovorni večer Divača - mesto nad Reko. Gosta večera: Ludvik Husu, jamar iz Orleka in Stojan Lipolt, arhitekt.
SKD IGO GRUDEN vabi na Zaključni zborovski večer v petek, 27. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Nabre-žini. Nastopili bodo OPZ Petpedi, DPZ in MePZ Igo Gruden.
SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater v petek, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon.
GLASBENA MATICA sporoča, da je v Tržaškem knjižnem središču TS360 na ogled razstava dokumentov iz Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlaniji Julijski krajini do 28. maja.
KROŽEK KLEKLJANJA - SKD Tabor (Prosvetni dom - Opčine) vabi na ogled razstave od nedelje, 29. maja (10.00-12.00/17.00-19.00) do četrtka, 2. junija (16.00-19.00). Otvoritev v soboto, 28. maja, ob 17. uri.
SKD VESNA prireja v soboto, 28. maja, ob 19. uri v Domu Alberta Sirka v Križu Glas mladosti. Nastopajo Glasbeni ustvarjalci iz Križa ter otroški pevski zbori iz Rupe-Peč, Šempolaja in Sovodenj.
MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na jubilejni koncert ob 50-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 19.30 na Devinskem gradu.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky,
, ^ * POGREBNO PODJETJE
J/
Q\7trenutku
žahsti.
vljudnost ...in tradicija
OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Luž-nica. Vpis in info na tel. št.: 3479322123.
KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera).
OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.).
NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na
ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni!
RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju na zaključno prireditev. Nastopajo vsi društveni odseki in razni gosti.
BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni.
t
Zapustila nas je naša draga
Carolina Colja vd. Versa
(Jolanda)
Žalostno vest sporočata
hči Marina in vnuk Vasil ter ostalo sorodstvo
Pogreb z žaro bo v petek, 27. maja, ob 14.00 v cerkvi na Proseku, sledila bo sveta maša ob 14.30.
Božje Polje, 22. maja 2016
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
t
Zapustila nas je naša draga
Zora Koren vd. Skerk
Pokojnica bo ležala v mrtvašnici v Ul. Costalunga v petek, 27. maja, od 10. ure in ob 11.30 v cerkvi v Šempolaju. Sledil bo pogreb s sveto mašo ob 12 uri.
Trnovca, 22. maja 2016
Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina
Zadnji pozdrav Zori Marija in Bruno z družinama
t
Zvonimir Lovriha
(Miro)
Pogreb z žaro bo v petek, 27. maja, ob 12.00 v cerkvi v Boljuncu. Namesto cvetja darujte za PD Prešeren.
Boljunec, 22. maja 2016
Pogrebno podjetje Alabarda
Žalovanju se pridružujejo
svakinja Erminia in nečakinja Clara z družino
t
Zapustila nas je naša draga
Anna Maria Parovel vd. Curman
Žalostno vest sporočajo
hči Irene s Fabiom, sin David z Romino in Mio,
brat Bruno z Gabriello, nečaka Antonio in Andrea
Od nje se bomo poslovili v sredo, 25. maja, od 10.00 do 12.00 v Ul. Costa-lunga. Sledila bo sv. maša v cerkvi v Borštu ob 12.30.
Žalovanju ob izgubi tete se pridružujeta
družini Maver
S svojci sočustvuje Remo z družino
Ob izgubi drage mame izrekava Davidu in družini iskreno sožalje
Majda in Livio
22.5.1996
22.5.2016
Edi Persi
Doča
Z nami, vedno.
Družina
Opčine, 22. maja 2016
1993
2016
Boris Tavčar
Naš zlati Boris.
Dve zvezdici na nebu,
iščemo Tvoje oči,
ki so ugasnile na zemlji.
Tvoje lepe, plave oči blestijo sedaj med zvezdami.
Zlati spomini.
Tvoji najdražji
Sveta maša za našega Borisa bo danes, ob 10.00 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Trst, 22. maja 2016
10
Nedelja, 22. maja 2016
KULTURA
ESTORIA - Aktivist Kevin Bales gost goriškega festivala
»Če bi bilo suženjstvo država, bi imela kakšnih 35 milijonov prebivalcev
GORICA - Kaj imajo skupnega tajski rakci, naša najljubša bombažna majica, hrana za hišne živali in mobilni telefon, ki ga vsak dan uporabljamo? Na prvi pogled prav nič, v resnici pa jih združuje sramotna in kruta resnica: suženjsko delo. Da, suženjstvo ni bilo izkoreninjeno v 19. stoletju, kot mnogi mislijo, ampak je - žal - še vedno aktualna tema. Nanjo svetovno javnost že leta opozarja Američan Kevin Bales, univerzitetni profesor, vodilni preučeva-lec novodobnega suženjstva in aktivist. Bales je soustanovitelj organizacije Free the Slaves in avtor več knjig, med katerimi je Ljudje za enkratno uporabo, novo suženjstvo v globalni ekonomiji, ki je bila no-minirana za Pulitzerjevo nagrado.
Kevin Bales bo danes ob 17.30 gost festivala eStoria, ki pod naslovom Sužnji poteka v Gorici in ki zaradi odmevnih gostov in zanimivih vsebin priteguje ljudi od blizu in daleč. V Herodotovem šotoru v Ljudskem vrtu (na Verdijevem korzu) se bo z njim pogovarjal Andrea Zannini; na srečanju bo zagotovljeno prevajanje v slovenski jezik. Pred današnjim srečanjem pa je Bales pristal na pogovor za naš dnevnik.
Profesor Bales, suženjstvo je uradno prepovedano v vseh državah sveta, a še vedno obstaja. Kaj danes pomeni biti suženj?
Življenje v suženjskih razmerah se danes bistveno ne razlikuje od tega, kar je vedno bilo: človeka popolnoma nadzira druga oseba, ki prevlado ohranja s prevaro, grožnjami in nasiljem ter se svojega vpliva poslužuje zato, da sužnja izkorišča, na primer za delo, morda v spolne namene ali za prodajanje delov njegovega telesa. Temeljna značilnost suženjstva je, da s podrejeno osebo ravnamo kot z lastnino: to, kar je tvoja last, lahko kupiš ali prodaš, lahko jo uporabljaš ali zlorabljaš, pa tudi uničiš, če se ti zljubi.
V kakšnih oblikah se pojavlja novodobno suženjstvo in koliko ljudi živi v teh razmerah?
Če upoštevamo ozko opredelitev tega pojma, je na svetu preko 35 milijonov zasužnjenih ljudi. O razširjenosti suženjstva lahko bralci več izvejo iz ra-
K. Bales, zgoraj uzbekistanski otroci, nabiralci bombaža
ziskave Indeks globalnega suženjstva. Poznamo različne oblike suženjstva, od dednega do začasnega in od spolnega do delovnega, kriminalci pa odkrivajo vedno nove oblike izkoriščanja ljudi: njihov skupni imenovalec so popoln nadzor, nasilje in ek-sploatacija.
Je suženjstvo v globalnem svetu naraščajoč pojav?
Nimamo podatkov, ki bi kazali na porast suženjstva. Vemo pa, da je število sužnjev v primerjavi s celotnim svetovnim prebivalstvom nizko. Če je na planetu, na katerem živi 7,3 milijarde ljudi, okrog 35 milijonov sužnjev, je to gotovo najnižji odstotek zasužnjenega prebivalstva doslej. Tudi 150 milijard ameriških dolarjev, ki jih po naših ocenah kriminalci vsako leto zaslužijo s suženjstvom, predstavlja le delček svetovnega gospodarstva. Suženjstvo torej ostaja, ampak glede na to, da je prepovedano v vseh državah in skoraj vsakdo soglaša z njegovo dokončno odpravo, je potisnjeno na temen in
umazan rob naše družbe. V številnih pogledih je suženjstvo na robu izginotja - le izriniti ga moramo.
Suženjstva ne najdemo le v najrevnejših državah ...
Suženjstvo se pojavlja po vsem svetu, izjema so le nekatere male otoške države. V revnejših državah - zlasti tistih, v katerih so imeli vojno ali druge vrste spopadov -, pa je zasužnjevanje najbolj razširjeno. V Uzbekistanu, denimo, je raven suženjstva visoka, saj diktatura spodbuja neke vrste državno suženjstvo, ki vsako leto prisili k delu v bombažnih nasadih veliko število državljanov. Tudi države, kjer se revščina združuje z nasiljem, kot danes v Demokratični republiki Kongo, Siriji in Iraku, vedno beležijo porast suženjstva.
Kako odrasli in otroci postanejo sužnji?
Na svetu je še veliko ljudi, ki se rodijo v suženjstvu. Dedno suženjstvo je razširjeno v severozahodni Afriki in dobrem delu južne Azije. Mnogi pa postanejo sužnji, ker jim nekdo postavi to vprašanje: »Bi rad službo?« Številnim ljudem na svetu, ki iščejo način, da bi vzdrževali svoje družine in hranili svoje otroke, lahko včasih ravno to vprašanje odpre vrata v suženjstvo. Sužnjelastniki in trgovci z ljudmi izkoristijo obup in lakoto, ljudi zvabijo nekam, kjer jih lahko nadzirajo, in jih zasužnjijo.
V svoji zadnji knjigi »Blood and Earth« (Kri in Zem lja), govorite o povezavi med suženjstvom in degradacijo okolja. Kaj imata skupnega?
Po vsem svetu so bili sužnji prisiljeni sekati zaščitene gozdove ali izkopavati rudnine na zaščitenih območjih. Kriminalnim sužnjelastnikom ni nič bolj mar za okolje kot jim je za človeška življenja, zato izkoriščajo sužnje za plenjenje zemeljskih virov. To uničevanje podpira svetovni trg blaga, ki so ga sužnji prisiljeni proizvajati: minerale za izdelavo mobilnih telefonov in računalnikov, ribe, hrano za hišne živali, zlato, les in veliko drugih stvari, ki jih mi kupujemo in uporabljamo. Vse to skupaj predstavlja veliko grožnjo za okolje. Drugače povedano, če bi bilo suženjstvo država, bi imela kakšnih 35 milijonov prebivalcev in bruto domači proizvod An-
gole. V svetovnem merilu bi bila majhna in revna država, hkrati pa tretja največja proizvajalka CO2: s proizvodnjo, ki bi znašala 2,54 milijarde ton, bi zaostajala le za Kitajsko, ki v ozračje izpusti 7,03 milijarde ton ogljikovega dioksida, in ZDA, ki proizvedejo 5,46 milijarde ton CO2.
Ti podatki pa so prej vir upanja kot obupa: suženjstvo je nezakonito v vseh državah in ni vprašljivo, kot je včasih obravnava podnebnih sprememb v manj razvitih državah. Za razliko od fosilnih goriv je drevesa mogoče ponovno posaditi in jim omogočiti, da znova začnejo čistiti zrak. Ob tem je osvobojene sužnje mogoče plačati, da obnovijo gozdove, ki so jih prisilno uničili. Stroške bi lahko krili z ogljikovimi krediti, prodanimi na podlagi uskladiščenega ogljika iz novih gozdov. Podrobno preučevanje suženjstva in podnebnih sprememb je odprlo nove možnosti, da oboje omejimo.
Kaj lahko vsak izmed nas naredi kot potrošnik in kako organizacije, kot sta Free the Slaves in Freedom Fund, pomagajo ljudem, ki živijo v suženjstvu?
Računalniki in mobilni telefoni so izdelani iz mineralov, ki jih kopljejo sužnji, pogosto so plod suženjskega dela tudi bombaž in naša oblačila, zlat nakit, azijski rakci, nekatere vrste hrane za hišne živali ... Seznam je zelo dolg. Naša naloga je, da se stalno sprašujemo, ali ima nek izdelek lahko izvor v suženjskem delu in kako si določeno podjetje prizadeva, da bi to možnost pri svojih proizvodih izključilo. Najbolj učinkovit način, s katerim se nekdo v Evropi lahko bori proti suženjstvu, pa je podpiranje skupin, ki ljudem pomagajo iz suženjstva. Dobre protisuženjske organizacije so vključene v neposredne dejavnosti in intervencije, katerih cilj je reševanje ljudi iz teh razmer. To pomeni, da tesno sodelujejo z lokalnim prebivalstvom, da jih to vodi in da si prevzamejo tveganja, ki so potrebna pri zo-perstavljanju kriminalcem. Osvoboditev človeka pa pomeni le začetek procesa, ki bo trajal dve leti ali tri, saj mora biti svoboda dolgoročno »vzdržna«.
Aleksija Ambrosi
FILMSKI FESTIVAL V CANNESU
Kdo bo osvojil zlato palmo?
Italijanski režiserji so medtem ostali praznih rok tudi v sklopu Quinzaine des réalisateur
CANNES - Težko si je zamisliti, da bi katera od letošnjih osrednjih nagrad festivala v Cannesu ne šla romunskima režiserjema Cristiju Puju (čigar film Sieranevada bo v prihodnjih mesecih distribuiran tudi v Italiji) ali Cristianu Mungiuju, kot si je najbrž tudi težko predstavljati, da bi nocoj na zmagovalni oder ne stopil mladi kanadski filmski virtuoz Xavier Dolan, čigar film je za nekatere mojstrovina, za druge pa veliko razočaranje. Mogoče pa bo katera od nagrad šla tudi ženski, Maren Ade, Nemki, ali pa njeni sona-rodnjakinji Andreji Arnold, katere protagonistka, Shia LaBeouf, ima dobre možnosti, da prejme palmo za najboljšo žensko vlogo.
V pričakovanju na nocojšnje nagrajevanje pa je že jasno, da bo 69. izvedba festivala ostala v analih kot velik neuspeh italijanskega filma. V sklopu Quinzaine des réalisateur nobeno od treh predstavljenih del, ki jih je sicer publika nagradila z dolgim aplavzom, ni prejelo katere od nagrad. Marca Bellocchia, Paola Virzija in Claudia Giovannesija je tako spet doletela ista usoda, da so se, potem, ko
Romunski režiser Cristi Puiu velja za enega od favoritov
ansa
so njihove filme uvrstili v stranski sklop in se Italija prvič po več letih ni potegovala za zlato palmo, ostali tudi praznih rok.
Podobna usoda je doletela tudi Riccarda Scamarcia, ki nastopa v delu Pericle il Nero Stefana Mordinija, v
vlogi protagonista, a tudi producenta. Scamarcio se je sicer že pred prihodom v Cannes, še bolj pa potem, razburjal, češ, da v Italiji ne posvečajo potrebne pozornosti neodvisnim filmom manj poznanih avtorjev, kar se pozna tudi na promociji teh del. (iga)
NAGRADA - Društvo slovenskih pisateljev
Desetnica romanu Marjane Moškrič
LJUBLJANA - Desetnico, nagrado za najboljšo otroško ali mladinsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (DSP), je prejela Marjana Moškrič. Žirijo je prepričala z romanom Sanje o belem štrpedu. Kot piše v obrazložitvi, roman odpira perečo družbenokritično temo, socialno izključenost in intimno pot odraščanja srednješolke.Štrped je, kot je pojasnila Moškričeva, pravljično bitje s Krasa, poznajo ga tudi v Čičariji. Ko je naletela nanj, jo je navdušil njegov opis: majhen beli polhek s sokoljimi krili in očmi, iz ušes mu rastejo jesenMoškričovi listi, ljudem pa prinaša dobro in svetlobo. Njegovo nasprotje je črni štrped, ki prinaša zlo, nesrečo in smrt, česar se dotakne, se spremeni v nič. Tega belega štrpeda je nosila kar nekaj časa s seboj in ko je pisala ta roman, ki je temačen, ga je vključila vanj kot to svetlobo, ki jo bo prinesel glavnim junakom. Sama namreč verjame, da mora, če piše mladinski roman, vanj vključiti nekaj svetlega in prijaznega, je še povedala.
Kot je zapisala komisija, je v zgoščeno realistično zgodbo romana Sanje o belem štrpedu (založba Franc-Franc) vpletena pripoved o upanju in pravičnosti ter krivici in zlu, ki jo pripovedujejo trije prvoosebni pripovedovalci, Šona (Sonja), Olmo in Sine (Siniša). Trije pripovedovalci pomenijo tudi tri zorne kote pripovedovanja oz. tri resnice: bralec se kmalu zave, da so njihove zgodbe resnične, čeprav ne identične, ponovno se pokaže, da o isti stvari obstaja več resnic, ki so odvisne od količine podatkov, s katerimi razpolaga pripovedovalec. (sta)
/
Primorshi
MANJŠINE
Nedelja, 22. maja 2016 1 1
SEMINAR VISOKEGA KOMISARIATA OVSE ZA NARODNE MANJŠINE
Kako prilagoditi izobraževalne sisteme potrebam etnično raznolikih družb
Izobraževanje je področje, na katerem v največji meri prihajajo do izraza vprašanja enakosti in narodne identitete, kjer se vedno vključuje koncept narodne pripadnosti. Tako je poudarila visoka ko-misarka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za narodne manjšine Astrid Thors. Komisarka, ki prihaja iz Finske, pripada tamkajšnji švedski skupnosti, je bila evropska poslanka in predsednica Švedske ljudske stranke na Finskem, pa tudi finska ministrica za evropske zadeve, je nagovorila udeležence simpozija ob 20. obletnici sprejema Haaških priporočil glede pravic narodnih manjšin na področju izobraževanja.
Thorsova je v svojem nagovoru izpostavila predvsem možnosti, ki jih imajo manjšine, da preprečujejo konflikte in uveljavljajo prizadevanja za utrjevanje miru. Glede tega bi morale vlade in predvsem ministri za izobraževanje ocenjevati stanje in preprečevati napetosti, ki bi lahko nastale zaradi spornih vprašanj, s katerimi se srečujejo izobraževalni sistemi, kakršno je pogosto prav vprašanje učnega jezika. Te napetosti so pogosto posledica dogajanj in razprav v družbi, vključno s celovitim pojmovanjem vloge, ki jo imajo narodne manjšine.
S svojim nagovorom je Astrid Thors odprla dvodnevno konferenco, ki se je je udeležilo 180 predstavnikov vlad, strokovnjakov, šolnikov, raziskovalcev s področja izobraževanja, predstavnikov nevladnih organizacij ter drugih krajevnih in mednarodnih strokovnjakov, ki delujejo na področju izobraževanja, preprečevanja konfliktov in utrjevanja miru. Cilj posveta je bil prilagajanje izobraževalnih sistemov potrebam etnično raznolikih družb.
V imenu Nemčije, države, ki v letošnjem letu predseduje OVSE-ju, je posebni predstavnik nemške zvezne vlade Gernot Erler spregovoril o spremembah, ki jih je to področje doživelo v zadnjih dveh desetletjih, to je v času, odkar so bila prvič predstavljena ta priporočila. »Danes lahko zagotavljamo čedalje pravičnejši odnos do manjšin s tem, da jamčimo enake pravice, strpnost in čezmejni dialog; vse to preprečuje konflikte,« je dejal.
Slavnostni govornik, dekan pravne fakultete univerze v Monctonu v Kanadi Fernand de Varennes je dejal, da so Haa-ška priporočila, ki sestavljajo prvi sklop tematskih priporočil, ki jih je izdal visoki komisar OVSE za narodne manjšine, temeljni kamen, na katerem slonijo tudi kasnejša Ljubljanska navodila za integracijo. Poudaril je, da je pozornost na mednarodni ravni še posebno visoka vselej, kadar gre za izobraževanje.
Sledila je okrogla miza, pri kateri so srbski minister za izobraževanje Srdan Verbic, namestnik ministra Gruzije za narodno spravo in enakopravnost državljanov Ketevan Tsikhelaksvili ter akademika s področja človekovih pravic Sia Spi-liopoulou Akermark in Jan de Groof razpravljali o vlogi, ki bi jo moralo imeti izobraževanje pri zagotavljanju stabilnosti v večetničnih družbah.
