KUPON-30% popu itd n,H VÏC itoritvc SlMlùrtï DiilčA Slud o Icpcit in flr.ivji Divjci ■■■ ùoJ-,ji ttaiu Primorski Slovenci in volitve v »obrobni deželi« SandorTence Napoved papeževega odstopa je v Italiji postavila volilno kampanjo na stranski tir, kar niti ni tako slabo. Volivke in volivci so si namreč ustvarili že dovolj jasno sliko o predvolilni sceni, ki manj kot dva tedna pred volitvami ne bo več nič bistvenega prispevala k že znanemu in že videnemu. Če v tem času listaš po časopisih, gledaš televizijo ali brskaš po spletu, vidiš, da se v glavnem vsi ukvarjajo s t.i. strateškimi deželami, kot sta Lombar-dija in Sicilija, ki naj bi odločale o razmerju sil v senatu. Vse ostalo je obravnavano kot drobiž oziroma kot obrobje, kjer je že skoraj vse vnaprej določeno in odločeno. Za to je predvsem kriv ta ponesrečeni volilni zakon, ki ga ne leva in ne desna sredina nista dejansko hoteli spremeniti, saj pride prav vsem večjim strankam. Furlanija-Julijska krajina je tudi volilno gledano povsem obrobna dežela. Ker pa živimo tukaj, nam ni vseeno, kakšni bodo rezultati in kdo nas bo zastopal v Rimu. V 50-letni zgodovini dežele je to najbrž najbolj dolgočasna, siva in vsebinsko revna kampanja za parlamentarne volitve, ki služi predvsem kot odskočna deska za aprilske deželne volitve. Če teh ne bi bilo, bi bilo predvolilno soočenje še bolj nezanimivo. To velja tudi za Slovence, kjer ima človek vtis, da ljudi (tiste, ki jih politika še na nek način privlačuje) bolj zanima, kdo bo pri Demokratski stranki slovenski kandidat za deželni svet in če bo Slovenska skupnost sploh obnovila zavezništvo z Demokratsko stranko. Pred leti, ko še ni bilo zaščitnega zakona, smo se pritoževali, da volilna kampanja ne obravnava življenjskih vprašanj slovenske manjšine, potem smo se jezili, ko je slovensko vprašanje bilo predmet predvolilnih sporov med desnico in levico, češ da to ni normalno. Danes ni ne enega in ne drugega, tako da ne vem, kaj je prav, čeprav živimo v časih, ki so se v primerjavi s časi izpred nekaj let, močno spremenili. To, kar je bilo takrat pravilno, je danes narobe in obratno, zlasti v politiki. Volilna kampanja med Slovenci odraža stanje duha, ki vlada v manjšinski skupnosti ter v širši italijanski in slovenski družbi. Nove negotovosti so prevzele mesto starih gotovosti, stvari se spreminjajo dosti hitreje, kot si mi predstavljamo in pred katerimi si zakrivamo oči, češ da bomo tako ali drugače že prebrodili ta vihar. Ostaja nam upanje, da bomo v Rimu še naprej imeli parlamentarno zastopstvo in obenem novo vlado, ki bo do naših vprašanj bolj občutljiva od Berlusco-nijeve in Montijeve. dnevnik SREDA, 13. FEBRUARJA 2013 Št. 36 (20.664) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € italija - Državni orožarski holding v vrtincu korupcijske afere Aretiran prvi mož Finmeccanice Orsi S podkupovanjem naj bi prodal Indiji helikopterje RIM - Predsednik in pooblaščeni upravitelj italijanskega državnega oro-žarskega holdinga Finmeccanica Giuseppe Orsi je bil včeraj aretiran zaradi obtožb o mednarodni korupciji, podkupovanju in ilegalnemu prilaščanju tujega imetja. Gre za še eno v vrsti aretacij v italijanskem velikanu, ki so ga že v preteklosti pretresali korupcijski škandali. Tokrat tožilci sumijo, da je šlo pri 51 milijonih evrov, ki jih je Finmeccanica leta 2010 plačala švicarskim posrednikom za zagotovitev posla prodaje 12 helikopterjev Indiji, dejansko za podkupnino. Del tega denarja naj bi pristal tudi v rokah italijanskih politikov. Na 10. strani tržič - Passera Uplinjevalnik »priložnost«, Fincantieri zgled TRŽIČ - Corrado Passera, minister za gospodarski razvoj odhajajoče tehnične vlade, je na včerajšnjem obisku v Tržiču pohvalil družbo Fin-cantieri in jo postavil za zgled podjetjem in državi, »ki ne smejo vreči puške v koruzo«. Montijev minister se je po prihodu na Goriško najprej udeležil seje z vodstvoma goriške in tržaške zveze industrialcev, nato pa je obiskal tržiško ladjedelnico. Spregovoril je tudi o uplinjevalniku v Žavljah, ki je po njegovem mnenju pomembna priložnost, ki je ne gre zamuditi. Na 12. strani vreme - Včeraj zjutraj na Tržaškem do 25 cm snega Sneg prekril Kras Razmere so se čez dan izboljšale - Ob sprostitvi tovornega prometa na avtocesti 24 km dolga kolona TRST - Po obilnem nočnem sneženju je bilo včeraj zjutraj na Tržaškem okrog 25 centimetrov snega, občane in njihova vozila pa so ovirali tudi visoki zameti. Največja zmeda je bila na avtocestnem priključku, v marsikaterem naselju na Krasu pa so bile ceste (in seveda klanci) neprevozne. Avtobusne povezave so bile okrnjene. Obalna cesta je bila ponoči zaprta, na kraški planoti pa so ceste ponekod plu-žili še popoldne. Gasilci so odstranjevali polomljene veje in drevesa, visoka voda pa je zalila Milje, tržaško nabrežje in Ribiško naselje - tu je plimovanje omejila burja. Pod sončnimi žarki je sneg kopnel. Okrog poldneva so končno sprostili promet tovornjakov, kaj kmalu pa se je najprej pri Moščenicah in potem na avtocesti ustvarila do 24 km dolga kolona. Na 4. strani Trst: projekt za rast inovativnih podjetij Na 5. strani Energetski mrk z vabilom k varčevanju Na 5. strani Malo za šalo ... malo za ples Na 8. strani Papežev odstop odjeknil tudi pri nas Na 10. strani V Kulturnem domu o sosedih in pregradah Na 14. strani šport - Sinoči v Ljubljani Bloudkovo priznanje za Jureta Kufersina V ljubljanskem Grand hotelu Union so sinoči podelili najvišja slovenska državna športna priznanja - 47. Bloudkova priznanja. Med prejemniki plakete za življenjsko delo in pomemben prispevek k razvoju športa je tudi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin. Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so za leto 2012 sicer prejeli biatlonska mešana štafeta, atlet invalid Franjo Iz-lakar, trener v judu Marjan Fabjan in športna plezalka Mina Markovič. Na 17. strani 2 Sreda, 13. februarja 2013 ALPE-JADRAN / ljubljana - Po oceni večine strank v Državnem zboru Pravnik Miro Cerar v ospredju hipotez za vodenje vlade LJUBLJANA - Politično dogajanje je bilo včeraj zaznamovana z možnostjo, da bi morebitno projektno vlado prevzel pravnik Miro Cerar, pa tudi z dokončno odločitvijo SLS, da v kakršni koli levo-sredinski koaliciji oziroma vladi ne namerava sodelovati. Predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič je medtem napovedal skorajšnjo interpelacijo zoper šolskega ministra Žigo Turka. V ospredju političnega dogajanja se je kot možni kandidat za mandatarja morebitne nove vlade pojavil pravnik Miro Cerar, čeprav sam takšne možnosti javno ni potrdil. Začasna vodja Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je namreč po sestanku poslanske skupine PS povedala, da ima, če se bo odločil, da postane mandatar za sestavo vlade, podporo vseh poslancev PS. Po njenem mnenju lahko namreč Cerar poveže tako »leve kot desne«. Kot je povedala Bratuškova, so s Ce-rarjem na zvezi po elektronski pošti, upa pa, da se bodo v sredo z njim tudi sestali. Po njenem mnenju nobena od potencialnih strank, ki bi vstopila v vlado, ne bi imela težav s Cerarjem. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant je prav tako prepričan, da bi Cerar, če bi sprejel kandidaturo za mandatarja v morebitni novi vladi, prejel glasove poslancev DL. Končno besedo o tem bodo sicer rekli organi stranke, a Virant meni, da gre za »odličen predlog«. Za DL so primarna izbira predčasne volitve, vendar pa je že jasno, da do njih ne moremo priti, ker se predsednik vlade ni odločil za zaupnico, je v izjavi pojasnil Virant. Zato je po njegovih besedah edina možnost, da predlagajo konstruktivno nezaupnico in oblikujejo novo vlado. Je pa Virantova podpora Cerarju očitno tudi v njegovi lastni stranki sprožila zelo različna stališča. Nekdanji finančni minister in podpredsednik DL Janez Šušteršič je namreč v izjavi za STA podvomil v Cerarjevo operativno sposobnost vodenja. Označil ga je celo kot »mačka v žaklju«, saj ne pozna njegovega ekonomskega programa in mnenja o gospodarstvu. V DeSUS po besedah njenega predsednika Karla Erjavca uradne razprave o tem, ali bi za novega mandatarja podprli Cerarja, še niso imeli. A Erjavec meni, da bi ga podprli. V SD pa se glede podpore morebitni kandidaturi Mira Cerarja za mandatarja ne bodo opredeljevali, dokler ne bo uradno kandidat, je pojasnil vodja poslancev SD Janko Veber in dodal, da je dunaj Močne snežne padavine tudi v Avstriji DUNAJ - Močne snežne padavine so zajele tudi vzhod in jug Avstrije in povzročile številne težave v prometu. Največ nevšečnosti imajo prebivalci regije Spodnja Avstrija in prestolnice Dunaj. Sneženje je botrovalo tudi zamudam na dunajskem letališču, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrijske oblasti so ponekod, predvsem v višje ležečih delih države, razglasile obvezno uporabo verig. Na Dunaju so bile sicer zimske službe v celoti pripravljene na snežne razmere. Dopoldne je tako sneg plu-žilo 1400 delavcev, ki so skrbeli za 2800 kilometrov cest. Sicer tudi v Avstriji nastajajo dolge kolone tovornjakov zaradi zaprtih slovenskih in italijanskih mej za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. Padavine pa naj bi se v prihodnjih dneh še nadaljevale, tako da bo snežna odeja po napovedih predvsem na vzhodu države debela do 35 centimetrov. predlog za mandatarja v rokah PS. V SD so odprti za pogovor s Cerarjem, a bi bilo vnaprejšnje opredeljevanje po njihovem mnenju neprimerno do »tako uglednega strokovnjaka«. V Slovenski ljudski stranki pa so se odločili, da stranka ne bo sodelovala pri oblikovanju levosredinske projektne vlade. Kot je ob robu seje izvršilnega odbora SLS dejal predsednik stranke Radovan Žerjav, bo SLS pred februarsko sejo Državnega zbora izstopila iz koalicije, predvidoma na tej seji DZ bosta odstopila tudi oba ministra SLS. Nato bo stranka delovala kot konstruktivna opozicija. Ta odločitev SLS je med potencialnimi koalicijskimi partnerji sprožila različne odzive. V PS so zapisali, da jo obžalujejo, v DL pa nasprotno pozdravljajo odločitev, da se jim SLS pridruži v opoziciji. Vodja poslancev SD Janko Veber pa je poudaril, da se je o oblikovanju nove vlade izjemno težko pogovarjati s strankami, ki še nimajo rešenih postopkov za izvolitev svojega predsednika. V SDS so se na vest o Cerarju kot možnemu mandatarju za zdaj odzvali na družbenem omrežju Twitter. Ob tem so se vprašali: »Strokovni sodelavec odve- Miro Cerar tniške pisarne Senica, brez najmanjših izkušenj v vladi ali vsaj gospodarstvu bo kar predsednik vlade?« Tiskovni predstavnik NSi Jernej Vrtovec je za STA povedal, da v NSi morebitnega novega mandatarja ne želijo ocenjevati ali komentirati, dokler ne bo prišlo do uradnega predloga. Predsednik stranke SD Igor Lukšič pa je napovedal, da bo SD najverjetneje do torka v Državnem zboru vložila interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka. Ta se je odzval na družbenem omrežju Twitter in zapisal, da bo očitno »poskusni zajec za oceno podpore vladi«. V večini strank pretiranega navdušenja nad interpelacijo sicer ni bilo zaznati. V PS, DL in DeSUS so bolj naklonjeni konstruktivni nezaupnici, s katero bi bila razrešena celotna vlada. V javnost je prišla tudi odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo Zorana Jankoviča, da z začasno odredbo Komisiji za preprečevanje korupcije naloži, da mora s svojih spletnih strani in drugih objav odstraniti zaključno poročilo v delu, ki se nanaša na Jankovica. Sodišče nadaljuje obravnavo Jankoviceve tožbe, ljubljanski župan pa se bo zoper sklep sodišča pritožil. Senat upravnega sodišča v Celju je sicer že prejšnji teden zavrnil zahtevo premiera Janeza Janše po zadržanju poročila protikorupcijske komisije. Janša je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Se je pa upravno sodišče v zadevi izreklo za pristojno in bo o vloženi tožbi Janše odločalo prednostno. (STA) ljubljana - Predsednik vlade za televizijo Vaš Kanal Janez Janša: Z levimi fašisti sem označeval pojave, ne osebe LJUBLJANA - Kdorkoli se bo javil za predsednika vlade, mora vedeti, da s partnerji, »ki so nam zabili nože v hrbet, tudi on ne bo imel veliko sreče v situaciji, v kateri smo, in ta je resna,« je v pogovoru za televizijo Vaš Kanal dejal premier Janez Janša. Dejal je še, da v petek nikogar ni označil za levega fašista, pač pa je govoril le o pojavih. Janša, ki je z vlado včeraj začel dvodnevni obisk na Dolenjskem in v Beli Krajini, je dejal, da se ob ugibanjih, kdo bi lahko bil njegov naslednik, zdi, kot da je objavljen javni razpis za predsednika vlade. Opozoril je, da je položaj, v katerem je država, zelo resen. »Tisti, ki so začeli vrtati luknje v to ladjo, se tega ne zavedajo ali pa namerno ravnajo neodgovorno,« je dejal. Janša zato upa, da bo prišlo do streznitve. Premier sicer pravi, da je »mandat vlade na razpolago, vendar ne ulici, temveč ustavnemu institutu«. Ta po Janševih navedbah pravi, da je za to, da se dokaže, da neka vlada nima večine v DZ, treba oblikovati neko drugo večino, ki izvoli novo vlado. Janša je izrekel tudi nekaj kritik na račun nekdanjih koalicijskih partneric. Kot je dejal, si lahko vsaka stranka premisli in izstopi iz koalicije, »je pa neodgovorno da to naredi takrat, ko ni nobene alternative«. »Razumel bi, da stranke, ki so v koaliciji, dosežejo nek dogovor s strankami, ki so v opoziciji, sestavijo večino in ko izstopijo, predstavijo novo ekipo, tako da ni politične nestabilnosti in cene, ki jo je treba za to plačati. Zdaj pa je nekdo skočil v prazen bazen, dobiva buške, država pa trpi,« pravi premier. Opozoril je, da je tudi zaradi tega ravno včeraj prišla napoved, da bo zaradi politične nestabilnosti in posledic, ki jih ta povzroča v gospodarstvu, ena od bonitetnih hiš Sloveniji znižala bonitetno oceno. To pa po besedah premiera pomeni, da bo cena za naše zadolževanje porasla »in to izključno zaradi politične neumnosti«. Glede nagovora, ki so ga predvajali na petkovem shodu Zbora za republiko, je predsednik SDS dejal, da v njem nikogar ni označil za levega fašista, ampak je govoril le o pojavih, »ki sestavljajo tisto, kar se v svetu prepoznava kot levi fašizem«. Ti pojavi so po besedah Janše »denimo napis na trgovini, kjer je pisalo 'Kristjane smo klali leta 1945 in jih Janez Janša bomo tudi leta 2013'«, prav tako napis, »ki so ga nosili nekateri na protestih in so pošiljali ljudi v Hudo Jamo in Barbarin rov«. Med omenjenimi pojavi Janša vidi tudi obiske na domovih mariborskih občinskih svetnikov, napade na policiste ter izjave »Zdaj gremo v Ljubljano in bomo zasedli parlament in vrgli to vlado«. »To je govorica fašizma,« je dejal Janša. Ob tem je spomnil, da je tudi Benito Mussolini organiziral pohod na Rim in tako prevzel oblast, kot tudi, da so se deportacije Judov začele z obiski na njihovih domovih. Po Janševih besedah gre pri tem za zelo nevaren pojav, ki jih je, če se jim hočemo zoperstaviti, treba najprej označiti in jim poiskati zgodovinsko primerjavo, kar da je, kot je dejal, storil tudi on. Ob tem je opozoril, da pri tem ni bil prvi. »To je naredil že novinar britanskega časopisa, ki je pisal o razmerah v Sloveniji in o ideologih tega, kar se pri nas dogaja, in je to označil za levi fašizem,« je dejal Janša. Glavni del vladnega obiska na Dolenjskem in v Beli krajini bo sicer potekal danes. (STA) Linic o NLB brez komentarja BRUSELJ - Dogovora o Ljubljanski banki še ni, zato tega vprašanja ne želim komentirati, je včeraj v Bruslju povedal hrvaški finančni minister Slavko Linič v odgovoru na vprašanje, ali je zadovoljen z rešitvami glede LB. Ob tem je poudaril, da bo za komentiranje čas, ko bo dogovor dosežen, sicer se samo otežuje delo pogajalcem. »Dogovarjanje še poteka. Komentarje in razmišljanje o tem, kakšen je izkupiček za nas, bomo razgrnili po koncu pogovorov, ko bomo dorekli sporazum. Kakršni koli vnaprejšnji komentarji zgolj otežujejo stališča tistim, ki se pogajajo,« je dejal Linič. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pu-sič, sta po sestanku s finančnima strokovnjakoma Francetom Arharjem in Zdravkom Rogičem, ki je bil 6. februarja na Otočcu, povedala, da sta našla rešitev za problem LB. Predsednika vlad Janez Janša in Zoran Mi-lanovič sta se nato o njuni rešitvi pogovarjala konec minulega tedna ob robu vrha EU. Oba sta ocenila, da je rešitev sicer še v grobi zasnovi in da jo je še treba doreči, a da bi lahko bila zrela za odločanje v marcu. Erjavec in Pusičeva se bosta o LB predvidoma ponovno pogovarjala 18. februarja ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju. Zaradi močnega dežja poplava v Zadru ZADAR - Zaradi močnega dežja in naraslega potoka je danes poplavilo največje nakupovalno središče v Zadru. Center Supernova so morali začasno zapreti, na pomoč pa so poklicali tudi potapljače iz zadrske gasilske enote. Domnevali so, da je poplavo nakupovalnega središča povzročila zamašitev podzemnega odtoka v podzemnem jašku, po katerem delno teče potok Ričina, zato so na pomoč poklicali tudi potapljače. Zaradi veliko blata v vodi, ki je bila globoka približno dva metra in pol, so potapljači uspeli zgolj otipati, da rešetka na odtoku ni bila za-mašena, poroča Jutarnji list na svoji spletni strani. Vzrok poplave bodo zato lahko ugotovili šele, ko bodo izčrpali vodo iz jaška. Direktorica centra Iva Surič je potrdila, da je voda poplavila parkirišče in vdrla tudi v transformatorsko postajo. Iz varnostnih razlogov so morali izklopiti elektriko, posledično pa tudi zapreti nakupovalno središ-če.Sicer pa zadrski spletni portal 057info.hr poroča, da je škoda v Su-pernovi velika ter da so poplavljeni tudi nekateri lokali in del skladiščnih prostorov. ljubljana - Vremenske razmere se postopno izboljšujejo Kljub obilnemu sneženju promet brez večjih zastojev LJUBLJANA - Obilno sneženje je včeraj povzročilo daljše zamude v železniškem prometu, predvsem na progi Ljubljana-Koper. Na tej relaciji so nekateri vlaki zamujali do ene ure, na drugih relacijah pa posamični vlaki do 10 minut. Na ljubljanski avtobusni postaji so avtobusi zamujali do pol ure, letalski promet na Brniku pa je z izjemo enega odpovedanega leta potekal tekoče.V železniškem prometu od prestolnice proti Primorski so zamude nastajale zaradi sneženja ter vetra in snežnih zametov, delno pa tudi zaradi žleda, ki se je pojavil na primorskem delu proge od Črnotičev proti Kopru. Na drugih progah po državi večjih zamud ni bilo, kakšen posamični vlak je zamujal do največ deset minut, zamujali so tudi nekateri mednarodni vlaki. V SŽ načrtujejo, da se bo položaj glede na vremenske napovedi v prihodnjih urah umiril in da do večjih zamud ne bi smelo več prihajati. Ekipe, ki čistijo in vzdržujejo železniške proge, so vseskozi na terenu, tako da so prevozne vse proge, le ponekod železniški promet zaradi omenjenih razmer poteka počasneje. Manjše so bile zamude v avtobusnem prometu. V prometni pisarni na Avtobusni postaji Ljubljana so za STA povedali, da imajo zamude pri prihodih v Ljubljano avtobusi iz vseh regij do okoli pol ure, posledično je takšna tudi zamuda pri odhodih. Sprva so bile največje težave iz Postojne in Idrije proti Ljubljani, potem pa se je stanje umirilo in zamude skraj-šele, so povedali na ljubljanski avtobusni postaji. Letalski promet na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je včeraj poteka tekoče, z občasnimi nekajminutnimi zamudami. Je pa bil zjutraj ob 7.30 zaradi snežnih razmer odpovedan let prevoznika Air France, namenjen v Pariz, so za STA povedali na Aerodromu Ljubljana. Na območju Ljubljane je doslej zapadlo okoli 25 centimetrov snega. Po podatkih zimske službe novozapadli sneg zaenkrat ni povzročil zastojev v prometu, se pa ta odvija nekoliko počasneje. Mestni avtobusni promet poteka večinoma v normalnih intervalih. V ljubljanski zimski službi so s posipom vseh cest začeli v ponedeljek ob 18. uri, plužne enote pa so odšle na teren ponoči ob eni uri. Ob 4. uri so začeli tudi s čiščenjem peščevih površin. Kot je za STA pojasnil pomočnik operativnega vodje zimske službe Brane Gašparovič, je na terenu 120 pluž-nih enot in 50 skupin za čiščenje peščevih površin. Doslej so porabili 200 kubičnih metrov mešanice za posip in 200 ton soli. Po Gašparovičevih besedah so z izjemo katere od stranskih cest vse ceste v mestu splužene. Kljub temu je ponekod na cestišču še vedno snežna brozga, zato v zimski službi pozivajo voznike, naj bodo previdni. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 14. februarja 2013 3 vreme - Obilno sneženje tudi v Furlaniji Nepripravljeni Čedad povsem obtičal v snegu skgz - Finančna stiska resno ogroža slovenske organizacije Tednik Novi Matajur je v življenjski nevarnosti Poziv k udeležbi na petkovem solidarnostnem večeru v Špetru (18.30) ČEDAD - V Čedadu so bili včeraj že drugič nepripravljeni na obilno sneženje. Kljub temu, da so vremenoslovci že nekaj dni napovedovali slabo vreme, je bilo mesto po sneženju povsem paralizirano. Ceste so bile večidel dneva neprevozne, parkirišča pa v glavnem celo nedostopna. To je med ljudmi povzročilo veliko nerganja, promet pa je doživel skoraj popoln zastoj. Položaj je bil veliko boljši v okoliških občinah, tudi v Nadiških dolinah, kjer so občinske službe aktivirale vsa sredstva, ki jih imajo na razpolago za take primere. Večina cest je bila v kratkem očiščenih, tudi z dostopnostjo v bolj odročne vasi na hribovitem območju ni bilo posebnih težav. Za danes po napovedih še ni pričakovati bistvenega izboljšanja, čeprav naj bi se sneženje v glavnem uneslo. Pristojne službe pa opozarjajo na možnost poledice v zgodnjih jutranjih urah, ko se bodo temperature zadrževale pod lediščem. TRST - Predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Rudi Pavšič z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so številne organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji v izredno težkem finančnem stanju in da so pri marsikateri ustanovi že zabeležili visoko kritično točko. V nekaterih so uvedli dopolnilno blagajno za zaposlene, v drugih pa so občutno zmanjšali obseg dejavnosti in s tem postavili v resen dvom njihovo nadaljnje delovanje. »Na nastalo stanje krovna organizacija opozarja že dalj časa. Pozvala je vse pristojne sredine, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi se že itak težki položaj ne poslabšal in privedel do sedanje kritične točke. Doslej smo naleteli na gluha ušeša in na nevarno brezbrižnost državnih in deželnih institucij, ki so poklicane, da uresničujejo manjšini namenjene zakone. Te institucije nosijo zaradi tega največjo odgovornost za vse, kar bo finančni krč povzročil posameznim organizacijam in ustanovam«, poudarja Pavšič. Od Republike Slovenije pričakuje, da bo v sicer nelahkem splošnem stanju uspela izplačati predujem na letošnje prispevke in tako pomagala organizacijam v stiski. O tem je tekla beseda na nedavnem srečanju s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo milan - O prenosu transporta s ceste na železnico Nova študija o inovativnem postopku prevoza blaga MILAN - Na včerajšnji okrogli mizi v Milanu, ki sta se je med drugimi udeležila tudi italijanski minister za okolje Corrado Cli-ni in rpedsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi, je beseda tekla o novostih v prenosu transporta s ceste na železnico. Ob tej priložnosti so predstavili ministrsko študijo o poskusnem in inovativnem postopku prevažanja blaga, ki bi dovoljeval, da bi privarčevali kar 3 milijarde evrov letno na stroških za okolje. Nove okoljske in gospodarske strategije naj bi okrepile državne logistične povezave med pristanišči in teritorijem. To bi privedlo do smotrnejšega upravljanja in usmerjanja večjih tokov notranjega oz. pomorskega prometa na območju Sredozemlja in srednje Evrope proti vzhodni Evropi oz. Aziji. Tu bi ključno vlogo odigralo tržaško, »najbolj mednarodno italijansko pristanišče.« videm - Opozorilo deželne Civilne zaščite Na območju Karnijskih in Julijskih Alp velika nevarnost snežnih plazov VIDEM - Deželna Civilna zaščita je po včerajšnjem močnem sneženju posredovala v javnost obvestilo, da v gorskem svetu le-tone dežele Furlanije Julijske krajine obstaja veliko tveganje za sproženje plazov. Nevarnost je v večji ali manjši meri prisotna povsod, bodisi v višjih kot nižjih legah. Intenzivno sneženje je v zadnjih 24 urah naneslo od 60 do 70 centimetrov svežega snega na območju Krnijskih Alp in predalp ter 50 do 60 centimetrov svežega snega v Julijskih Alpah in predalpah. Že v teku včerajšnjega dne se je na številnih območjih navedenega gorskega sveta utrgalo več snežnih plazov različnih dimenzij. Materialne škode in človeških žrtev ni bilo, služba pa opozarja na nevarnost, ki še zlasti lahko preti planincem in alpinistom, ki bi se v takih razmerah odpravili v gorski svet. Rudi Pavšič kroma v Kobaridu ter ob srečanju Skupnega zastopstva z vodstvom Parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu na tržaškem konzulatu RS. Odločitev, da je tednik Slovencev z videmske pokrajine Novi Matajur izšel z belimi stranmi, kaže na hudo stisko, ki je zajela enega od osrednjih zamejskim medijev in pomembnega glasnika Slovencev v Nadiških, Terski in Kanalski dolini ter v Reziji, poudarja predsednik zveze. SKGZ podpira uredništvo Novega Matajurja, ki se je odločilo za tako odlo- čen in nedvoumen signal in klic na pomoč. S tem je seznanilo bralce in javnost, da je časopis v življenjski nevarnosti. Kljub žrtvam uslužbencev, ki so z velikimi težavami prebrodili leto 2012, časopis začenja leto v popolni negotovosti, blagajna je prazna in uredništvo ne more zagotoviti rednega izhajanja časopisa. Gre za signal, ki ga morajo resno upoštevati vsi odgovorni dejavniki, saj ni več gotovosti, da ustanove in organizacije, ki imajo za sabo več kot polstoletno zgodovino lahko normalno nadaljujejo s svojim poslanstvom. To se med drugim dogaja v Videmski pokrajini, kjer je slovenska manjšina šibkejša in slabo opremljena s strukturami, ugotavlja Pavšič. Predstavniki odgovornih institucij, ki v izjavah poudarjajo pomen slovenske manjšine, večjezičnosti ter pomembno vlogo manjšin v čezmejnem povezovanju in meddržavnih odnosih, se morajo resno vprašati, zakaj niso primerno pomagali naši narodni skupnosti in njenim organizacijam. Novi Matajur potrebuje čim širšo solidarnost in podporo, zato SKGZ poziva vse, naj se udeležijo solidarnostnega večera, ki bo v petek, 15. februarja, ob 18.30 na sedežu Večkulturnega središča v Špetru. v spomin Odšel je Tone Poljšak, prijatelj naše skupnosti Iz Ljubljane smo nepričakovano dobili vest, da je pred dnevi umrl Tone Poljšak, partizanski aktivist, diplomat, politik in publicist. Predvčerajšnjim bi bil dopolnil 84. leto starosti, zlasti med starejšo generacijo pa je bil znana osebnost tudi med Slovenci v Italiji. Spoznal sem ga na začetku osmdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil namestnik predsednika slovenskega republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, organa, ki je po osamosvojitvi Slovenije postal njeno ministrstvo za zunanje zadeve. Pri opravljanju te funkcije je bil Poljšak tesno povezan s slovenskimi manjšinami na avstrijskem Koroškem, v Italiji in Porabju. Ni bi slučaj, da je bil imenovan na ta položaj, saj je v slovenski in jugoslovanski politiki in diplomaciji veljal za poznavalca zunanjepolitičnih odnosov, posebno s s sosednjimi državami. Njegovo znanje je vgrajeno v pomembne etape povojnega razvoja teh odnosov, ki so po letih hladne vojne vodili v popuščanje napetosti in postopno nor-malizacijo.Tone Poljšak je izostril svojo strokovnost ob sodelovanju snovanja pomembnih dokumentov, ki so postali za odpiranje meje med tedanjo Jugoslavijo in Italijo ključnega pomena. Tako je bil zraven pri pripravah na Vi-demski sporazum iz leta 1955 (ko so bile uvedene prepustnice za stranske mejne prehode), ki je bistveno spodbudil maloobmejni promet. V videmski palači Belgrado je potem podpisal tudi njegovo novelo leta 1982. Poljšak je bil poleg tega štirinajst let predsednik jugoslovanske delegacije v komisiji za uresničevanje sporazuma. Sledilo je Tonetovo angažiranje pri snovanju in poznejšem izvajanju Osim-skih sporazumov, ki so sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja dokončno uredili vprašanje meje med Italijo in bivšo Jugoslavijo. Tone Poljšak je bil sicer pretežen del svojega življenja diplomat z rangom veleposlanika, na veleposlaništvu v Rimu je pomembno prispeval k razvoju odnosov med sosednjima državama, med službovanjem na veleposlaništvu v Vatikanu pa je vodil priprave za odmevni Titov obisk pri papežu Pavlu VI. Tone Poljšak se je še kot najstnik povezal z Osvobodilno fronto slovenskega naroda saj so v radiotehniški delavnici njegovega očeta izdelali oddajnik slovitega radia Kričač, ki je bi bil dalj časa med vojno ilegalni radijski oddajnik OF. Tone je po vojni vse življenje aktivno deloval v borčevski organizaciji, katere je bil pred leti tudi podpredsednik in predsednik njene komisije za mednarodne odnose. Napisal je več publikacij o zgodovini in pomenu NOB, s posebnim poudarkom na sodelovanju z zavezniki. Pred par leti je postal tudi predsednik skupnosti X. »Ljubljanske« partizanske brigade. Poljšak je bil ob vsem tem navdušen planinec, v tem okviru pa tudi več let predsednik planinskega društva Ljubljana Matica. Funkcijo je opravljal ravno v obdobju, ko so se v slovenskih gorah obnavljale in posodabljale nekatere osrednje planinske postojanke. Tudi v to delo je Tone vložil veliko svojih življenjskih energij. Tone Poljšak je bil radoživ in družaben človek. Vedno je imel neizčrpno zalogo dovtipov, srečanja z njim so bila zato tudi trenutki veselja. Poleg tega je bil eden tistih, žal ne prav številnih ljubljanskih političnih in diplomatskih predstavnikov, ki je ne samo obvladal problematiko manjšin, temveč jo je iskreno čutil kot svojo. Kdor je imel priložnost kdaj sodelovati z njim, je to takoj občutil. Za pristen človeški odnos in za vse, kar je dragocenega naredil za našo skupnost, bo Tone mnogim Slovencem v Italiji ostal v lepem spominu. Dušan Udovič 4 Sreda, 13. februarja 2013 /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu vreme - V noči na torek obilno sneženje, včeraj oviran promet Sneg prekril Kras, težave na cestah Sneg jo je spet zagodel. Po obilnem nočnem sneženju je bilo včeraj zjutraj na Tržaškem okrog 25 centimetrov snega, občane in njihova vozila pa so ovirali tudi visoki zameti. Največja zmeda je bila na avtocestnem priključku (o tem poročamo posebej), v marsikaterem naselju na Krasu pa so bile ceste (in seveda klanci) še pozno dopoldne in tudi popoldne neprevozne. Avtobusne povezave so bile okrnjene. Strmi ulici Bonomea in Scala Santa sta bili zaprti za promet: prvo so spet odprli opoldne. Obalna cesta je bila ponoči zaprta. Furlanska cesta je bila zjutraj čista, nekoliko višje, na Proseku, pa se je pluženje zares začelo šele po 10. uri. Cesta, ki mimo doma Ervatti in letališča vodi v Briščike, na območju zgoniške občine, dopoldne ni bila prevozna. »Civilna zaščita je posegla hitro, pravkar smo končali in glavne prometnice so vse čiste. Vseh stranskih cest pa ni mogoče tako hitro očistiti,« je ob 17. uri povedal zgoniški župan Mirko Sardoč. V re-pentabrski občini so bile glavne ceste pred 8. uro zjutraj očiščene, preostale pa okrog poldneva, je dejal župan Marko Pisani. Potrdil je, da je bila količina snega tokrat velika, civilni zaščiti so z »lahko mehanizacijo« pomagali vaščani. V devinsko-nabrežinski občini je bila glavnina cest prevozna, težave so bile predvsem v Medji vasi. Po besedah vodje občinske civilne zaščite Danila Antonija je komunikacija med Pokrajino in Občino zatajila, občinska vozila so začela »reševati« Medvejce ob 10. uri. »Še sreča, da zaradi pusta ni pouka,« je dodal Antoni. Gasilci so povsod odstranjevali polomljene veje in drevesa, visoka voda pa je zalila Milje, tržaško nabrežje in Ribiško naselje - tu je plimovanje omejila burja. Pod sončnimi žarki je sneg kopnel. Za danes napovedujejo vremenoslovci poledico ter mrzlo oblačno vreme z rahlimi padavinami. (af) prevozi - Tovorna vozila v dolgih kolonah, vlaki ponoči ustavljeni Snežna zmeda V 11 italijanskih deželah so prefekti zaradi slabega vremena za 30 ur prepovedali promet tovornih vozil. Največ težav je bilo prav na našem koncu, kjer tovornjaki niso smeli čez mejo, zaradi česar se je promet zgostil tudi v Sloveniji. Včeraj zjutraj je bilo več sto tovornjakov kljub prepovedi na avtocesti, pri cestninski postaji Moščenice pa so jih ustavili. Takoj so se ustvarile kolone, ki so segle tudi do Proseka. Zastoj je onemogočil pluženje izvozov, kar je sliko še poslabšalo. Blokado so preklicali okrog 12.30, ob 16. uri pa je bila vrsta na avtocesti A4 dolga 24 kilometrov. Da bi bila mera polna, so se v ponedeljek zvečer ustavili še vlaki. Zaradi okvare pri Mestrah je bila Furlanija-Julijska krajina ponoči odrezana od ostalih predelov Italije. (af) Tovorna vozila na bencinskem servisu pri Proseku (zgoraj) in v vrsti na avtocestnem priključku blizu Štivana (levo) kroma 24. in 25. februarja Volitve 2013 Lauri (SEL): Zakaj Passera in Monti nista odstranila Orsija? Kandidat Levice ekologije in svobode za senat Giulio Lauri je kritiziral ministra Corrada Passero, ker je med obiskom obrata Fincantieri v Tržiču hvalisal sebe in upravitelja Bona, povsem pa spregledal težko krizo obrata z izgubo številnih naročil in stotin delovnih mest v manjših podjetjih. Fincantieri ne potrebuje kotiranja na borzi ampak industrijski plan, ki naj s kvaliteto proizvodov prinese nova naročila. Lauri je tudi napadel Passero in Montija, ker nista svojčas odstranila včeraj aretiranega upravitelja Finmecca-nice Orsija. »Njegove zveze s Severno ligo, Maronijem in njenim blagajnikom Belsitom so bile dobro znane. "Tehnika" Passera in Monti sta naredila čisto politično izbiro, račun za njene posledice pa bomo iz naših žepov plačali državljani,« trdi Lauri. Maran (Lista Monti) za večje zaposlovanje žensk Nosilec Montijeve liste za senat v FJK Alessandro Maran je včeraj v Trstu predstavil ti. Montijevo agendo za rast gospodarstva. V polemiki s CGIL je dejal, da »rast javnih izdatkov ni rešitev za rast, ampak naš glavni problem«. Zavzel se je za znižanje davkov na delo in podjetja ter spodbude za tuje investitorje. Posebej je poudaril pomen zaposlovanja žensk. »Če bi jih bilo zaposlenih okrog 70%, kolikor je moških, bi se državni proizvod povečal za 20 odstotkov,« je dejal. Na srečanju sta govorila tudi kandidata za senat Ivo Della Polla in za poslansko zbornico Pierandrea Vinci. Kobal: Koristen je glas za Državljansko revolucijo Boris Kobal, kandidat Državljanske revolucije za poslansko zbornico, v izjavi za tisk polemizira s tistimi v DS, ki trdijo, da je glas za listo Državljanske revolucije škodljiv, ker bi tako utegnili Ber-sanijevi demokrati izgubiti volitve za senat v Lombardiji. »Ti gospodje imajo zelo kratek spomin,« piše Kobal in spominja, da je Ingroia že pred božičem ponudil Bersaniju v Lombardiji zavezništvo, a mu tajnik DS niti ni odgovoril, »ker je takrat bil prepričan, da ima zmago v žepu, sedaj pa je primoran na dogovore z Montijem za skupno vlado.« Ampak za kakšno ceno?, se sprašuje Kobal in trdi, da je edini koristen glas prav za listo Državljanske revolucije. »Če bo imela krepko skupino v parlamentu, lahko Bersani računa tudi nanjo. Seveda, če se odpove iskanju zavezništva z Montijem in njegovo koalicijo, v kateri sta (ne pozabimo) tudi Fini in Roberto Menia«. Rosato (DS) o zdravstvu in socialni oskrbi Kandidat Demokratske stranke Ettore Rosato bo danes ob 15. uri v hotelu Sonia (Dom-jo 47) prisluhnil predstavnikom 3. skrbstvenega okraja in občanom ter jim predstavil svoje poglede za izboljšanje zdravstvene oskrbe. Kandidati petih zvezd nocoj pri Sv. Sergiju Kandidati Gibanja petih zvezd na parlamentarnih in na kasnejših deželnih volitvah vabijo tržaške občane na srečanje nocoj ob 20.30 v piceriji Da Modesto v Naselju sv. Sergija (Ul. Maovaz 6). / TRST Sreda, 13. februarja 2013 5 gospodarstvo - Trgovinska zbornica z Univerzo in Znanstvenim parkom Projekt za spodbujanje inovativnih malih podjetij Pomagali jim bodo pri zaščiti intelektualne in industrijske lastnine Inovativna in konkurenčna družba ter splošni napredek, ki ga želimo doseči na področju tehnološkega in drugega razvoja tudi pri nas, se pogosto pojavljajo v razpravah, katerih predmet sta intelektualna in industrijska lastnina. O tem so včeraj govorili tudi na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, kjer je gostitelj Antonio Paoletti podpisal sporazum z Univerzo v Trstu in Znanstvenim parkom Area. V sklopu podpisanega sporazuma bodo njegovi akterji v prihodnjih mesecih podpirali nove ideje, nove proizvodne ali tehnološke postopke in nove izdelke - skratka vse, kar je povezano z inovacijo, ki jo razvijajo nekatera srednja in mala podjetja v tržaški pokrajini. Predsednik Trgovinske zbornice Paoletti je razložil, da bodo v sklopu sporazuma podprli približno 20 lokalnih podjetij. Projekt sta na vsedržavni ravni promovirala Ministrstvo za gospodarski razvoj in združenje Union-camere, to priložnost pa so izkoristile tudi omenjene tržaške institucije, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci. Podrobnosti projekta je pred- Predstavniki pri projektu soudeleženih ustanov na včerajšnji predstavitvi kroma stavil generalni direktor Znanstvenega parka Area Enzo Moi, ki je izpostavil pozornost do zaščite intelektualne in industrijske lastnine. Zaščita industrijske lastnine je po njegovem mnenju bistvenega pomena za inovatorja, ki mora poskrbeti tudi za vložitev prijave za pridobitev patenta. V sklopu sporazuma bodo njegovi podpisniki pomagali podjetjem ugotoviti, kako se lahko zaščitita intelektualna ali industrijska lastnina, zakaj bi jo zaščitili ter kako z znanjem oboga-teti. Strokovnjaki bodo v šestih mesecih, kolikor bo trajal projekt, za vsako posamezno podjetje izdelali poročilo, v petek popoldne - Občina Trst bo zatemnila Veliki trg Simboličen energetski mrk Vabilo občanom, naj se pridružijo akciji radijske oddaje Caterpillar, ki ima že globalno razsežnost Simbolično ugašanje luči bo zaznamovalo tudi letošnji 15. februar, ko bo na sporedu akcija Io voto - M'Illumino di meno, katere namen je varčevanje z energijo. Ob tej priložnosti tržaška Občina v sodelovanju s podjetjem Acega-sAps poziva javnost k vključitvi v kampanjo, ki je v zadnjih letih dobila že globalne razsežnosti - pridružilo se ji je namreč že veliko držav, osnovno idejo so z nekajminutnim mrkom podprle tudi nekatere večje evropske prestolnice, kot sta Pariz in London. Podrobnosti letošnje akcije sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila občinska odbornika Umberto Laure-ni in Antonella Grim, ki menita, da je ozaveščanje ljudi še kako pomembno. Spomnila sta, da je mednarodno akcijo ugašanja luči prvič sprožila italijanska radijska postaja RAI v okviru popularne oddaje Caterpillar z namenom ozaveščanja ljudi o pomenu varčevanja z energijo ter o načinih, kako lahko v vsakodnevnih dejanjih brez pretiranega odrekanja porabo energije precej omejimo. Občina Trst bo svojo aktivno vlogo v letošnji akciji "energetskega mrka" udejanjila z enourno zatemnitvijo Velikega trga, tej pa bo sledila večurna zatem- nitev kulturnih znamenitosti na Velikem trgu ter še nekaterih drugih občinskih stavb. Javna osvetljava na Velikem trgu bo ugasnjena med 17.30 in 18.30, nato pa se bodo ugasnile luči na pomembnejših občinskih stavbah, ki bodo zavite v temo do sobotne jutra. Ob tej priložnosti pa Občina Trst tudi poziva občane, naj z ugašanjem luči aktivno prispevajo k varčevanju z energijo in na simboličen način potrdijo zavedanje o pomenu spreminjanja navad, ki bodo vodile k bolj traj-nostnemu razvoju, tudi na področju rabe energije. Zanimiv segment akcije pa je tudi, da se bo 15. februarja govorilo o energijskem varčevanju na sploh. V sklopu te akcije bodo ljudje izvedeli, kako lahko privarčujemo električno energijo, plin in gorivo. Pobudniki varčevalne kampanje nam bodo sporočali, da da je dobro in koristno ugašati luči v prostorih, v katerih se ne zadržujemo, priporočljivo je tudi ugašanje elektronskih naprav, pozorni pa moramo biti tudi na pravilno zračenje hladilnikov. Nekaj denarja pa bi lahko prihranili tudi, če bi bili merilci sobne temperature programirani na največ 20 stopinj C in če bi vsa okna bila primerno zatesnjena. (sč) v katerem bodo poleg prednosti izpostavljene tudi pomanjkljivosti podjetja. V poročilo bodo vključili tudi strateške cilje posameznega podjetja, situacijo v odnosu z upravljanjem industrijske lastnine, poudarek pa bo tudi na glavnem namenu spodbujanja inovacij - povečanju produktivnosti gospodarstva. Pregled dejavnosti podjetja bo po besedah včerajšnjih gostov bistveni del projekta, ki želi med drugim izpostaviti neizkoriščeni potencial sodelujočih podjetij in znotraj njih oceniti možnosti za pravilno in učinkovito upravljanje z industrijsko lastnino. Zanimiv je tudi podatek, da bodo podjetja s pomočjo tega projekta lahko spoznala trende, ki vladajo na tržišču, skupaj pa bodo tudi analizirali konkurenco ter individualizirali nove možnosti na področju inovacij. Sodelujoči bodo med drugim izvedeli, da patentirani oz. licenčni predmeti lahko povečajo konkurenčnost določenega podjetja, saj se s patenti ne zaščiti le inovacija, ampak se z njimi tudi utrdi odnos s konkurenco in strankami, so še poudarili ob včerajšnjem podpisu sporazuma. O patentih je včeraj podrobneje spregovoril tudi vice rektor Univerze v Trstu Sergio Paoletti, ki je izpostavil, da čeprav je tržaška produktivna dejavnost nekoliko omejena, ni nič manj pomembna kot v mestih z bolj razvejano inovativno podjetniško dejavnostjo. Tudi vice rektor je bil mnenja, da je industrijska lastnina bistvenega pomena za razvoj in konkurenčnost. (sč) Tečaj evroprojektiranja Znanstveni park AREA obvešča, da se bo 4. marca ob 16.30 končalo vpisovanje na tečaj evroprojektiranja z naslovom »Od sedmega okvirnega programa do Horizona 2020«. Tečaj traja 80 ur, obravnaval pa bo potrebe po inovativ-nih prijemih v podjetjih, stike s krajevnimi in mednarodnimi deležniki, predstavitve inovativnih idej ipd. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Namenjen je osebam med 18. in 65. letom z najmanj triletno univerzitetno diplomo (predvidena je selekcija). Tečaj se bo začel v marcu in bo potekal v znanstvenem parku na Padri-čah. Informacije: www.area.trieste.it/eu-roprogettazione2013. Kmalu sejem olja Od 1. do 4. marca bo Trst gostil sejem Olio Capitale. To je prvi in zaenkrat edini sejem, posvečen izključno ekstrade-viškemu oljčnemu olju. Letošnja vezna nit je sredozemska prehrana. Tokrat bo sejem v prijetnih prostorih Pomorske postaje in bližnjega 42. skladišča, ki so ga pravkar obnovili. S sejmom prosecca in sejmom kave Triestespresso Expo tvori Olio Capitale trojico izredno velikih tržaških sejmov, ki pritegnejo v mesto ogromno obiskovalcev. Lani je sejem olja obiskalo skoraj 7000 ljudi, 15 odstotkov več kot v letu 2011. Čezmejna Timava Jutri od 9.30 bo na oddelku za matematiko Univerze v Trstu (Ul. Weiss 2 v svetoivanskem parku) srečanje med partnerji čezmejnega projekta Hydro Karst, katerega namen je skupno čez-mejno proučevanje kraških vodnih virov. Srečanje bo priložnost za obračun prvega leta, projekt pa traja tri leta (skupni stroški znašajo milijon evrov). Prioritetni cilj je zaščita in usklajeno upravljanje voda reke Timave oziroma Reke. Ob tej priložnosti bodo predstavili novo spletno stran. Priscilla na valentinovo Stalno gledališče FJK vabi vse zaljubljence na muzikal Priscilla - La regina del deserto. Samo za današnjo in jutrišnjo predstavo so ob valentinovem uvedli akcijo, v okviru katere imamo z nakupom vstopnice pravico do 50-odstotne-ga popusta pri nakupu druge. Informacije na spletni strani www.ilrossetti.it in na tel. št. 040-3593511. Izrael po volitvah Združenje italijanskih judinj (ADEI) prireja danes ob 16.30 na sedežu tržaške judovske skupnosti (Trg Benco 4) predavanje Uga Vollija o položaju v Izraelu po volitvah. Volli je semiolog ter docent semiotike in komunikacijske filozofije na Univerzi v Turinu. črna kronika Iz spalnice odnesli za deset tisoč evrov nakita Tatovi so iz neke hiše v Mira-marskem drevoredu odnesli za približno deset tisoč evrov nakita. Policisti so si prizorišče tatvine ogledali v ponedeljek zvečer, forenziki so v hiši in pred njo iskali prstne odtise in morebitne druge indice. Ugotovili so, da so storilci po žlebu splezali do balkona v drugem nadstropju, tam pa so skozi steklena vrata vlomili v stanovanje. Prebrskali so več sob, v spalnici pa so zadeli v črno. Našli so namreč več nakita v skupni vrednosti okrog deset tisoč evrov. V teku je preiskava. Oživljanje v tržaškem matičnem uradu Karabinjerji in služba 118 so v ponedeljek ob 16. uri prejeli klic v zvezi z žensko, ki naj bi umrla v prostorih tržaškega občinskega matičnega urada (za županstvom). Na prizorišču so reševalci ugotovili, da je ženska živa, vendar v nezavesti. Osebje službe 118 jo je uspešno oživljalo in nato prepeljalo v katinarsko bolnišnico. veliki trg - Jutri S plesom proti nasilju nad ženskami Po vsem svetu bo jutrišnje praznovanje valentinovega minilo v znamenju boja proti nasilju nad ženskami, v znamenju dogodka One Bilion Rising Dance, Strike, Rise. Brez partnerjev, brez nežnosti, brez srčkov ali čokoladnih bombonov: na pobudo pisateljice Eve Ensler (avtorice znanih Monologov vagine) bodo v 197 državah sveta ženske stopile na ulice in zaplesale, da bi predramile javno mnenje in opozorile na prevečkrat zamolčano nasilje. Stop al femminicidio - Prekinimo umore žensk je geslo, ki so ga izbrale. Podatki kažejo, da je bila vsaka tretja ženska na svetu posiljena ali pretepena. V Italiji je bilo samo v letu 2012 ubitih 124 žensk, krvniki pa so se »skrivali« za domačimi zidovi, saj so navadno to možje ali nekdanji partnerji. Ženske pa bodo zaplesale jutri tudi v Trstu, kjer se bodo ob 18.uri zbrale na Velikem trgu. pokrajina Srečanje dveh komisij z malimi podjetji Člani prve in druge komisije tržaškega pokrajinskega sveta, ki sta pristojni za gospodarski razvoj in finance, so preteklo sredo prisluhnili predstavnikom malih podjetij in se seznanili s problematiko tega področja, kjer je zaskrbljujoče gospodarsko stanje prispevalo, da so na dan privrela nerešena vprašanja, začenši z razmerjem med podjetji in bankami, ki zahtevajo vse večja jamstva in namesto nepremičnin pričakujejo gotovost vrnitve dolga. Potem je tu še problem birokracije, zaradi česar bi morali sprožiti mehanizme za poenostavitev postopkov, med prioritetami pa so vsekakor boj proti utajevanju davkov, pozornost izvozu, znižanje stroškov za energetiko ter davčne olajšave za podjetja. Na področju turizma pa se čuti potreba po uresničitvi velike strukture, ki bi bila sposobna privabljati, kot npr. morski park, prav tako je potrebno uresničiti strukture za kongresni turizem. občina trst - Seja občinskega sveta Seznanitev z delom mladinske konzulte Mladinska konzulta Občine Trst se je v svojih prvih desetih mesecih delovanja utrdila kot skupina petnajstih mladih od 17. do 26. leta starosti, ki predstavljajo različna združenja, a tudi same sebe. To izhaja iz poročila, ki ga je predsednica mladinske konzulte Caterina Conti prebrala na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta. Članice in člani konzulte so v tem obdobju izpeljali več pobud, med katerimi velja omeniti, ob srečanjih z občinskimi upravitelji in občani, tudi dvakratno zbiranje podpisov za ponovno uvedbo samostojnega učnega predmeta državljanske vzgoje v šole, ki so ga izvedli v sodelovanju z združenjem Prima Persona. To se je zgodilo junija lani, medtem ko je v septembru v mladinskem središču v Naselju sv. Sergija stekla dvodnevna pobuda Musica & Storia, v okviru lanske pobude Next pa je mladinska konzulta priredila javno srečanje s predstavniki nekaterih združenj, ki delujejo v okviru protimafijske mreže Libera za promocijo vrednot zakonitosti in pravičnosti proti korupciji. V novembru je konzulta predstavila kratkometražni film Youth Vote, s katerim je v okviru evropskega projekta želela razviti kritično razmišljanje o sodelovanju mladih na volitvah oz. v demokratičnem življenju. Med načrti za prihodnost pa je najpomembnejši tisti, ki ga v sodelovanju z združenjem Acli snujejo na področju promocije aktivnega državljanstva med dijaki nižjih srednjih šol. Na ponedeljkovi seji pa občinski svetniki niso samo prisluhnili poročilu o delovanju mladinske konzulte, ampak so tudi izglasovali dva sklepa. S prvim, ki ga je predstavil odbornik za javna dela Andrea Dapretto, so prižgali zeleno luč za občinski prevzem parka vile Bazzoni, kjer nameravajo urediti javni park. Po besedah odbornika Da-pretta bo pravilnik oblikovan do konca leta. Z drugim sklepom pa bo občina prevzela nadhod med ulicama San Marco in Calderai, ki so ga v preteklosti uporabljali krajani, zdaj pa je zaprt, zaradi česar je treba prehoditi daljšo razdaljo med obema ulicama. Občinski prevzem bo omogočil ponovno odprtje in posledično skrajšal razdaljo. 6 Sreda, 13. februarja 2013 TRST / dsi - Prešernova proslava in nagrade 41. natečaja Mladike Potencial mladih bo zaživel, če bomo inovativni in ustvarjalni Prvi nagradi Mladike Mateji Gomboc za novelo in Gašperju Kunšiču za ciklus pesmi »Mladi so velik potencial, katerega se ne zavedamo: energični in z veliko volje do dela, imajo pa različne interese od odraslih in starejših, ki vlagajo svoj trud v dobro vzgojo otrok in so za to pripravljeni dati kariero in denar na stran«. Tako se je glasil začetek govora častne govornice na Prešernovi proslavi Društva slovenskih izobražencev Jadranke Cergol, profesorice na Primorski univerzi v Kopru, ki je poudarila tudi skupni vrednoti vseh navzočih v Peterlinovi dvorani: slovenski jezik in kulturo. Govornica se je dalj časa zaustavila pri praznikih in proslavah, ki so temeljni del naše skupnosti. Slednja namreč potrebuje prireditve, na katerih se lahko srečujemo in ohranjamo odnose. Nad tem pa se je zamislila, rekoč, da se to dogaja vsako leto enako. Citirala je misel Petra Verča, ki pravi, da bo skupnost, ki živi samo od folklore, izgubila smisel za današnji čas. Ni namreč pomembno le negovanje tradicije, temveč mora biti to tudi ustvarjalno in inova-tivno. Najti moramo priložnost za ustvarjanje novega, ne le iz golega čuta za dolžnost. To velja tudi za društva, saj mladi ne zahajajo več le v slovenska, temveč tja, kjer bodo kaj od tega odnesli in če se bodo v družbi počutili koristni. »Končal je čas, ko so ljudje delali za narodov blagor; napočil je čas, ko moramo delati za naš blagor«. Prešernova proslava je bila v znamenju glasbene, literarne in gledališke ustvarjalnosti, tako je sopranistka Tamara Stanese ob klavirski spremljavi Tomaža Simčiča zapela samospeve Staneta Maliča in Schumanna, nato pa so podelili nagrade 41. natečaja revije Mladika. Komisija je obravnavala 53 prispevkov v prozi in 62 ciklusov pe- mačkolje - V petek Kulturni večer v spomin na J. Peterlina Slovensko prosvetno društvo Mačkolje je septembra lani prejelo prvo Peterlinovo nagrado za svoje šestdesetletno delovanje, »za posebne zasluge, ki jih društvo ima pri kulturnem in prosvetnem delu na Tržaškem« - tako je zapisano v uradni utemeljitvi. Podelitev te nagrade je sklenila praznovanja ob stoletnici rojstva Jožeta Peterlina, izjemnega prosvetnega delavca, gledališčnika in kulturnega organizatorja. Njegovemu liku in delu ter načelom, ki jih je živel in udejanjal, je posvečen Slovenski večer, ki ga društvo prireja v petek, 15. februarja, z začetkom ob 20. uri v dvorani Srenjske hiše v Mač-koljah. Peterlinova osebnost bo zaživela v predstavitvi publikacije Peterlinov zbornik, ki je lani izšla pri založbi Mladika, in bogatega dokumentarnega gradiva o življenjski poti tega srčnega Dolenjca, ki je na Tržaškem uresničil svoje poslanstvo in naši skupnosti daroval svoje najboljše moči. O njem bo spregovoril sin Ivan Peterlin, tudi sam šolnik in priljubljen radijski glas, ki je očetovo zagnanost in vrednote uresničil na povsem drugačnem, športnem področju. Prireditev bodo sooblikovali še pevci in pevke mešanega pevskega zbora Mačkolje pod vodstvom dirigenta Mateja Lazarja. Prisrčno vabljeni v Mačko-lje na večer v znamenju tega velikega Slovenca, ki je ustvarjal kulturo v njenem najžlahtnejšem smislu. (NT) Mateja Gomboc prejema iz rok Nadie Roncelli prvo nagrado Mladikinega natečaja za novelo Ograda bivanja kroma smi. Za prozna dela je prvo nagrado osvojila novela Ograda bivanja Mateje Gomboc iz Branika, ki je občinstvu zaupala, da »so zgodbe vsepovsod in samo čakajo, da jih napišeš«. Izrazila je bližino s Trstom, v katerega rada prihaja zaradi ljubezni do slovenskega jezika in ker so korenine tukaj tako trdne. Drugo nagrado je prejela Tanja Vam-berger za novelo Brinjevka, tretjo pa novela Olivija Veronike Simoniti. Prvo nagrado za ciklus pesmi je prejel mladi Gašper Kunšič, drugo Mitja Šegina, tretjo pa Nada Lomovšek. Odlomke in pesmi so prebrali člani Radijskega odra Maruška Guštin, Julija Berdon in Tomaž Susič. Ob koncu so že 38. leto podelili priznanja Mladi oder igralcem, režiserjem in gledališkim skupinam za uspehe v letu 2012. Priznanje so prejele OŠ F. Milčinski s Katinare, OŠ A. Gradnika z Repentabra, SŠ S. Kosovela s Proseka in SŠ I. Cankarja. V okviru otroških amaterskih skupin so nagrado prejeli gojenci tečaja lepe govorice, lutkarice iz Devina in okolice, igralska skupina Tama-re Petaros, Mala gledališka šola Matej-ke Peterlin in gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba in MOSPa. Posebno priznanje so podelili igralski skupini, ki sodeluje že vseh 38 let, in sicer Slovenskemu dramskemu društvu Jaka Štoka s Kontovela (met). Včeraj danes Danes, SREDA, 13. februarja 2013 KATARINA, PEPELNICA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.29 - Dolžina dneva 10.19 - Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 21.29 Jutri, ČETRTEK, 14. februarja 2013 VALENTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro seve-ro-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. ssg - Vlado Kreslin v soboto v Trstu Pojezije - v sozvočju pesmi in besede t. Lekarne Vlado Kreslin Večer v sozvočju pesmi in besede, ko se glasbena in pesniška umetnost prepletata z enakovrednim poudarkom in kjer publika lahko v komornem vzdušju podoživi zapete in zapisane emocije v neposrednem, prisrčnem stiku z umetnikom je doživetje, ki ga Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica ponujata svojim gledalcem v soboto, 16. februarja ob 20.30, ko bo veliko dvorano SSG obiskal legendarni kantavtor Vlado Kreslin. »Pojezije« je naslov njegove pesniške zbirke in hkrati glasbenega srečanja s publiko, ki ga bo oblikoval s pomočjo svojih knjig in seveda nepogrešljive črne kitare. Vezna nit koncerta bo poetičnost, ki skozi različna sredstva nagovarja že preko štirideset let publiko vseh starosti s pesmimi, ki so zaradi izjemnega uspeha ponarodele. Priljubljeni slovenski pevec bo tkal mrežo občutkov z branjem pesmi in zgodb iz zbirk Pojezije, Venci, Vriskanje in jok ter Pesmarica, predvsem pa z izvedbo starih in novih pesmi... tudi po željah publike! Večer bo zato enkratna priložnost za privržence znanega prekmurskega kantavtorja, ki bodo lahko po-bliže spoznali njegovo večplastno umetniško osebnost, v kateri glasba nastaja skupaj z verzi, ki v neposrednem tonu pojejo o življenju, sladkogrenkih občutkih, o pristnosti ljudskega značaja. Koncert Vlada Kreslina spada v Modri abonmajski sklop SSG, abo-nenti drugih sklopov pa imajo pravico do popusta. Predprodaja vstopnic poteka pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča, ki je odprta vsak de-lovnik od 10. do 15. ure, na dan koncerta pa uro in pol pred začetkom (tel. št. 0039 040 362542). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V sodelovanju z Artisti Associati Circuito Regionale danza dogodek izven abonmaja danes, 13. februarja, ob 21.00 v Veliki dvorani SSG Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure (tel. št.800214302 ali 040 362542) spletna prodaja na www.vivaticket.it H Čestitke Pustna skupina Lampo čestita openski pustni skupini za tako lep uspeh. Kar tako naprej! Milje tu Kino Do sobote, 16. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. prej do novice AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«. CINECITY - 18.30, 21.35 »Les Miserables«; 16.20, 19.15, 21.50 »The impossible«; 19.05 »Looper - In fuga dal passato«; 16.10, 18.50, 21.30 »Lincoln«; 16.05, 21.30 »Django Unchained«; 16.30, 20.00, 22.15 »Broken city«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Warm bodies«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Studio illegale«; 16.40 »Zambezia«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Warm bodies«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00 »The im-possible«; 22.10 »Looper - In fuga dal passato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.40 »Les Miserables«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Re della terra selvag-gia«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Django brez okovov«; 18.20, 20.20 »Film 43«; 16.00, 20.40 »Gangsterska enota«; 18.30 »Hvala za Sunderland«; 15.00, 17.05, 21.00 »Lovca na čarovnice«; 17.30 »Na cesti«; 17.20, 20.30 »Nesrečniki«; 16.05 »Razbijač Ralph 3D«; 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 19.00 »Seanse«; 16.10, 18.35, 20.50 »Tatica identitete«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Warm bodies«; 16.45 »Zambezia«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »Django Unchained«; 18.20, 22.15 »Studio illegale«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Broken city«; Dvorana 4: 16.15, 18.50, 21.40 »Ze-ro dark thirty«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.45 »Lincoln«; Dvorana 2: 16.30, 18.30 »Cirque du soleil - Mondi lontani 3D« 21.00 »The impossible«; Dvorana 3 17.20, 20.00, 22.00 »Warm bodies« Dvorana 4: 20.30 »Les Miserables« 17.00, 18.40 »Zambezia«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Studio illegale«. Id Osmice www.primorski.eu1 ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO ima odprto Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-228594. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. / TRST Sreda, 13. februarja 2013 7 Šum vabi na nagrajevanje literarnega natečaja $ kulturo v srcu Častni gost bo pesnik in pisatelj Marko Kravos V petek, 15. februarja, ob 19.30 Gregorčičeva dvorana, ul. S. Francesco 20 (ZSKD) S Izleti SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 - Metka. KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za šolsko leto 2013/2014 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Pro-seku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it 13 Obvestila REPENTABRSKO ZDRUŽENJE STARŠEV pripravlja razstavo o repenta-brski šoli in zbira v februarju v šoli kakršnokoli gradivo (stare fotografije, dokumente, zvezke, učbenike) v zvezi z zgodovino šole. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se še danes, 13. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30. Loterija 12. februarja 2013 Bari 6 5 46 3 77 Cagliari 19 4 61 79 3 Firence 47 11 32 16 17 Genova 46 45 30 70 54 Milan 14 36 5 18 65 Neapelj 46 67 68 50 52 Palermo 13 51 53 89 14 Rim 25 87 90 27 57 Turin 32 54 30 18 12 Benetke 35 15 90 3 67 Nazionale 70 62 5 77 33 St. 19 6 21 41 72 73 80 jolly52 Nagradni sklad 1.868.792,37 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 44.228.827,96 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitniki s 5 točkami 70.079,72 € 738 dobitnikov s 4 točkami 383,81 € 30.464 dobitnikov s 3 točkami 18,49 € Superstar 14 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 9 dobitnikov s 4 točkami 38.381,00 € 141 dobitnikov s 3 točkami 1.849,00 € 2.417 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.523 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.088 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, sporoča, da srečanje predvideno za danes, 13. februarja, odpade. Prihodnje srečanje bo v sredo, 20. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. ORIENTALSKI PLES - SKD Lonjer-Katinara prireja tečaj orientalskega plesa, ki ga bo vodila od Conija priznana učiteljica Patrizia Haggiopulo - Naadirah. Prva brezplačna lekcija bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Tečaj bo potekal enkrat tedensko in je primeren za vse starostne skupine ter za vse, ki bi radi stopili v stik s svojim telesom, občutili blagodejne učinke trebušnega plesa in se prepustili ritmu orientalske glasbe. Informacije na tel. 333-8578924 (Ilary) ali skdlo-njerkatinara@gmail.com. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo generalka za koncert, ki bo v Sežani v soboto, 16. februarja, v petek, 15. februarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, tekme v veleslalomu, veljavni za Zamejsko Smučarsko Prvenstvo 2013, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AD FORMANDUM vabi k vpisu na tečaje jezikov (slovenščina, angleščina) in osnove računalništva. Pričetek ob zadostnem številu prijav. Info: 040566360, ts@adformandum.org). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in Zamejskega Smučarskega Prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 335-5476663 (Vanja). KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.T« v soboto, 23. februarja, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom muzikoterapevtke Sare Hoban bodo udeleženci igrali na instrumente, peli in plesali. Prijave sprejemamo do srede, 20. februarja, na sedežu, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. RADIJSKI ODER obvešča, da bodo srečanja Tečaja lepe govorice za najmlajše potekala vsak ponedeljek od 18. februarja dalje v Finžgarjevem domu od 16.00 do 17.30. Prostih je še nekaj mest. Tel. št.: 340-1209192 (Lučka). SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Ba-zovskega doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 346-0192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@adformandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17. do 19. ure delavnico EFT tehnike za dobro počutje ali metodo tap-kanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja nudi Barbara Žetko tel. 347-2787410. BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Bazov-skem domu (Ul. I. Gruden 72/1) v dneh 26., 27. in 28. februarja, od 17. do 19. ure. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javljamo, da moramo zaradi tehničnih razlogov prenesti redni občni zbor v torek, 5. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 3476849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 347-0741740 (Ervin). 0 Prireditve OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943)«. Urnik: ponedeljek-petek 9.00-13.00, ponedeljek in sreda tudi 15.30-17.30. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse pustne veseljake na pepelnico danes, 13. februarja, med 18. in 20. uro, da pridejo v Štalco se poslovit od pusta 2013 »Kokota Pokota Koruzni-ka«. PUSTNI ODBOR BOLJUNEC vabi danes, 13. februarja, ob 15. uri na »G'ri-co« vse pustarje in cenjeno občinstvo, kjer bo »Loure« vzletel v vesolje z Boljunikom 26. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na kavo s knjigo danes, 13. februarja, ob 10. uri. Gosta kave bosta socialna delavca Kristina Mar-telanc in Adam Seli, avtorja knjige na psihološko tematiko »Come incon-trare l'altro« (Kako srečati drugega), ki je izšla pri vsedržavni italijanski založbi Edizioni Paoline. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi v petek, 15. februarja, ob 18. uri v prostore Bara Nanos na Razdrtem na predavanje »Kuhajmo varno z Emilijo Pavlič«. Predstavljena in razstavljena bodo zdrava živila in pribor, dobili boste veliko nasvetov in videli prikaz kako zamesiti in speči dober domač kruh. Možno bo nabaviti tudi predavateljičine knjige po znižani ceni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 15. februarja, na predavanje Viktorije Carli »Afrika in jaz«: izkušnje o prostovoljnem delu v Afriki, nudenju pomoči in posvojenih otrocih. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na »Slovenski večer« posvečen liku in delu prof. Jožeta Peterlina. Ob predstavitvi Peterlinovega zbornika, petju MePZ Mačkolje in nagovoru Ivana Peterlina se bomo srečali v petek, 15. februarja, ob 20.00 v prostorih Srenj-ske hiše v Mačkoljah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Armanija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do sobote, 16. februarja. Toplo vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Galsbeno matico prireja v nedeljo, 17. februarja, Prešernovo proslavo. Nastopili bodo: MePZ iz Mačkolj (vodi Matej Lazar), folklorna skupina Mandrač iz Kopra (vodi Mojca Lepej) ter učenca Glasbene matice Vanja in Maks Zuliani. Priložnostno misel bo podala časni-karka Poljanka Dolhar. V Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 17. uri. Pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete. OBČINA DOLINA, v sodelovanju z društvi Slovenec, Venturini, Slavec in Vodnik vabi »Kam? ...«, na praznovanje Dneva slovenske kulture v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri v kulturnem centru F. Prešeren v Bo-ljuncu. Sodelujejo posamezniki, zbori in šole. Slavnostni govornik Janko Veber. Ob priliki bo pisatelj Boris Pahor prejel častno občanstvo občine Dolina. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Rdeča kapica« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na popoldansko Prešernovo proslavo z gledališko skupino T. Petaros, prof. M. Pišljar s citrami, gledališkim igralcem A. Rustjo, slavnostni govornik prof. M. Kravos; v četrtek, 21. februarja, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, I. nadstropje. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: v četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Bi-serka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! B Mali oglasi NA PUSTNO SOBOTO je bila v šotoru v Briščikih po pomoti zamenjana bunda znamke Woolrich. V žepih so bile spravljene važne osebne stvari. Prosim poštenega najditelja naj pokliče tel. št.: 347-8955085. PO UGODNI CENI prodam hišo v Bor-štu. Tel. št.: 347-8847474. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike, fizike in elektronike. Tel.: 393-5030720. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 3420664365. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajam. Tel. št.: 040-220655 (v večernih urah). NUDIM POMOČ ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490 ali 320-0265573. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem, imam večletno izkušnjo. Tel.: 339-8201250. PRODAJAM avto minicar model ai-xam, motor diesel, 500 cc, star 4 leta, 7.000 prevoženih km. Tel. 040231975. PRODAM 5 novih aluminijastih polken, temno sive barve, velikost 90x120 cm, s premičnimi letvicami. Tel. 040-220216. PRODAM avto volkswagen lupo 1400, 16v, letnik 2001. Tel. št.: 3385098764. PRODAM avtomobil bmw 2000 cabrio 320i, letnik 2008, 60.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena: 21.000,00 evrov. Tel. št.: 340-4876187. PRODAM prenovljeno stanovanje, 65 kv.m. na Greti s parkiriščem na zasebnem dvorišču. Cena: 109.000,00 evrov. Tel. št.: 340-4876187. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 335-6322701. + Potihoma nas je zapustila duša našega dragega Mario Maier Žalostno vest sporočajo žena Danica, sin Fulvio in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 14. februarja, ob 10.40 v mrtvašnici v ul. Costalunga. Repentabor, 13. februarja 2013 Pogrebno podjetje Zimolo Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) Tiho je odšel naš dragi Ivan Kante (Ninko) Žalostno vest sporočamo Xenia, Robi, Nikolaj, Peter in ostalo sorodstvo. Od njega se bomo poslovili v soboto, 16. februarja, od 10.00 do 11.30 v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v družinskem krogu. Repnič, Ferlugi, 13. februar 2013 Ob izgubi očeta, sočustvujemo s tabo, draga Xenia, Katja, Nataša, Nadja, Cristina, Maria, Romina, Alenka, Elena ^ Zapustil nas je Roberto Bubich Zvezdica moja, sveti na nas iz nebes in varuj nas. Žalostno vest sporočajo žena Flavia, mama Mariella, sestra Cinzia, brat Maurizio, nečaki Jessica, Michele in Matthias ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v petek, 15. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v trebensko cerkev. Trst, 13. februarja 2013 Pogrebno podjetje Zimolo S Flavijo žalujejo teta Armanda in teta Verica z družinama. t V 90. letu starosti je tiho odšla naša draga mama, nona in pranona Ada Visintin vd. Petaros Žalostno vest sporočata sin Sergij in hči Marija z družino. Pogreb bo v petek, 15. februarja, ob 12.00 v cerkvi v Borštu. Sledila bo sv. maša ob 13.00 in pokop na domačem pokopališču. Boršt, Trst, 13. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda SKD Slovenec ter Fantovska in Dekliška Boršt in Zabrežec izreka iskreno sožalje Sergiotu Petarosu ob smrti drage mame Ade. Ob izgubi drage mame izrekamo Sergiotu in Mariji iskreno sožalje vsi pustarji iz Boršta in Zabrežca 8 Sreda, 13. februarja 2013 TRST / kraški pust - Po podatkih na naši spletni strani in strani www.kraskipust.org Spletni obiskovalci nagradili cerovske krte »Vsake oči imajo svojega malarja,« pravi star rek. Pa še kako drži. Občutek lepote je namreč subjektivno izkustvo, tako da je lahko nekaj, kar je meni všeč, nekomu povsem odvratno in obratno, seveda. Taka in podobna nesoglasja o lepoti pa posebno izstopajo v pustnem času, potem ko se - navadno po razglasitvi zmagovalca Kraškega pusta - razplamtijo polemike med nastopajočimi, pa tudi med samimi gledalci. Letos so si zmago na open-ski pustni povorki med vozovi zagotovili Openci (Arka Maya), na drugo mesto so se uvrstili Praprovci (Kakšna usoda nas čaka?), na tretje pa Cerovci (Pošast pojdi stran, Krasa ti ne dam!). Ravno cerovski krti v boju s pošastjo oz. hitro železnico, ki jim hoče povsem uničiti domači kraj, pa so si po mnenju tistih, ki so glasovali na spletnih anketah na straneh www.kraski-pust.org in www.primorski.eu, zaslužili zmago. Na naši spletni anketi (ki je med drugim ena najbolj obiskanih, saj je v pičlih dveh dneh privabila res veliko obiskovalcev, op.av.) si je voz iz Cerovelj zaslužil 96 glasov (33%), za njim se je uvrstil tisti iz Pra-prota s 66 glasovi (20%), na tretje mesto pa openski voz s 45 glasovi (13%). Podobne podatke objavlja tudi uradna stran Kraškega pusta, na kateri se je glasovanje zaključilo: Cerovci so zbrali 94 točk (29%), Praprovci 72 točk (22%), Openci pa 49 točk (15%). Sicer letos nismo slišali za nobeno »običajno« polemiko glede nepravičnega glasovanja, vseeno pa smo pri duši Kraškega pusta Igorju Malalanu še enkrat preverili, kaj vsega upošteva strokovna žirija pri svojem točkovanju. »Žirija ima pred sabo točno določene postavke, saj mora med drugim oceniti tehnično izdelavo voza, njegove gibe, izdelavo kostumov, koreografijo udeležencev in pa satiro, ki jo vas s svojim vozom ponuja,« nam je povedal Malalan. Udeleženci pa prav tako dobro vedo, da se žirija ves čas premika, se pravi da sledi sprevodu čisto do konca. Kdor ne ponavlja scene oz. koreografije vse do zadnjega, je ob točke. »Letos ni bilo nobene vehementne po- lemike. Praprovci so na primer uvrstitev na drugo mesto sprejeli zelo športno,« je zaupal naš sogovornik, ki ve povedati, da je ocenjevanje vozov kar se da težko. Sam sicer ni član kraške-pustne žirije, tako da za rezultate izve šele na koncu prireditve, tako kot vsi ostali. »Sicerpa me relativno zanimajo, saj pusta delamo predvsem zato, da se zabavamo,« je povedal in dodal, da se pa mora vseeno v zraku občutiti tista pristna napetost oz. tekmovalnost, ki publiko nasmeje. Lani je odbor Kraškega pusta prvič podelil tako imenovane »zlate miške«, to so nagrade za glasovanje preko spleta (tako preko njihovega kot Primorskega dnevnika) in podobno bo tudi letos: čez približno tri tedne bodo zmagovalcem slavnostno podelili nagrade in priznanja. »Rad bi se ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelujočim pustarjem, ki so še izboljšali kakovost svojih vozov in kostumov. V zadnjih 20 letih kvaliteta samo raste,« je povedal in pri tem pozitivno ocenil tudi sodelovanje predstavnikov javnega reda, ki so jim vsakič ob strani. (sas) www.primorski.eu OdgoL - A"lJu ki jem? £7] fvOtvn/u - Mvj Riti .'MritV - ^tfjritiJhf.hi/iih [nO ■'Vir!J> ih/i - ,Vfj J71ILJ 7VJ iJtlf, DT TO ¡i-lJIlilF.' I (S6N i rJtNlW - IMf, ftvr, 4lT ¿tl ftr t1 ritki AlftJpr\'i (Podatki objavljeni do 20. ure) IZRAZI SVOJE MNENJE ZA VOZOVE OpilfHi í-lTUrtT Škodne Ççrcnljt Htftt LVJjíh* CflKmja PïapfM HtJpvaiJlin'an ÍíhdlJÍJ 15% (llï ■ TotUf. fl? 9%.;] Si - Toikt: 11 Q%Í]J -TOÍKe; 3 tJ4) - TùdfctJ 44 Q%il} ■ Toíioe; i m (19) -lo&w 33 -Tortta: fi 22% (M) - MII: 72 Í%.;7j - Tortue: Il (5] - Toute: 15 WWW.KRASKIPUST.ORG pustna rajanja - Še zadnja praznovanja pred današnjo pepelnico Malo za šalo ... malo za ples Veliko malih pustnih šem se je tudi včeraj udeležilo pustnih praznovanj, ki so jih zanje priredila številna društva na teritoriju Naše najmlajše pustne šeme so se še včeraj lahko pošteno pozabavale na raznoraznih otroških pustnih rajanjih. V okrašenih dvoranah so ponekod za dobro voljo poskrbeli animatorji s svojimi norimi in kreativnimi spretnostmi, prav povsod pa je odmevala poskočna glasba in dišalo je po slastnih krofih. Naš fotograf se je spet pojavil na rajanjih in v objektiv ujel klovne, muce, princeske, kavboje, pikapolonice in številne druge maškare v Kulturnem domu na Proseku, kjer je veselico priredilo Združenje staršev domačega OV Štoka in OŠ Černigoj, v Mačkoljah, kjer je zanjo poskrbelo SKD Primorsko, in v Prosvetnem domu na Opči-nah, kjer je bil organizator SKD Tabor. V smeri urinega kazalca: praznik malih pustnih šem na Proseku, v Mačkoljah in na Opčinah kroma pepelnica Slovo od pusta Po veseljačenju je DANES čas za žalovanje. Po naših vaseh se bodo zvrstili tradicionalni pustni pogrebi. Največ gledalcev se navadno zbere na G'rice v Boljuncu, kjer bo ob 15. uri letošnji pust Lou-re vzletel v vesolje z Boljunikom 26. Pustni pogrebci se bodo zbrali ob 14.30 na Kontovelu. V Hramu žalosti ob društveni gostilni bo na parah ležal pokojni Franjo Kru'na, ob njem pa neutolažljiva vdova Neža Brkun'va. Po-grebci se bodo s proseško godbo na čelu podali na Prosek, od tod pa do kontovelske mlake, kjer bodo pokojnika sežgali. V Šempolaju vabijo pustar-ji vse pustne veseljake v domačo Štalco, kjer se bodo med 18. in 20. uro poslovili od letošnjega pusta Kokota Pokota Koruznika. V Saležu se bodo zbrali po-grebci ob 14. uri, nato pa krenili s pustom v krsti na daljšo pot žalovanja iz Saleža, mimo Proseka, Na-brežine in Šempolaja vse spet do Saleža. Tu bodo okrog 20. oz. 21. ure pusta zažgali »pr štj'rni«, fešta pa se bo nadaljevala »pr duhtr'ju«. Od pusta pa se bodo slovesno poslovili tudi v Škednju ob 15.30 s procesijo ob zvokih godbe Beer Band in zaključnim sežigom pusta, ter pri Sv. Ivanu ob 14. uri, ko bodo po žalni seji pusta Fran-zeleta sežgali. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. februarja 2013 9 O NAŠEM TRENUTKU Splošna italijanska stiska in primanjkljaj v manjšini Ace Mermolja_ Bele strani Novega Matajurja so prejšnjo sredo opozorile bralce, kaj se lahko zgodi, če finančna stiska, ki tare naše medije, začenši s Primorskim dnevnikom in seveda Matajurjem, nadalje ustanove (domala vse) in organizacije, ne najde primerne rešitve. Slednja je možna le v rednem in količinsko dovoljšnjem izplačevanju sredstev s strani italijanske države, Dežele FJK in same Slovenije, ki ostaja najbolj pazljiva do Slovencev v Italiji, čeprav smo italijanski držvljani in plačujemo davke Italiji. O stiskah je bilo veliko napisanega in izrečenega, zato ne bom ponavljal tega, kar naj bi bralci pričujočega zapisa že itak morali vedeti. Zaustavil se bom le pri nekaterih pomislekih, ki jih slišim ali berem. Prva pripomba je, da pesti kriza vso Italijo: od gospodarstva do javnih uprav, šole, univerz, vse do zdravstva in seveda kulture. Dejstvo je pred našimi očmi, mnogi ga občutijo na lastni koži in to predvsem mladi, ko zaman iščejo zaposlitev in se naslanjajo na ramena staršev, ki so mnogokrat iz dneva v dan šibkejša. Vemo tudi, da kriza ne prizadene vseh enako in da manjši del državljanov živi dobro, nekateri celo bolje, kot so živeli pred krizo. O tem smo lahko brali uradne statistike. Kriza ne reže vodoravno. Kljub tej ugotovitvi pa ni možno pristati na neke »olajševalne okoliščine« v opravičilo tistih ustanov in same države, ki imajo zakonsko dolžnost, da uvajajo zakone in ščitijo Slovence v Italiji. Manjšina si ne pričakuje privilegijev in ne želi biti srečen otok sredi mižerije. Ne more pa pristati na vlogo »kolateralne žrtve« najrazličnejših rezov. To preprosto pomeni, da ne smejo v imenu splošne krize odmanjkati osnovne zaščitne norme, ki naj omogočijo manjšini življenje. Ostati brez slovenskih časopisov, brez slovenskih ustanov, organizacij in društev ni nič manj hudo od tega, kot če odmanjkajo dvojezični napisi ali pa če občine prenehajo izdajati dvojezične izkaznice, ker pač zanje ni ne osebja in ne sredstev. Koncept, da sodi primerna finančna podpora v kontekst širših individualnih in skupinskih manjšinskih pravic, bi moral biti dokaj splošno sprejeto pravilo. Manjšinam in etničnim skupnostim so zavijali vrat najprej ekonomsko. V zvezi s finančno krizo slovenskih ustanov poslušam in berem izjave o nuji, da se celokupen manjšinski ustroj posodobi in modernizira. S tem se načelno strinjam, vendar sprememba ne pomeni alternativo pomanjkanju. Lahko spremenimo Novi Matajur, lahko spremenimo Primorski dnevnik, lahko spremenimo organizacije in ustanove, vendar bo brez podpor usoda Novega Matajurja ta, da ne bo imel ne plač, ne papirja in ne denarja za tiskarno. Kje se bodo uresničile nove ideje? Marsikaj bi se dalo v manjšini in njenih ustanovah narediti bolje, marsikaj bi lahko združili ali pa delovali manj polemično in bolj si-nergično. Vse to je res, resnica pa ne spremeni osnove problema. Iz Rima prihaja denar z zamudo, sedanja deželna vlada je bila glede manjšine skopa in brezbrižna, kar se je jasno pokazalo na lanski jesenski konferenci v Gorici. Slovenci smo govorili samim sebi in za nameček poslušali neke nadrealistične posege iz Rezije in okolice. Slišal sem, da so v vi-demski pokrajini nekatere občinske uprave uporabile sredstva za manjšino zato, da so prepleskale fasade hiš. Morda sodi to v program lepšega oko- lja za Slovence... Upam, da gre le za govorice. Povsem jasno pa je, da je država prištedila kar nekaj sredstev, ki niso bila uporabna za manjšino. Resnica je, da bi zaščitni zakon št. 38 potreboval spremembe, ki bi omogočile, da ima z istimi sredstvi manjšina več. Naj dam vsaj en primer: 15. člen zakona natančno razčlenjuje vprašanje glasbenega šolstva in namenja slovenski sekciji konservatorija Tartini milijardo nekdanjih lir. Glede na poznejše šolske reforme je zakonski člen preprosto neuresničljiv. Prav tako so neracionalno namenjena sredstva za uveljavo dvojezičnosti, za toponoma-stiko in table. Ni smiselno, da bi občinske uprave postavljale vsako leto nove table zato, da bi uporabile denar, domačemu pevskemu zboru pa ne bi dodelile niti ficka. Gre torej za nujno fleksibilnost pri uporabi razdeljenega denarja. Sama deželna uprava ne more biti brezbrižna in ne dodeliti manjšini evra, ko pa ima za to zakon. Nihče ne zahteva nemogočega. Raje rešimo na Katinari nekomu življenje, kot da naredimo prireditev. Ne more pa zmanjkati evra za katerokoli prireditev. Eno je varčevanje, drugo je ukinjanje. V tem smislu sem omenil »kolateralne žrtve«. Problem Novega Matajurja in seveda Primorskega dnevnika je velik. Dolgotrajne preiskave v bistvu enostavnih bilanc so v Rimu blokirale sredstva za PD in NM, za druge ne vem. Zdi se, da si pristojni ljudje v Rimu nočejo prevzemati odgovornosti pred volitvami. Tudi v teh primerih velja isto ali podobno: paradoks bi bil, ko bi preiskovalci ugotovili, da ni bilo prekrškov, ko bi Primorski, Matajur in morda še kak mediji viseli na vislicah brez sape in besed v ustih. JEZIK NA OBROBJU Ena najhujših težav, s katerimi se spopadajo naši pisci, je pravilna izbira ustreznih predlogov. Če se zgodi nesreča na cesti, na nabrežju ali na trgu, zapišejo vedno pravilno, skoraj nihče pa ne ve, da predloga na ne smemo uporabiti za ulico ali drevored. Prometna nesreča se namreč zgodi v ulici in v drevoredu. Zato zapelje avto iz ene ulice v drugo in iz drevoreda v stransko ulico. Z začudenjem sem ugotovila, da ne v SP ne v SSKJ niso omenili zveze v drevoredu, tam najdemo samo hoditi in sprehajati se po drevoredu. SSKJ nam še pojasni, da je drevored cesta z vrsto dreves na eni ali na obeh straneh. In prav zato, ker so drevesa navadno na obeh straneh, so mi že v 3. razredu osnovne šole ob načrtu mesta pojasnili, da zavijemo v drevored, kar velja tudi za gozd. Grem v gozd, ker me obdaja z vseh strani, v gozdu tudi nabiram gobe. Vendar si moramo zapomniti, da se sprehajamo po gozdu in po drevoredu, pa tudi po ulici in cesti. Predlog po smemo uporabljati samo z glagoli premikanja, ne samo gibanja po prostoru, ampak tudi drugačnega premikanja, npr. premetavati se po postelji, obleka se trga po šivih, plevel se razrašča (širi) po gredi. Seveda pa tudi: sprehajamo se po cesti, po travniku, po nabrežju, pa tudi po travi, po pesku, po rosi, po snegu, po blatu. Ustrezna vprašalnica v teh primerih ni naš običajni kje, ampak kod. Vprašati moramo: Kod si se sprehajal? Pa tudi: Od kod si prišel? Od doma, iz gozda, iz drevoreda. V oziralnih odvisnikih uporabljamo veznika koder in koder koli. Pri nas malokdo upošteva razliko med vprašalnicama kje in kod; navadno uporabljamo kje (ital. pozna samo dove). Z vprašalnim prislovom kje vprašamo, kje se kaj dogaja, npr. Kje stanuješ? Kje si kupil avto? Kje kupuješ zelenjavo? Kje si bil? Toda: Od kod prihajaš? Nekdo me je opozoril, da uporabljamo tudi vprašalnico kam z glagoli premikanja. Kakšna je torej razlika med kam in kod? Z vprašalnim prislovom kam se vprašamo po kraju, proti kateremu smo usmerjeni ali namenjeni. Zato: Kam se pelješ? Kam se voziš vsak dan? Kam odhajaš? Toda: Kam si se odpeljal? Kam boš odšel? Kam odideš (boš odšel) jutri? Ob tej priložnosti bi rada ponovno opozorila na našo tukajšnjo stalno napako: glagol pri-voziti, ki v našem pomenu (ital. arrivare) v slovenščini sploh ne obstaja; skovali smo ga pri nas v Trstu. V vsej Sloveniji se je vedno in povsod uporabljal samo glagol pripeljati (se), zato bi bilo prav, da bi privoziti črtali iz svojega spomina tudi v Trstu in Gorici. V vprašalnih stavkih s kam ni nujna raba glagolov premikanja v ožjem pomenu, lahko uporabljamo tudi druge, npr.: Kam gledaš? Kam zapisuješ podatke? Kam boš skril denar? Kam so te povabili? S kam namreč lahko izražamo usmerjenost kamor koli, tudi v poljuben kraj, ki ga želimo doseči. Zapomnimo pa si tudi, da stanujemo v ulici in v drevoredu, kjer se marsikaj dogaja, vedno s predlogom v, nikdar na. Lelja Rehar Sancin danes - V Sežani predpremiera dokumentarca Kras v podobah Marjana Miklavca Marjan Miklavec na eni od svojih razstav ok SEŽANA - V Kosovelovemu domu v Sežani bodo danes, 13. februarja, s pri-četkom ob 18. uri predpremierno zavrteli 30-minutni dokumentarni film z naslovom »Kraška dediščina Marjana Miklavca«, pod katerim se kot režiser in scenarist podpisuje domačin Jadran Sterle. Dogodek organizira Kosovelov dom v sodelovanju z izobraževalnim programom slovenske TV. Po filmu bo sledil pogovor z ustvarjalci filma, za prijetno razpoloženje pa bo zapela tudi pevska skupina Marjanovih prijateljev. Sežanski slikar, predvsem pa odličen akvarelist Marjan Miklavec, rojen leta 1938 v italijanskem mestecu Narmi, se je zapisal likovni umetnosti, s katero želi vsaj na slikah ohraniti kraško arhitekturo in naravo. Slikar, ki je s svojimi prijatelji likovnimi umetniki, združenimi v skupino Art Femips, odkrival in prepotoval že vse kontinente sveta, je z veliko ljubeznijo navezan na svoj Kras, katerega arhitekturna dediščina izginja in tone v pozabo. Ohranja jo na svojih slikah, predvsem v tehniki akvarela, ki jih je razstavljal že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu, še zlasti med slovenskimi rojaki v tujini (Avstralija, Kanada idr.). Kot prepoznaven kra-jinar se je lotil tudi stavbne dediščine, saj je pred več leti obnovil staro Ukmarjevo domačijo v Sežani, ki jo je uredil v svoj atelje, kot jo tudi slika v svojih stvaritvah, o katerih je mnogo zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič. O slikarju Miklavcu, ki je za 70. rojstni dan izdal monografijo v samozaložbi, in njegovem umetniškem opusu s poudarkom na kraških delih, so v filmu med drugim spregovorili: slikarjev sošolec in dober prijatelj dr. Stanislav Renčelj, nekdanji veleposlanik dr. Drago Mirošič, arhitekta ljubljanske Fakultete za arheologijo dr. Ljubo Lah in Nataša Kolenc, etnologinja ZRC SAZU dr. Jasna Fakin, slikarski kolegi, njegova sestra Adrijana Štolfa in drugi. Film Kraška dediščina Marjana Miklavca bodo predvajali tudi na programu TV Slovenija, predvidoma v marcu. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Za ponovno vzpostavitev resnice Spoštovani gospod Roberto Cosolini. Odprto pismo ob dnevu spomina na "bolj zapleteno dogajanje na vzhodni meji" - "E quello del 'Giorno del Ricordo' e precisamente, cari amici, un solenne impegno di ristabilimento della verita" (Giorgio Napolitano, 10.2.2007). Ob obisku 190 evroparla-mentarcev Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Rižarni, vodič ni hotel odgovoriti na vprašanje, koliko je bilo pobitih v Šohtu pri Bazovici, kamor so bili ti evroparla-mentarci namenjeni, z utemeljitvijo, "da so fojbe v zadnjih desetih letih spo-litizirano vprašanje v Italiji, na podlagi katerih se želi sejati sovraštvo in razdvajati italijanski narod". Dejal je tudi, da "so si namenoma izmišljevali številke, da bi se krepilo sovraštvo" do Jugoslovanov in "bi na ta način o-pravičili grozote fašizma". Ko še nismo vedeli za te besede vodiča v Rižarni, smo v skrbi, kakšnega sovražnega govora so bi deležni ti evropo-slanci, poskrbeli, da je predsednik skupine Hannes Swoboda prejel vrsto angloameriških dokumentov o izkopavanjih v Šohtu, iz kateri izhaja resnica, da si je italijanska stran vse skupaj izmislila, da bi imela argument zoper Jugoslavijo. Upamo, da vam je dobro znano, kakšen sloves imata v inozemstvu italijanska država in italijanski narod. Znamenti univerzitetni profesor Carlo Dionisotti je leta 1994 izjavil: "Naša država je tradicionalno nepoštena. V inozem- stvu imamo sloves tatičev, sleparjev, ljudi, ki ne držijo dane besede". Lahko si predstavljate, kaj so si mislili evroposlanci, ko so videli razkošno zgrajeno in negovano potrdilo navedenega slovesa italijanske države in italijanskega naroda. Gotovo vam je znana tudi krajevna sleparija na račun tega materialnega dokaza o utemeljenosti slabega glasu, ki ga uživata italijanska država in narod. Da bi srenja iz Boršta dovolila razširitev pripomočka za varanje javnega mnenja in ponavljanje sovražnega govora zoper Slovence, je bila obljubljena odstranitev vseh ovir za vzpostavitev Parka miru na področju strelišča na Opčinah, ki bi omogočal prost dostop do spomenika petim Slovencem, ki so bili tam resnično ubiti. Tako je občina Trst sklenila s borštansko srenjo pogodbo o brezplačni uporabi zemljišča srenje iz Boršta, kot izhaja iz sklepa občinskega odbora z dne 5. avgusta 2004, št. 375, na Opčinah pa še ni videti nobene možnosti, da bi bil vzpostavljen Park miru in bi bil spo-menik dejanskim žrtva "bolj zapletenega dogajanja na vzhodni meji" dostopen. Kot župan občine Trst imate lepo priložnost, da se izkažete kot dober državljan in javni upravitelj, ki mu je res iskreno veliko do tega, da se italijanska država in italijanski narod znebita slabega glasu, obenem pa upošteva priporočilo predsednika republike z dne 10. februarja 2007 "In 'dan spomina', dragi prijatelji, je gotovo slovesna zaveza za ponovno vzpostavitev resnice". Zadošča, da niti ne poizkušate obnoviti pogodbe, ki zapade 31. maja 2013 in po tem dnevu odstranite vse, kar je bilo postavljeno po 1. juni- ju 2004, kot določa 1803. člen civilnega zakonika. Mi smo prepričani, da boste s tem dejanjem samo izpolnili dožnost, ki ste jo prevzeli s prisego "Giuro di os-servare lealmente la Costituzione ita-liana". V kolikor bi vam ne bil povsem jasen pojem "sovražni govor", katerega obstoj je potrdil vodič v Rižarni ob obisku evropar-lamentarcev skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov, vas obveščamo, da je Odbor ministrov Sveta Evrope na svojem 607. srečanju dne 30. oktobra 1997 obravnaval to vprašanje in izdal priporočilo št. R (97) 20, ki pojasnjuje pojavne oblike "sovražnega govora" in priporoča državam članicam primerne ukrepe za preprečevanje tega pojava. Pričakovanju, da boste v najkrajšem času storili vse potrebne korake, da se bo izpolnila obljuba o ureditvi Parka miru na Opčinah, pri Šohtu pa za odstranitev vsega, kar je bilo postavljeno po 1. juniju 2004. Kar je bilo postavljeno pred tem datumom je že zadostno pričevanje o skoraj polstoletnem sovražnem govoru in o negativnih lastnostih italijanske države in ita-li-janskega naroda, ki naj postanejo čim prej samo grenak spomin na nesrečno preteklost. Z odličnim spoštovanjem. Trst, 10. februarja 2013 za družbeno politično društvo Edinost Samo Pahor Vrdelski klanec 21,34128 Trst 10 Sreda, 13. februarja 2013 ITALIJA, VATIKAN / italija - Vrh državne orožarske družbe v vrtincu sodne preiskave Prvi mož Finmeccanice aretiran zaradi korupcije RIM - Predsednik in pooblaščeni upravitelj italijanskega državnega orožarskega holdinga Finmeccanica Giuseppe Orsi je bil včeraj aretiran zaradi obtožb o mednarodni korupciji, podkupovanju in ilegalnemu prilaščanju tujega imetja. Gre za še eno v vrsti aretacij v italijanskem velikanu, ki so ga že v preteklosti pretresali korupcijski škandali. Tokrat tožilci sumijo, da je šlo pri 51 milijonih evrov, ki jih je Finmeccanica leta 2010 plačala švicarskim posrednikom za zagotovitev posla prodaje 12 helikopterjev Indiji, dejansko za podkupnino. Del tega denarja naj bi pristal tudi v rokah italijanskih politikov. Orsi, ki je bil v času izvedbe spornega posla prvi mož proizvajalca helikopterjev Agusta Westland, je sicer v središču preiskave že od aprila lani, vse obtožbe pa zanika. Njegov naslednik pri Agusti Bruno Spagnolini je v hišnem priporu, italijanske sodne oblasti pa so Švico zaprosile tudi za izročitev dveh posrednikov, Guida Hasckeja in Carla Gerose, ki sta sodelovala v poslu. Finmeccanica se je na dogajanje odzvala z izjavo, v kateri je izrazila "solidarnost" z Orsi-jem in Spagnolinijem. Sodne oblasti je koncern pozval, naj kar najhitreje opravijo svoje delo in podjetju omogočijo nemoteno nadaljnje poslovanje. Orsi je prvi mož Finmeccanice postal decembra 2011, potem ko je njegov predsednik Pierfrancesco Guarguaglini odstopil zaradi obtožb, da je pod njegovim vodstvom koncern oblikoval posebne skrivne sklade, namenjene podkupovanju javnih uslužbencev. Tožilci svoj primer v veliki meri naslanjajo na pričevanje Lorenza Borgognonija, nekdanjega pomočnika Guarguaglinija. Ta navaja, da je bil del podkupnin iz posla z Indijo namenjen politikom iz Severne lige, ki je tudi podprla Orsijevo imenovanje. Sicer pa je bil Orsi aretiran tudi zato, ker je skušal ilegalno vplivati na preiskave. Prizadeval si je, da bi odstranili javnega tožilca, ki jih vodi. Policija je že oktobra lani zaradi podkupovanja tujih vlad pri sklepanju orožarskih poslov aretirala nekdanjega direktorja prodaje v Finmeccanici Paola Pozzessera. Tudi takrat je šlo za še eno v vrsti razkritij o korupciji pri sklepanju orožarskih poslov med Finmeccanico in njenimi odvisnimi družbami ter tujimi vladami. Giuseppe Orsi ansa Formigoni obtožen korupcije MILAN - Milansko javno tožilstvo je zaključilo preiskave okrog 17 oseb, vpletenih v afero Maugeri, med katerimi je dosedanji predsednik Dežele Lombar-dije Roberto Formigoni. Tožilstvo namerava v kratkem uradno vložiti obtožnico proti vsem. Tako je zapisal javni tožilec Edmondo Bruti Liberati v noti za tisk, v kateri med drugim dodaja, da je Formigoni osumljen korupcije in združevanja v zločinske namene. V letih 1997-2001 naj bi kot predsednik deželne uprave v raznih oblikah favoriziral fundacijo Maugeri, v letih 2002-2011 pa tudi bolnišnico San Raffaele. V zameno za to ilegalno pomoč naj bi dobil raznovrstne usluge, od plačanih počitnic do brezplačne uporabe jaht, v skupni vrednosti 8 milijonov evrov. For-migoni je v odzivu poudaril, da je nedolžen in žrtev politično motivirane sodne gonje. Začel se je festival Sanremo SAN REMO - Sinoči se je začel 63. festival popevke Sanremo, ki bo zagotovo poskrbel za obilo dobre glasbe, zanimivih in kontroverznih gostov ter zagotovo tudi za kakšen škandal. V petih dneh se bo na odru zvrstilo 14 glasbenikov, med njimi tudi zmagovalka lanskega italijanskega X-faktorja Chiara Galiazzo, v sekciji mladih pa bo nastopilo osem pevk in pevcev. Novost festivala je, da bo vsak od 14 pevcev, ki se bodo potegovali za zmago v glavni kategoriji, zapel dve pesmi, od katerih se bo ena uvrstila v nadaljnje tekmovanje. katoliška cerkev - Konklave, na katerem bodo kardinali izbirali naslednika, bo dva do tri tedne po odstopu Papež Benedikt XVI. se bo od vernikov poslovil 27. februarja na splošni avdienci na trgu sv. Petra VATIKAN - Papež Benedikt XVI. se bo od vernikov poslovil 27. februarja med splošno avdienco na trgu svetega Petra, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. Ob odhodu papeža, ki je v ponedeljek napovedal, da se s koncem meseca poslavlja kot poglavar Katoliške cerkve, drugih posebnih dogodkov ne načrtujejo. Zadnja papeževa splošna avdienca se bo v sredo 27. februarja odvila na trgu svetega Petra, saj se bo na njej po pričakovanjih zbralo veliko ljudi, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil Lombardi. Veliko število ljudi bi se rado udeležilo tudi maše, ki jo bo danes, na pepelni-čno sredo ob začetku posta daroval papež. Prav zato so mašo, ki je bila najprej predvidena v cerkvi na enem od rimskih gričev, prestavili v baziliko svetega Petra, saj je tam "veliko več prostora". Do konca papeževanja Benedikta XVI. bo to tudi njegovo "zadnje veliko ma-ševanje v baziliki ob prisotnosti javnosti in velikega števila kardinalov", je dejal Lom-bardi. Bo pa papež do konca meseca po besedah Lombardija izpolnil vse svoje obveznosti, vključno s srečanji z več voditelji držav, med drugim s predsednikoma Gvatemale in Romunije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na včerajšnji novinarski konferenci je Lombardi med drugim pojasnil tudi, zakaj se je papež odločil zapustiti položaj prav ob 20. uri. To nima nič opraviti s pravnimi ali drugimi razlogi, gre le za to, da ob tej uri "ponavadi sveti oče zaključi svoj delovni dan". Lombardi je sicer včeraj vnovič zatrdil, da papeža k odločitvi o umiku ni spodbudila kakršnakoli bolezen. Je pa pojasnil, da je papež pred tremi meseci prestal rutinsko operacijo, med katero so mu zamenjali baterijo srčnega spodbujevalnika. Tega so mu vstavili že pred desetimi leti, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Tiskovni predstavnik Vatikana je tudi potrdil, da je papež odločitev o odstopu sprejel že po vrnitvi z obiska v Mehiki in na Kubi marca lani. Po poročanju italijanskih medijev naj bi bil o tem obveščen zelo ozek krog njegovih sodelavcev, med drugim papežev osebni tajnik Georg Gaens-wein. Konklave, na katerem bodo kardinali izbirali naslednika Benedikta XVI., bo po besedah Lombardija potekal dva do tri tedne po odstopu papeža konec februarja. Kot je spomnil, je po smrti Janeza Pavla II. do konklava preteklo 17 dni. Berninijeva kolonada na trgu sv. Petra ansa Lombardi je izrazil prepričanje, da papež, ki ga je označil za diskretnega človeka, ne bo "nikakor vplival na izbiro svojega naslednika". Zaenkrat sicer še ni jasno, kakšen naziv bo po koncu februarja nosil Benedikt XVI., se pa zdi Lombardiju malo verjetno, da ga bodo ponovno imenovali kardinal. Nejasno je tudi, kaj se bo po odstopu zgodilo z njegovim papeškim prstanom, ga pa bodo po Lombardijevih besedah morda zlomili. Prstan sicer po smrti papeža razbijejo s kladivom. Vsi predmeti, ki so "neposredno povezani s pontifikatom, morajo biti uničeni", je dejal Lombardi. Novica o napovedanem odstopu papeža Benedikta XVI. je močno odjeknila po svetu. Tudi na na spletu je sprožila kopico odzivov. V roku enega dneva se je na družbenem omrežju Twitter beseda papež v angleščini pojavila več kot milijonkrat. Uporabniki Twitterja so papeža najbolj množično omenjali uro po tem, ko je napovedal svoj odstop. Hitro so reagirali tudi prostovoljni pisci spletne enciklopedije Wikipedia. V roku pol ure po prvih novicah o papeževem oznanilu so pod njegovim vnosom na Wi-kipediji že dodali informacije o odstopu. Papežev odstop naj bi bil v prid Bersaniju RIM - Ob presenetljivi napovedi odstopa papeža Benedikta XVI. se javnost v Italiji sprašuje, kako bo to vplivalo na volilno kampanjo in rezultate skorajšnjih parlamentarnih volitev. Raziskovalci javnega mnenja ugotavljajo, da bo odstop najbolj koristil tistim, ki so v prednosti. Papežev odstop bo tako koristil favoritu volitev, premierskemu kandidatu levice Pier Luigiju Bersaniju. Zaradi odmevnosti odstopa bodo namreč zasledovalci dobili precej manj televizijskega in siceršnjega medijskega časa za prepričevanje volivcev v zadnjih dveh tednih pred volitvami. Na slabšem bosta torej Silvio Berlusconi, ki je prav s pomočjo intenzivne televizijske volilne kampanje in nekaterih privlačnih obljub v zadnjih nekaj tednih na svojo stran pridobil mnogo še neodločenih volivcev, in vodja sredine Mario Monti. papežev odstop - Odzivi pri nas Razumevanje za odločitev Močan znak za verne in neverne Mnenja Davida Bandlja, Jadranke Cergol, Tomaža Simčiča in Matejke Grgič TRST, GORICA - Kaj si mislite o papeževem odstopu in kakšne posledice mislite, da bo to imelo za Cerkev in družbo nasploh? To vprašanje smo ob odstopu papeža Benedikta XVI. postavili pesniku in literarnemu zgodovinarju Davidu Bandlju, docentki na Univerzi na Primorskem in deželni načelnici Slovenske zamejske skavtske organizacije Jadranki Cergol, zgodovinarju in vodji Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Tomažu Simčiču in znanstveni direktorici Slovenskega izobraževalnega konzorcija Matejki Grgič. Za Davida Bandlja je odločitev zgodovinska in premišljena. Papež je namreč nenadomestljiv in težko bi ga bilo nadome- stiti v trenutku, ko ne bi bil sposoben opravljati svoje funkcije, meni Bandelj, ki si ne zna predstavljati posledic za Cerkev in družbo, pravi pa, da bo zanimivo videti, kdo bo prišel na čelo Cerkve v tem tako zanjo kot za civilno družbo precej težkem trenutku. Za Jadranko Cergol je papežev odstop gotovo močan znak tako za zahodno civilizacijo kot za ves svet, saj Cerkev še vedno predstavlja moralno avtoriteto in je morda ena od redkih institucij, ki daje etična in moralna navodila. Naša sogovornica je prepričana, da bo odstop streznil ne samo Cerkev, ampak vse, tudi tiste, ki ne ve- rujejo. Poleg tega je papež dejal, da odstopa, ker se svet zelo hitro spreminja, opozarja Jadranka Cergol, po mnenju katere bo morala Cerkev stopiti na pot določenih reform oz. vsaj začeti dialog s tistimi glasovi znotraj nje, ki si želijo določenih sprememb. Tomaž Simčičmeni, da se je papež odpovedal funkcijam iz razlogov, ki jih je sam navedel in ne iz kakih drugih, kar pomeni, da papeževa funkcija, kot vse vodilne funkcije danes v svetu, ima kot posledico velik pritisk na človeka. Benedikt XVI. se enostavno ni čutil več kos temu pritisku, meni Simčič: »On je intelektualec, zagledan v knjige, profesor in enostavno je bil mnenja, verjetno zelo odgovorno, da v tem svetu ne bi bilo več pojmljivo si misliti papeža, ki bi bil dalj časa ne-priseben in nesposoben delovati normalno, zato predaja štafeto drugim. Posledica bo to, da se bo pojmovanje te službe nekoliko desakraliziralo, postalo bo bolj podobno drugim, prilagodilo se bo ne toliko svetu, ampak tempu današnjega sveta,« je prepričan Simčič. Matej-ka Grgič razume papeževo izbiro kot izbiro človeka, ki je bil podvržen zelo velikim hudim stresom, naporom, pritiskom in kar se še temu prišteje. Dlje od tega pa ni želela iti, saj, kot je sama dejala, »res nisem izvedenka za to področje.« Ivan Žerjal / SVET Sreda, 13. februarja 2013 1 1 oboroževanje - Mednarodna skupnost zgrožena Severna Koreja izvedla svoj najmočnejši jedrski poskus PJONGJANG/NEW YORK - Severna Koreja je včeraj izvedla uspešen podzemni jedrski poskus. To je bil tretji jedrski test izolirane komunistične države, ki je bil najmočnejši doslej. Mednarodna skupnost je dejanje obsodila, Varnostni svet ZN pa je ob izreku ostrih obsodb napovedal nove sankcije proti Pjongjangu. "Tretji jedrski poskus je bil uspešno izveden," je poročala severnokorejska tiskovna agencija KCNA. "Jedrski poskus je bil opravljen v okviru ukrepov za zaščito naše nacionalne varnosti in suverenosti proti brezobzirni sovražnosti ZDA, ki kršijo našo pravico do miroljubnih izstrelitev satelitov," je dodala. Severna Koreja je svoj najmočnejši jedrski poskus potrdila slabe tri ure po tem, ko so seizmološke naprave zaznale nenavaden potresni sunek na območju ob kitajski meji, kjer se nahaja severnokorejska lokacija za jedrske poskuse Punggye-ri. Poskus naj bi imel moč med šestimi in sedmimi kilotonami, kar je precej več kot pri prvih dveh testih leta 2006 in 2009. Za primerjavo - prva atomska bomba, ki so jo ZDA odvrgle na Hirošimo, je imela moč 15 kiloton. Za zdaj ni znano, ali je Severna Koreja pri včerajšnjem poskusu uporabila uran. Merilne naprave ameriškega geološkega urada so poskus zaznale kot potres z magnitudo 4,9. Analitiki menijo, da je bil čas izvedbe poskusa natančno izbran, da bi pritegnil čim več pozornosti. Izveden je bil tik pred govorom ameriškega predsednika Baracka Obame o položaju v državi ob začetku drugega mandata. "Zadnji jedrski poskus je bil zgolj prvo dejanje, s katerim smo izkazali največjo mero samoobvladovanja," je po testu sporočilo severnokorejsko zunanje ministrstvo. "Če bodo ZDA še dodatno zapletale razmere z nadaljevanjem sovražnosti, ne bomo imeli druge izbire, kot sprejeti še močnejši drugi ali tretji krog ukrepov," je brez dodatnih pojasnil dodalo ministrstvo. Južnokorejska obveščevalna služba je pred tem opozorila, da bi Pjongjang lahko v prihodnjih dneh ali tednih izvedel še en jedrski poskus ali izstrelitev ba-listične rakete. Severna Koreja je zatrdila, da je bil včerajšnji jedrski poskus uperjen neposredno na ZDA. Pjongjang obtožuje Washington, da je odgovoren za globalno obsodbo severnokorejskega jedrskega programa in uvedbo sankcij proti državi v Združenih narodih. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je v sporočilu še opozorilo, da bi Južnokorejski strokovnjak kaže območje ob kitajski meji, kjer se nahaja severnokorejska lokacija za jedrske poskuse ansa kakršnikoli ukrepi, na primer inšpekcije ladij ali pomorska blokada, pomenili "vojno napoved" in sprožili "neusmiljene povračilne ukrepe". Mednarodna skupnost je jedrski poskus ostro obsodila. Varnostni svet ZN se je za zaprtimi vrati sestal na nujni seji in z izjavo ostro obsodil severnokorejsko dejanje, hkrati pa napovedal, da bodo članice takoj začele z oblikovanjem novih sankcij proti Pjongjangu. Včerajšnji podzemni jedrski poskus, ki ga je izvedla Severna Koreja, "je jasna grožnja mednarodnemu miru in varnosti", piše v izjavi, ki jo je prebral predsedujoči VS ZN, južnokorejski zunanji minister Kum Sung Hwan. Je tudi grožnja Korejskemu polotoku in Severovzhodni Aziji, je dodal in pojasnil, da so bili v Varnostnem svetu enotni in da je izjavo podprla tudi Kitajska. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je še pred sejo VS ZN izjavil, da je bil test "jasna in groba kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN". Izrazil je obžalovanje, ker je Pjongjang kljuboval "močnim in enoglasnim pozivom mednarodne skupnosti, naj se vzdrži dodatnih provo-kativnih ukrepov". Zaskrbljen je zaradi "negativnih vplivov tega globoko desta-bilizirajočega dejanja na stabilnost regije kot tudi na globalna prizadevanja proti širjenju jedrskega orožja". Ameriški predsednik Barack Obama je v odzivu poudaril, da Severna Koreja zaradi jedrskega poskusa ne bo bolj varna, zavzel pa se je tudi za hiter in verodostojen odziv mednarodne skupnostni na dejanje Pjongjanga. Japonski premier Šinzo Abe je obsodil severnokorejski jedrski poskus, ki je po njegovih besedah v nasprotju z resolucijami ZN. "Test krši vrsto resolucij VS ZN. Ostro bomo protestirali," je napovedal Abe. Tudi Kitajska, edina prava zaveznica Severne Koreje, je izrazila ostro nasprotovanje jedrskemu poskusu. "Odločno pozivamo Severno Korejo, naj spoštuje svoje zaveze glede jedrske razorožitve in ne sprejema ukrepov, ki bi lahko poslabšali raz- mere," so sporočili z zunanje ministrstva v Pekingu. Analitiki sicer menijo, da je malo verjetno, da bi Peking kaznoval režim v Pjong-jangu, čeprav so kitajski državni mediji opozarjali Severno Korejo, da bo plačala visoko ceno, če bo izvedla test. Tudi Rusija je obsodila severnokorejski jedrski poskus. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil tudi pričakovanje, da bo VS ZN sprejel "ustrezne ukrepe". Jedrski poskus je obsodil celo Iran. V Teheranu so menili, da nobena država ne bi smela posedovati jedrskega orožja. "Istočasno pa bi morale imeti vse države pravico do miroljubne uporabe jedrske energije," je izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast. Tudi slovensko zunanje ministrstvo je obsodilo severnokorejski jedrski poskus. "Poskus pomeni kršitev resolucij VS ZN ter predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti," so na zunanjem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost. Jure Kos (STA) italija - Zaradi ugrabitve Abu Omarja Obsojen nekdanji vodja Sismi Pollari francija - Hollandova družbena reforma Narodna skupščina za istospolne poroke MILAN - Prizivno sodišče v Milanu je nekdanjemu vodji italijanske vojaške obveščevalne agencije Niccoloju Pollariju včeraj izreklo desetletno zaporno kazen zaradi njegove vloge pri ugrabitvi egiptovskega imama leta 2003 v Milanu. Pollari-jevega bivšega namestnika Marca Manci-nija je doletelo devet, še tri nekdanje italijanske agente pa po šest let zapora. Sodišče je poleg tega ugrabljenemu kleriku Osami Mustafi Hasanu, bolj znanemu pod vzdevkom Abu Omar, prisodilo odškodnino v okvirni višini milijona evrov, njegovi soprogi pa v okvirni višini 500.000 evrov zaradi trpljenja, ki sta ga prestala. O točni višini odškodnin bo odločilo civilno sodišče. Obsojeni imajo sicer še možnost pritožbe na kasacijsko sodišče, ki jo bodo po vsej verjetnosti izkoristili. Obtožbe na račun Pollarija in štirih njegovih sodelavcev so v preteklosti opustili, saj naj bi jih pred sodnim pregonom ščitila zakonodaja o varovanju državnih skrivnosti. Kasacijsko sodišče je nato septembra lani to odločitev razveljavilo, nakar se je odhajajoča vlada premiera Maria Montija obrnila na ustavno sodišče s prošnjo, naj odločitev kasacijskih sodnikov zavrne. Pollariju - ta vztraja, da je nedolžen, in obenem opozarja, da se zaradi varovanja državnih skrivnosti na sodišču ne more braniti - so v bran stopile tudi vse prejšnje italijanske vlade. V času levega premiera Romana Prodija je bil Pollari celo svetovalec za nacionalno varnost. Italijanska sodišča so sicer zaradi ugrabitve Abu Omar-ja v odsotnosti že obsodila 23 ameriških državljanov, sodbe pa so že pravnomočne. To so bile sploh prve uradne obsodbe zaradi t.i. izrednih izročitev, ki jih je v okviru vojne proti terorizmu izvajala ameriška obveščevalna agencija Cia. Radikalni imam Abu Omar je bil februarja 2003 ugrabljen na milanski ulici v operaciji, ki sta jo skupaj usklajevali Cia in italijanska vojaška obveščevalna služba Si-smi. Abuja Omarja, ki je imel takrat politični azil v Italiji, naj bi nato odpeljali v ameriško letalsko bazo v Avianu, nakar naj bi ga prepeljali v Nemčijo in nazadnje v Kairo, kjer naj bi ga mučili. PARIZ - Francoska narodna skupščina je včeraj potrdila nov družinski zakonik, ki bo omogočil isto-spolne poroke in posvojitve s strani istospolnih partnerjev. Za prvo družbeno reformo socialističnega predsednika Francoisa Hollanda je glasovalo 329 poslancev, 229 pa jih je bilo proti. Predlog novega zakonika bo zdaj romal v zgornji dom francoskega parlamenta, senat, kjer se prav tako pričakuje, da bo potrjen. Hollandovi socialisti v senatu sicer nimajo večine, a lahko računajo na podporo levih zaveznikov. Po napovedih naj bi v senatu o tem odločali 2. aprila. Predlog družinskega zakonika je sicer v Franciji povzročil ostra nasprotovanja in množične proteste. 13. januarja se je v Parizu proti zakonu, ki bo podelil pravice do poroke in posvojitve istospolno usmerjenim, zbralo okoli 340.000 ljudi. Dva tedna kasneje se je na nasprotnem zborovanju zbralo okoli 125.000 podpornikov za- kona. Bistven je člen zakonika, po katerem lahko zakonsko zvezo po novem skleneta ne le dve osebi različnih, ampak tudi istega spola. Iz tega člena izhaja tudi legalizacija posvojitev za istospolne pare, ki je bila za francosko javnost najbolj sporna. Vlada je sicer zaenkrat umaknila predlog, po katerem bi umetne oploditve za lezbijke financirali iz državne zdravstvene blagajne. Za to naj bi vlada pripravila ločen zakon. Vprašanje istospolnih porok je bila sicer ena osrednjih točk volilnega programa socialističnega predsednika Hollanda, ki je obljubil, da bo zakon, ki bo urejal to področje, sprejet do sredine letošnjega leta. Nov zakon ocenjujejo kot najpomembnejšo socialno reformo v Franciji po odpravi smrtne kazni leta 1981. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da gre za bistven korak naprej pri izpolnjevanju zgodovinske zavezanosti Francije enakosti. (STA) Obama naj bi prepolovil število vojakov v Afganistanu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama naj bi med si-nočnjim govorom o položaju v državi (po našem času se je začel ob 3. uri po polnoči, se pravi po zaprtju naše redakcije) napovedal umik 34.000 ameriških vojakov iz Afganistana v naslednjem letu. S tem bi Obama prepolovil število ameriških vojakov v Afganistanu, kjer jih trenutno za varnost države skrbi še 66.000. Do konca leta 2014 naj bi se sicer v Afganistanu v skladu z dogovorom članic zveze Nato končale vse bojne operacije in umaknile tudi tuje sile, Afganistan pa naj bi nato sam skrbel za lastno varnost. Do te napovedi sicer prihaja v času, ko se v Washingtonu še odločajo, koliko ameriških vojakov bo ostalo v Afganistanu tudi po koncu leta 2014. Skrbeli naj bi predvsem za usposabljanje afganistanskih varnostnih sil, ne pa za izvajanje varnostnih nalog. Prejšnji mesec so določeni predstavniki Obamove administracije nakazali, da je teoretično možno, da bi ZDA iz Afganistana umaknile prav vse vojake, čeprav nekateri poznavalci te napovedi ocenjujejo za pogajalsko taktiko, saj je bil takrat na obisku afganistanski predsednik Hamid Karzaj. Vlada Federacije BiH dobila nezaupnico v parlamentu SARAJEVO - Predstavniški dom parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine, ene izmed dveh entitet BiH, je včeraj po celodnevni burni razpravi izglasoval nezaupnico vladi te entitete. O nezaupnici bo sicer predvidoma še ta teden odločal tudi zgornji dom parlamenta, dom narodov, a zaradi procesnih pravil bi se vse skupaj lahko še krepko zavleklo. Vlada Federacije BiH, ki jo sestavljajo Bošnjaki in Hrvati, bo zdaj lahko opravljala le še tekoče posle. Predstavniški dom ji je poleg tega omejil pooblastila glede sprejemanja pomembnejših finančnih odločitev in glede imenovanj članov upravnih odborov javnih podjetij, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Nezaupnico entitetski vladi so zahtevali socialdemokrati (SDP), HDZ BiH, HDZ 1990 in Zveza za boljšo prihodnost (SBB), potem ko njihovi prejšnji poskusi zamenjave ministrov niso uspeli. Vlado sicer sestavljajo Stranka demokratske akcije (SDA), Hrvaška stranke prava (HSP) in Narodna stranka (NSRzB). Do junija lani je bil v vladni koaliciji tudi SDP, ki pa je nato izstopila in sklenila zavezništvo z opozicijskimi HDZ in SBB, navaja Hina. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 39.448,65 € +74,05 SOD NAFTE (159 litrov) 118,13$ + 0,12 EVRO 1,3438 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 12.2. 11.2. ameriški dolar 1,3438 1,3391 japonski jen 126,60 125,12 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,315 25,240 danska krona 7,4615 7,4617 britanski funt 0,86150 0,85350 madžarski forint 291,28 291,72 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6998 0,6995 poljski zlot 4,1760 4,1537 romunski lev 4,4075 4,4003 švedska krona 8,5701 8,5754 švicarski frank 1,2328 1,2294 norveška krona 7,3870 7,3795 hrvaška kuna 7,5795 7,5765 ruski rubel 40,4400 40,4000 turška lira 2,3859 2,3744 avstralski dolar 1,3107 1,3029 braziljski real 2,6506 2,6429 kanadski dolar 1,3512 1,3494 kitajski juan 8,3771 8,3458 indijska rupija 72,3441 72,1170 južnoafriški rand 12,0666 11,9345 1 2 Sreda, 13. februarja 2013 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu tržič - Minister Passera gost zveze industrialcev Družba Fincantieri »zgled«, uplinjevalnik »priložnost« »Družba Fincantieri dokazuje, kako je sistemsko povezovanje pomembno. Ladjedelniška družba je na čelu verige odličnosti, ki jo sestavljajo številna podjetja. Fincantieri lahko zažene pobude, ki jih mala podjetja ne morejo, v okviru tehnološkega središča pa jih lahko izpeljejo in pri tem posvečajo veliko pozornosti tehnologiji. Ladijska strojegradnja ima za našo industrijo strateški pomen.« Corrado Passera, minister za gospodarski razvoj odhajajoče tehnične vlade, je na včerajšnjem obisku v Tržiču pohvalil družbo Fincantieri in jo postavil za zgled podjetjem in državi, »ki ne smejo vreči puške v koruzo«. Montijev minister se je po prihodu na Goriško najprej udeležil seje z vodstvoma goriške in tržaške zveze industrialcev, katerih načrtovana združitev je po njegovem mnenju prava izbira, nato pa je obiskal trži-ško ladjedelnico. Minister se je srečal tudi z novinarji, ni pa odgovoril na vsa njihova vprašanja. Novice o aretaciji predsednika družbe Fin-meccanica Giuseppeja Orsija na primer ni komentiral, češ da se o tem ve še premalo, jasno pa se je izrazil o uplinjevalniku v Žavljah: »Plinski terminal je pomembna priložnost. Prizadeval si bom za njegovo gradnjo,« je povedal Passera, po katerem se je o lokaciji še mogoče pogovarjati. Ministra je med obiskom ladjedelnice spremljal poverjeni upravitelj družbe Fincantieri Giuseppe Bono, ki je ocenil, da sta bila sporazum s sindikati in prevzem Stx Osv pomembna koraka: »Sprememb se ne smemo bati. Kdor se boji prihodnosti, tvega, da je ne bo imel,« je poudaril in se zahvalil ministru za podporo v kriznem trenutku. Passera je priznal, da so pred časom celo mislili, da bi lahko prišlo do prodaje ladjedelniške družbe, z zaupanjem v podjetje in v poverjenega upravitelja pa so našli rešitev. Kljub temu je družba Fincantie-ri še vedno občuti posledice gospodarske krize. Družba ima kar nekaj naročil, med katerimi je sedem ladij za križarjenje, težave pa niso mimo. V Tržiču je položaj nekoliko boljši kot v ostalih ladjedelnicah - v teku je gradnja velikank Royal Princess, ki jo bodo dokončali čez nekaj mesecev, Regal Princess, ki jo bodo oddali ladjarju sredi prihodnjega leta, in P&Q, ki bo nared spomladi leta 2015 -, kljub temu pa je okrog 50 delavcev v dopolnilni blagajni. Le-ta se bo zaključila letos poleti. Medtem sindikati opozarjajo, da se težave podizvajal-skih podjetij stalno poglabljajo. V redni in izredni dopolnilni blagajni ali na seznamu mobilnosti naj bi bilo okrog 800 delavcev. leva sredina Pakt stabilnosti je »dovoljenje za ubijanje« »Dovoljenje za ubijanje« podjetij in družin. S tem izrazom so predstavniki goriške leve sredine ožigosali člen št. 14 finančnega zakona FJK, ki določa kriterije, po katerih bodo krajevne uprave morale sestavljati proračune v okviru t.i. pakta stabilnosti. »Te norme bodo imele katastrofalne učinke na gospodarstvo. Problem je v tem, da bo finančni saldo, obračunan za dve različni poslovni leti, v postavki o naložbah upošteval samo inkaso in plačila, ki so bili izvedeni v letu 2013. Posojila in denar, ki je bil občini dodeljen že v prejšnjih letih, ne bodo upoštevani. Če bodo uprave uporabljale ta sredstva za izplačila, bodo vključena samo med izdatke,« je povedal načelnik skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki je včeraj skupaj z načelnikom SEL Liviom Bianchinijem in načelnikom Federacije levice Robertom Criscitiellom predstavil predlog resolucije, o katerem bo prihodnji teden razpravljal občinski svet. »Če se bodo občine hotele izogniti kaznim, ne bodo mogle plačevati podjetij za opravljena javna dela, odpirati pa ne bodo mogle niti gradbišč. Neizogibna posledica tega bosta stečaj podjetij in brezposelnost,« pravijo predstavniki leve sredine in predlagajo resolucijo, s katero bodo deželo pozvali, naj spremeni pravila igre. »Predlagamo, da se iz salda kapitalskih naložb izključijo iz-terjatve in preostala plačila, če pa to ni mogoče, naj se pooblasti plačilo preostalih zneskov, ki so bili financirani z odtujitvami, hipotekarnimi posojili, že prejetimi prispevki v preteklih letih, ali iz presežkov poslovanja. Deželi tudi predlagamo, naj odobri nepovratne prispevke in jih izplača glede na napredovanje programov v roku 30 dni od prejema prošnje ustanov, tako da bodo prispevki sočasni s plačili.« Passera (desno) in Bono v ladjedelnici bonaventura gorica - Zdravstvo Politika naj se ne vmešava v stroko »Na tako nizkotne izjave nima smisla odgovarjati. Doslej sem v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje delal za dobrobit goriške regije, kar ostaja moj cilj. Drugih pripomb nimam, saj gre za golo obrekovanje.« Tako pravi Marco Gergolet, pomočnik direktorja šempe-trske bolnišnice za strokovno medicinske zadeve, ki ga je skupina goriških občinskih svetnikov desne sredine ostro napadla. Francesco Del Sordi, Fabio Gentile, Francesco Piscopo in Alessio Zorzenon so napovedali, da bodo zahtevali njegovo izključitev iz odbora za zdravstvo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ker je - jasno in brez dlak na jeziku - izrazil svoje mnenje o ideoloških in političnih zaprekah, ki ovirajo sodelovanje na področju zdravstva med Gorico in Novo Gorico. V zvezi z aktualno temo skupne porodnišnice je Gergolet, ki je med drugim kandidat za senat na Gianninovi listi Fer-mare il declino (Zaustaviti propadanje), v intervjuju ocenil, da bi Goričani v primeru, ko bi Gorica mejila z Londonom, bili brez pomislekov pripravljeni rojevati onstran meje, zaradi »protislovenskih rasističnih zaprek«, ki še vedno obstajajo, pa je na Goriškem vse težje. Gergolet tudi meni, da bi se politika ne smela vmešavati v strokovne zadeve, ki jih ne obvladuje, kar se že dalj časa dogaja z goriško porodnišnico. In pravi, da goriško zdravstveno podjetje vneto in prepričano dela na projektu čezmejnega porodniškega oddelka - za to je pohvalil direktorja Marca Bertolija -, podrobnejših informacij pa še nima. »Ko bo projekt pripravljen, ga bodo predstavili naši bolnišnici, v roke pa ga bodo dobili tudi politiki. Radoveden sem, ali ga bodo sprejeli,« zaključuje Gergolet, ki upa, da ideološki dejavniki ne bodo pokopali tudi te pobude. Na isto temo se je včeraj odzval tudi kandidat Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki se je sestal z Marcom Berto-lijem in na osnovi pogovorov zagotovil, da bo na vseh ravneh podpiral čezmejno zdravstveno povezovanje v okviru EZTS. (Ale) M. Gergolet gorica - Večjih težav zaradi vremena ni bilo Obilno sneženje ni presenetilo ■ v« ■ • • •■ v vtri občinskih uprav in civilne zaščite Kot napovedano se je goriška pokrajina včeraj zjutraj ponovno prebudila pod snežno odejo. Včerajšnje sneženje je bilo bolj obilno v primerjavi s ponedeljkovim, a tudi tokrat hujših nevšečnosti niso zabeležili. Na cestah je bila pač velika previdnost obvezna, marsikje na zasebnih dvoriščih in pločnikih pa je bilo treba kidati sneg. Ponoči je ponekod zapadlo čez 10 cm snega, sneženje pa je že po nekaj urah začelo pojenjati. Zgodaj zjutraj se je spremenilo v rahel dež, zato se je nakopičeni sneg na pločnikih in cestah začel kmalu topiti. V goriški občini so bile glavne ceste zjutraj prevozne, čeprav niso bile najbolj čiste. Plundrasti so bili tudi pločniki, stanje pa je bilo boljše kot po januarskem sneženju. Z županovo odredbo so prepovedali dostop na pokopališča in grad. »Pomembno je, da ni bilo prometnih težav in nesreč. Čudežev žal ne moremo delati. Osem ekip občinske cestne službe je bilo že sinoči in danes zgodaj zjutraj na delu. Posipali in splužili so glavne prometnice, civilna zaščita pa nam je s svojim vozilom pomagala pri čiščenju stranskih cest. Ob tem smo za posipavanje in kidanje snega poklicali na pomoč tudi deset priložnostnih delavcev,« je povedal goriški podžupan Roberto Sartori in poudaril, da ostaja občina v stanju pripravljenosti. »V noči s torka na sredo so predvidene poledice, v torek zvečer pa ni mogoče izključiti ponovnega sneženja. Napovedi so vsekakor spremenljive,« je dodal. V Gradežu je včeraj ponoči zaradi povečanega plimovanja morje poplavilo del mestnega središča, gasilci pa so opravili več intervencij v Gorici, Krminu, Doberdobu in drugih občinah, kjer so morali odstranjevati veje, ki so se lomile pod težo snega. V Sovodnjah in Števerjanu so delavci in civilna zaščita pravočasno posipali in očistili ceste, v Doberdobu pa je bilo snega malo. Snežne padavine so tudi v noči iz ponedeljka na včeraj povzročile težave v cestnem prometu v Sloveniji. Cesta Lokve-Če-povan je bila popolnoma zaprta zaradi zasneženega cestišča. Težave zaradi snega so Zasnežena hitra cesta in županova odredba bumbaca imeli tudi drugod po Trnovsko-Banjški planoti, še posebej na stranskih cestah, saj pristojne službe delujejo po načelu prioritete - najprej morajo splužiti državne, oz. glavne ceste, šele nato stranske. Tudi v Goriških Brdih ponekod zaradi snega ceste oziroma dostopne poti do posameznih zasel- kov niso bile prevozne. Stanje se je včeraj čez dan že umirjalo. Z goriške prefekture so včeraj sporočili, da je bila odredba o zaprtju meje za tovornjake, težje od 7,5 tone, preklicana. Zaradi blokade je v ponedeljek na mejnem prehodu Vrtojba nastala okrog 2 km dolga kolona tovornih vozil. (Ale, km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. februarja 2013 1 3 goriški kras - Trdoživi pustni običaji Koledniki obiskali v ■ ■ v • • • vaške domačije in podili starko zimo Po slovenskih vaseh na Goriškem so v minulih dneh obnovili običaj pustnega ko-ledovanja. Zimo, ki je ta teden ponovno pokazala zobe, so odganjali mlajši in starejši pu-starji, ki so s petjem in norčijami ponesli veselo vzdušje v domala vsako domačijo. Ko-ledovanja so še zlasti doživeta na Krasu. Kljub snegu so se na obhod domačij v ponedeljek odpravili Doljani, ki so se kot običajno zbrali pri Bonetih, od koder so krenili proti De-vetakom. Na večernem pustnem plesu na Palkišču so se kolednikom pridružile ženske. V ponedeljek so koledovali tudi na Poljanah: v gostilni pri Brankotu se je že ob 10. uri zbrala množica poročenih in neporočenih domačinov, ki so se nato podali na obhod vasi. Zbirali so jajca, klobase, pijačo in denar, ki jim služi za organizacijo prvomajskega praznika na trgu. Zvečer so se z otroki, ki so tudi obiskali vaščane, in domačinkami srečali v Škednju, kjer so se veselili pozno v noč. Na pustni torek je bil na vrsti tradicionalni vrhovski pust, med katerim so pe-peljuharji oblegali vas, z njimi v sprevodu pa so korakali še fant, pupa, jajčar in druge tipične maske. Zvečer so vrhovski fantje in dekleta »postreljali« vse grde maske, ki simbolizirajo zimo in vse, kar je slabega v življenju. Koledovanje se je zaključilo z družabnim srečanjem v centru Danica. Pustno veselo je bilo včeraj v Jamljah, kjer so se domačinom pridružili pustarji iz Brestovice. Obiskali so Bonete in Sabliče, nakar so se odpravili na obhod vasi. Za konec so v prostorih društva Kremenjak priredili ples. (Ale) doberdob - Vsakoletna tradicija Ob obhodu vasi tudi rajanje in ples Rajanje v doberdobski župnijski dvorani Pustno vzdušje je zavladalo tudi v Doberdobu. Kot veleva tradicija, so se v ponedeljek dopoldne na pustni obhod vasi odpravili neporočeni in otroci, ki jih je nato čakalo pustno rajanje v župnijski dvorani. Na pusto-vanju v priredbi društva Mladost, odbojkarskega kluba Val, društev Hrast in Jezero ter pihalnega orkestra Kras zabave res ni manjkalo: za animacijo so poskrbele odbornice društev, mamice pa so praznik obogatile z okusnimi picami, miškami, krofi in drugimi dobrotami. Sledil ples za mladino, ki se je nadaljeval pozno v noč, včeraj pa so se na obhod vasi podali poročeni Doberdobci, za katere se je pustni dan zaključil z večerjo in glasbo v vaškem kmečkem turizmu. Veselo in razposajeno je bilo včeraj popoldne v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, kjer so otroško pustovanje organizirali Kulturni dom, Dijaški dom in športno združenje Dom. Na vabilo se je odzvalo preko sto malih našemljenih pustarjev, skupaj s starši pa se je zbralo več kot dvesto veselih ljudi, ki so jih pozabavali tudi člani Vip Dance Company iz Nove Gorice. bumbaca tržič - Tradicionalno branje Anzoletove oporoke Sandokan namesto »blondinke« Na Trgu Republike se je zbrala velika množica, ki je prisluhnila notarju Toiu Gratariolu - V soboto pustni sprevod Tržiška »Cantada« bonaventura V pustnem času je vse dovoljeno. Tudi vremenu, ki je združenju Pro loco iz Tržiča pošteno ponagajalo. Zaradi slabih vremenskih napovedi so se organizatorji v ponedeljek odločili za preložitev pustnega sprevoda, ki običajno poteka na pustni torek, namesto snega in dežja pa je včeraj nad Trgom Republike sijalo sonce. V pričakovanju na sobotno povorko se je v središču mesta zbrala velika množica, ki se je udeležila tradicionalnega branja Anzoletove oporoke. Le-ta je s kočijo, na kateri je sedela tudi njegova nevesta Silvia Patavich, najprej obiskal vse mestne četrti, nato pa je z odra na Trgu republike notar Toio Gratariol prebral njegovo oporoko. Tudi tokrat so se v njej lotili aktualnih tem, kot so plače politikov in odstop papeža, go- vor pa je bilo tudi o tržiški kroniki. Anzoleto je del oporoke posvetil tudi priseljencem iz Bangladeša in njihovim prehrambenim navadam: »Obstajata samo dve možnosti: ali Tržičani hodijo prepogosto v solarij, ali pa smo v tujini. Zdi se mi, da voham izrazit vonj po čebuli,« je rekel Anzoleto, ki je tudi namignil, da se politiki dobrikajo priseljencem, ker bodo ti v bodoče večina v mestu in bodo njihovi glasovi pomembnejših od tržiških. »Koliko je priseljencev? Oni se samo rojevajo, mi pa umiramo. Odbornik pravi, da so vsi mladi, kako pa je to mogoče? Ali jedo čudežne čebule?