Konferenca je bila tudi priložnost za predstavitev novega filma o ustanovitvi oddelka za gospodarstvo na univerzi Bujanovac, ki je prva večetnična visokošolska ustanova na jugu Srbije. Ta oddelek je visoki komisariat za narodne manjšine podpiral vse od njegove zasnove. Sicer pa so ob tej priložnosti tudi predstavili izid natečaja »naša šola, naša različnost«, pri katerem so sodelovale številne šole iz regij v državah članicah OVSE; predstavile so se z video posnetki, ki niso daljši od 60 sekund in ki prikazujejo, kaj pomeni različnost v razredih. Na natečaju je sodelovalo 101 šol iz 15 držav.
Na sliki pod naslovom: Visoka komisarka Astrid Thors in srbski minister za izobraževanje Srdan Verbič na seminarju v Haagu Spodaj: desno pevka Džamala med nastopom na Evrosongu, levo spodaj spomenik v Sudaku, ki spominja na deportacijo krimskih tatarov
Ozadje deportacije krimskih Tatarov, teme zmagovite pesmi na Evrosongu
Velika večina pesmi na letošnjem evrovizijskem tekmovanju sodi v zvrst penastih pop popevk, prispevek, ki ga je letos pripravila Ukrajina in s katerim je zmagala, pa govori o Stalinovi deporta-ciji celotnega tatarskega prebivalstva s Krima v maju 1944. To je videti kot dokaj čudna izbira, gre pa dejansko za zelo aktualno temo, če pobrskamo po zgodovini množične represije in medetni-čnih napetosti v tej regiji.
Najmanj četrt milijona Tatarov turškega etničnega porekla, avtohtonega ljudstva na polotoku Krimu, so sovjetske oblasti izselile v sovjetski del Srednje Azije kot kolektivno kazen zaradi domnevnega sodelovanja z nacisti. Najmanj tretjina, nekateri trdijo celo polovica, jih je umrla med selitvijo v »posebne naselbine«, torej gulage, ki so postali njihov novi dom. Število umrlih je bilo poleg namere Sovjetske zveze, da se Tatari asimilirajo med drugimi muslimanskimi narodi turškega porekla v Srednji Aziji, razlog, da nekateri temu dogodku pravijo poskus genocida; ta izraz je uporabil tudi ukrajinski parlament.
Deportacija Tatarov je bil le eden izmed številnih primerov množične represije etničnih manjšin v zgodovini sovjetske Rusije, ki seveda represije ni namenila samo etničnim manjšinam.
Stalin in z njim celotno sovjetsko vodstvo je bilo posebno občutljivo za grožnjo, ki so jo po letu 1917 predstavljale razne skupine za boljševiško re-
volucijo. V letih, ko so načrtovali in pripravljali prevzem oblasti, so kasnejši sovjetski voditelji pozorno preverjali, zakaj prejšnje revolucije (1789, 1841, 1871, 1905) niso uspele. Sklepali so, da so bile prejšnje generacije revolucionarjev neuspešne, ker niso pravilno predvidevale, s kolikšno energijo in kakšnim nasiljem bo establišment (»buržoazija«) reagiral.
Izkušnje, ki jih je imelo sovjetsko vodstvo z oktobrsko revolucijo leta 1917, so samo okrepile to prepričanje. Med pozno pomladjo 1918 in koncem leta 1921 so morali premagati nasprotnike, ki so jih sestavljali ostanki stare cesarske vojske (»beli«) in tuje vojaške sile, med drugim iz Nemčije, Britanije, Poljske, Češkoslovaške in Japonske. To je bil zelo nasilen boj in boljševiki so se odločili za nadaljevanje neusmiljenega »rdečega« terorja za dosego zmage.
Čeprav v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ni bilo nobenih groženj za revolucijo, je bilo politični policiji naloženo, naj išče dokaze o protirevolucionarni dejavnosti doma in na tujem in policiji je bila dana oblast, da pretirava pri navajanju groženj, ki jih je ugotovila. Res pa je, da v začetku na etnične skupnosti niso gledali kot na grožnjo, čeprav ni mogoče trditi, da so slednje podpirale bolj-ševiško oblast; dejansko nanjo niso gledale s simpatijo.
Res pa je, da je imel novi režim težko delo pri oblikovanju številnih republik
ruske periferije v Sovjetsko »zvezo«. V začetku tretjega desetletja prejšnjega stoletja so boljševiki dvorili neruskim skupnostim z obljubo, da jim bodo zagotovili »svobodo« v primerjavi z asimilacijsko politiko režima carske Rusije. Josip Stalin je bil Leninov komisar za narodnosti in skupaj sta snovala politiko narodnosti, ki je spodbujala cvetenje narodnih in etničnih kultur, pod pogojem, da ostajajo »po vsebini socialistične«.
Vendar je Stalina kaj kmalu zaskrbelo, da bi taka spravna politika do narodnosti lahko spodbujala razne ločene skupnosti, kar bi predstavljalo grožnjo za osrednjo oblast. Sredi tridesetih let se je občutno povečala nevarnost vojne z vzponom žolčno protiko-munističnega nacističnega režima v Nemčiji in z militarizacijo Japonske. Potem ko je bil v decembru 1934 umorjen član politbiroja Sergej Kirov, je postal režim zelo občutljiv na potencialne »protirevolucionarne« grožnje.
Med letoma 1936 in 1938 je režim zaostril notranji boj in v tem obdobju je bilo ubitih od 750 tisoč do milijona ljudi, ki so jih imeli za potencialne ali dejanske nasprotnike režima. Veliko število ubitih ni bilo Rusov in med ubitimi je bilo mnogo pripadnikov narodnosti, med temi Poljakov, Nemcev, Korejcev in drugih; oblasti so dvomile v njihovo lojalnost Sovjetski zvezi.
Med drugo svetovno vojno in takoj po njej je režim deportiral več kot 3 milijone pripadnikov neruskih etničnih skupnosti, ki so bile osumljene, da so sodelovale z nacisti. 240.000 Tatarov je delilo usodo s številnimi pripadniki drugih manjšinskih skupnosti.
Res je sicer, da so Nemci, potem ko je oktobra 1941 nemška vojska zasedla Krim, mobilizirali veliko število krimskih Tatarov, menda kakih 20.000, v nemško vojsko, vendar so slednji vselej trdili, da niso imeli druge izbire, kot da sprejmejo nemško »ponudbo«. Zalo verjetno je resnica nekje na sredi: nekateri so se borili, ker so hoteli zrušiti sovjetski režim, drugi so se odločili za nemško vojsko, ker so doma stradali in jim je vojska zagotovila zadostno količino hrane, spet nekateri pa so sprejeli nemško uniformo, ker so se bali reprezalij.
Stalin je umrl leta 1953 in njegov naslednik Nikita Hruščev je obelodanil številne Stalinove zločine, vključno z de-portacijami. Obtožbe kolaboracionizma proti Tatarom so formalno padle leta 1967, vendar jim, v razliko od drugih deportiranih in preganjanih narodnih skupnosti, niso dovolili povratka na Krim vse do konca osemdesetih let.
Več stotisoč se jih je takrat vrnilo na Krim, vendar so njihove hiše in vasi medtem zasedli drugi ljudje in si je večina Tatarov morala izboriti nekaj zemlje, na kateri so se počutili kot begunci.
Za svoje trpljenje še vedno čakajo priznanje in kako obliko odškodnine od ruskih, ukrajinskih in evropskih oblasti. Njihovo stanje pa se je še dodatno poslabšalo zaradi velike revščine, politične nestabilnosti, etničnih napetosti in en-demične korupcije v regiji.
Odločitev ruske vlade, ki je leta 2014 priključila Krim Rusiji, je vse skupaj še bolj zapletla. Pripadniki številnih etničnih manjšin, med katerimi je tudi veliko Ukrajincev, ki jih je nekdanja Sovjetska zveza preganjala, namreč za to krivijo »Ruse« in ne Stalina ter kasnejše sovjetske in postsovjetske elite.
Tako postane razumljiva tudi odločitev Ukrajine, da predstavi tako pesem na evrovizijskem tekmovanju. To ni zato, ker bi bili krimski Tatari Ukrajinci, saj gre dejansko za skupnost turškega porekla, ampak zato, ker številni Ukrajinci delijo s Tatari obtožbe na račun Rusov zaradi njihove prisvojitve Krima, zaradi vojne na meji z Rusijo in zaradi dolgoletnega preganjanja na etnični osnovi.
James Harris
(James Harris je profesor moderne evropske zgodovine na univerzi v Leedsu, Velika Britanija)
12
Nedelja, 22. maja 2016
ŠOLSTVO
Primorski
SALZBURG, MÜNCHEN, DACHAU
Dijaki goriškega tehničnega pola na Tirolskem in Bavarskem
1 .dan ■ Salzburg
Tudi letos smo se dijaki višjih srednjih šol Ivana Cankarja, Jurija Vege in Žige Zoisa iz Gorice podali na večdnevni izlet. V nedeljo, 30. marca, smo se v jutranjih urah srečali pred šolo in odpotovali z avtobusom proti Salz-burgu. Vozili smo se več ur, saj smo v prestolnico Tirolske, ki leži v osrčju alpskega hribovja, prišli popoldne. Tam smo si ogledali grad Hohensalzburg, ki je lociran na griču. Čeprav smo nekateri dobro natrenirani, smo sopiha-li, ko smo se vzpenjali po strmem pobočju. Nato smo si ogledali še mestno središče in katedralo z mogočno kupolo in veličastno fasado.
V mesto glasbe, kot ga nekateri imenujejo, ali v Solnograd, kakor smo mu pravili Slovenci zaradi rudnikov soli, je v 18. in 19. stoletju vleklo številne skladatelje klasične glasbe (Beethovna, Mozarta, Haydna, Schuberta in številne druge). Salzburg je s svojo bogato kulturno in zgodovinsko dediščino eno najlepših srednjeevropskih mest.
Saša G.
Med prostim časom smo po naročilu profesorice nemščine morali opraviti posebno nalogo: obiskali smo dve trgovini in v nemščini nagovorili prodajalke ter se pozanimali o nastanku trgovine, o številu zaposlenih ipd. Tako smo lahko v praksi preverili svoje znanje jezika. Osebje je bilo pobudi naklonjeno in je prijazno odgovarjalo na vprašanja. Popoldne smo nadaljevali pot in prišli v München za večerjo.
Jana
2.dan ■ V prestolnici Bavarske
V primerjavi s Salzburgom je München veliko večje mesto, a je kljub temu zelo čisto. Prispeli smo do mladinskega hotela Haus International in ta-
koj odšli na večerjo, kjer smo lahko izbirali med različnimi meniji. Po večerji smo se sprehodili po mestu, ki je bilo skoraj popolnoma prazno. Ogledali smo si univerzo, potem pa so se nekateri ustavili v pivovarni, drugi pa so se vrnili v hostel. Pravila v hostlu so zelo stroga, zato smo ob enajstih že odšli spat.
Mitja
Naslednje jutro smo se po obilnem zajtrku odpeljali v Olympiapark, kjer se nahajajo BMW Welt, tovarna avtomobilov in muzej. Najprej smo se razdelili v dve skupini in začeli z uvodnim videom o zgodovini BMW-ja, in sicer od ustanovitve leta 1917 pa do danes. Nato nas je angleško govoreči vodič peljal do tovarne, kjer smo si ogledali proizvodnjo avtomobilov. Tovarna je ogromna in imajo veliko robotov, ki so programirani, da natančno montirajo in barvajo avtomobile. Imela sem občutek, da se nahajamo na prizorišču snemanja filma »Transformers«. Za nekatere bolj specifične montaže potrebujejo v tovarni tudi ljudi. Proizvajajo približno 1000 avtomobilov na dan. Potem smo šli v moderno stavbo BMW-Welta, kjer smo si ogledali razstavljene BMW-je in Minije. Nato so nas prijazno sprejeli pri Rolls-Royceu in nam pokazali avtomobile
in povedali veliko zanimivosti. Ti avtomobili so namenjeni zelo bogatim ljudem, ker so ročno izdelani, in klienti si lahko sami izberejo posamezne podrobnosti, saj gre za luksuzen dizajn. Povedali so nam zgodbo o neki gospe, ki je hotela imeti avto iste barve kot svojo šminko. Nato smo lahko sedli v pravi rolls-royce, ki je zelo udoben in ima na stropu lučke, postavljene kot kake zvezde.
Tamara
Koncentracijsko taborišče Dachau je oddaljeno kakih 20 kilometrov od Munchna. Eden glavnih pobudnikov za odprtje koncentracijskega taborišča je bil Heinrich Himmler, ki je bil v tistem času načelnik policije v Munchnu. Taborišče so takrat opisovali kot prvo koncentracijsko taborišče, v katerem so »prevzgajali« politične
nasprotnike. Zgrajeno je bilo na območju zapuščene tovarne streliva, na severovzhodnem delu mesta Dachau. Taborišče so med vojno bombardirali in zato ni skoraj nič ostalo. Kljub temu so obnovili eno barako, da zgleda taka kot takrat. Ogledali smo si tudi plinsko celico, ki ni nikoli delovala, in kre-matorij. Ko vstopiš v taborišče, lahko občutiš žalostno atmosfero. Pomislili smo na življenje internirancev in na to, kako je moralo biti grozno pozimi, ko je snežilo in je zeblo. Tudi poleti je bilo zelo hudo, saj so ubogi ljudje cele dneve trpeli pod neusmiljenimi sončnimi žarki.
V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v hostel, kjer smo povečerjali. Zvečer pa smo šli v pivnico AugustinerKeller, kjer je bilo veselo.
Tamara, Ivana F. in Saša F.
3.dan I München
Zjutraj smo obiskali Deutsches Museum, muzej tehnike, napredka, izumov, razvoja in tehnologije, ki se nahaja v centru mesta. Tam smo si lahko sami ogledali to, kar nas je najbolj zanimalo. Izpostavili bi oddelek o času, kjer so bili razstavljeni različni modeli ur: žepne, zapestne in stenske ure. Za-
nimivi so bili tudi oddelki astronomije in glasbenih inštrumentov.
V oddelku astronomije smo bili v planetariju in si tam ogledali različna ozvezdja. V sobi glasbil pa nama je bil najbolj všeč klavir, ki je avtomatično igral, ne da bi kdo pritiskal na njegove tipke.
Popoldne smo si najprej iz avtobusa, nato pa peš, ogledali razne mestne znamenitosti kot npr. Marienplatz, Frauenkirche, Isartor, Siegestor.
Avtobus nas je že čakal, da bi se odpeljali v hostel. Tam smo se umili in pre-oblekli, kajti profesorji so nam pripravili presenečenje. Organizirali so posebno, tipično bavarsko večerjo v Brauhausu. Tako smo preživeli zadnji večer v Munchnu.
Ko smo se vrnili v hostel smo se še naprej mirno pogovarjali in malo praznovali, nato pa odšli spat, ker smo bili utrujeni.
Chiara in Elisa
Po zajtrku sem z Jano, Ivano in Ta-maro odšla v sobo in si pripravila kovček, saj je bil to zadnji dan izleta.
Pol ure kasneje smo že bili na poti proti gradu Herrenchiemsee. Grad se nahaja na otoku Herreninsel sredi največjega bavarskega jezera Chiemsee in je oddaljen od bavarske prestolnice kakih 60 kilometrov. Grad spominja na tistega v Ver-saillesu, nekateri pravijo, da je celo lepši od njega. Stavba je nedokončana, ker je Ludviku, ki so mu pravili tudi nori Ludvik, med
gradnjo pošel denar. Najbolj mi je bila všeč soba ogledal, saj so ogledala tako postavljena, da se zdi prostor še veličastnejši.
Ivana G.
Pred gradom se razprostira baročni vrt, ki prav tako posnema Versailles. Na vrtu so velike fontane ter tako imenovana zelena preproga - zelenica.
Vožnja domov je v prijetni družbi hitro, prehitro minila.
Nicola P.
1 4 Nedelja, 22. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Zdravstveno podjetje pripravilo načrt za rabo slovenščine
Slovensko okence v okviru centra CUP
Veža splošne bolnišnice v Gorici
Pristojni uradi pri generalni direkciji zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo so pripravili osnutek načrta za ovrednotenje slovenskega jezika v bolniš-niških prostorih in zdravstvenih storitvah. To je predvideno po 8. členu zaščitnega zakona 38/2001. Načrt je razčlenjen in vsebuje številne novosti glede rabe slovenščine tako v upravi podjetja kot v institucionalni komunikaciji, v informativnem gradivu in ne nazadnje tudi v neposrednem odnosu do slovensko govorečih koristnikov storitev.
Sanitarni direktor Sergio Paulon in Lara Marchi, ki je pri podjetju odgovorna za čezmejne in mednarodne projekte, sta osnutek v prejšnjih dneh predstavila vodji pra-vno-posvetovalne delavnice Slovenske kul-
bumbaca
turno gospodarske zveze (SKGZ) Liviu Se-moliču. Delovno srečanje je bilo namenjeno udejanjanju zaščitne zakonodaje, kar zadeva dvojezično poslovanje, pa tudi čez-mejno razsežnost delovanja na področju zdravstvene oskrbe in preventive. »Predlogi zdravstvenega podjetja tvorijo dokaj zaokroženo celoto, ki bo predstavljala dragoceno nadgradnjo dosedanjega dela, saj je goriško zdravstveno podjetje že pokazalo precejšnjo pozornost za večjezičnost,« je bila Semoličeva ocena.
Povedano je bilo, da namerava podjetje urediti dvojezično izpostavo ravno v goriški splošni bolnišnici, kjer je največji pretok ljudi in kjer bi bilo dvojezično poslovanje še najbolj koristno zaradi nepo-
GORICA - Socio-psihopedagoška služba
Visokokakovostna ekipa za oskrbo na deželni ravni
Semolič: »V igri so hudi problemi najšibkejših členov naše manjšinske skupnosti«
Nakazuje se rešitev vprašanja so-cio-psihopedagoške službe v slovenskem jeziku. Tudi o tem je tekla beseda na delovnem srečanju med upravitelji goriško-južnofurlanskega zdravstvenega podjetja in vodjo pravno-po-svetovalne delavnice SKGZ.
Livio Semolič je sogovornike pri podjetju seznanil, da je na deželno od-bornico za zdravstvo Mario Sandro Telesca ponovno naslovil zahtevo, da se zadeva končno reši in da bo rešitev upoštevala celotno območje, kjer so prisotne slovenske šole. »Nesprejemljiva bi bila različna raven storitev glede na geografsko prisotnost šol, kar se že dogaja,« je poudaril Semolič in dodal: »Problem je rešljiv tudi z oblikovanjem vi-sokokakovostne ekipe, ki bi zagotavljala
Livio Semolič
socio-psihopedagoško oskrbo na deželni ravni, vsem potrebnim tovrstne pomoči in povsod tam, kjer bo potreba. Bistveno pa je, da se to vprašanje čim prej primerno in dokončno uredi, saj so v igri hudi problemi najšibkejših členov naše manjšinske skupnosti.«
srednega stika z ljudmi. Paulon in Semo-lič sta soglašala, da bo to pomemben korak z oprijemljivim učinkom. Slovenskim uporabnikom bo tako namenjeno posebno okence v okviru centra za naročanje zdravstvenih storitev CUP. Okence bodo naknadno še dodatno okrepili v okviru čez-mejnega projekta za zdravstvo iz programa Interreg Italija-Slovenija, ki predvideva skupni center za naročanje; ta bo povezal pristojne službe na obeh straneh državne meje in omogočil boljšo dostopnost do storitev. Ob tem bodo prostore splošne bolnišnice v Gorici opremili tudi z vidno dvo-jezičnostjo (napisi, totemi ...).
Podjetje obenem namerava organizirati nove tečaje slovenskega jezika za oseb-
je. Takšno izobraževanje je v prejšnjih letih že naletelo na veliko zanimanje med uslužbenci zdravstvenega podjetja, med bolničarji in zdravniki. Posebna pozornost bo posvečena tudi dvojezičnemu komuniciranju z javnostjo, saj odigrava komunikacija strateško vlogo pri zaščiti zdravja in dobrega počutja. S tem v zvezi je Semolič predlagal, naj goriško zdravstveno podjetje predlaga tržaškemu in furlanskemu skupno izdajo dvojezičnega informativnega in promocijskega gradiva, »zato da bi se izognili morebitnim dvojnim stroškom - je pojasnil vodja pra-vno-posvetovalne delavnice - in na takšen način dosledno zadostili potrebam celotnega teritorija, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost«.
RONKE - Odlagališče
V naravi gradbeni in azbestni odpadki
Kup odpadkov v Ronkah Bonaventura
»Tovrstno ravnanje je nedopustno. Odgovornost za to, da se stroški za ravnanje z odpadki iz leta v leto višajo, imajo prav ti ljudje. Opravičila ni, saj imajo občani vse možnosti, da pravilno razvrstijo in odlagajo odpadke: taka dejanja so znak ignorance in nesramnosti,« pravi Roberto Fontanot, župan Občine Ronke, kjer so v prejšnjih dneh odkrili še eno divje odlagališče. Stroške za odvoz odpadkov bo tudi tokrat morala kriti občina, kar prevedeno pomeni, da bodo za sanacijo morali plačati občani.
Neznanci so kup raznovrstnih odpadkov tokrat odložili na območju, kjer vsako leto prižigajo kresove oz. »seime«, kot jim rečejo v Laškem. Gradbeni material in druge odpadke, ki domnevno vsebujejo azbest, so pustili ob cestici, ki Ulico Ottone Peco-rari povezuje s krajem Prati del Vecchio. Občinska uprava ocenjuje, da so se neznanci do te točke povzpeli s tovornim ali dostavnim vozilom, saj je odpadkov kar nekaj. Postopek za sanacijo območja bodo morali kot običajno izpeljati mestni redarji in občinski urad za okolje. Za odvoz bo po predvidoma treba odšteti med pet in šest tisoč evrov, kar je občina plačala že v prejšnjih mesecih za sanacijo odlagališča v Selcah.
Stroški za ravnanje z odpadki se bodo v letošnjem letu v občini Ronke zvišali za približno 36.000 evrov: lani so znašali 1.798.898 evrov, letošnji načrt družbe Isontina ambiente pa predvideva 1.835.438 evrov. Kljub temu, pravi župan Fontanot, se računi za odpadke ne bodo povišali. »Na povišanje tarif pa bi lahko v prihodnje vplival ravno problem divjih odlagališč,« je dejal župan.
RONKE
Kakšna bo usoda križišča?
Kaj bo z nevarnim križiščem med ulicami Staranzano, XXIV Maggio in Dobbia, ko bo Pokrajina Gorica ukinjena? Usoda križišča, kjer se stikajo občine Šta-rancan, Tržič in Ronke in kjer pogosto prihaja do nesreč, skrbi krajane. Upali so namreč, da bo prej ali slej prišlo do ureditve križišča oz. do njegove preureditve v krožišče, kar bi zagotavljalo večjo varnost, zaradi birokratskih zapletov pa med občinami ni bilo dogovora. V prihodnjih mesecih bo pristojnost nad cestami iz-
gubila še Pokrajina, kar bi lahko povzročilo še večje zamude pri reševanju problema.
Ronški občinski svetnik SKP Luigi Bon je s svetniškim vprašanjem spomnil občino, da so občani zbrali podpise in na tri župane naslovili zahtevo, naj poskrbijo za primernejšo prometno ureditev, doslej pa ni bilo odziva. Župana Roberta Fontanota je tudi opozoril na skorajšnjo ukinitev Pokrajine, ki je doslej upravljala pokrajinsko cesto št. 11, in ga vprašal, »katere ukrepe namerava uprava sprejeti v dogovoru z občinama Tržič in Štarancan, da bi rešila problem nevarnega križišča«.
GORICA-NOVA GORICA
Na skupnem trgu proti zidovom
Ibrahim je star 11 let. Doma je iz Afganistana, v Italijo je s svojimi starši prišel pred približno osmimi meseci. »V Iran smo se odpeljali z letalom, nadaljevali pa smo peš. Hodili smo po gozdovih, hodili smo veliko, tudi ponoči. Zeblo me je. Hvala, ker ste nas sprejeli,« je dejal deček s širokim nasmehom in prodornimi očmi, ki živi v centru za priseljence Bal-ducci v Pozzuolu. Tam obiskuje tudi šolo, kjer se je že dobro naučil italijanščine: novinarje je takoj opozori, da Poz-zuolo pišemo z dvojno črko »z«.
Ibrahimova je le ena izmed zgodb, ki smo jih slišali včeraj na skupnem trgu obeh Goric, kjer je potekala mirovniška prireditev Eurhope. Dogodka, s katerim so prireditelji želeli izraziti nasprotovanje vzpostavljanju novih zidov v Evropi, se je udeležilo okrog 200 ljudi. Med njimi so bili prosilci za azil iz Afganistana, Pakistana in drugih držav: na sporedu so bile delavnice, glasbeni in drugi nastopi, pozornost pa so posvetili zlasti pričevanjem migrantov. »Zakaj sem zapustil svoj
Z včerajšnje prireditve na Transalpini -Trgu Evrope
bumbaca
dom? Pri nas sem videl preveč ubitih ljudi, moral sem zbežati,« je povedal Paki-stanec Sheraz, mlad Afganistanec pa je pojasnil, da ga je mama prepričala, naj odide: »Moj oče je taliban. Brat mu je sledil, pa so ga ubili.« Udeležence so nagovorili Gianfranco Schiavone, Pino Rove-redo in duhovnik Pierluigi Di Piazza, nav-
zoča je bila pokrajinska odbornica Ilaria Cecot. »Sram me je Evrope, ki ne zna pripraviti načrta razporeditve beguncev in namesto tega gradi zidove«, je dejal Di Piazza, predsednik Foruma Andrea Bel-lavite pa je predstavil goriško situacijo, kjer so beguncem namesto institucij priskočili na pomoč občani. (ale)
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 22. maja 2016
15
GORICA - Na festivalu eStoria o Islamski državi in pomanjkanju strategije zahodnih velesil
Nerazrešljiv klobčič na Vzhodu
Nerazrešljiv klobčič na Srednjem Vzhodu. Tako bi lahko povzeli razmišljanja, ki so jih več kot tristo poslušalcem posredovali v deželnem avditoriju štirje poznavalci ne le srednje-vzhodnih zagonetk, temveč tudi interesov svetovnih in lokalnih velesil. Gastone Breccia, Virgilio Ilari in Widad Tamimi so pod taktirko usklajevalca Gianandrea Gaianija pojasnjevali in hkrati zamotavali dogajanja v Siriji, Turčiji, Iraku, Iranu, Kur-distanu, Afganistanu in še kje s strokovnim znanjem, ki ga premorejo. Pozornost bralcev velja pritegniti na mlado izvedenko Widad Tamimi, saj je o njej Primorski dnevnik pisal podrobno včeraj in ji posvetil tudi posnetek na prvi strani. V avditoriju je posredovala svoje izkušnje pri delu z begunci v Sloveniji. V glavnem gre za Sirce in Iračane, ki so se odločili za odhod iz domovine, da bi pod vtisom elektronskih omrežij prišli v Indijo Koromandijo, sedaj pa prepuščeni samim sebi brezciljno životarijo v zbirnih središčih in bi se radi vrnili, ko bi prenehali vojni spopadi.
Pred dvema letoma je kazalo, da bo Črnemu kalifatu nasprotna koalicija z njim opravila v nekaj mesecih. Minili sta dve leti in z njim si belijo glavo še vedno razni vojaški štabi, vlade, sredstva obveščanja in ob-
Widad Tamimi živi v Sloveniji bumbaca
Nagrada za Claudia Magrisa
Na festivalu eStoria so včeraj nagradili tržaškega književnika Claudia Magrisa. Nagrado Friuladria -Roman zgodovine mu je izročila predsednica banke Chiara Mio. »V svojih delih je najprej dokazal, da so meje med narodi šibke, nakar je porušil še pregrade med zgodovino in literaturo,« je zapisano v utemeljitvi.
veščevalne službe vključno s sateliti. Vojaško Isis ne predstavlja problem, saj bi ga lahko premagali v nekaj dneh. Ne pridejo pa mu do živega, ker ni nekega načrta, ni strategije, kaj naj po njem nastane. Naj v Siriji ostane na oblasti Asad? Naj se država spremeni v federacijo? Vsi čakajo na dokončno odločitev, a interesi so v tolikšnem protislovju in hkrati prepleteni med seboj, da ni videti izhoda.
Na šahovnici igra vlogo največjega ne-gativca Turčija, sledi ji Savdska Arabija. ZDA ju podpirajo, a so se opekle v Iraku in Afganistanu, sicer pa so postale energetsko samostojne in z nizkimi cenami nafte pogojujejo nekdaj ustaljene proizvajalke. Turčija bi enkrat za vselej rada zbrisala kurdsko vprašanje in se zato povezuje z Isisom. Kur-di, ki so na tistih bojiščih najbolj usposobljeni poleg sirske redne vojske, se z odgovorom v žepu sprašujejo, zakaj bi se le oni borili proti Isisu, ko pa so tako tekoč osvobodili celotno ozemlje, ki se jih tiče. Uspešno potezo je napravila Rusija, ko se je odločila, da poseže z letalstvom in z izurjenimi enotami kopne vojske. Medijsko in praktično vodi sedaj igro ona, medtem ko se ostali vrtijo v vrtincu nejasnosti in nedorečenosti, ki so si ju sami skuhali.
Italija se v opisanih prepletanjih premika kot glinasti vrč med železnimi. Nahaja se na verigi zavezništva NATO in, kljub pametnim izjavam predsednika in nekaterih ministrov, na koncu vselej potegne z ZDA. Sočustvuje s kurdskim narodom in hkrati nudi raketne sisteme turški vojski. Bataljon bersaljerjev bo šel varovat elektroenergetski jez v bližini Mosula, a kot miroljubna enota - oboroženi mirovniki? Kako naj bodo verodostojni v očeh tamkajšnje vojaške sestavljanke? Veliko tvega, kajti odrezana je od energetskih virov (Srednji Vzhod, Libija, Ukrajina). Njena šibkost, hkrati s čedalje večjo šibkostjo EU v primerjavi z drugimi celinskimi velikani, jo vodi na stranski tir v splošnem dogajanju. In še izzivalno vprašanje za EU: kako je mogoče, da financira nečlanico Turčijo s šestimi milijardami evrov za reševanje begunske krize - obstajajo veliki dvomi glede uporabe tolikšnih sredstev - pred dvema mesecema, pa je od izmozgane Grčije zahtevala za tri milijarde evrov stiskanja pasu?!?
Med izvajanji vseh je bilo slutiti, da se dogajanja lahko usmerijo v širši vojaški spopad, najmanj pa v čedalje manjšo težo EU v prid ZDA. Na to kaže nedavno dogovorjeni čezoceanski trgovinski sporazum. Ali ni to dokaz prejšnje domneve? (ar)
èSTORIA - Predlogi dijakov
Da ne bi bili več
v ••
sužnji vremena
Na mladih svet sloni. Ta misel se je včeraj opoldne v Herodotovem šotoru marsikomu utrnila, ko je prisluhnil svežim predlogom, ki so jih dijaki višjih srednjih šol iz goriške pokrajine iznesli za odpravo ali ublažitev škode, ki jo človek povzroča okolju z nebrzdanim razvojem. In to še predvsem zaradi dejstva, da sta nastopajoče mlade - z razliko od vremenoslovca Luce Mercallija, ki je napovedal, da bodo klimatske spremembe čez nekaj časa tolikšne, da jih ne bomo več obvladali »in bomo torej njih sužnji« -prevevala optimizem in izrazit praktični čut.
V svojih zanimivih in skrbno izdelanih video prispevkih, ki jih je na dopadljiv način predstavljala in povezovala podpredsednica pokrajine Mara Černic, so analizirali problematiko na krajevni in globalni ravni ter nakazali celo vrsto rešitev, zato da bo razvoj okolju prijaznejši.
Poleg zahteve po zmanjšanju površin, namenjenih intenzivnemu kmetijstvu, in čim manjši uporabi fosilnih goriv, saj slednja negativno vplivajo na podnebje, so mladi opozorili na potrebo po večjem recikliranju materialov, omejitvi presežnega ribolova,
Aktivno so sodelovali tudi slovenski višješolci iz Gorice
bumbaca
uveljavitvi trajnostno naravnanega turizma (kolesarske steze in pešpoti), ekološkega kmetijstva itd. Dijaki goriškega klasičnega li-ceja Primož Trubar so občinstvu v nabito polnem šotoru sredi Ljudskega vrta prikazali kratki video film z naslovom Drevo za Živo, in sicer o tem, kako so v spomin na umrlo dekle v botaničnem vrtu šole v Puc-cinijevi ulici zasadili drevo, »ki naj uspeva mnogo stoletij«. Dijaki tehničnega pola Cankar-Vega-Zois pa so v svojem video filmu spregovorili o nesrečnih ljudstvih, ki so zaradi klimatskih sprememb primorana zapustiti domovino. Opozorili so še, da je potrebno odpraviti potrato vode in energije ter uporabljati kolo.
Mercalli je občinstvo spomnil, da si je
eSTORIA - Slavi-Schiavi-S'ciavi in še marsikaj
Zaradi izgovarjave so dodali črko »c«
Petkov bogati festivalski spored je pod večer ponudil poslušalcem zanimivo predavanje z naslovom Slova-ni-Sužnji (Slavi-Schiavi). Srečanje, ki ga je v Apihovem šotoru vodil novinar Igor Devetak, sta oblikovala trža-
Marta Verginella Franco Crevatin
ški jezikoslovec in antropolog Franco Crevatin ter docentka zgodovine na ljubljanski univerzi Marta Verginella.
Vzporejanje Slovanov s sužnji prikliče v spomin psovko (s'ciavo), pomena katere ni potrebno obmejnemu prebivalstvu posebej razlagati. Vendar kdaj, kje in kako je prišlo do tega, da se je beseda za etnično opredelitev slovanskega prebivalstva povezala s suženjstvom? Povezava ni imela na začetku nikakršne socialne konota-cije: staro romansko prebivalstvo je besedi za določitev Slovanov, zaradi lažje izgo-varjave, dodalo črko »c«. »Slavi so tako postali Sclavi,« je dejal Crevatin.
Drugače pa je bilo na stičišču germanskega in slovanskega sveta. »Ko je Karel Veliki podjarmil ljudstva, ki so govorila različne slovanske jezike, so slednji postali sužnji,« je obrazložil lingvist. Dejstvu navkljub, da si je nemški romanticizem »izmislil pravljico« o starodavnem obstoju raznih evropskih identitet, raziskave dokazujejo, da se je etnična, jezikovna in politična istovetnost Slovanov oblikovala počasi.
Do spremembe je prišlo v novejšem času, o katerem je na srečanju izčrpno spregovorila zgodovinarka Marta Verginella. V našem prostoru se je od šestdesetih let 19.
stoletja dalje začela uporabljati beseda »sužnji« (s'ciavi) za zaničevanje Slovencev, ko so namreč slednji zahtevali odprtje slovenskih šol v središčih Trsta in Gorice. Takrat se namreč začne politični boj z italijanskimi mes-
tnimi oblastmi, ki so branile primat itali-janstva v urbanih središčih. Slovenci so se organizirali in zoperstavljali nacionalističnemu obrekovanju tudi z vlaganjem pritožb na sodišču. V odgovor je slovenski tisk za Italijane tudi uporabljal omalovaževal-ne izraze (Lahi, Lahoni), ki pa niso na emocionalni ravni dosegali sogovornikov in jih ni označeval manjvrednostni predznak.
Če se po eni strani od časa do časa danes še površno poimenujejo razni slovanski narodi z besedo »Slavi«, je po drugi strani na Apeninskem polotoku tudi prisotna »slovanska očarljivost«, je menil Cre-vatin in k temu dodal, da malodane vsa obmejna ali večjezična območja, ne samo naše, poznajo veliko izrazov, ki služijo medsebojnemu preziranju.
Danes so zaničljivi izrazi v našem prostoru v precejšnji meri izgubili tisto emocionalno konotacijo, ki so jo še v bližnji preteklosti imeli. Dejstvu navkljub, da je jezik še vedno nosilec travm, ki so se v teku zgodovine dogajale v obmejnem prostoru, lahko hkrati upamo, da so ta poglavja z zaničljivimi izrazi vred že stvar preteklosti. Glede prihodnosti smo torej lahko optimisti, je bilo slišati na srečanju, ki mu je prisostvovalo kar nekaj poslušalcev. (Mch)
človek v minulih dveh stoletjih dejansko podjarmil naravo. »Nujno je osnovati novo ravnovesje, saj se izgublja tekmovalnost med vrstami,« je dejal in citiral papeževo enci-kliko, ki poziva k spoštovanju okolja. Če se bo na Zemlji nadaljevala uporaba fosilnih goriv, na mnogih območij ne bomo mogli več živeti: širitev puščav in suše bodo povzročale odseljevanje ljudi, s taljenjem ledu se bo tudi pri nas dvignila morska gladina. »Vsak posameznik je poklican, da nekaj prispeva k spremembam, saj gre za globalno, skupno in trans-generacijsko odgovornost, ki jo imamo do našega planeta,« je poudarila Mara Černic in spodbudila mlade, naj ohranijo izkazani proaktivni pristop do okolja tudi tedaj, ko bodo vstopili v svet dela. (Mch)
eSTORIA - Današnji program
Od Marxa in prehrane do novodobnih sužnjev
Med današnjimi gosti Boris Pahor, Gianni Vattimo, Yvan Sagnet in Agnes Heller
Nad 12. festivalom eStoria se bo nocoj spustil zastor, pred tem pa bo prireditev ponudila še celo vrsto srečanj, projekcij in vodenih ogledov. Nekatere omenjamo v nadaljevanju, podrobnejši program je na voljo na spletni strani www.estoria.it.
Sklepni festivalski dan se bo začel ob 9. uri v šotoru mladih v Ljudskem vrtu, kjer bo govor o jeklenem paktu. Pol ure kasneje bo v dvorani Dora Bassi srečanje o odvisnosti od tehnologije, medtem ko se bo ob 10. uri v Herodotovem šotoru začelo srečanje Marx in sužnji mezde (Gianni Vattimo). Ob isti uri bo v Kinemaxu projekcija filma 12 let suženj, ob 10.30 v palači De Bassa pa bo srečanje o položaju žensk na Bližnjem vzhodu. Ob 11. uri bo v Herodotovem šotoru zdravnik Ciro Vestita predaval o prehrani otrok (zagotovljeno bo prevajanje v slovenski jezik). Istočasno bo v Apihovem šotoru srečanje z Gregoirom Ahongbononom, ki pomaga duševnim bolnikom v Afriki. Ob 11.30 bo v Kinemaxu srečanje Živi mrtveci: od Bele Lu-gosija do serije The Walking Dead, v dvorani Dora Bassi pa predavanje o svobodi v srednjem veku. Opoldne se bodo začela kar štiri srečanja: v Herodotovem šotoru bodo o svobodi v državah vzhodne Evrope spregovorili Geoffrey Swain, Sergio Romano in Gennaro Sangiuliano (zagotovljen bo prevod v slovenščino),
v Apihovem šotoru bo govor o zavzetju Gorice leta 1916, v muzeju Sv. Klare bo tekla beseda o suženjstvu v renesančni Italiji, v dvorani Dora Bassi pa o življenju v Furlaniji in Avstrijskem Primorju med prvo svetovno vojno.
V popoldanski program bosta ob 15. uri uvedli srečanji o odnosu do hrane v današnji družbi (Apihov šotor) in bitki za Gallipoli (palača De Bassa). Ob 16. uri bo v palači De Bassa srečanje o prisilnem delu v nemških taboriščih z Borisom Pahorjem in Tatjano Rojc, ob 16.30 bo v Herodotovem šotoru Emanuele Se-verino predaval na temo Človek kot sredstvo. Ob 17. uri bo v Apihovem šotoru o boju proti aidsu v Afriki spregovorila Pa-cem Kawonga, Kri in zemlja pa je naslov srečanja z aktivistom in preučevalcem sodobnih oblik suženjstva Kevinom Ba-lesom, ki bo v Herodotovem šotoru ob 17.30 (zagotovljen bo prevod v slovenščino). O suženjstvu na Kitajskem se bosta ob 18. uri v Apihovem šotoru pogovarjala Frank Dikotter in Claude Che-valeyre, ob 18.30 pa bo v Herodotovem šotoru Yvan Sagnet predaval o izkoriščanju delavcev pri nabiranju pomaranč in paradižnikov. Zadnje srečanje bo ob 19. uri, ko bo filozofinja Agens Heller govorila o Evropski identiteti med verigami in svobodo. V šotoru mladih bo medtem zaključno druženje ob jazz glasbi, igrali bodo učenci Centra Emil Komel.
16
Nedelja, 22. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
GORICA - Knjiga Marca Mantinija
Vrh in Debela
• v
griža muzej na prostem
Širše območje vrhovskega Krasa je pravi muzej na prostem, če upoštevamo krajinske in zgodovinske znamenitosti, povezane zlasti s prvo svetovno vojno.
Sedanja pokrajinska uprava, ki se ji mandat izteka, po njej pa ne bo nikogar več, ker bo pokrajina ukinjena, je vsa zadnja leta vlagala v Kras. »Naš namen je bil ovrednotiti območje, ki ima marsikaj povedati tudi iz narodnostnega in jezikovnega vidika. Kras je bil obenem vključen v Poti miru, ki postajajo zanimive tako za zgodovinarje kot za turiste in nedeljske izletnike,« je povedala Mara Černic, podpredsednica pokrajinske uprave na petkovi predstavitvi vrhovskega muzeja na prostem in knjige o njem.
Predstavitev je potekala v Muzeju sv. Klare v okviru festivalu eStoria v Gorici, bila je dobro obiskana, med občinstvom pa je bilo tudi več Vrhovcev. Poleg Čer-ničeve sta o zanimivostih Vrha in Debele griže govorila Marco Gaspari in Marco Mantini: prvi je založnik iz Vidma, drugi pa avtor knjige La zona monumentale del monte San Michele (Spomeniško ob-
Topniška kaverna na Debeli griži
bumbaca
močje na Debeli griži), ki je izšla letos pri založbi Gaspari. Naj omenimo, da je bila Vrhovka tudi napovedovalka, Karolina Černic, ki na zgodovinskem festivalu napoveduje tudi druge dogodke.
Marco Gaspari je o svoji založbi dejal, da izdaja predvsem knjige na temo prve svetovne vojne, za katero se je v obdobju obeleževanja stoletnice povečala pozornost. Vsak zapis, vsako pričevanje je za zgodovino dobrodošel, je poudaril. Knjigo je nato podrobno predstavil njen avtor Marco Mantini. Pojasnil je, da ne opisuje vojnega dogajanja, temveč sledi in rane, ki jih je vojna pustila. Med te spadajo na primer strelski in dohodni jarki, rovi in kaverne vseh vrst in velikosti. Po-
sebej je izpostavil dva sklopa topniških ka-vern, na Debeli griži in na Brestovcu: v izkop tamkajšnjih zavetišč v skali so morali vojaki vložiti neverjeten napor, je dejal.
Knjiga je izšla v italijanskem jeziku, vsebuje pa tudi anekdote in pričevanja ljudi z Vrha, ki so s sledmi vojne živeli in z njimi še živijo. Poglavje v knjigi je namenjeno tudi iskalcem oz. pobiralcem železa; to je bil že pravi poklic, ki je v obdobju med vojnama in tudi po drugi svetovni vojni predstavljal edini vir zaslužka za marsikatero družino.
Skratka, tudi po zaslugi Mantinije-ve knjige bo goriški Kras z vrhovskimi vzpetinami vred zanimivejši za raziskovalce in za priložnostne obiskovalce. (vip)
TRŽIČ - Danes 60. Dan krvodajalca
Zaslužni tudi Doberdobci
Ob koncu lanskega leta je združenje štelo 156 aktivnih članov, ki vsaj enkrat letno darujejo kri
Michele Maroso (z leve), Maurizio Kosic, Armando Peric, Robert Devetta in Joško Jarc
Prostovoljni krvodajalci s Tržiškega se bodo danes zbrali na 60. Dnevu krvodajalca. Ker gre za jubilej, bo praznovanje potekalo v Tržiču, kjer je nastala prva krvodajalska sekcija na tem območju. Člani so bili večinoma delavci iz tržiške ladjedelnice, med katerimi so bili tudi Doberdobci.
Krvodajalci se bodo zbrali ob 8.15 v Centru za starejše P. Poclen v Ulici Bratov Fontanot, pridružile se jim bodo delegacije iz Slovenije in iz drugih italijanskih dežel. V sprevodu in ob spremljavi godbe na pihala iz Tržiča bodo odšli do stolne cerkve, kjer bo maša v spomin na pokojne krvodajalce.
Osrednja proslava s podelitvijo priznanj bo v občinskem gledališču.
Tržiško krvodajalsko območje sestavlja osem sekcij, med temi je tudi doberd-obsko združenje. Njegov predsednik Aldo Jarc je na člane in članice ponosen in se jim zahvaljuje za zvestobo pri darovanju krvi. Ob koncu leta 2015 je združenje štelo 156 aktivnih krvodajalcev, ki vsaj enkrat letno darujejo kri. V transfuzijskem centru v Tržiču in Gorici je darovalo kri 135 krvodajalcev. V odbor združenja so letos prvič vstopili trije novi člani. »Prisotnost mladih je pomembna, saj predstavljajo prihodnost dru-
štva v naši občini,« opozarja Jarc.
Na tržiški proslavi bodo izmed članov doberdobskega združenja nagrajeni Robert Devetta in Joško Jarc (za 85-krat darovano kri), Maurizio Kosic in Armando Peric (zlata značka za 70-krat darovano kri) in Michele Maroso (zlata kolajna za 50-krat darovano kri). Prihodnji teden pa bodo pri doberdobskem združenju organizirali večer, na katerem bodo nagradili še ostale zaslužne krvodajalce. To so Jordan Ferletič in Antonio Ponzetta (srebrna kolajna), Riccardo De Luca in Jari Jarc (bronasta kolajna) ter Anna Devetta, Nicoletta San-tillo in Davide De Benedetto (diploma).
Doberdobsko doživetje s pesnikom Markom Kravosom
Marko Kravos pred doberdobskimi učenci (levo), zapel mu je zbor (zgoraj)
Na nižji srednji šoli v Doberdobu je v četrtek potekalo podeljevanje bralnih značk, ki se ga je udeležil pesnik Marko Kravos. Učenci so ga bili veseli in so ga zato prisrčno sprejeli. Sošolcem sta ga predstavili dve učenki, sledile so recitacije njegovih pesmi, ki so jih dijaki pripravili pod men-
torstvom prof. Erike Grilanc. Pesnika so počastili tudi tako, da mu je zbor pod vodstvom prof. Irene Pahor in ob spremljavi violin zapel skladbo, ki jo je Dina Slama napisala za to priložnost na njegovo besedilo. Kravos je nato prebral še nekaj svojih pesmi in odgovarjal na vprašanja dijakov.
ŠTANDREŽ - Vrtec Pika Nogavička
Juri Muri se z vodo sprijazni v Afriki
Na prireditev so se pripravili v plesni delavnici z Martino Serban
bumbaca
Otroci iz vrtca Pika Nogavička v Štandrežu so v sredo nastopili pred občinstvom na zaključni prireditvi, ki predstavlja sklepni del plesne delavnice pod vodstvom Martine Serban.
V štandreški župnijski dvorani so uprizorili otroško predstavo Juri Muri v Afriki, v kateri pesnik Tone Pavček opisuje dogodivščine dečka, ki se noče umivati. Juri se zaradi tega odpravi v Afriko, kjer spozna več tamkajšnjih živali - leve, opice, slone, krokodila, noja ... Na koncu sreča še zamorce, ki ga umijejo, da bi videli, ali je bel, črn ali rjav. Juri se naposled privadi na vodo, se poslovi od živali in se vrne domov.
Otroška prireditev je nastala v okviru projekta Glasba v svetu, ki jo je finančno podprla Fundacija Goriške hranilnice. Ob zaključku predstave se je predsednica Združenja staršev otrok iz vrtca Katja Zavadlav zahvalila župniku Karlo Bolčini, ki je dal na razpolago dvorano, in Prosvetnemu društvu Štandrež za tehnično pomoč. Posebne zahvale so bile deležne tudi zunanja sodelavka Martina Serban in še zlasti učiteljice vrtca Pika Nogavička, ki so celo šolsko leta skrbele, da so se otroci lepo imeli in da so se marsikaj novega naučili.
GABRJE
Še obstajajo »pobirauci«
O njih v knjižici Igorja Ožbota
Kdo bi si mislil?!? Da namreč še obstajajo »pobirauci« granat in drugih bojnih ostalin. V četrtek smo izvedeli za vzroke decembrskega poka na soškem bregu pod Štandrežem. Za ljubi kruhek se v življenjsko nevarnost še postavljajo posamezniki, kot se je dogajalo v letih pomanjkanja po prvi in se nadaljevalo po drugi svetovni vojni. Pozabljena in skrita dejavnost za preživetje, morda po-poprana z izzivalno radovednostjo zbirateljstva.
Kako se je takšno zbiranje širilo in uveljavljajo v že odmaknjenih desetletjih do neverjetnih razsežnosti, nam podrobno poroča Igor Ož-bot iz Rupe na petdesetih straneh svoje prvenstvene kratke proze, ki je izšla v teh dneh. Besedilo je hkrati dokumentarno in lirično: prvo zaradi opisa krajev in načinov zbiranja, pristopov, tehnike in prodaje nabranih kovin, drugo pa zaradi tragedije, ki je doletela devetletnega dečka iz Gabrij. Predstavitev knjižice bo v petek, 27. maja, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah.
Po en izvod publikacije, ki je obogatena s posnetki in avtorjevimi risbami, ki spremljajo besedilo, bi morala imeti ne le vsaka hiša v Ga-brjah in Rupi, temveč v celotni so-vodenjski občini in zakaj ne v Doberdobu, Mirnu, Kostanjevici ... , kjer se še danes ohranja mitičen spomin na »pobirauce«. Za dvojezično izdajo je poskrbel Aldo Rupel kot urednik in prevajalec, uvod je napisal poznavalec dogajanj med prvo svetovno vojno Vili Prinčič. Izdaja sodi v projekt z naslovom Bunker, ki ga uresničuje Kulturni dom v Gorici.
Praznik špargljevv Štandrežu
Praznik špargljev, ki poteka pod lipami župnijskega parka v Štandrežu, se bo nadaljeval danes. Ob 19. uri bodo nastopili domači župnijski otroški zbor, mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe in zbor Osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Hram. Na voljo bodo srečelov, šparglji, domače jedi in pijača. Praznik prireja Prosvetno društvo Štan-drež s pokroviteljstvom ZSKP.
Evropa, kultura in univerza
V Best Western Palace Hotelu na Kor-zu Italia v Gorici bo jutri ob 15. uri javno srečanje na temo »Evropa, kultura in univerza«. Nanj so posebej vabljeni študentje. Sodelovala bosta senatorja Demokratske stranke Laura Fa-siolo in Walter Tocci, direktor centra za reformo države CRS.
Dvojna spominska svečanost
Spominski slovesnosti bosta danes ob 15. uri v Gornjem Cerovem in ob 17. uri pri Peternelu. V Gornjem Cero-vem bo govornica Katjuša Žigon, program bodo oblikovali Pihalni orkester Brda, Moški pevski zbor Srečko Kumar Kojsko in recitatorji. Pri Peternelu pa bosta zbrane nagovorila Ljubica Je-lušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, in Luciano Mar-colini Provenza, predstavnik VZPI-ANPI iz Čedada. Nastopili bodo še Pihalni orkester Brda, Vokalna skupina Vinika, Moški zbor Srečko Kumar Kojsko, učenci Osnovne šole Dobrovo in člani Planinskega društva Brda.
Zasedala bo zadruga Coop
Jutri ob 20.30 bo v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma občni zbor zadruge Coop Alleanza 3.0 (Coop Consumatori Nordest - Posoško okrožje). Poleg odobritve obračuna za lansko leto bodo tudi volitve članov upravnega in nadzornega odbora.
GORIŠKA
/
Primorshi
GORICA - Jutri
V galeriji Ars Beletrina in Prareka
Slovenska založba Beletrina praznuje letos 20-letnico svoje razvejane in živahne založniške in kulturne dejavnosti. Gre za založniško sredino, ki si je v relativno kratkem času in predvsem po zaslugi izbranega knjižnega programa naredila ime, ki je sinonim kakovosti. Gre pa tudi za zavod, ki promovira književnost, kulturo branja in prireja festivale in odmevna srečanja.
V različnih zbirkah se Bele-trina danes ponaša s 50 naslovi letno, med izdajami so leposlovna, esejistična in humanistična dela. V dveh desetletjih je tako izšlo tisoč naslovov. Odmevna so tudi srečanja, ki jih prirejajo z avtorji, pa tudi prevodi leposlovnih del ter pozornost, ki jo namenjajo avtorjem novejše generacije.
Ob jubileju so pri Beletrini poskrbeli za pester program dogodkov, ki bo zaobjel dvajset srečanj. Osrednje praznovanje je bilo sinoči v Ljubljani, v naslednjih dneh pa bodo srečanja potekala na najrazličnejših lokacijah po Sloveniji. Edino jubilejno srečanje, ki bo potekalo zunaj meja Slovenije, bo jutri v Gorici. V prostorih galerije Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku bo ob 18. uri srečanje s pesnikom Tonetom Rodetom in pogovor ob njegovi zbirki Prareka, ki je lani izšla pri Bele-trini v Posebnih izdajah. Gre za četrto zbirko argentinsko-slovenske-ga besednega ustvarjalca, ki od leta 2009 živi v Sloveniji in je direktor založbe Družina. Z gostom se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar, njegove poezije pa bo interpretirala Sanja Vogrič.
Nedelja, 22. maja 2016 1 J
Obuti maček se bo vrnil na oder
O'Klapa z Andrejem Rozmanom Rozo in Patrickom Quaggiatom
Skupini mladih igralcev goriške gledališke skupine O'Klapa, ki je verjela v zahtevni načrt postavitve na oder družinskega mjavzikla »Obuti maček«, je uspelo na premieri navdušiti raznoliko občinstvo, ki je do zadnjega sedeža napolnilo dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž. Avtor besedila Andrej Rozman Roza, ki je organizatorje počastil s svojo prisotnostjo, je o igri povedal: »Men je b'la zelo všeč, res čudovita, na velikih nivojih; so se zelo potrudili, tudi uspešno. Že likovno je čist noro: vsi ti kostumi, tud'te vloge, vse z veliko energije. Men' so bli odlični, res so bili odlični.« To je bilo igralcem
v veliko veselje, kot tudi izjava avtorja glasbe Patricka Quaggiata: »Čudovita ekipa, ki že profesionalno igra.« In, ker »vse je mogoče, če se le hoče ...« (tako ponavlja v igri glavni junak), so se mladi in navdušeni igralci odločili, da bodo vsem tistim, ki so bili ob premieri nekje drugje zadržani ali so jo morda spregledali, ponudili še eno priložnost. Ponovitev muzikala bo v soboto, 28. maja, ob 20. uri v Centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopajoči upajo, da bo tudi tokrat z njimi uživala in se zabavala številna publika, od najmlajših do starejših, saj je muzikal O'Kla-pe namenjen prav vsem.
Goriški obisk celovških študentov
Koroška skupina pred Kulturnim domom
foto k.d.
V Gorici se je na obisku mudila večja skupina študentov s slovenistične smeri celovške univerze. Ogledali so si zanimivosti mesta in odkrivali slovensko prisotnost. Pri tem so jim pomagali predstavniki Kulturnega doma, ki so v najbolj značilnih krajih ogled pospremili z zgodovinsko razlago. Obiskali so Transalpino - Trg Evrope in tamkajšnji muzej o goriški meji, odpeljali so se v Gorico na grad in se sprehodili po Travniku. Daljši postanek je bil v Kulturnem domu, kjer jih je sprejel predsednik uprave Igor Komel. Razkazal jim je hram kulture in prikazal dejavnosti, ki v njem potekajo. Razvil se je pogovor o družbenih temah, pouda-
rek je bil tudi na položaju goriških Slovencev. Skupino so sestavljali deloma pripadniki slovenske manjšine na Koroškem, dobro polovico pa nemško govoreči in celo študentje iz drugih držav, ki obiskujejo pouk slovenščine v Celovcu. Zato so ob pomoči spremljevalca in prevajalca vse razlage potekale tudi v angleščini. Študente je spremljala slovenska profesorica Herta Lausegger, uradni spremljevalec skupine pa je bil Slavko Mežek iz Krope na Gorenjskem, vsestranski kulturni delavec in dober poznavalec zamejske stvarnosti. Iz Gorice so se gostje iz Koroške popeljali še na obisk Brd, kjer so tudi prespali. (vip)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
ut Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -19.50 - 22.00 »La pazza gioia«. Dvorana 2: 15.30 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 17.40 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 3: 16.00 »Robinson Crusoe«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 -20.30 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Money Monster - L'altra fac-cia del denaro«.
Dvorana 3: 15.00 - 17.15 - 19.50 -22.10 »La pazza gioia«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 18.30 - 20.15 »The Boy«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 15.45 »Il regno di Wuba«; 17.50 - 20.40 »Captain America: Civil War«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »La pazza gioia«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Era d'estate«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »X-Men: Apocalisse«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«.
Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »La pazza gioia«.
Dvorana 4: 16.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 18.30 - 20.15 »The Boy«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Una notte con la regina« (iz niza Kinemax d'Autore).
fí Razstave
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) Ul. 2, so na ogled razstave »Soldati«, »Un-garetti soldato« in »Militari a Cor-mons«; do danes, 22. maja, 10.0013.00 in 15.30-19.00; v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri koncert »Due note de Valzer« (Marino Zanetti).
V	VILI CORONINI CRONBERG v Gorici na Drev. 20. septembra 14 je na ogled razstava »A tavola con i conti Coronini - Le forme e i rituali dei pasti dal Settecento al Novecento«; do 16. oktobra od srede do nedelje 10.0013.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it. Danes, 22. maja, ob 17. uri bo potekal voden ogled razstave.
V	GORICI: na Travniku v Hiši filma v dvorani Kinemaxa bo od ponedeljka, 23. maja, do 19. junija, na ogled razstava »Silent spaces« umetnika Roberta Duseja; informacije po tel. 0481-81186 (Studiofaganel), 0481530263 (Kinemax).
~M Gledališče
NA VRHU: v četrtek, 26. maja, bo ob 20.30 na kmetiji Grad Rubije na Gornjem Vrhu 40 gledališka predstava »Bunker« (Kristina Di Dio). Sodelujejo Moška vokalna skupina Sraka in Mladinska vokalna skupina Ana-krousis. Vstop prost; informacije v Kulturnem domu, tel. 0481-33288.
4 Koncerti
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v
torek, 24. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici koncert »hoRORn«; vstop prost.
ZDRUŽENJE RODOLFO LIPIZER prireja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 24. maja, ob 20.45 koncert pianista Carla Levija Minzi-
ja in simfoničnega orkestra Transil-vania iz Romunije.
»SNOVANJA 2016«: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v petek, 27. maja, ob 20. uri koncert »Glasbeni mozaik«, zaključna akademija najboljših učencev solistov in skupin SCGV Emil Komel in Arsateliera.
IX. MEDNARODNI KLAVIRSKI FESTIVAL: danes, 22. maja, ob 11.30 bo v Vili Attems v Ulici Giulio Cesare 36 v Ločniku igral pianist Luca Buratto; v programu skladbe Bacha, Shuman-na in Beethovna.
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA: brezplačne poskusne lekcije potekajo na Glasbeni matici v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu; informacije po tel. 0481531508, gorica@glasbenamatica.org.
TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videode-lavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it.
V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 3316936603, mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Goriš-čka, nato s postanki v Pevmi pri vagi,
v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dne-vno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
SPDG organizira v nedeljo, 29. maja, izlet na Veliko Babo (2016m); informacije in obvezna prijava po tel. 3493887180 (Gabrijel).
BREZPLAČNI VODENI OGLEDI po zgodovinskih poteh v odkrivanju mesta Gorica: danes, 22. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Zelda - raztresena grajska čarovnica«; obvezna navaja po tel. 320-6392571.
3 Obvestila
MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheer-leading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgori-ca@gmail.com).
ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba mini-volleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it.
AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah.
V ŠTANDREŽU na Pilošču bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 praznovanje 40. obletnice Doma Andrej Budal.
IS Prireditve
MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev v soboto, 28. maja, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Sodelovali bodo gojenci godbeniških šol
iz Prvačine in Kras iz Doberdoba ter mažoretni skupini iz Prvačine in Doberdoba.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri predavanje »Fotografska ustvarjalnost Milana Klemenčiča« v sklopu Lutkovnega leta 2016; www.ng.sik.si.
MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 24. maja ob 20. uri na temo »Sabotin: naravoslovne značilnosti«. Daniel Rojšek bo podal zemljepisni pregled, Igor Dakskobler bo prispeval k boljšemu poznavanju rastlinstva tega prostora, Bojan Zadravec pa bo predstavil metulje, ki domujejo na Sabotinu.
V	NOVI GORICI: v dvorani mestne hiše bo v torek, 24. maja, ob 17. uri tradicionalno srečanje članstva v počastitev spomina na predsednika Tita in »Dan mladosti«. Savin Jogan bo govoril na temo »Od Tigra do NOB in vojne za samostojno Slovenijo«; informacije po tel. 00386-53332077.
KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja v četrtek, 26. maja, ob 10. uri srečanje na kavi s knjigo. Gost bo novogoriški književnik Milan Petek, ki bo v pogovoru z Jurijem Paljkom govoril o svojem romanu »Ljudje na burji«.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV SKRD JEZERO iz Doberdoba bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Gostje večera bodo trio harmonik Dolina, učenci flavte pri Pihalnem orkestru Kras, Slavica Radinja, ki bo predstavila lepote Japonske; na ogled bosta razstava ročnih del tečajev pletenja, kvačkanja in klekljanja ter razstava izdelkov otrok, ki so obiskovali ustvarjalni laboratorij.
DIJAŠKI DOM prireja v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Be-nedetič); informacije www.dijaski-dom.it.
S Poslovni oglasi
Pogrebi
JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Silvana Pizzi-gniacco vd. Petris v cerkvi na pokopališču, sledila bo upepelitev; 11.00, Domenico Polo (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 10.50) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču.
PRODAM
zazidljivo zemljišče v Gabrjah. Tel. 388-8285882.
RADIO IN TV SPORED ZA DANES	Prmariti
kiJi
Nedelja, 22. maja 2016
_RAI3bis_
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
_RAJI_
6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Una pallotto-la nel cuore
_RAJ2_
6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.15 Cronache ani-mali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 18.00, 20.30, 0.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Serija: Delitti in paradiso 15.45 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 17.15 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 18.05 Film: Toni Costa, un commissario a Ibiza - Piog-gia rossa (krim.) 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: N.C.I.S. 21.50 Serija: C.S.I. 23.25 La Domenica Sportiva
_RAJ3_
8.05 Film: Café Chantant (kom., It., '54) 9.20 La donna che lavora 9.35 Serija: At-tenti a quei due 10.30 Community - Le sto-rie 11.1012.10 Rubrike 12.0014.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.55 Ritratti 14.30 In 1/2 ora
15.05 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 15. etapa 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo
_RAI4_
12.45 Film: One Day (rom., '11, i. A. Hathaway) 14.25 Star Trek: The Next Generation 15.50 23.55 Rush 17.15 0.40 Novice 17.20 Ghost Whisperer 18.45 Medium 21.10 Film: Tanner Hall (dram., '09, i. R. Mara) 22.35 The Royals
_RAI5_
14.10 Wild Africa 15.05 Wild Medioriente 16.00 Memo - L'agenda culturale 16.50 Gledališče: La trilogia della villeggiatura 18.10 Album: un filo di pensieri 18.55 0.35 Novice 19.00 Glasba 20.45 Cult Book 21.15 24 ore sul pianeta Terra 22.05 Frozen Planet 22.55 Film: Il matrimonio di Lor-na (dram., '08)
RAI MOVIE
12.45 Moviextra 13.20 Film: Beyond Borders - Amore senza confini (dram., '03, i. A. Jolie, C. Owen) 15.25 Film: Il treno (voj., Fr., '64, i. B. Lancaster) 17.40 0.25 Novice 17.45 Film: Harry, ti presento Sally (kom., '89, i. B. Crystal, M. Ryan) 19.25 Film: Not-te prima degli esami (kom., It., '06, i. N. Va-poridis) 21.15 Film: Beastly (fant., '11, i. V. Hudgens) 22.45 Film: Il ritorno dei morti viventi 3 (horor, '93)
RAI PREMIUM
14.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.20 Autoritratti 14.55 Serija: Perception 16.35 Serija: L'ispettore Sarti 17.40 Novice 17.45 Serija: Commesse 19.30 Serija: Il maresciallo Rocca 21.20 Cosi lontani cosi vicini 23.40 Serija: L'isola
_RETE4_
6.35 Media Shopping 7.05 Super Partes 8.15 Terra! 9.20 10.50 I grandi della fede 10.00 Maša 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Perry Mason 13.501 viaggi di Donnavventura 14.00 Film: Messalina, Venera imperatrice (pust., It., '60) 16.00 Film: L'uomo che amo "Gatta danzante" (vestern, '73) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Maurizio Co-stanzo Show
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Life - Lo spettacolo della vita 10.50 La ricetta perfetta 12.00 Mela-verde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Romanzo Siciliano 23.45 X-Style
_ITALIA1_
7.00 Super Partes 7.55 Risanke in otroške serije 10.35 Nad.: Una mamma per amica 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Step Up 3D (dram., '10) 16.00 Film: Vincere insieme (dram.) 17.50 Nan.: Friends 18.20 23.40 Emigratis 19.00 Film: Bad Boys (akc., '95, i. W. Smith, M. Lawrence)
21.25 Film: Tower Heist - Colpo ad alto livello (kom., '11, i. B. Stiller, E. Murphy)
_IRS_
12.55 Film: La mia Africa (dram., '85, i. M. Streep) 16.43 Film: Un eroe borghese (režija Michele Placido, igrajo: Fabrizio Ben-tivoglio, Michele Placido, Omero Antonutti
in Laura Betti) 18.18.43 Film: Il sesto giorno (zf, '00, i. A. Schwarzenegger) 21.00 Film: Rapimento e riscatto (triler, '00, i. M. Ryan, R. Crowe) 23.40 Film: Basic Instinct 2 (krim., '06, i. S. Stone)
_LA7_
7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 10.45 Otto e mezzo 11.20 Film: Gambit -Grande furto al Semiramis (kom., '66, i. S. MacLaine) 14.00 Kronika 14.20 Serija: Il commissario Cordier 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Film: La rivincita delle bionde (kom., '01, i. R. Witherspoon) 23.45 Film: Un matrimonio quasi perfetto (kom., '96, i. E. DeGeneres)
_LA7D_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac
21.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie
23.00 Eccezionale Veramente
TELEQUATTRO
6.40 La parola del Signore 6.55 Apriti cielo 7.00 Sveglia Trieste! 16.00 20.15 Qui studio a voi stadio 19.00 Il medico per te 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 19.50 Tisane, uguenti e cachet 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
_CIELO_
13.00 Novice 13.15 19.15 Top Gear UK 14.15 Film: Dear John (rom., '10, i. C. Ta-tum, A. Seyfried) 16.00 Film: Eve of Destruction - Distruzione totale (zf) 18.15 Steve Austin - Sfida implacabile 21.15 Film: Pioggia infernale (triler, '98, i. M. Freeman)
_DMAX_
12.30 Rimozione forzata 15.05 Affare fat-to! 16.50 Gli eroi dell'asfalto 19.30 Storage Wars Canada 21.20 Affari a tutti i costi 22.00 Cacciatori di veleni 22.55 Caccia all'oro bianco 23.45 Jail: dietro le sbarre
SLOVENIJA1
7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.10 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Film: Siroti (dram.) 17.20 Velika imena malega ekrana 18.10 Aplavzi! 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Modna hiša Velvet 21.25 Intervju 22.40 Dok.: Poštenjak
SLOVENIJA2
6.55 Duhovni utrip 7.15 Simfonični orkester Akademije za glasbo in George Pehli-vanian 8.30 Posebna ponudba 9.30 Dok.: Dunajski vrtički 10.10 Predstava: Bužec on, bušca jaz 11.35 Slovenija danes 12.40 Žo-garija 13.05 Zvezdana 13.50 Zaljubljeni v življenje 14.55 Dok.: Jezus in izginule žen-
ske 15.40 Ambienti 16.20 Pot na EP 2016 16.55 Plavanje: EP 18.50 Avtomobilnost 19.20 Dok.: Jazz Cerkno 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nan.: Kako zgraditi planet 20.50 XXII. Generacije znanosti ZRC SAZU 21.30 Nan.: George Gently 23.00 Vse je mogoče
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok.: K2 16.10 Folkest 2012 17.00 Avtomobilizem 17.15 22.25 Drobtine in... 45 let TV Koper-Ca-podistria 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Primorska v krogu 12 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Franco Giral-di - Kras, meja, književnost in filmsko ustvarjanje 21.35 Dok.: Capraia 22.20 Dok.: Mister Gadget 22.30 Alpe Jadran 23.00 Tartini festival Piran 2005 23.35 Sredozemlje
_POP TV_
7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 9.50 12.30 Tv prodaja 10.05 Film: Smrkci (anim.) 12.00 Plesna scena 12.45 Film: Jesse Stone
-	Izgubljena nedolžnost (krim.) 14.35 Film: Poroči se z menoj (rom.) 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Film: Nenavaden par (kom.)
_KANAL A_
7.50 19.00 Pozor, priden pes! 8.20 15.15 Nan.: Huda učiteljica 8.45 19.35 Serija: Veliki pokovci 9.15 Nan.: Mrhi za šankom 10.05 Magazin Lige Evropa 11.05 Tv prodaja 11.20 Magazin Lige prvakov 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Italije, dirka 15.45 Volan 16.30 Film: 007 - Samo za tvoje oči (akc.) 20.00 Film: Dobri pastir (triler) 23.10 V živo iz hiše Big Brother 23.40 Film: Pošten zločin (kom.)
PLANETTV
11.35 Peklenska kuhinja 13.30 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.15 Nad.: Ljubice 15.10 Film: Projekt - Otrok (kom.) 17.10 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.45 Dok.: Galileo 18.45 21.45 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Debate 20.00 Film: Adrenalin 2 - Visoka napetost (akc.) 21.55 Film: Jac-ki Brown (krim.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev: Glas harmonike 2016, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na
športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
HOROSKOP
& OVEN 21.3.-20.4.: V vaš vsakdanjik bo vstopila sprememba, ki vas ne bo pustila ravnodušnih. Zdravje: vaša fizična pripravljenost bo blagodejno vplivala na imunski sistem in počutje.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Polotila se vas bosta strah in negotovost glede odnosa z dobrim prijateljem. Čeprav vam bo to govorila zgolj intuicija, boste vseeno močno zaskrbljeni.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Precej pikolovski boste, kar vam bo pomagalo na delovnem mestu, če vaše delo od vas zahteva natančnost. Ne boste dobri timski igralec.
Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Nov teden «« vas bo navdal z energijo in elanom, ki ju iščete že od začetka pomladi. Izzivov se boste lotili vzneseno in včasih celo s prevelikim optimizmom. Denar: dobro.
yLEV 23.7.-23.8.: Vaše miselne (^^r sposobnosti bodo v prihodnjem obdobju zelo dobre. Dobro vam bosta šla študij in intelektualno delo. V službi boste obveznostim kljubovali brez težav.
DEVICA 24.8.-22.9.: V odno-^^ su s partnerjem se bo zapletlo. Zelo vam bo pomagal pogovor s prijatelji, do katerih pa morate biti odprti in zaupljivi. Na poslovnem področju ne boste najbolj uspešni.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Obe-^ ^ ta se vam sprememba na ljubezenskem področju. Veliko pozornost boste posvečali komunikaciji in usklajevanju interesov, kar bo partner cenil.
I RIS
Nedelja, 22. maja Iris, ob 16.15
VREDNO OGLEDA
Un eroe borghese
Italija 1985
Režija: Michele Placido Igrajo: Fabrizio Bentivoglio, Michele Placido, Omero Antonutti in Laura Betti
V letih sedemdeset, v Milanu, imenujejo odvetnika Giorgia Ambrosolija za likvidatorja zasebne banke Micheleja Sindone, to je finančnega posrednika, ki je bil povezan s siciljsko mafijo. Ambrosolijeva naloga, ki je poročen in oče treh otrok, je kar-seda zahtevna, saj pri odkrivanju poslov bančnega inštituta razkriva tudi celo vrsto nezakonitih spletk.
Sindona se seveda ne da in naposled v New Yorku ukaže morilcu Williamu Aricoju, da dokončno poseže v Ambrosolijevo delovanje in ga ubije. To se res zgodi 11. julija 1979, ko milanskega odvetnika ustrelijo pred domom. Michele Palcido je v filmu na zelo jasen način spregovoril o Ambrosolijevi zgodbi in usodi človeka, ki je, samo zato, ker se je resno lotil naloge, ki mu je bila zaupana, postal heroj.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.:
Refleksija samopodobe bo razkrila neprijetnosti, ki vas bodo močno motivirale za spremembo. V razmišljanju o svoji karieri se boste zalotili v hrepenenju po spremembi.
STRELEC 23.11.-21.12.: Mučila vas bosta predvsem utrujenost in pomanjkanje energije, na delovnem mestu boste počasni in neod-zivni, v odnosu s partnerjem pa ne boste najbolj prijeten sogovornik.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Z
družino se boste dobro razumeli. Če imate otroke, boste veliko časa preživeli v igri z njimi. Zaupali vam bodo, vi pa se jim boste znali približati. Denar: zelo boste organizirani.
VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu boste včasih raztreseni, vaše razpoloženje bo nepredvidljivo. Nadrejeni bo opazil vaše pomanjkanje zbranosti in bo od vas zahteval pojasnilo.
RIBI 20.2.-20.3.: Delo v službi vam bo pobralo ogromno energije. Izognite se pasivnemu dojemanju sveta! Vzemite v roke dobro literaturo ali si privoščite poglobljen pogovor s prijatelji.
Ob 12.00 bo na sporedu oddaja Glasovi svetov. Beseda bo tekla o povezovanju matice in zamejstva preko zborovskega petja, o pomenu zborovskega petja in ljubiteljske kulture za posameznika in skupnost, pa tudi o tem, kako lahko petje izjemno pozitivno vpliva na naše zdravje in dobro počutje. Pogovor sooblikujejo zborovodja Janko Ban, zborovodkinja Mateja Černic, ravnatelj Javne dvojezične ljudske šole 24 v Celovcu Edi Ora-že, ki je vodil že več zborovskih sestavov na avstrijskem Koroškem, v ljubljanskem studiu pa bosta strokovna svetovalka za vokalno glasbo pri Javnem Skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije Mihela Jagodic in Urška Bittner Pipan, programska vodja Tedna ljubiteljske kulture, ki je te dni potekal v slovenski prestolnici. Gostja oddaje Istrska srečanja ob 14.10 bo Vanda Škerk, upokojena pedagoginja, ki je v mladostnih letih pela z legendarno skupino Istranova. Vanda Škerk se veliko posveča alternativnim metodam zdravljenja in duhovnim praksam. V sklopu današnje oddaje Z naših prireditev bomo ob 17.30 predvajali drugi del posnetka letošnje izvedbe glasbene prireditve Glas harmonike, ki je bila minulega 1. maja v centru Anton Ukmar Miro pri Domju.
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 22. maja 2016
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Correva l'anno 16.10 Film: Enigma (dram., '01, i. K. Winslet) 18.05 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole
23.15 Film: Operazione Valchiria (voj., '08, i. T. Cruise)
RAI PREMIUM
11.30 Nad.: Un posto al sole 12.25 Serija: Il commissario Nardone 13.25 Parliamone 14.15 Serija: Sulle tracce del crimine 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Serija: Provaci ancora prof 17.10 0.00 Novice 17.15 23.10 Serija: Il commissario Rex 19.00 Nad.: Giovanni Falcone -L'uomo che sfido Cosa Nostra 21.20 Film: Mannaggia alla miseria (kom.)
RETE4
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.40, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.00 La prova del cuoco 14.05 Kviz: Colors 15.15 Torto o ragione? Il ver-detto finale 16.40 La vita in diretta 18.45 Kviz: LEredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Boris Giuliano 23.15 Petrolio
6.05 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Bandolera 8.55 Serija: Carabinieri 10.05 Ricette all'ita-liana 10.50 Le ricette di Sonia 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.301 viaggi di Donnavventura 15.50 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Serija: Il comandante Florent 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna
CANALES
6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Sorgente di vita 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 The Voice of Italy 2016
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza
21.05 Film: Million Dollar Arm (biogr., '14, i. J. Hamm) 23.15 Visionari
_RAI4_
11.4016.55 Flashpoint 13.00 Star Trek Enterprise 14.25 Fairy Tail 14.45 Numbers 16.50 0.25 Novice 18.15 Ghost Whisperer 21.10 Film: Ironclad 2 - Battle for Blood (pust.) 22.50 Film: The Dead Lands (akc.)
_RAI5_
13.55 Wild Africa 14.45 Wild Medioriente 15.4018.45 Trans Europe Express 16.35 Dok. film: George Harrison - Living in the Material World 18.25 Novice 18.30 Piano pianissimo 19.35 Simon Schama: il potere dell'arte 20.30 Passepartout 21.15 Gledališče: Il giorno della civetta
RAI MOVIE
14.00 Film: Il giudice ragazzino (biogr., '94) 15.40 Film: Quattro matrimoni e un fune-rale (kom., '94, i. H. Grant) 17.40 Novice 17.45 Film: Alibi (kom.) 19.20 Film: Il conte Tacchia (kom., It., '82, r. S. Corbucci) 21.15 Film: Faccia a faccia (vestern, '67)
21.10 Film: La peggior settimana della mia vita (kom., It., '11, i. F. De Luigi) 23.10
Film: Poseidon (pust., '06, i. K. Russell)
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Settimo cielo 10.25 Serija: Dr. House - Medical Division 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Nan.: Due uomini e 1/2 17.00 Nan.: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: X-Men -Giorni di un futuro passato (fant., '14, i. H. Jackman)
_IRIS_
13.45 Film: Zorro il dominatore (pust., '69) 15.40 Film: Von Buttiglione Sturmtrup-penfuhrer (kom., It., '77) 17.30 Note di cinema 17.35 Film: Ehi amigo... sei morto! (vestern, '70) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La bicicletta verde (dram., '12, i. R. Abdullah)
23.05 Film: La stangata (kom., '73, i. P. Newman)
_laz_
6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffe Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Dok.: Sfera 17.15 Serija: Josephine, ange gardien 19.00 0.10 A cena da me 20.35 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
_lazd_
6.20 The Dr. Oz Show 7.15 23.50 Film: So-gnando l'Africa (pust., '00, i. K. Basinger) 9.1515.20 I menu di Benedetta 12.30 20.25 Cuochi e fiamme 13.30 Serija: Providence 16.45 Cambio moglie 18.30 Dnevnik 18.35 Nad.: Grey's Anatomy 21.10 Film: Splash -Una sirena a Manhattan (kom., '84, i. T. Hanks)
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.1517.55, 20.25 Og-gi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 23.30 Film: Guardie e ladri (kom., '51)
CIELO
12.00 13.30 MasterChef Australia 13.15 Novice 14.15 Masterchef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia
21.15 Film: Bob - Un maggiordomo tut-tofare (kom., '05, i. T. Green)
_DMAX_
12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affari in valigia 14.10 Si salvi chi puo! 15.05 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.55 Cac-ciatori di gemme 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Big Fish Man 22.00 Mostri degli abissi 22.55 A mari estremi
SLOVENIJA1
5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.10 Kviz: Taksi 11.50 NaGlas! 12.20 Dok.: Sove 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.30 Bučke 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Platforma
SLOVENIJA2
7.00 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.50 Točka 9.35 Mednarodna obzorja 10.25 Duhovni utrip 11.00 17.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.15 Polnočni klub 15.25 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomo-bilnost 17.55 Košarka (m): Union Olimpi-ja - Zlatorog Laško 20.00 Nasmeh za življenje 21.30 Nad.: Lov 23.05 Spomini
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 Tartini festival Piran 2015 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Ca-podistria 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Špor-tel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione magazin 21.00 Meridiani 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.50 Sprehodi 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.25 9.35, 11.05, 12.15 Tv prodaja 8.4015.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.05 16.55 Nan.: Komisar Rex 11.20 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.3017.55 Moja mama kuha bolje! 13.35 Nan.: Trdoglavci 16.30 18.55, 22.30 Novice 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Dan najlepših sanj 23.05 Serija: Franklin in Bash
_KANAL A_
7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Volan 8.05 12.30 Serija: Odvetnik z ulice 9.0013.40 Risanke 9.5012.00 Nan.: Od zaroke do poroke 10.20 11.30, 11.45 Tv prodaja 10.35 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.15 Film: Nenavaden par (kom.) 16.10 Serija: Mentalist 18.0019.55 Svet 20.00 Serija: Alarm za Ko-
IRIS
Ponedeljek, 23. maja Iris, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
La bicidetta verde h 1
Savdska Arabija, Nemčija 2012 Režija: Haifaa Al-Mansour Igrajo: Reem Abdullah, Waad Mohammed, Abdullrahman Al Gohani, Ahd, Sultan Al Assaf, Dana Abdullilah, Rehab Ahmed, Rafa Al Sanea
Desetletna Vadjda živi v Savdski Arabiji. Nekega dne zagleda zeleno kolo, ki je naprodaj. Na vsak način si ga želi, da bi z njim lahko tekmovala proti prijatelju Ab-dulahu in ga premagala. Ker ji mama ne dovoli kolesa, se Vadj-da odloči, da bo denar zanj zbrala sama. Sklene, da bo sodelovala na nagradnem tekmovanju v znanju in recitiranju Korana, ki prinaša denarno nagrado. Celovečerec je prvi film, ki so ga v centa, posneli v Savdski Arabiji.
celoti, ob pomoči nemškega koprodu-
bro 1121.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: Rdeče luči (triler)
PLANETTV
12.25 Serija: Havaji 5.0.13.30 22.20, 23.30 Bilo je nekoč 14.40 Ellen 15.35 Nad.: Esperanza 16.50 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 21.10 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 21.25 Da, dragi! Da, draga!
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo - Športna oddaja; 10.10 Prva izmena: Prepletanja o glasbi; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot - 11. del, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Rebula je Rebula - 9. del; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V okviru tedenske rubrike Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu druga oddaja iz niza "Trst v ilegali", ki ga pripravlja zgodovinarka Dunja Nanut. V tokratni oddaji bomo lahko prisluhnili nadaljevanju pričevanja aktivistke Sonje Cunder, ki so jo Collottijevci oktobra 1944 aretirali in peljali v zloglasno Villo Triste, kjer so jo zasliševali in mučili. Nekaj časa je bila zaprta v zaporu pri Jezuitih, nato pa so jo premestili v Coroneo od koder so jo deportirali v Ravensbruck. V nadaljevanju Studia D po 12.00 pa bomo spoznali čudoviti svet naravoslovja in fizike. Po uspešni izvedbi v rodnem Sankt Peterburgu je namreč Anton Popov tudi na Bledu, kamor se je preselil, ustvaril Antimu-zej in Deželo fizike. Niz oddaj Rebula je Rebula, ki je na sporedu ob 18.00, se danes zaključuje in sicer s poglavjem, v katerem je govor o antiki.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Nedelja, 22. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
GIRO V BENEČIJI
Antonio Banchig
antonio@novimatajur.it
Več upanja, manj strahu
Ne dogaja se tako pogosto, da v mali, šibki, neznani in zapuščeni Benečiji ljudje spremljajo tak velik dogodek, kot je bila etapa dirke Giro d'Italia. Vse Terske in Nediške doline so se pobarvale v rožnato barvo. Za vse Benečane je bilo res ganljivo videti toliko ljudi, ki so že v zgodnjih jutranjih urah zasedli robove cest, na katerih ponavadi lahko ležiš kar na sredini, ne da bi tvegal življenja. Hiše domačinov so bile odprte tudi v gorskih vasicah, česar mlajša generacija, zaradi velikega demografskega padca zadnjih let, ni nikoli videla. Ob športnem vidiku dirke, je bil ta dogodek predvsem velik praznik za ta prostor. Jasno je, da vsi pričakujejo, da bo medijska promocija, ki jo je imel teritorij z dirko, prispevala tudi k turističnemu razvoju teh krajev. Razvoj pa vsekakor ne bi bil mogoč, če ne bi Benečani vsi skupaj sodelovali. Take združitve moči (društev, organizacij, občin), kot smo jo zabeležili pri organizaciji in sprejemu Gira dltalia, v Benečiji verjetno ni bilo videti že od potresa. Benečija je namreč bolj znana po konfliktih med ljudmi, predvsem glede slovenske identitete. Tokrat so Benečani dali prednost sodelovanju, da bi skupaj promovirali te kraje. Res je, da je bilo veliko slovenskih napisov, a je bilo tudi veliko italijanskih zastav, ki imajo v teh dolinah včasih poseben politični pomen. Ni pa prišlo do tistih bolečih provokacij, ki jih Benečani dobro poznajo. Tako da polemike zaenkrat niso potrebne, kljub temu da je edina občina, kjer je večina odobrila zaščito nediškega ne-sloven-skega jezika, imela napise samo v italijanščini. Za čedajskega deželnega svetnika No-vellija, naj pojasnimo, da so tiste slovenske zastave, ki so osvojile Matajur, prinesli in z njimi vihrali slovenski državljani. To pojasnjujemo zato, ker je neki politik zahteval odstop župana, ko se je na privatni koči prav na Matajurju prikazala samo slovenska zastava. Lahko bi tudi kritizirali državno televizijo Rai, ki ni samo zamolčala manjšinske jezikovne stvarnosti, pač je celo predstavila zgodovinski prispevek o zgodbi Kozakov, ki so skupaj z Nemci in fašisti okupirali to ozemlje med drugo svetovno vojno, kot če bi jih tu vsi dobro sprejeli in pozabili povedati, da so zažgali celo vas Mečana. Vendar pa zdaj ni čas za take polemike. Upamo, da je to, kar so Benečani naredili za to etapo, samo začetek novega obdobja sodelovanja. Imeli smo dokaz da te vasi nočejo umreti in zato lahko gledamo v prihodnost z malo več upanja in manj strahu.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Rossi v »pole position«
MUGELLO - Valentino Rossi (Yamaha) bo današnjo dirko za VN Italije v Mugellu (začetek ob 14.30) začel s prvega startnega mesta. Italijanski veteran je na domačem prizorišču v napetih kvalifikacijah ugnal Španca Mavericka Vinalesa (Suzuki), tretji je bil Andrea lannone. Šesto dirko sezone v elitnem razredu motoGP bodo iz druge vrste začeli Španci Marc Marquez (Honda), vodilni v SP Jorge Lorenzo (Yamaha) ter Aleix Espargaro (Suzuki).
»Azzurre« gredo v Rio
TOKIO - »Azzurre« (na fotografiji Antonella Del Core) so se
še petič zapored uvrstile na olimpijske igre. Italijanske od-bojkarice so včeraj s 3:2 premagale Japonsko in si tako izborile vozovnico za Rio 2016. Italijanke so si olimpijski nastop zagotovile že po zmagi tretjega seta (2:1). Varovanke selektorja Marca Bonitte pa so vztrajale do konca (3:2). Prvi trije seti so bili zelo izenačeni (23:25, 27:25, 27:25). Italija bo danes igrala še z Kazahstanom. Pred OI čaka »azzurre« še Grand Prix.
KOLESARSTVO - 14. etapa dirke po Italiji
Dolomiti Kolumbijcu
Kolumbijec Esteban Chaves je zmagovalec kraljevske, 14. etape kolesarske dirke po Italiji, ki se je po 210 kilometrih končala v Corvari, član ekipe Orica GreenEdge pa je imel največ moči v zadnjih metrih in odbil sprint štiričlanske skupine. Rožnato majico vodilnega je oblekel Nizozemec Steven Kruijswijk iz LottoNL-Jumba. Šestindvajset kilometrov pred ciljem etape s šestimi vzponi je napadel Kolumbijec Darwin Atapuma, vztrajal spredaj vse do zadnjih dveh kilometrov, ko so ga ujeli Kruijswijk, Chaves in Georg Preidler. Prav zadnji, ki je v zadnjih kilometrih hranil moči, je prvi skočil, a je Chaves našel še nekaj energije ter ga prehitel, Avstrijca pa spravil v slabo voljo, kar je pokazal z udarcem ob krmilo. Drugi je bil na koncu Kruijswijk, tretji Preidler in četrti Atapuma, ki na cilju ni mogel skrivati solz, s 30 sekundami zaostanka je prišel skozi cilj Italijan Vincenzo Nibali.
Po petkovi »beneški« etapi je včerajšnja v Dolomitih postregla z razburljivim kolesarjenjem. V begu je bila večja skupina kakšnih 35 kolesarjev, med njimi tudi Primož Roglič, ki pa dolgo ni bil spredaj. Pred drugim vzponom dneva se je začela selekcija med ubežniki, skupina se razredčila na štiri, od teh pa je najdlje vztrajal Atapuma. Nekaj za njim so drug za dru-
PLAVANJE- EP
Pellegrinijeva med legende, srebro Sloveniji
LONDON - Italijanska zvezdnica Federica Pellegrini je potrdila, da je plavalna kraljica. Na evropskem plavalnem prvenstvu v Londonu je včeraj osvojila četrto zaporedno zlato kolajno v »svoji« disciplini, 200 m prosto. S tem se je vpisala med evropske legende, saj je do-
slej to uspelo Rusu Popovu, Mad-žarki Hosszuvi, Ukrajinki Kločkovi in Poljakinji Jedrzejczakovi. Italija je včeraj osvojila še bronasto kolajno v moški štafeti 4 X 200 m prosto (Andrea Mitchell DArrigo, Filippo Ma-gnini, Luca Dotto e Gabriele Detti).
Kolajno je osvojila tudi Slovenija. Slovenski plavalec Peter John Stevens je v finalu na 50 metrov prsno osvojil srebrno medaljo. S časom 27,09 je zaostal le za domačinom Adamom Peatyjem (26,66). V finalu je nastopil tudi Damir Dugonjic in končal na šestem mestu (27,56).
Kraljevsko dolomitsko etapo Gira d'Italia je osvojil Kolumbijec Esteban Chaves (Orica GreenEdge)
ansa
gim odpadali kolesarji, ki so na začetku stavili na skupno razvrstitev.
Sedemindvajset kilometrov pred koncem etape je prvi napad sprožil Nibali, ki je zlomil Španca Alejandra Valverdeja in Kostaričana Andreya Amadorja, po 13. etapi nosilca rožnate majice. Nekaj trenutkov kasneje se je povsem spredaj sam naprej odpeljal Atapuma, zadaj pa Chaves in Kruijswijk. Nibali je na vso moč zmanjševal zaostanek v boju za skupno zmago, na koncu je prikolesaril do 41 sekund zaostanka za novim vodilnim Kruijswijkom. Tretji je zdaj Chaves, ki zaostaja 1:32 minute. »Vedel sem, da bo med mano in Este-banom prišlo do sprinta. Vedel sem, da je zelo hiter. V glavi sem imel, da moram pridobiti čim več časa za generalno razvrstitev in to se je izšlo. Cel dan sem se dobro počutil. Zavedal sem se, da mi takšna etapa ustreza. Danes (včeraj) sem napadal. Vesel sem, da sem imel ob sebi Estebana. Dobro sva sodelovala,« je povedal novi lastnik rožnate majice.
Od slovenske četverice je bil prvi na cilju Primož Roglič (LottoNL-Jumbo), ki je bil s 17:12 minute 43. in je tudi najvišje uvrščen tudi v skupnem seštevku. Preostali Slovenci so zaostali 43:47 minute, Grega Bole (Nippo-Vini Fantini) je bil 140., Luka Mezgec (Orica) 142. in Matej Moho-rič (Lampre-Merida) 143.
Danes je na Giru 10,8 km dolg kro-nometer med Kastelruthom in Seiseral-mom, s tem pa nova priložnost za Rogli-ča za novo vrhunsko uvrstitev po drugem in prvem mestu na prvih dveh vožnjah na čas.
Skupno: 1. Steven Kruijswijk (Niz/LottoN l-Jumbo) 60:12:43; 2. Vincenzo Nibali (Ita/Astana) + 0:41; 3. Esteban Chaves (Kol/Orica-GreenEdge) 1:32; 4. Alejandro Valverde (Špa/Movistar) 3:06; 5. Andrey Amador (Kos/Movistar) 3:15; 6. Rafal Maj-ka (Pol/Tinkoff) 3:29; 7. Ilnur Zakarin (Rus/Katjuša) 3:53; 8. Rigoberto Uran (Kol/Cannondale) 5:01; 9. Kanstancin Siu-cu (Blr/Dimension Data) 5:38; 10. Jakob Fu-glsang (Dan/Astana) ... 64. Primož Roglič (Slo/LottoN l-Jumbo) 1:44:08.
NOGOMET - Milan brez evropskega pokala
Juventusu enajsti pokalni naslov
Zmagoviti gol je za Juventus v podaljšku zadel Alvaro Morata
ansa
RIM - Juventus je enajstič osvojil italijanski državni pokal (61. lovorika). V finalu so na rimskem Olimpicu z 1:0 premagali Milan, ki bo tako v prihodnji sezoni (tretje leto zapored) ostal brez evropskega pokala (igral bo Sassuolo). Zmagoviti gol je v peti minuti drugega podaljška dosegel Morata. Za Juve je drugi zaporedni »dvojček« (pokal in državni naslov).
V finalu francoskega pokala je slavil zmago pariški PSG, ki je s 4:2 premagal Marseille. Dva gola je zadel Ibrahimovič, ki je igral zadnjo tekmo za Parižane. Nemški pokal je osvojil Bayern, ki je v finalu premagal Borussio Dortmund šele po streljanju 11-metrovk (4:3). Angleški Pokal FA je postal last Manchester Uniteda, ki je bil po podaljšku z 2:1 boljši od Cristal Palaceja.
Koper bo še igral v 1. SNL
Dvoboj na Bonifiki je odločal o tem, kdo bo varen pred dodatnimi kvalifikacijami za obstanek v ligi. Koprčani so nujno morali zmagati, da bi se prebili na rešilno osmo mesto in to jim je po zaslugi lepega zadetka Lea Štulca tudi uspelo. Za-vrč, ki na zadnjih desetih tekmah ni okusil slasti zmage, pa se bo 29. maja in 4. junija v dodatnih kvalifikacijah meril z drugouvrščeno ekipo 2. SNL, to se pravi z Aluminijem. V 1. SNL so napredovale Radomlje. Poleg Šenčurja je izpadel še Tolmin. Ostali izidi zadnjega kroga: Maribor - Gorica 2:3, Celje - Rudar 1:0, Krško - Domžale 0:0, Olimpija - Krka 3:0. Končni vrstni red: Olimpija 74, Maribor 68, Domžale 55, Gorica 52, Celje 45, Krško 41, Rudar 41, Luka Koper 40, Zavrč 40, Krka 34. Končne odločitve: Olimpija prvak in v predkrogu lige prvakov, Maribor in Domžale v pred-krogu evropske lige. Krka je izpadla v 2. SNL, Zavrč play-out.
FINALE FINSKA - KANADA - Hokejski reprezentanci Finske in Kanade sta finalistki svetovnega prvenstva elitne skupine v Moskvi. V prvem polfinalu so Finci s 3:1 premagali gostitelje Ruse. V drugem polfinalu pa so branilci naslova Kanadčani s 4:3 premagali Američane. Tekma za tretje mesto med poražencema pol-finalnih dvobojev Rusijo in ZDA bo v nedeljo ob 15.15, finale Finska - Kanada pa nato zvečer ob 19.45.
KOŠARKA - V Sloveniji, polfinale (prva tekma): Zlatorog - Union Olimpija 74:61, Krka - Helios Suns 83:78. V Italiji, polfinale (druga tekma): Milano - Ve-nezia 78:65 (Tonut 10)
ROKOMET - A-liga, finale (prva tekma): Bozen - Fasano 23:24. Ženski finale: Conversano - Cassano Magnago 27:16. Rokometašice Conversana so državne prvakinje.
VATERPOLO - A1-liga, zadnji krog: Lazio - Pallanuoto Trieste 6:7. Tržača-ni, novinci v ligi, so končali prvenstvo na 8. mestu s 35 točkami.
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 22. maja 2016
21
Tržaško gostovanje se za valovce ni končalo srečno
ODBOJKA - Finale play-offa moške D-lige
O usodi Vala bo odločala tretja tekma v Štandrežu
Coselli - Val 3:2 (25:17, 27:29, 25:19, 18:25, 15:13)
Val: Juren 17, I. Devetak, 1, Nanut 11, M. De-vetak 1, Persoglia 12, Černic 6, Plesničar, Bran-dolin 6, Zorgnotti 0, Frandolič (L), Devetak R. nv, Faganel nv. Trener: Corva.
Drugo srečanje finala play-offa moške D-lige je po več kot dveh urah nagradilo vztrajnost mladih odbojkarjev Cosellija, ki kljub nihanju v igri v ključnem trenutku niso zatajili. Domači odbojkarji so sicer tudi boljše začeli, saj so v prvem setu že vodili za dobrih devet točk, ko je prišlo tudi do krajše prekinitve srečanja. Takrat je bučno navijanje navijačev Vala (več fotografij si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport) le za trenutek preseglo meje dovoljenega. Namesto na boben je lesena palica udarila na parket ob drugemu sodniku. Srečanje se je nadaljevalo popolnoma enostransko, ampak znaki reakcije Vala so bili ob koncu prvega seta že razvidni. Po zmagi Cosellija s 25:17 je Val prvič prevzel vodstvo pri delnemu 6:7 v drugem, kjer nobena izmed dveh šesterk ni zbrala več kot dve točki prednosti. Odločali so zgrešeni servisi, pri katerih jih je Val vpisal 7, Coselli pa 5, večino v končnici, ki so jo varovanci trenerja Corve osvojili z 27:29. V tretjem setu je Coselli takoj povedel s 6:0, a je visoko vodstvo postopoma zapravil vse do delnega 17:17. Naposled je prišel do izraza boljši napad domače ekipe, ki pa v četrtem se-tu ni zdržala napetosti. Pravzaprav je v četrtem setu Val prednjačil na servisu. Po dokaj izenačenem začetku so odbojkarji Val povišal vodstvo za dodatnih 5 točk in suvereno izenačil stanje v setih na 2:2. Tie-break je štan-dreško moštvo začelo z velikim zagonom in pri zamenjavi polja vodilo z 5:8. Goriški navijači so že glasno prepevali in skoraj proslavljali napredovanje, ko je prišlo do izenačenja 10:10. Simon Plesničar, ki je priskočil Cor-vi na pomoč ob odsotnosti Roka Magajne, je pri 12. točki poskrbel za skoraj odločilno točko z napadom preko krila, Černic pa še za blok pri 13:13. V pravi drami se Cosellijevi od-bojkarji se niso prestrašili in si z dvema zaporednima napadoma izborili dodatno tekmo, ki bo naslednjo soboto v Štandrežu.
Dopadljivemu srečanju, ki je bilo več časa na nivoju višje lige, je seveda sledilo razočaranje na klopi Vala. »Nobeno moštvo ni bilo konstantno, priznati pa moram, da smo bili v napadu manj prodorni. Mlajši odbojkar-ji Cosellija so še enkrat dokazali, da so po slabšem začetku prvenstva med sezono napredovali in da upravičeno naskakujejo napredovanje,« je po tekmi priznal trener Vala David Corva. (mar)
ŽENSKA D-LIGA
Poraz čakajoč na play-out
Pav Udine - Zalet Kontovel 3:1 (25:12, 25:15, 22:25, 25:14)
Zalet Kontovel: Bukavec 14, Zavadlal 4, Bressan 2, Kneipp 10, Kalin 4, Antognolli 2, Ban 0, Cassanelli 1, Škrl 0, Micussi (L), Bezin (L), Ko-bal 0, Sosi 0. Trener: Kušar.
Zadnja tekma rednega dela prvenstva na Videmskem je bila za Zalet Kontovel povsem postranskega pomena. Bolj pomembno bo za Kušarjeve varovanke v sredo, ko jih čaka prvo play-out srečanje v gosteh proti Tarcentu.
KOŠARKA - Polfinale deželne C-lige silver
Breg znova v igri za finale
V Codroipu so bile odločilne zadnje sekunde
BluEnergy Group Codroipo - Breg Mediachem 66:68 (13:11, 34:35, 53:53)
Breg: Carra 21 (4:5, 7:11, 1:5), Mattiassich n.v., Zobec n.v., Pigato 10 (4:4, 3:6, 0:1), Slavec 8 (-, 1:2, 2:3), Strle 5 (-, 3:5, 0:1), Vecchiet 5 (-, 1:3, 1:3), Se-mec, Spigaglia 5 (0:2, 1:2, 1:5), Cigliani 11 (-, 1:4, 3:8), Crismani, Gelleni 2 (-, 1:1, -). Trener: Krašovec.
Košarkarji Brega so še v igri za uvrstitev v finale play-offa deželne C-lige silver. Varovanci trenerja Toma Krašovca so sinoči v Codroipu po izjemno izenačenem in borbenem srečanju zmagali in izenačili stanje v zmagah na 1:1. Na prvem srečanju v Dolini je namreč zmagal Codroipo. »Včerajšnja tekma ni bila za srčne bolnike. Izenačeno je bilo vse do konca,« je dejal predsednik ŠD Breg Valter Mocor, ki je bil zadovoljen z nastopom košarkarjev Brega: »Tokrat so dali vse od sebe. Carra in Pigato sta se izkazal v fazi napada. Pod košema pa sta kraljevala Vecc-hiet in Strle, ki sta nevtralizirala nasprotnikovega najboljšega igralcaNata.« Sinoči so bile ključne zadnje sekunde: še 9 sekund pred zvokom sirene je bil izid 66:66. Nato je zadel Pigato. V zadnjem napadu so gostitelji zgrešili met za dve točki.
Tretja in odločilna tekma bo v četrtek ob 21. uri v Dolini.
Bregov košarkar Tomaž Strle
fotodamj@n
ODBOJKA - 1. ŽD
Zalet Breg še v boju za napredovanje
Zalet Breg - CG San Sergio 3:0 (25:17, 25:16, 25:21)
Zalet Breg: Ciocchi 7, Gregori 20, Košuta 7, Spetič 7, Sancin 2, Pertot 8, Cernecca (L); T. Spangaro, Picci-nino, S. Grgič, Martincich, Virgilio.
Zalet Breg je zmagal in se uvrstil v finale play-offa, ki bo v soboto, 28. maja, v Dolini (ob 21. uri) proti zmagovalcu s torkove tekme EuroVolley - Volley Club. Odboj-karice Zaleta Brega so bile sinoči boljše od nasprotnikove ekipe, ki pa se je borila in povzročila nekaj preglavic. V določenih trenutkih so bile domačinke živčne, kar pa je za tovrstne odločilne tekme običajno. Izkušnje so na koncu prevladale.
ZSŠDI - Jezikovni poligoni za mlade športnike
»Opiši, kaj je puli«
Točkovanje je enostavno, saj šteje čas, pomembni pa so tudi odgovori na jezikovna vprašanja
Domači šport Danes
Nedelja, 22. maja 2016 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA (Play-off) - 16.00 v Rivignanu: Union Pasiano - Juventina
ODBOJKA
UNDER 17 MOŠKI (Deželni finale) - 10.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Coselli (polfinale); 10.30 v Štandrežu: Cordenons - Prata (polfinale); v Gorici, Špacapan: 15.30 za 3. mesto, 17.00 finale
KOŠARKA
UNDER 15 DEŽELNI (Finalni del) - 9.30 v Cussignaccu: Jadran - Tarcento
Športel ... Kaj pa zdaj?
Glavno vprašanje, ki ga bo postavil voditelj oddaje Športel Igor Malalan jutrišnjim gostom (ob 18. uri na TV Koper), bo »Kaj pa zdaj?«. O svojih načrtih za bližnjo prihodnost bodo odgovarjali odbojkar slovenskega prvoligaša ACH Volley Jernej Ter-pin, nekdanji trener Jadrana Andrea Mura in odbojkar Olympie Filip Hlede. Sledili bodo prispevki z odbojkarske ekipe Vala, kotalkarskega društva Vipava in rubrika V 60-ih sekundah.
Skupaj zmoremo: odbojka in jadranje
Telefonski gostje jutrišnje jutranje radijske oddaje Skupaj zmoremo (ob 9. uri po valovih Radia Trst A) bodo trener mladinske ekipe Vala Olympie under 15 Ivan Markič, trener članske ekipe Vala David Corva in jadralec Jaro Furlani.
Prvi so se z jezikovnim poligonom v športni dvorani Špacapan v Gorici preizkusili odbojkarji združene ekipe Vala Olympie under14
zssdi
»Kako ti je ime?« ali »Opiši, kaj je puli«. S tovrstnimi vprašanji se morajo v teh tednih spopadati fantje in dekleta starostne kategorije U14 športnih društev, ki so včlanjena v ZSŠDI in ki so svoje ekipe prijavile na program Jezikovnih poligonov v režiji Združenja slovenskih društev v Italiji. Mladi odbojkarji združene ekipe Val U14 so se kot prvi preizkusili v novem športno-jezikovnem tekmovanju. V športnem centru Mirka Špa-capana v Gorici so v torek, 17. maja, sestavili tri ekipe po pet članov. Vsak športnik se je moral najprej preizkusiti na petih postajah (bočno kotaljenje, tek čez ovire, plazenje, sonožen skok), nato pa je moral izbrati eno izmed treh sklopov vprašanj, ki se razlikujejo po jezikovni ravni. Po jezikovnem izpitu se je nato nadaljeval poligon (tek z odbojkarsko, košarkarsko in nogometno žogo, slalom, hoja po umetnih kamnih in še en slalom), po uspešno zaključenem krogu pa je startal naslednji tekmovalec.
Točkovanje je enostavno, saj šteje seveda čas (krog je mogoče uspešno opraviti v približno 60 sekundah), pomembni pa so tudi odgovori na jezikovna vprašanja, saj se za vsak pravilni odgovor odbije 10 sekund za vprašanja nizke stopnje znanja, 20 sekund za vprašanja srednje stopnje znanja in 30 sekund za vprašanja visoke stopnje znanja. Na splošno so se tri skupine združene ekipe Vala lepo odrezale, najboljša izmed njih pa je napredovala v nadaljnji del tekmovanja, v katerem se bo potegovala za uvrstitev v finale, ki bo 25. junija.
ZSŠDI je za jezikovno plat tekmovanja za pomoč zaprosilo strokovnjakinjo Matejko Grgič, ki je sestavila okrog 150 vprašanj. Kljub temu, da je Grgičeva na ponedeljkovi predstavitveni novinarski konferenci opozorila, naj se otroci ne prestrašijo, saj »ne bo Prešernov in Cankarjev«, so nekatera vprašanja visoke jezikovne ravni prestrašile marsikoga, tudi med odrasli-
mi. Prav zaradi tega je morda otrokom - in ne samo njim - najbolj koristil zadnji del Jezikovnega poligona. Najstniki so se namreč po tekmovalnem delu zbrali okoli operativnega tajnika ZSŠDI Evgena Bana, ki je prvo etapo Jezikovnega poligona vodil s pomočjo operativnih tajnikov Igorja Tomasetiga in Martina Maverja ter Meline Colsani. Preden je Ban sporočil končne rezultate, je tekmovalcem tudi predstavil vprašanja ter napačne oz. pravilne odgovore, ki so bili v nekaterih primerih presenetljivi, saj do torka marsikdo ni vedel, čemu služijo tekoče stopnice. (av)
Ta teden so se z Jezikovnimi poligoni soočili še pri ŠZ Soča, KŠD Vipava, ŠZ Dom, ŠD Kontovel in ŠD Polet.
22
Nedelja, 22. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
INTERVJU - Andrea Giani, selektor slovenske moške državne odbojkarske reprezentance
Obožuje Slovenijo in njeno športno kulturo
Andrea Giani je slovensko moško odbojkarsko reprezentanco popeljal do srebrne kolajne na lanskem evropskem prvenstvu v Bolgariji in se ob zgodovinskem uspehu za slovensko odbojko močno priljubil slovenski športni javnosti. Ta čas je s slovensko izbrano vrsto na pripravah v Braziliji, kjer reprezentanti nabirajo moči za tekmovanje v tretji skupini svetovne lige. Nekoč vrhunski igralec, ki je osvojil štiri evropske in tri svetovne naslove ter dve srebrni in bronasto kolajno na olimpijskih igrah z italijansko reprezentanco, zase pravi, da je mirne in vedre narave, zelo prilagodljiv, vedno optimističen in rad se smeji.
Kaj vam pomeni odbojka?
Odbojka je zame velika strast, ki se je porodila v meni, ko sem bil majhen, star 11 let, in je ostala enaka do danes, ko jih imam 46. To, kar počnem danes, je seveda moje delo, vendar je zadovoljstvo, ki ga imam, ko grem v dvorano, se dotaknem žoge in učim odbojkarje, izjemno veliko.
V	zelo dolgi igralski karieri ste dosegli veliko uspehov. Osvojili ste vse lovorike, razen zlate kolajne na olimpijskih igrah. Vas to boli?
V	prvem trenutku po koncu kariere me je res zabolelo. Danes ni več bolečine, saj sem imel zelo dolgo in uspešno kariero. Olimpijske igre so najlepša prireditev, ki jo športnik lahko doživi. Imel sem priložnost igrati na olimpijskih igrah in tudi zmagati, vendar mi ni uspelo, osvojil sem dve srebrni in bronasto kolajno. Osvojiti zlato kolajno je nekaj drugega. Osvojili so jo le redki. Zavedam se, da mi manjka ta kolajna, ki bi prinesla še večjo težo mojim uspehom.
Ko sem vas videla na igrišču kot igralca, sem imela občutek, da lahko naredite vse, kar si zamislite, ker ste bili univerzalen igralec. Ste se tudi vi
počutili tako, da lahko v vsakem trenutku skočite za vsako žogo in jo tudi ujamete?
Univerzalen sem bil zato, ker sem od majhnega počel po malem vse. Odbojka je v mojem času potrebovala igralce, ki so bili sposobni igrati na vsakem mestu. Poznali smo osnove vsakega igralnega mesta. Danes je nemogoče ustvariti takšnega igralca. Igralcu že od majhnega določijo vlogo. Zdaj igralci nimajo takšnega tehničnega znanja, kot smo ga imeli mi. Jaz sem igral na veliko mestih, kar danes preprosto ni mogoče.
Zakaj ste sprejeli delo selektorja slovenske reprezentance?
Zato, ker je po mojem slovenska reprezentanca zelo dobra in ker sem si želel trenirati reprezentanco. Štiri leta sem bil pomočnik italijanskega selektorja Maura Berruta in bil je zadnji trenutek, da prevzamem odgovornost, ki jo prinaša vodenje reprezentance. Slovenska reprezentanca ima mešanico izkušenj, mladosti in kakovosti, torej je bila zame ravno prava reprezentanca, s katero sem se podal v pustolovščino kot prvi trener.
Srebrna kolajna na lan-

skem evropskem prvenstvu v Bolgariji je bil izjemen uspeh, ki ga ni pričakoval nihče v Sloveniji. Kako vam je uspelo pripraviti moštvo za takšen podvig?
Za nami je bila dolga pot, ki smo jo začeli lanskega maja. Bilo je lepo odkriti kakovost igralcev in te države, ki ima neverjetno športno kulturo. Gre za veliko strast vseh vpletenih pri tem uspehu. Vse stvari so bile na visoki ravni. Z vsemi sodelavci mi je uspelo ustvariti okolje, v katerem smo vsi delali in vsi zrasli. Lanska izkušnja je bila imenitna, ker smo zrasli vsi skupaj - jaz kot trener in igralci kot ekipa. Rezultat smo gradili iz dneva v dan. To je bil resnično neverjeten podvig.
Kvalifikacijski sistem za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru ni bil naklonjen Sloveniji. Zagotovo ga ni bilo lahko sprejeti. Ste bili zelo žalostni zaradi tega?
Da, bil sem žalosten, ker smo edina ekipna športna panoga, ki je dosegla izvrsten rezultat, pa se nismo kar neposredno uvrstili na olimpijske igre. Še huje je, da nismo imeli niti možnosti, da bi si nastop priborili na kvalifikacijskih turnirjih. To ni prav. Naša reprezentanca pred evropskih prvenstvom ni imela dobrih rezultatov, za kar smo plačali kazen. Štejejo vrstni redi na lestvicah in seštevki rezultatov. Škoda, ker smo v kratkem času močno napredovali in bi lahko tekmovali z najmočnejšimi reprezentancami.
Kdo bodo favoriti na olimpijskih igrah?
Brazilija, Italija, ZDA, Rusija, Francija in Poljska imajo možnosti za zmago, tri reprezentance od teh se bodo najbrž uvrstile na oder za zmagovalce. Močne so. Teh šest ekip je na izjemno visoki tehnični ravni. Olimpijske igre bodo zanimivo tekmovanje. Že v tekmovanju po skupinah bo težko. Sistem bo zelo hud.
Kakšen je vaš odnos s slovenskimi reprezentanti?
Zelo dober. Naš odnos temelji na velikem medsebojnem spoštovanju, zaupanju in harmoniji. Bil sem igralec, član strokovnega štaba in zdaj sem trenei; tako da dobro vem, da sta razdelitev vlog in spoštovanje vloge vsakega posameznika zelo pomembna.
Ste zadovoljni s kakovostjo slovenskih odbojkarjev?
Obstajata dve različni stvari. Igralci so na dobri ravni. Videl sem, da so tudi zelo mladi od-bojkarji nadarjeni in pravi adeti. Problem je kakovost dela, ki ga opravljajo v klubih. Počasi nam uspeva povečevati kakovost. To je šport, ki v Sloveniji lahko močno zraste po rezultatih. Reprezentanca je dosegla prvi rezultat, zdaj lahko nadaljujemo z ustvarjanjem rezultatov tudi s klubi. To je stvar, ki jo lahko programiramo. Ni le stvar proračuna, ampak tudi tega, kako se lahko razmišlja o izboljšavi dela v klubih.
Ste našli pravega igralca za vsako igralno mesto?
Da, zelo zadovoljni smo, ker smo našli skupino novih mladih igralcev, ki so zelo zanimivi.
Kako ste se pripravljali pred potjo v Brazilijo?
Dva tedna smo trenirali zelo dobro. Bilo je težko. V tem času smo opravili veliko tehničnega in fizičnega dela, lahko pa sem opazoval tudi nove mlade igralce. Pomembno je v skupino igralcev, ki smo jo oblikovali lani, vključiti nove elemente, torej ustvariti kontinuiteto. Imel sem možnost preskusiti šest, sedem igralcev letnika 1997 in 1996, ki so lani uspešno igrali v mladinski reprezentanci. Zadovoljen sem s kakovostjo igralcev.
»Smo edina ekipna športna panoga, kije dosegla izvrsten rezultat, pa se nismo kar neposredno uvrstili na olimpijske igre. Še huje je, da nismo imeli niti možnosti, da bi si nastop priborili na kvalifikacijskih turnirjih«
Kateri igralci bodo trenirali in igrali v Braziliji?
Štirinajst jih bo. Ob nosilcih igre iz lanske sezone in z oktobrskega evropskega prvenstva, Dejanu Vinčicu, Mitji Ga-spariniju, Alenu Pajenku, Danijelu Konci-lji, Tinetu Urnautu in Janiju Kovačiču ter že standardnih reprezentantih Alenu Ške-tu, Janu Klobučarju in Gregorju Ropretu, so priložnost za dokazovanje dobili še Klemen Hribar, Žiga Štern, Tonček Štern, Di-ko Puric in Sašo Štalekar.
Kaj boste počeli v Montes Clarosu?
Po dveh dneh treningov v Montes Clarosu nas že v soboto (igrali so danes ponoči) čaka prva uradna tekma z brazilsko reprezentanco, ki jo vodi Bernardo Re-zende in ki se intenzivno pripravlja na domače olimpijske igre v Riu de Janeiru. Druga tekma bo že v ponedeljek (jutri ob 23.30 po našem času), nato pa se v torek reprezentanca seli v Saquaremo, kjer bomo odigrali še dve tekmi za zaprtimi vrati. Dvanajst dni priprav v Braziliji bo zelo pomembnih, ker bomo trenirali z eno najmočnejših reprezentanc na svetu, ki je v zadnjih desetih letih osvojila največ lovorik. To bo za nas zelo dobra izkušnja, kajti prvič nas je povabila tako dobra reprezentanca, kot je Brazilija. Ponosni smo na to. Brazilija ne povabi vsake reprezentance. V Slovenijo se bomo vrnili 30. maja.
Kakšen je cilj slovenske reprezentance v svetovni ligi?
Želimo zmagati v tretji skupini. Letos bo sezona zelo kratka. Imeli bomo le te uradne tekme. Moramo zmagati v tej skupini, da prihodnje leto lahko igramo v drugi skupini. Imeli bomo le malo tekem, vendar bodo vse odločilne.
Sredi junija bo prvi turnir v Ljubljani.
Da, od 17. do 19. junija bomo igrali s Katarjem, Tunizijo in Venezuelo. Teden dni pozneje, od 24. do 26. maja, nas čakajo tekme v Solunu s Katarjem, Grčijo in Portorikom, nato - če bomo do takrat uspešni - bomo igrali na zaključnem turnirju četverice v Frankfurtu.
Tekmeci so močni tudi v tretjem kakovostnem razredu, mar ne?
Vse ekipe so na visoki ravni, vse so igrale dobro lani, morda še na višji ravni kot mi. Venezuela ima telesno in tehnično močno ekipo. To bo drugačna raven kot v lanski evropski ligi, vendar so ekipe podobne evropskim.
Kakšna je razlika med igranjem v reprezentanci stoletja oziroma fenomenov, kot so poimenovali tisto italijansko reprezentanco, ki je začela kraljevati na svetovnem prizorišču leta 1990, in med vodenjem slovenske reprezentance?
Biti trener in biti igralec sta različni stvari. Pomembna je ekipa. To sta dva načina, da izraziš odbojko na različen način. Kot igralec si v prvi osebi, si odločilen, lahko sprejmeš žogo, jo blokiraš, jo udariš, dosežeš katero koli točko. Trener ni nikoli odločilen na igrišču. Uporablja le svoje besede in zamisli, kako ustvariti ekipo. Sta dve različni stvari, da isti šport vidiš iz različnih kotov. Tudi čustva so različna. Bil sem igralec in vem, kaj pomeni doseči pravo točko in zaključiti tekmo, vendar tudi bolečino, ko zgrešiš točko na tekmi. Pri trenerju gre za drugačna čustva. Tudi dogajanje pred tekmo je drugačno. Kot igralec greš v slačilnico, se pre-oblečeš in že začneš razmišljati, kako bo potekala tekma. Čustva v vlogi trenerja so povsem drugačna.
Je mogoče primerjati reprezentanco, v kateri ste igrali vi, in današnje ekipe?
Težko jih primerjam. Primerjave mi niso všeč, ker je treba živeti v tem trenutku. Zagotovo smo bili skupina igralcev s tehničnimi in fizičnimi značilnostmi, vendar mi primerjava ni všeč. Nikoli nisem gledal in tudi danes ne gledam na preteklost, vedno sem se osredotočal na sedanjost in prihodnost. Mi smo bili izjemni, težko je najti takšne igralce.
Zamejski odbojkar Jernej Terpin, ki je v prejšnji sezoni igral za ACH Volley, je kandidat za nastop v mladinski reprezentanci Italije in Slovenije. Ga poznate?
Videl sem ga v finalu slovenskega prvenstva v Ljubljani, zelo mlad fant, letnik 1997; sam se bo moral odločiti, kje bo želel igrati. Je kakovosten igralec.
Ste še v stikih z Matejem Černicem, ki je bil dolga leta vaš soigralec v italijanski reprezentanci?
Da, dolgo sem igral z njim, vendar ga nisem slišal že nekaj let.
Tudi vaš klub BluVolley Verona je igral odlično v zadnji sezoni. Med drugim ste osvojili pokal Challenge. Kakšne cilje ste si postavili za prihodnjo sezono?
V prihodnji sezoni želimo narediti korak naprej in zrasti. To pomeni, da se želimo uvrstiti v končnico italijanskega pokala in biti med protagonisti ligaškega tekmovanja, kot smo bili v prejšnji sezoni. Želimo zmanjšati razliko do najboljših ekip. Radi bi igrali še v kakšnem evropskem pokalu. Imamo ambiciozno moštvo in skušamo oblikovati vse bolj konkurenčno ekipo z našim proračunom. Nimamo tako visokega proračuna kot najboljše ekipe, vendar z različnimi ukrepi lahko okrepimo ekipo.
Vaš sin Davide igra košarko, hči Liza pa odbojko. Želita postati šampiona najvišje ravni kot njun oče?
Devetnajstletni Davide ni tako ambiciozen, 15-letna Lisa je odločnejša in bi ji lahko uspelo. Ona bi si želela slediti mojim stopinjam.
Kako se počutite v Sloveniji?
Počutim se odlično, Slovenija mi je zelo všeč. Športna kultura je na zelo visoki ravni, ljudje so dobrega značaja. Lani sem bil pet mesecev v Sloveniji in tako zelene pokrajine še nisem videl nikjer.
Vas je še kaj presenetilo?
Presenetili so me kultura ter način in kakovost življenja. Mislim, da so v tej državi življenjske razmere povsem drugačne kot pri nas v Italiji, čeprav smo sosedi. Kakovost življenja je v Sloveniji višja. Seveda je odvisno od vsakega posameznika, kaj mu je pač všeč. Zame je Slovenija čudovita.
Jasna Milinkovič
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 22. maja 2016 2 3
Primorshi
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Mala dvorana
Danes, 22. maja, ob 16.00 / Avtorski projekt Patrizie Jurinčič po predlogi monologa Alessandra Baricca : »(Moj) Devetsto«.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Veliki oder
V	sredo, 25. maja, ob 20.00 / Jean Giraudoux: »Ondina« / Ponovitve: v četrtek, 26. maja, ob 20.00
V	soboto, 28. maja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«.
V	sredo, 1. junija, ob 21.00 / José Sa-ramago: »Esej o slepoti«.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Jutri, 23. maja ob 19.30 / »Kralj Ubu«.
V	torek, 24. maja, ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust«.
V	sredo, 25. maja, ob 19.30 / Lev Ni-kolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. / Ponovitev: v četrtek, 26. in v petek, 27. maja, ob 19.30.
V	nedeljo, 29. maja, ob 20.00 / Henrik Ibsen: »Nora ali Hiša lutk«
V	ponedeljek, 30. maja, ob 20.00 / »Hinkemann«.
V	sredo, 1. junija, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Višnjev vrt«.
V	četrtek, 2. junija, ob 17.00 / Ne-bojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«.
V	petek, 3. junija, ob 20.00 / Nad grobom glupe Evrope.
V	soboto, 4. junija, ob 20.00 / Josip Kosor: »Žena«.
Mali oder
Jutri, 23. maja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«.
V	sredo, 25. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
Levi oder
V	torek, 31. maja, ob 22.00 / Lot Ve-
kemans: »Ismena, njena sestra«.
MGL
Veliki oder
Jutri, 23. maja ob 18.00 / Drama / Tena Štivičic: »3 zime«. / Ponovitve: v torek, 24. ob 15.30 in v sredo, 25. maja ob 19.30.
V	ponedeljek, 31. maja, ob 10.00 in ob 19.30 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare«.
GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	petek, 10. junija, ob 20.30 / opera / Johann Strauss Jr.: »Die Fledermaus (Il pipistrello)«. / Dirigent: Gianluigi Gel-metti. / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30, v nedeljo, 12. ob 16.00, v torek, 14. inv četrtek, 16. junija, ob 20.30.
Stalno gledališče FJK - Il Rossetti
Dvorana Generali
V	petek, 3. junija, ob 20.30 / balet / »I suoni del Danubio - Gala' dell' operetta di Budapest« / dirigent: Laszlo Maklary / Ponovitev: v soboto, 4. junija, ob 20.30.
Tetris (Ul. della Rotonda3)
V	soboto, 28. maja, ob 21.30 / glasa / Ben-cazzadadiscoparty2 (funk rock, TS) -»Not Good For Education Release Show«.
Knulp.
V	torek, 24. maja, ob 20.30 / glasba / »Tribute To Rick Stone« / Nastopata: Fulvio Vardabasso in Domenico Lo-buono.
VIDEM
Novo gledališče Giovanni da Udine
V	sredo, 25. maja, ob 10.00 / glasba / Gia-
como Puccini: »La Bohème« / Nastopa orkester in zbor Gledališča Verdi s Trsta / Ponovitev: v četrtek, 26. maja, ob 20.00.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni Center Mostovna
V	petek, 27. maja, ob 21.00 / metal večer / Nastopajo: Hellcrawler, Hobos in Shiv.
V	petek, 10. junija, ob 21.00 / glasba / Nastopajo Moveknowledgement.
V	četrtek, 16. junija, ob 19.00 / glasba / Nastopajo: Terrorizer, Dickless Tracy in Extreme Smoke 57.
PORTOROŽ
Avditorij
Glavna dvorana
V	soboto, 28. maja, ob 19.00 / Plesna predstava: SPOMINI / Mentor: Lidija Pogačar. Koreograf: Nataša Pogačar / Organizatorji: KD Plesna skupina Metulj, ZKD Piran, OI JSKD Piran.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	torek, 24. maja. ob 19.30 / balet / »Meso Srca / Kaktusi« / Ponovitve: v sredo, 25. in v četrtek, 26. maja, ob 19.30.
V	soboto, 28. maja, ob 19.30 / opera / Georges Bizet: »Carmen«.
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
V	četrtek, 26. maja, ob 19.00 / glasba / »Orkester Slovenske Filharmonije« / Dirigent: Ivan Repušic / Tolkalci Slovenske filharmonije: Darko Gorenc -Barbara Kresnik, Matevž Bajde in Franci Krevh / Program: O. Respighi, Ptiči; N. Šenk, Quadrum za štiri tol-kalce in orkester (novo delo); O. Re-spighi, Rimske fontane; P. I. Čajkovski, Italijanski capriccio, op. 45. / Ponovitev: v petek, 27. maja, ob 19.30.
Kino Šiška
V	četrtek, 26. maja, ob 21.00 / glasba / Nastopajo: St Germain.
V	petek, 27. maja, ob 19.00 / glasba / Nastopa: Saul Williams.
V	ponedeljek, 6. junija, ob 20.00 / glasba / Nastopata: Zakk Wylde in Jared James Nichols.
V	torek, 7. junija, ob 22.00 / glasba / Nastopajo Garbage.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PORDENON
Galerija Harr Bertoia (Korzo Vittorio Emanuele II, 60): do 12. junija je na
ogled fotografska razstava Steva McCurryja »Senza Confini / Brez meja«. / Urnik: od srede do sobote, od 15.30 do 19.30 in v nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.30.
_SLOVENIJA_
LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradav-nine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi li-piške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala.
Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VRBA
Prešernova rojstna hiša (Vrba 2) / Hiša, v kateri se je leta 1800 rodil dr. France Prešeren, je bila zgrajena v 16. stoletju. 21. maja leta 1939 je bila Prešernova hiša z veliko slovesnostjo odprta za javnost kot muzej. / Urnik: od torka do petka od 9.00 do 16.00, v sobotah in nedeljah od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Za več info.: Telefon +386 04/580 20 92 / E-pošta: info@zi-rovnica.eu.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
IT. PESNIK (SALVATORE) PETER LOVŠIN
SESTAVIL LAKO
GLAVNO MESTO SIRIJE
OBLIKA DELAVSKEGA BOJA, STRAJK
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
VRSTA GRAFIČNE TEHNIKE
KORIST
SANJARIJA, IZMIŠLJEN SVET
DOMINIK SMOLE
VNETJE 2IL UTRIPALNIC
SVETOVNO PRVENSTVO
REKA IN DEPARTMA V FRANCIJI
NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
NO
OPERATION
FILMSKA OPERACIJA
ITALIJANSKA PEVKA
(MIA)
AVTOMOBIL, NAMENJEN BIVANJU
AVTOR MIKLOVE ZALE (JAKOB)
HOLANDSKI SLIKAR
RIMSKI DRŽAVNIK
FRANCOSKI NOGOMETAŠ BENZEMA
MEH. IGRALEC NOVARRO
Španski
DRAMATIK
(JUAN BAUTISTA)
/
SRBSKI PEVEC, BORA SPUZIČ...
IT. IGRALKA MIRANDA
JAVNA DAVŠČINA
RUMENA BARVA
ANGLEŠKA IGRA Z LESENO KROGLO IN KIJI
ELEKTRIČNA MERSKA ENOTA ZA MOČ
FRANCOSKI PEVEC HADDAD

KDOR HOTE ŽIVI BREZ STIKOV
MIHA OBIT EGIPČANSKI BOG SONCA
AM. IGRALEC PACINO
POSEBNI NOVINAR
GRŠKI PEVEC MARTAKIS
RIMSKA BOGINJA JEZE
ADA NEGRI
KRILO RIMSKE LEGIJE
KITAJSKA IN JAPONSKA UTEŽNA MERA
RUSKI "CAR" (VLADIMIR) OXA ANNA
S PROSTIM OČESOM NEVIDEN KRISTAL NEAPELJSKI PEVEC (ROSARIO DE POMPEIS)
ITAL. FILMSKI REŽISER VESTERN FILMOV
USTROJ FRANCOSKI PISATELJ (PAUL)
GORA VTOSKANI
PRIPOVEDNA PESNITEV
DEL MOLEKULE
MOČVIRNO OBALNO PODROČJE KLIMAKTERIJ
GL. MESTO JORDANIJE MONGOLSKI VLADAR
ITALIJANSKA PRITRDIL-NICA
DRAGO OTA NEKDANJI PCI PO NAŠE
OŽIVLJANJE
LUTK SLAVILNA PESEM
ŠTRCELJ
NAJNIŽJI MOŠKI PEVSKI GLAS
"KOZAŠKA REKA"
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER
JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI
ZAČETEK OTVORITVE
ŠPANSKI SPOLNIK
SL. PESNIK (SIMON)
VIDA ALBREHT
AMERIŠKA KOŠARKARSKA LIGA ANTON PETJE
ANGL. IGRALKA LUPINO
ALBERT EINSTEIN
POMIK K CILJU
BOLGARSKI SKLADATELJ (GEORGI)
REKA V GRČIJI, EVROTAS
BUDISTIČNI MENIH
CERKVENA TKANINA ZA POKRIVANJE HOSTIJ
ČLOVEKU ZVESTA ŽIVAL
OGNJENIK NA SICILIJI
SLOVARČEK - AMIR = francoski pevec Haddad • ATANASOV = bolgarski skladatelj in dirigent • KVAKA = srbski pevec Bora Spuzič • MAES = holandski slikar (Nicolaes, 1634 - 1693) • TAN = japonska in kitajska utežna mera
24
Nedelja, 22. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
Dopoldne bo povsod prevladovalo lepo jasno vreme. Popoldne bo v predalpskem pasu nastalo nekaj kopaste oblačnosti. Pihali bodo krajevni vetrovi.
Sončno bo. Čez dan bo zapihal veter južnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 24 do 27 stopinj C.
Dopoldne bo zmerno oblačno do spremenljivo. Popoldne poslabšanje s plohami in nevihtami; ponekod bo lahko količina dežja znatna. Po nižinah in na obali bo pihal zmeren jugovzhodni veter.
Jutri bo sprva precej jasno, čez dan se bo oblačnost od zahoda povečala. Popoldne se bodo na zahodu začele pojavljati padavine, ki se bodo v noči razširile na večji del države. Vmes bodo tudi nevihte. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo, ki se bo čez dan prehodno nekoliko okrepil.
jutri
1984 - V Julijskih Alpah se je silovito deževje prejšnjega dne umirilo, ponekod je padlo prek 200 mm dežja v 48 urah. Analogni zapisovalnik padavin je v Bovcu izmeril 210 mm, v Ukancu v Bohinju 199 mm ter v Stari Fužini 158 mm padavin.
Danes: ob 3.38 najnižje -58 cm, ob 10.10 najvišje 32 cm, ob 15.39 najnižje -18 cm, o ob 21.27 najvišje 44 cm. =§ Jutri: ob 4.06 najnižje -59 cm, ob 10.44 najvišje 32 cm, ob 16.13 najnižje -15 cm, ob 21.57 najvišje 42 cm.
Morje je razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje C.
500 m...........15
1000 m ..........13
1500 m...........10
2000 m ...........7
2500 m............4
2864 m .......... 2
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 8 in v gorah 9.
Nad mačka s sladoledom
SEUL - Južnokorejci so dobili novo orožje v boju proti alkoholnemu mačku -po naporni noči si sedaj lahko privoščijo sladoled, ki naj bi pomagal omiliti neprijetne posledice. Južnokorejska veriga marketov Withme FS poslej na policah namreč ponuja sladoled Gyeondyo, kar v prevodu pomeni: "Drži se." Po navedbah podjetja je to prvi sladoled, oblikovan za spopad s posledicami pretiravanja z alkoholom. Sladoled ima okus po grozdju in vsebuje sok japonskega rozinovega drevesa (Hovenia dulcis), ki velja za tradicionalno zdravilo proti mačku in se kot tako v južnokorejskih knjigah pojavlja že v 17. stoletju. Južnokorejci med vsemi azijskimi narodi uživajo največ alkohola. Vsak v povprečju popije 12,3 litra alkohola letno.
Najhuje mora še priti
RAZSTAVA - Na Kvirinalu v Rimu do 5. junija
S pilotove perspektive
Fotografski utrinki italijanskih obzorij ob sončnem zatonu je za policijo posnel fotograf Massimo Sestini
RIM - Na Kvirinalu so ob prisotnosti predsednika Sergia Matta-relle odprli fotografsko razstavo »Italijanska obzorja s helikopterji državne policije«. Niz fotografij je ob sončnem zatonu posnel priznani fotograf Massimo Sestini, zmagovalec nagrade World press Photo of the year 2015. Italijo je ovekovečil z enkratne perspektive, ki je privilegij policijskih pilotov, in sodobno tehniko, ki mu je omogočila, da je kljub tresljajem in gibanju helikopterja in slabi luči pričaral izjemne prizore države od Lampeduse do Alp, kot vidimo na fotografijah pa tudi Rim s Kolo-sejem in Trst z Velikim trgom in nabrežjem.
Razstava bo na Kvirinalu brezplačno na ogled do 5. junija, potrebna pa je predhodna rezervacija http://palazzo.quirinale.it/mostre/20 16_sestini/prenotamostra.html
DAKA/KOLOMBO - Na obalnih območjih Bangladeša že čutijo ciklon Roanu. V neurju je umrlo najmanj 20 ljudi, od tega je sedem ljudi utonilo v okraju Banshkhaili, trije na otoku Ha-tiya. Kkakega pol milijona so jih evakuirali. Letališče Chittagong na jugozahodu države je zaprto, prav tako je omejen promet ladij in trajektov.
Medtem je poplavljeno šrilanško prestolnico Kolombo po najhujšem deževju v zadnjega četrt stoletja, ki je prineslo poplave in zemeljske plazove, dosegla pomoč. Brez strehe nad glavo je tam ostalo okoli pol milijona ljudi, umrlo jih je najmanj 71.
ZAGREB - Zavod za zdravstvo
Približno dve tretjini Hrvatov prekomerno težkih ali debelih
ZAGREB - Več kot dva milijona ljudi na Hrvaškem ali približno 65 odstotkov prebivalcev ima prekomerno težo ali so debeli, kažejo podatki hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Andrija Štampar. Lani se je s težavami zaradi debelosti na Hrvaškem soočalo 900.000 žensk in 1,2 milijona moških. Navedli so, da je imelo lani prekomerno težo v petem razredu osnovne šole 13,6 odstotka učencev in 10,4 odstotka učenk. V srednji šoli je to razmerje nekoliko drugačno, ker za debelostjo trpi 14,2 odstotka dijakinj in 11,9 odstotkov dijakov. V prvem letniku fakultete je delež prekomerno težkih fantov višji od deleža deklet. Prekomerno težo ima več kot petina študentov ter vsaka deseta študentka.
Hrvaška sicer ni izjema v svetu, ko gre za vse večje število predebelih oseb, ker gre za globalen trend.
Opozorili so, da prekomerna teža s sabo prinaša tudi tveganje za številne bolezni obtočil in mišično-kost-nega sistema, sladkorno bolezen, depresijo ter socialne težave zaradi izpostavljenosti diskriminaciji debelih in prekomerno težkih, ki so zaradi svoje debelosti v družbi pogosto izolirani.
»Na Hrvaškem moč kažemo tudi s ponujanjem obilice hrane ob različnih priložnostih,« je izpostavila vodja oddelka za spodbujanje zdravja v zavodu Ana Puljak. Poudarila je, da je pomembno že pri majhnih otrocih razvijati zavest o pravilni prehrani. Po njenem mnenju bi morali tudi zvišati število ur športne vzgoje v šolah ter zgraditi več športnih dvoran in igrišč.
Na Hrvaškem zaradi visokega pritiska in maščob v krvi vsako leto umre približno 26.000 ljudi, zdravljenje debelih pa močno bremeni zdravstveni proračun, ki je zaradi velikanskih letnih izgub tudi največja obremenitev za državni proračun.
Messija ne bo
ZAGREB - Hrvaški poslovnež sumljivega slovesa Slavko Gotovac si je naredil dobro reklamo za svojo vilo na Hvaru, v kateri naj bi po petkovem pisanju hrvaških medijev dopust poleti preživela nogometna zvezdnika Lionel Messi in Ivan Rakitic. Sorodnik slednjega je povedal, da je bila to zgolj možnost in da zdaj, ko je stvar prišla v javnost, seveda ni več izvedljiva.