« se je sprševal Anzoleto, ki je spodbudil Trži-čane, naj si zavihajo rokave, saj bodo drugače čez kako leto namesto »blondinke« imeli »Sandokana « za župana. 234 Torek, 12. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / pevma - Pod taktirko Mirka Ferlana Bodeča neža z Vrha ponudila neobičajen zborovski dogodek Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha sv. Mihaela je v soboto v pevmski cerkvi postregla s še enim kvalitetnim zborovskim večerom, med katerim so se prepletale tradicije iz različnih kulturnih okolij in zborovskih žanrov. Cerkev se je napolnila kljub nekaterim »neugodnim« okoliščinam (pustna rajanja in mraz): poslušalci, ki so se množično udeležili koncerta, so nedvomno odšli zadovoljni domov. Dokaz tega je bil tudi dolg aplavz, ki je spremljal pevke in dirigenta Mirka Ferlana, potem ko je v cerkvi izzvenel še zadnji akord pevskega večera. Bodeča neža, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, je v Pevmi zaokrožila niz koncertov, ki je nastal v okviru posebnega projekta pod vodstvom zborovodje Mirka Ferlana. Ferlan je namreč v zadnjih mesecih nadomeščal zborovodkinjo Matejo Černic, ki je bila odsotna zaradi študijskih obveznosti v tujini. Koncertni projekt je bil izveden v štirih večerih: pred Pevmo so se dekleta z naštudiranim programom predstavila v Trstu, Kopru in Postojni. Gre za raznolik program, ki zajema pretežno iz sodobne zborovske glasbe. V ospredju je bila predstavitev kulturnega bogastva našega teritorija s slovenskimi in italijanskimi avtorji (Ambrož Čopi, Lo- renzo Donati, Giovanni Bonato, Anton Lajovic, Lojze Lebič). Njim ob bok so bili postavljeni tudi evropski in svetovni predstavniki sodobne zborovske glasbe (Stephen Hatfield, Morten Lauridsen). V prvem delu koncerta so se zvrstile predvsem nabožne skladbe, ki pa so bile v marsičem nekoliko nenavadne. Sodobni prijemi nekaterih avtorjev so na primer predvidevali drugačno postavitev zbora v cerkvi: dekleta so nekatere skladbe zapela v stereofonski postavitvi v krogu po celotni cerkvi in ne samo z oltarja. »Nevsakdanja« je bila tudi spremljava bobna in zvočne cevi (Elija Marušič in Cristian Visintin), ki sta sklad- Bodeča neža z Mirkom Ferlanom v Pevmi bo »Drai brauen« (Giovanni Bonato) ritmično in zvokovno obogatila. Klavirska spremljava je bila zaupana pianistu Janu Grbcu. Drugi del koncerta je v ospredje postavil bogato zakladnico ljudskih pesmi, predvsem slovenskih, od Primorja do Rezije: med rezijanskimi napevi smo tako lahko slišali tudi Čopijevo priredbo napeva »Jnjyn cewa jti gna« za žen- bumbaca ski zbor, ki je sicer v širšem slovenskem prostoru zaslovela po priredbi Pavleta Merkuja za mešani zbor. Koncert je sklenila mehiška ljudska »Las amarillas« (Stephen Hatfield), ki je požela bučen aplavz. Dekleta so se ob zaključku posebej zahvalila Mirku Ferlanu za izpeljani glasbeni projekt in se od publike poslovila z dodatkom. (ač) gorica - »Sosed o sosedu« zgodovinarja Branka Marušiča Jezik ostaja pregrada Na začetku so prisotni v mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek zvečer najprej zaploskali. Pozval jih je gostitelj večera, Igor Komel, ob predstavitvi knjige »Sosed o sosedu« zgodovinarja Branka Marušiča iz Solkana. Vzrok je bil avtorjev jubilejni rojstni dan, saj je pred kratkim slavil svojo 75-letnico. Komel je nato uvedel večer v imenu svoje ustanove, SKGZ in ZTT in podčrtal podatek, da je gost bil prvi predavatelj v Kulturnem domu leta 1982, neposredno po njegovem odprtju. Šestdesetim udeležencem - velika večina jih je prišla iz Nove Gorice in Solkana - je spregovoril Ace Mermolja v imenu založniške hiše. Posredoval je vtis in oceno o vsebini zadnje zgodovinarjeve publikacije: po eni strani se je med branjem gradiva zavedel - kljub vpetosti v dogajanja -, kako malo pozna vse mogoče stike in izmenjave med pisci, raziskovalci in zgodovinarji, ki so objavljali v zadnjih sto-petdesetih letih, po drugi pa, da je bilo stikov in povezav ogromno in zato le kolektivna nevednost navaja na prepričanje, da je bilo vsega premalo in bi moral napor naše narodne skupnosti biti večji. O piscu in knjigi je podrobno govoril Jože Šušmelj, tudi sam dober poznavalec odnosov med Jugoslavijo / Slovenijo in Italijo. Opozoril je na načrten napor, ki je bil opravljen, da bi Nova Gorica po urbanističnih in gospodarskih temeljih in tudi vzporedno z njimi krepila svojo vlogo tudi na ravni raziskovalne, razumniške in kulturne sfere. Branko Marušič je bil v sami konici generacije, ki je po osvobodi- teljski lahko že študirala na ljubljanskih fakultetah. Brez naštevanja raznih zadolžitev navedimo le število bibliografskih enot: 1122 od leta 1965 dalje. V knjigi je štirinajst poglavij in Šu-šmelj je omenil s kratko vsebino prav vse. Mnoga so vezana na zaslužna imena slovensko italijanskega povezovanja in spoznavanja (Valentin Zarnik, Vladimir Levec, Henrik Tuma ...), nekaj pa je Italijanov (Gra-ziadio Isaia Ascoli, Biagio Marin ...), potem je tu »afera« z Gregorčičevo »Soči«, epopeja slovenskega častnika Pivka na fronti nad Brento, obravnava krajevnih imen, njihova uporaba in popačenja ... Na koncu knjige so povzetki v italijanščini. Zaenkrat zadnja knjiga je nastala s pomočjo gradiva, ki se je nabiralo pol stoletja, sicer pa lahko našteje jubilant več kot deset temeljnih del. V svojem posegu se je poglobil v nekaj značilnih obdobij zadnjega poldrugega stoletja, kot je na primer italijanski Preporod, katerega hiba je gotovo dejstvo, da si je miselno in tudi dejansko prisvajal ozemlja, ki so bila zunaj italijanskega jezikovnega ozemlja. Opozoril je na stalno razliko v vzpostavljanju odnosov, ki se je kazala med primorsko čutečimi razumniki ali tistimi iz osrednje Slovenije. V samem izvajanju in tudi kot posledica posegov iz publike je pojasnjeval potek izkušnje v mešani komisiji zgodovinarjev, ki je oblikovala dokument o odnosih med dvema narodoma. Preko Ascolijeve »filozofije« je obrazložil stalnico italijanskega javnega mnenja, ki ne more iz svoje kože, saj se stalno pojavlja težnja po teorijah, ki v bistvu slovensko Igor Komel (z leve), Branko Marušič, Jože Šušmelj in Ace Mermolja bumbaca stvarnost zanemarja s primeri omalovaževanja. Osnovno odprto vprašanje ostaja nepoznavanje jezika. Vprašanja iz publike so ponudila iztočnico za opozorila, v katera se je spet vključil tudi Jože Šušmelj, kako pomemben je bil Videmski sporazum za preobrat v obmejnih odnosih, kar velja še več za Osimski sporazum, brez katerega bi Slovenija imela neprimerno več težav ob odhodu iz Federacije, saj bi se Italija sklicevala na nedorečenost meja povezanih s Svobodnim Tržaškim ozemljem. Med razpravo so se razvila kratka razmišljanja o možnostih za izboljšanje učinkovitosti manjšinske skupnosti in o odzivanju na izzivanja, ki se zlasti na začetku februarja ponavljajo že deset let. Odzivi bi lahko bili učinkovitejši, pro-dornejši, sicer pa je tudi mogoče posegati ob tehtnem upoštevanju svoje stvarne moči. Še o knjigi: njeno branje bo gotovo pomemben doprinos k argumentirani obravnavi povezav med Slovenijo in Italijo. (ar) nova gorica - Center za obveščanje Več kot 36 tisoč klicev Številko 112 večkrat zavrtijo tudi osamljeni ljudje - Pripravljajo se na uvedbo sistema samodejnih klicev v primeru nesreče Goriško oziroma severnoprimorsko regijo so lani prizadele kar tri naravne nesreče: orkanska burja v februarju, požari na Sveti Gori v avgustu in poplave v oktobru in novembru. Poleg gasilcev, civilne zaščite in številnih drugih, so pomembno vlogo v vseh teh, pa tudi v številnih drugih primerih, odigrali tudi v centru za obveščanje. Na številki 112, ki je, mimogrede, enaka v vseh sedemindvajsetih evropskih pa še v nekaterih drugih državah, je v novogoriškem regijskem centru za obveščanje lani zazvonilo 36.375-krat. Severnoprimorska regija je glede vrste intervencij specifična predvsem po nesrečah zaradi adrenalinskih športov. Gorska reševalna služba Tolmin, Bovec in enota za hitre reševalne intervencije opravijo več kot četrtino vseh tovrstnih intervencij v državi, specifika so tudi pogoste najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev na omenjenem območju, pa tudi nesreče večjega obsega. Lani so zabeležili velik požar, burjo in poplave. V centru za obveščanje dobivajo tudi klice, ki niso življenjskega pomena. Ker je klic na številko 112 brezplačen in ker je na njej vedno nekdo dosegljiv, jo večkrat zavrtijo tudi ljudje, ki so hudo osamljeni. »Tudi s takšnimi primeri se srečujejo. Seveda so velikokrat moteči, operaterje motijo pri njihovem vsakdanjem delu, pa vendar se na vsakega odzovejo in poskušajo pomagati po svojih najboljših močeh. Tudi otroci včasih pokličejo iz radovednosti. Tega je bilo prej več, ko so bile javne telefonske govorilnice in ni bilo mogoče ugotoviti, kdo in od kod kliče. Je pa vseeno dobro, da čim več občanov, tako otrok, mladine, starejših, pozna to številko, in jo uporabijo takrat, ko je treba,« meni Samo Kosmač, vodja novogoriške izpostave uprave za zaščito in reševanje. »Klicem na številko 112 na Upravi za zaščito in reševanje posvečamo veliko pozornosti, saj je to začetek vsake intervencije. Klice sprejemamo na trinajstih lokacijah v državi, kolikor je regijskih centrov za obveščanje. V zadnjem času se spopadamo predvsem s kadrovskimi težavami, natančneje z zasedbo delovnih mest operaterjev v centrih za obveščanje. Nekaj ljudi se je upokojilo, pogodb z upokojenci pa ne smemo več sklepati. Ker se soočamo s kadrovskimi problemi, od sredine lanskega leta nekateri centri v nočnem času ne delajo. Zagotovili smo sicer vse tehnične materialne in kadrovske zahteve, da smo klice prevezali v centre, ki ponoči delajo,« pojasnjuje Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja omenjene uprave. S številke 112 so brezplačno dosegljive nujna medicinska pomoč, gasilci, nujna veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih re- V centru za obveščanje foto k.m. ševalnih enot in policije. »Pripravljamo pa se tudi na uvedbo sistema samodejnih klicev v sili iz vozil v primeru prometne nesreče eCall. Slovenija se je v letošnjem letu pridružila projektni skupini HeERO, ki ima nalogo vzpostaviti storitev eCall do začetka leta 2015. Po tem letu proizvedena vozila bodo namreč morala imeti vgrajeno napravo za eCall, ki bo v centre za obveščanje ob prometni nesreči sporočila določene podatke,« še pristavlja Boštjan Tavčar, vodja republiškega Centra za obveščanje. (km) kras 2014+ »Osamljeno drevo« se vrača v Martinščino V okviru ponudbe dežele FJK na mednarodnem turističnem sejmu BIT v Milanu, ki se začenja jutri in bo trajal do nedelje, bo predstavljen tudi projekt Kras 2014+, ki ga vodi goriška pokrajina in katerega namen je pritegniti obiskovalce na kraško ozemlje na ogled krajinskih in zgodovinskih zanimivosti. Goriški Kras pa bo v kratkem prizorišče dogodka, povezanega z omenjenim projektom. Pesnik Giuseppe Ungaret-ti je avgusta 1916 posvetil Martinščini nekaj trpkih verzov. Ravno v Martinščini bo med 30. marcem in 29. junijem razstava z naslovom »Martin-ščina, pesnik Unga-retti in osamljeno drevo« (»San Martino del Carso, il poeta Ungaretti e l'albero isolato«); prirejajo jo na pobudo jamarskega društva iz Martin-ščine in združenja Meritum iz madžarskega kraja Szeged ter s podporo občine Zagraj, goriške pokrajine, Fundacije Goriške hranilnice in v sodelovanju s sredinami iz Italije, Slovenije in Madžarske. Med drugim bo iz Madžarske prišlo deblo »osamljenega drevesa«, ki je nekoč stalo na poti, po kateri so italijanski vojaki dosegali prvo frontno linijo. Madžarski vojaki 46. regimenta so ga posekali in odnesli, nakar je postal neke vrste spomenik oz. simbol kraškega bojišča in je na ogled v muzeju Mora Fenec v Szegedu. Po sto letih se bo prvič, sicer le začasno, vrnil domov. Mušičeva monografija Danes ob 18. uri bo v viteški dvorani gradu Dobrovo predstavljena monografija »Videnja Zorana Mušiča«. Knjigo bodo predstavili Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Gojko Zupan in Peter Skalar. Knjiga o slikarju Zoranu Mušiču, dopisnem članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je nastala na osnovi prispevkov z mednarodnega simpozija SAZU ob stoletnici sli-karjevega rojstva. Zasnovana je kot monografija o njegovem življenju in delu. Vsebuje 95 reprodukcij iz različnih obdobij, ki tvorijo in zaznamujejo genezo njegovega slikarskega opusa. Na predstavitvi bo naprodaj po znižani prodajni ceni 30 evrov. (km) Caneo ponovno naprodaj V kratkem bo ponovno dražba za prodajo observatorija Caneo na rtu Punta Sdob-ba pri Fossalonu, v bližini soškega izliva. Gre za lepo urejeno zgradbo, primerno za opazovanje naravnega okolja, ki so jo leta 2000 postavili z evropskim denarjem. Dražba bo 6. marca v Vidmu, »to pa bo priložnost, da dežela FJK odkupi observatorij, saj je zanj v preteklosti že odštela milijon evrov prispevka,« trdi deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa. UWU^XLOU*,' UII.MI tjim 'J--.i juij L lir'l ■ f "lhJb"4 i tmt- Ungarettijevi verzi / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. februarja 2013 15 GORICA - V Kosičevi galeriji »Slovenija odprta za umetnost« Likovniki iz enajstih držav Kolonije na Sinjem vrhu se je doslej udeležilo okrog 400 umetnikov - Med avtorji tudi pilot in pustolovec Matevž Lenarčič Andrej Kosič in Cristina Feresin foto vip Do konca meseca bo v galeriji Kosič v goriškem Raštelu na ogled razstava izbora del, ki so nastala v likovni delavnici z naslovom »Slovenija odprta za umetnost«. Ustvarila jih je skupina 25 umetnikov na turistični kmetiji na Sinjem vrhu nad Ajdovščino junija lani. Šlo je za že dvajseto izvedbo umetniške kolonije, v kateri se srečujejo likovniki iz raznih držav. Med razstavna mesta se je že četrto leto zapored vključila galerija Kosič, ki je nadvse primerne prostore našla nad znano trgovino z obutvijo. Njen lastnik Andrej Kosič, tudi sam likovni ustvarjalec, je izrekel dobrodošlico vsem udeležencem odprtja razstave; med njimi je bila tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki se rada udeležuje kulturnih prireditev. O likovni koloniji, o razstavljenih delih in o njihovih avtorjih sta spregovorili umetnostni kri-tičarki Cristina Feresin v italijanščini in Anamari-ja Stibilj Šajn v slovenščini. Feresinova je podrobno opisala petdnevno bivanje in ustvarjanje na Sinjem vrhu ter pri tem podčrtala mednarodni pečat vsakoletne pobude. V zadnjih letih je kolonija pridobila na pomenu, saj so se likovnikom pridružili tudi umetnostni kritiki, zgodovinarji in teoretiki, tako da je vsakoletna delavnica postala odmeven umetnostni simpozij, je še poudarila Feresinova. Anamarija Stibilj Šajn pa se je pomudila pri umetnikih, njihovih tehnikah slikanja, predvsem pa pri njihovih pogledih in načinih likovnega izražanja. S ponosom je tudi povedala, da se je kolonije, ki leži na višini tisoč metrov, doslej udeležilo okrog 400 umetnikov. V lanskem juniju je sloves delavnice pri- klical likovnike iz Slovenije, Italije, Francije, Španije, Nemčije, Albanije, Nizozemske, Hrvaške, Avstrije, Makedonije in Rusije. Poskrbeli so tudi, da so kljub kriznim razmeram izdali bogat katalog, ki se deli na dva dela: prvi del je posvečen 20-letne-mu delu na Sinjem vrhu, v drugem delu pa je objavljen izbor del, ki so nastala junija lani. Med avtorji se je tokrat znašel Matevž Lenarčič, letalec, biolog in avanturistični pilot, ki je že dvakrat obletel svet z ultralahkim letalom. Na likovni delavnici je sodeloval z letalsko fotografijo. Razstava je potujočega značaja: dela so že bila razstavljena v Sežani, po Gorici pa se bodo selila še v Radovljico in Ljubljano. Kosičeva galerija je odprta vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih, ko je do trgovina v pritličju zaprta. (vip) [13 Lekarne ~M Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. H Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v uporavljanju gostinskih obratov, mar-ketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org). TEHNIKE PROMOCIJE TERITORIJA: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 15. februarja 2013. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org). VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Gra-bizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. 0 Mali oglasi RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah. U Kino fi Razstave ~M Koncerti AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 17. februarja, »Se fa, ma no' se disi«, nastopa gledališka skupina Il Gabbiano; predprodaja vstopnic pri krožku ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri dramski odsek prosvetnega društva Štandrež s komedijo Vinka Moederndorferja »Štirje letni časi«, režija Jože Hrovat. V nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z detektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: odložena predstava »Alma Ajka« (Maja Gal Štromar) bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici . V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 14. februarja, ob 20.00-22.10 »Proti severnemu vetru« (Daniel Glattauer); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Zam-bezia«; 17.45 - 20.45 »Lincoln«. Dvorana 2: 16.15 - 18.15 »Cirque du soleil - Mondi lontani« (digital 3D); 20.40 »Flight«. Dvorana 3: 16.40 - 18.45 - 21.00 »Broken City«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: »Oblike ljubezni« 20.00 »Ljubezen med ruševinami«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Lincoln«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Cirque du soleil - Mondi lontani« (digital 3D); 21.00 »The Impossible«. Dvorana 3: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Warm Bodies«. Dvorana 4: 17.00 - 18.40 »Zambezia«; 20.30 »I miserabili«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Studio illegale«. RETROSPEKTIVA DANILA JEJČIČA bo od 15. februarja do 15. marca na ogled v Pilonovi Galeriji v Ajdovščini (odprtje ob 19. uri) in v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini (odprtje ob 20. uri). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo 14. februarja, ob 19. uri odprtje razstave slik in video Ane Sluga in Marjana Gumilarja; na ogled bo do 8. marca, 9.00-13.00 in 15.00-19.00, več na www.kulturnidom-ng.si, mest-nagalerija@kulturnidom-ng.si. □ Obvestila V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.15 koncert Julije Kramar z glasbeno skupino Nova muzika; informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem domu v Gorici: 15. februarja ob 20.45 koncert pianistov Bruna Canina in Antonia Bal-liste; 22. februarja, ob 20.45 koncert »Gypsy Quintet Remake«; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 15. februarja, ob 20. uri koncert klavirskega tria Ars Musica (Jerneja Grebenšek - klavir, Mojca Menoni Sikur - violina, Martin Sikur - violončelo); vpis abonmaja poteka do 15. februarja pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si, ali uro pred koncertom na gradu Kromberk. SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bas-sano del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. KRUT - nadaljuje se vpisovanje na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA: agencija Adriatica.net Centro Viaggi vabi na predstavitev potovanja v Ukrajino v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri v piceriji Veto na Opčinah (nasproti cerkve). Predstavnik agencije in vodič Gorazd bosta nudila informacije in zanimivosti o izletu že vpisanim in tistim, ki jih potovanje zanima a se niso še vpisali; nujna potrditev prisotnosti po tel. 040-637025 od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore zbira prijave za udeležbo na prikazu obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo z izvedencem s Kmetijsko veterinarskega zavoda iz Nove Gorice priredilo v Podgori; informacije in prijave po tel. 0481-390788 in 0481391027; termin bo naknadno določen. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. TRŽNICA V KANALU poteka vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 0038653981213 (Turistično informacijski center Kanal). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štmavru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). SPDG obvešča, da bo društveni sedež v četrtek, 14. februarja, odprt od 19. do 20. ure, posebej za poravnanje članarine - zavarovalnine PZS. KROŽEK KRUT vabi na delavnic0 »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. BRIŠKA POROKA: organizatorji zbirajo prijave do 13. marca, prijavnice (v uradih TIC po Sloveniji) ali prijavnice natisnjene s spleta (www.brda.si) je potrebno poslati na ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2 - 5212 Dobrovo, s pripisom »Briška poroka«. Pogrebi DANES V RONKAH: 12.30, Silvana Perna vd. Murdocca (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Stanislavo Srebot iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. DANES V VILEŠU: 14.00, Maria Anna Tomasin vd. Seffin (s pokopališča v Gradežu) v cerkvi v Vilešu in na pokopališču v Romansu. DANES V ROMANSU: 11.00, Renato Cumin (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. 0 Prireditve OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitve knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 19. februarja ob 18. uri Lelja Rehar Sancin »Nojevo pero«; 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. GORIŠKI MUZEJ IN OBČINA BRDA vabita na predstavitev monografije »Videnja Zorana Mušiča«. Knjigo bodo predstavili Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Gojko Zupan in Peter Skalar danes, 13. februarja, ob 18. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo. NA TEHNIČNO POKLICNEM POLU bodo v četrtek, 14. februarja, ob 11. uri obeležili dan spomina in dan kulture s predavanjem profesorja za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Božidarja Jezernika. Predaval bo o italijanskih koncentracijskih taboriščih. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »Politika odloča o nas, kaj pa mi o politiki?« bo v petek, 15. februarja, ob 18.30 v Domu Andreja Bu-dala v Štandrežu (Ul. Montello 9, 1. nadstropje). Z Davidom Sanzinom in Albertom Voncino se bo pogovarjala sen. Tamara Blažina. V VILI VICENTINI MINIUSSI na Trgu Unita 24 v Ronkah bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri ekomuzej Territo-ri-Teritorji počastil spomin na ekolo-gista, ki se je ukvarjal z okoljem, s politiko in z umetnostjo Luciana Gior-gija. Na prireditvi z naslovom »Le carte e i quadri di Luciano Giorgi« bosta sodelovala Graziano Benedetti in Adriano Persi, podatke iz arhiva spomina bo predstavila Marina Dorsi. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 17. februarja, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Nastopa SSD Jaka Štoka z enodejanko »Na odprtem morju« poljskega pisatelja Sla-womira Mrožka. Režija Gregor Geč. ZADRUGA ROGOS vabi v rezervat ob otoku Cona pri izlivu Soče v nedeljo, 17. februarja, na »Gosji dan«: ob 14.30 voden ogled in opazovanje divjih gosi, med 10. in 16. uro sprehod s konji Camargue; zaželjena je prijava po tel. 0481-784111, 333-4056800; več na www.riservanaturalegradina.com, www.giardinobotanicocarsiana.it. SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala v prihodnjih dneh v Gradišču, v soboto, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolnici. t Nenadoma nas je zapustil Oskar Povodnik star 85 let Žalostno vest sporočajo nečaki in ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 15. februarja, ob 10. uri v cerkvi v Jamljah. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Jamlje, 13. februarja 2013 1 6 Sreda, 13. februarja 2013 APrimorski r dnevnik POTNI LIST ZA NOGOMETAŠE LONDON - Svetovna protidopinška agencija (Wada) poziva pristojne nogometne organizacije, da povečajo število testiranj igralcev za eritropoetin. Wada prav tako meni, da bi morali tudi v nogometu uvesti tako imenovane biološke potne liste, ki lahko pokažejo na zlorabo dopinga, ne pa nujno dokazujejo jemanja določene prepovedane substance.«V nogometu ni dovolj testiranj za eritropoetin. V tem športu glede tega lahko storijo precej več, mi jih spodbujamo k temu koraku,» je dejal predsednik Wade John Fa-hey na londonskem simpoziju. ROKOBORBA NA OI LE ŠE V RIU LOZANA - Mednarodni olimpijski komite (Mok) je na zasedanju v Lozani s programa olimpijskih iger leta 2020 izločil rokoborbo, so potrdili v izvršnem odboru Moka. Odločitev IO Moka mora sicer septembra potrditi še skupščina v Buenos Airesu, a je ta korak zgolj formalnost. Odločitev izvršnega odbora je bila precejšnje presenečenje, saj je večina domnevala, da bo prvi šport, ki bo odpadel s programa 01, moderni pe-teroboj. Rokoborba, ki je na programu OI vse od leta 1896, bo tako zadnjič na sporedu iger leta 2016 v Rio de Janeiru. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ODHAJATA JEZNA NA PLAVALNO ZVEZO VERONA-Plavalca Fi-lippo Magnini in Federica Pellegrini se selita v francoski Nar-bonne k trenerju Phi-lippeu Lucasu, da bi se vnovič povzpela v svetovni vrh, ki se jim zadnje čase izmika. Ob slovesu, ki daje le začasno, sta polemizirala z italijansko plavalno zvezo, ki jima noče kriti stroškov za treninge in trenerja. Lucas je bil namreč sprva pripravljen priti v Italijo. nogomet - Osmina finala lige prvakov Konkretni Juventus Celtic - Juventus 0:3 (0:1) Strelci: Matri v 3., Marchisio v 77. in Vučinič v 83. min. Celtic: Forster; Lustig (od 58. Matthews), Ambrose, Wilson, Izaguirre; Brown (od 80. Miku), Wanyama, Mulgrew; Commons; Hooper, Forrest. Juventus: Buffon; Barzagli, Bonucci, Caceres; Lichtsteiner, Vidal, Pirlo, Marchisio, Peluso (od 69. Padoin); Matri (od 80. Pogba), Vucinic (od 90. Anelka). GLASGOW - Juventus je prvo tekmo osmine finala lige prvakov na vročem Celtic parku osvojil kar s 3:0.Povedel je že v tretji minuti, ko je dolgo podajo in nespretno posredovanje branilca Efeja Ambrosa izkoristil Alessandro Matri, ki je žogo podaljšal proti golu. Domači branilci so sicer žogo izbili z golove črte, a jo je ta že prešla. Claudio Marchisio jo je za vsak slučaj še enkrat zabil v mrežo. Tekma je bila v prvem polčasu zelo dinamična, predvsem domači so Gianlui-gija Buffona kar nekajkrat preizkusili, med drugim najbolj nevarno Kris Commons v deseti minuti z roba kazenskega prostora, nato pa tudi v 27. minuti, ko je isti igralec s «škarjicami» meril le malo mimo Juven-tusovih vrat. Celtic je imel žogo več v posesti, igral agresivno, takoj pritiskal na gostujoče igralce, veliko streljal (v prvem polčasu imel kar 14 strelov, sedem v okvir vrat), a ob polčasu so vodili gosti. Škoti so tudi v uvodu drugega polčasa imeli pobudo,gostje pa so potrpežljivo čakali na protinapade. V 62. minuti je imel izvrstno priložnost za izenačenje Ambrose, ki je povsem neoviran streljal z glavo, a sla- bo, tako da Buffon ni imel težkega dela. V 77. minuti pa je po lepi podaji Matrija malce z leve strani zadel Marchisio in tako Cel-ticu zadal šele tretji poraz v zadnjih 24 domačih tekmah v ligi prvakov. Zmago gostov je v 83. minuti potrdil še Mirko Vučinič. V gosteh je zmagal tudi Paris Saint Germain, ki je v Valencii slavili z 2:1 (0:2). Zlatan Ibrahimovič je že v 9. minuti zatresel vratnico, minuto pozneje pa je PSG po-vedel, ko je malce z desne strani z močnim strelom Valenciino mrežo zatresel Ezequiel Lavezzi. Izid polčasa je v 43. minuti postavil Javier Pastore. V drugem polčasu je Valencia pokazala večjo mero borbenosti, a je do gola prišla šele v 90. minuti z Adilom Ramijem. DANES - Šahtar Donjeck - Borussia Dortmund; Real Madrid - Manchester U.. Mirko Vučinič sinoči v Glasgowu ansa sp v alspkem smučanju Slovenija: Prihodnost le ni tako črnogleda SCHLADMING - Prvi mož slovenske smučarske stroke Vlado Makuc na SP v Schladmingu spremlja nastope slovenskih alpskih smučarjev. Vrhunski uspehi Tine Maze z zlatom v superveleslalomu, srebrom v superkombinaciji in sedmim mestom v smuku govorijo sami zase, v senci najuspešnejše slovenske alpske smučarke so slovenski debitanti, ki kažejo obetavne nastope. «Klemen Kosi, Boštjan Kline in Ilka Štuhec, ki so približno iste starosti, letnik 1991 in 1990, so predstavniki mladega rodu, na katerega lahko računamo v prihodnosti. Se pravi, da prihodnost ni tako črnogleda, kot hočejo nekateri prikazati. Seveda bodo morali še trdo garati, da bodo na vrhu,» je nastope debitantov na svetovnem prvenstvu pospremil strokovni vodja alpskih disciplin pri Slovenski smučarski zvezi Makuc. Obetaven je Kosijev dosežek v superkombinaci-ji, disciplini, ki je bila v slovenskem moškem taboru zapostavljena, v letošnji sezoni pa so se ji znova načrtno posvetili. Kosi je pred SP svoje sploh prve točke v svetovnem pokalu osvojil s 14. mestom v superkombinaciji v Wengnu. «IKemnov rezultat v superkombinaci-ji ima zelo veliko težo. V superkombinaciji dobra mesta dosegajo tekmovalci, ki imajo širok spekter znanja, saj je treba v obeh disciplinah nastopati zelo dobro, če želiš biti konkurenčen,» je prepričan Makuc. Prvi mož slovenske smučarske stroke pričakuje, da bo še kateri od mlajših tekmovalcev ob Maze-jevi presenetil tudi v nadaljevanju prvenstva. «Imamo relativno visoke cilje predvsem za Ano Drev v ženskem veleslalomu. V ženskem slalomu lahko prijetno preseneti Ana Bucik, ki niza rezultate v evropskem pokalu, za ostale bi rekel, da se bodo morali zelo potruditi. Želim, da bi dosegli svoje najboljše vožnje v letošnji sezoni in da bi s tem potrdili dobro delo. V ekipah se namreč dobro dela, je pa treba to nadgraditi še z dobrim rezultatom,» ob tem dodaja Makuc. Posebna je zgodba Ilhe Štuhec. 22-let-na Mariborčanka je veljala za eno najbolj obetavnih smučark, svoj velik potencial in talent je prvič pokazala na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2007, ko se je v Flachauu zavihtela na prvo mesto v slalomu, naslednje leto pa je bila pri rosnih 17 letih najboljša v svetovni mladinski konkurenci še v smuku. Za njo so se takrat uvrstile takšne zvezdnice alpskega smučanja, kot so Švicarka Lara Gut, Nemka Viktoria Rebensburg in Avstrijka Anna Fenninger. Vendar pa Štuhčeva ni dolgo uživala v prezgodnji slavi. Kmalu po velikih mladinskih uspehih so sledile poškodbe, ki so jo oddaljile od potrditve v članski konkurenci. »Če pogledam Tino, imam še 10 let. Pravijo, da se počasi daleč pride,» je pred dnevi v šali optimistično povedala Štuhčeva. EKIPNA TEKMA Slavje Avstrije SCHLADMING - Avstrijski alpski smučarji Nicole Hosp, Michaela Kirchgasser, Marcel Hirscher in Philipp Schorghofer so zmagovalci včerajšnje ekipne tekme (paralelni slalom), s čimer so Avstriji priborili prvo zlato kolajno na tem SP. Drugi so bili Švedi, tretji pa Nemci, ki so v tekmi za bron ugnali Kanado. Slovenci so v predtekmovanju premagali Norveško, nato pa v če-trtfinalu klonili proti Avstrijcem ter osvojili peto mesto. Avstrijska izbrana vrsta je edino točko izgubila prav proti slovenski ekipi, Drevova je bila uvodoma boljša od Carmen Thalmann, sicer pa je bila v vseh ostalih dvobojih prepričljiva. Italija je izpadla že v prvem krogu proti Češki. DANES - prost dan JUTRI - ženski veleslalom (10.00 in 13.30) nogomet - Danes na Roccu osrednji dvoboj med Triesitno in Tržičani Odločilno ali ne? Trenerjev pomočnik pri Triestini Miloš Tul svari pred nasprotnikovim protinapadom in... Azzanesejem Niti dež, niti sneg jih ne bo zaustavil. Kljub ne ravno ugodnim vremenskim napovedim bo danes ob 19. uri na Roccu le prišlo do pomembnega dvoboja na vrhu elitne lige med UFM-jem iz Tržiča in Triestino. Tekmo so pred desetimi dnevi - takrat se je igralo v Tržiču - prekinili po pičlih devetih minutah zaradi nemogočih vremenskih razmer; tokrat vreme ne bo zaustavilo varovancev trenerjev Zorattija na eni in Costantinija na drugi strani. »Trenutek je pozitiven, tako da smo na tekmo dobro pripravljeni«. To nam je zagotovil pomožni trener in trener za kondicijo Triestine Miloš Tul, ki je to vlogo prevzel lani decembra. Sicer iz Tržiča so imeli pomisleke nad tem, ali bi do tekme sploh prišlo, saj je bil v ponedeljek Rocco prekrit s sneženo odejo, a se je sneg medtem stalil. Tudi za danes napovedi niso najboljše (mešanica snega in dežja): igrišče ne bo v najboljšem stanju, a tekma ni pod vprašajem. Tul je pred tekmo kar optimistično razpoložen: »Mislim, da je splošno stanje igralcev bistveno boljše od tega, kar je bilo. Vsi igralci so na razpolago, le nekateri imajo manjše udarce, ki pa ne povzročajo preplaha, tako da bo potem odločitev trenerja Costantinija, koga izbrati. Mislim, da je trenutek ugoden za ta dvoboj, čeprav bomo oboji igrali v istih pogojih. Tako mi kot UFM smo igrali v nedeljo dokaj zahtevno tekmo, prav zaradi tega igranje med tednom ne bo odločilno vplivalo na končni razplet.« Kateri bi lahko bili odločilni faktorji za zmago enih oziroma drugih? »Mislim, da je za nas pomembno onesposobiti glavno značilnost nasprotnikov, to se pravi hitri protinapad z dvojico Acampora-Rocco. Mi imamo več možnosti. Lahko smo nevarni tako v protinapadu s Franciosijem kot s kontinuiranim napadom z dvojico Araboni-Monti. Nikakor ne bomo šli na juriš, čeprav zaostajamo pet točk od Tržičanov, saj bi si nasprotnik ravno to želel. Mislim, da razpolagamo s precej pestrim izborom igralcev, vendar prepričan sem, da bi lahko bil ravno Franciosi za nas zelo pomemben.« Pet točk zaostanka: bi bilo v primeru poraza za Triestino konec sanj o neposrednem napredovanju? »Niti ne. Manjka še enajst krogov, to se pravi 33 točk, in lahko se še marsikaj zgodi. Naša forma se vzpenja, UFM pa nikakor ne bo ponovil vrhunskega prvega dela sezone. V drugem delu je začel nihati v igri in težave ima tudi zaradi tega, ker nasprotniki igrajo bolj zaprto, saj vsaka točka postaja pomembna. Ob tem ne gre pozabiti še na tretjega tekmeca. Azzanese ima trenutno na lestvici točko več od nas, če jim ne bi odvzeli treh točk s tekme proti Man- Kirilenko evropski košarkar leta MOSKVA - Ruski košarkar Andrej Kirilenko, ki je moskovski CSKA popeljal do finala evrolige, je drugič v karieri postal najboljši evropski košarkar leta. Kirilenko je tovrstno nagrado, ki jo podeljujejo na podlagi glasovanja navijačev, strokovne komisije in učinka, že osvojil tudi leta 2007. Enaintridesetletni Kirilenko, nekdanji košarkar Utah Jazz, zdaj pa Minnesota Timberwolves, se je v Rusijo vrnil oktobra 2011. V točkovanju je drugo mesto zasedel Španec Pau Gasol (Los Angeles Lakers), tretje pa Grk Vasilis Spanulis (Olympiacos). Zata lisica februarja SCHLADMING - Mednarodna smučarska zveza je sprejela koledar ženskega svetovnega pokala za sezono 2013/14. V koledarju prihodnje sezone je tudi Maribor, tekmovanje za jubilejno, 50. Zlato lisico bo z veleslalomom in slalomom na sporedu 1. in 2. februarja. Previdni Guidolin zaneseju, bi jih imel celo štiri. Azzanese je torej povsem upravičen kandidat za višjo ligo. Mislim, da bi bil za nas jutri (danes, op.p.) tudi neodločen izid pozitiven rezultat, navsezadnje pet točk ni tako velika razlika.« ZAMPARINI - Vreme zadnje čase v Trstu ni najboljše, a do razjasnitev je prišlo na klubski ravni. Predsednik Pa-lerma Zamparini je potrdil, da bo že v tej sezoni ekonomsko pomagal tržaškemu klubu (najbolj možna rešitev je v obliki pokroviteljstva); v pričakovanju napredovanja v nekdanjo C-ligo, ko bi mu pravila omogočila, da bi prevzel vodenje kluba. Če bi Triestina že letos napredovala v D-ligo pa bi poleti ekipo okrepilo tudi nekaj mladih iz vrst Palerma, ki letos niso bili pripravljeni igrati v Elitni ligi. (I.F.) VIDEM - Udinese je v zadnjih 10 tekmah dosegel 20 točk. Uspešnejša sta bila samo Juventus in Milan, vendar trener videmskih nogometašev Francesco Guidolin noče niti slišati o možnostih za uvrstitev v evropsko ligo, ki je še dosegljivo. »Smo zelo blizu obstanka, kar je po mojem mnenju za nas zelo dober rezultat. Priča je umrla MADRID - Španski forenzik Francisco Aguanell, ki bi moral danes na sodišče prinesti dokazno gradivo v zloglasni dopinški aferi Puerto, v kateri preiskujejo zdravnika Eufemia-na Fuentesa in mu očitajo ogrožanje zdravja, je v ponedeljek umrl za posledicami srčnega napada. / ŠPORT Torek, 12. februarja 2013 V SOBOTO NA PROSEKU FINALE ZIMSKEGA POKALA ZSŠDI Zimski pokal ZSŠDI za starostno kategorijo cicibanov (U10) bo svoj epilog doživel v soboto na Proseku. Na umetni travi Roune se bodo od 10. ure dalje (zadnje srečanje bo na sporedu ob 12.30) v finalu od 1. do 4. mesta pomerili mladi nogometaši Brega, Krasa, Sovo-denj in Zarje. Za uvrstitve od 5. do 8. mesta pa se bodo potegovali Juventina, Mladost, Pri-morje in Vesna. Skupno bo 12 tekem. Ob 13.00 bo nagrajevanje. Zadnji dve izvedbi Zimskega pokala ZSŠDI (na arhivskem posnetku) je osvojila štandreškega Juventina. ČISTILNA AKCIJA? Ponedeljkovo obilno sneženje je znova pobelilo nogometne zelenice. V nedeljo bo večina ekip naših društev prosta, ker je po koledarju počitek. V D-ligi pa bo igral Kras. V Repnu bodo gostili Virtus Vecom p. V Krasovem taboru se bodo jutri odločili, ali bo treba z igrišča počistiti sneg. »Upamo, da bo za to poskrbela narava in višje temperature. Drugače bomo potrebovali pomoč,« je povedal predsednik Goran Kocman. V Bazovici (na sliki KROMA) bo zaostala tekma 2. AL med Zarjo in Bregom. Če se ne bo sneg stopil, se bodo pri Zarji odločili za alternativno igrišče. PUSTNO OZRAČJE NALEZLO KARATEISTE 1 1 Prejšnji petek so imeli v Zgoniku mladi karateisti poseben trening. Pri Shinkaju je bilo zelo veselo, saj se je trening izjemoma odvijal v poosebljenih in barvanih kimonih. Pustno vzdušje je nalezlo tudi to dokaj disciplinirano športno panogo - karate. ljubljana - Podelitev Bloudkovih priznanj, najvišjih nagrad Slovenije na področju športa Priznanje za Jureta Kufersina LJUBLJANA - V ljubljanskem Grand hotelu Union so sinoči podelili najvišja slovenska državna športna priznanja - 47. Bloudkova priznanja. Med prejemniki plakete za življenjsko delo in pomemben prispevek k razvoju športa je letos tudi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin, ki je po več kot 20 letih na čelu Združenja napovedal, da na aprilskem volilnem občnem zboru Naši dosedanji NAGRAJENCI Nagrade 1983 ZSŠDI 1985 SPDT 1987 PAVLETIČ Bojan Plakete 1966 ŠZ BOR, 1978 MILIČ Sonja 1984 BRLEC Peter 1986 KOKOROVEC Samo 1988 ŠZ DOM, 1989 RUPEL Aldo 1990 RUDOLF Aleksander (Saša) 1991 MAGAJNA Mario 1992 BOGATEC Arianna 1993 ŠK KRAS 1994 OK VAL 1995 LAKOVIČ Branko 1996 ŠZ SLOGA, 1996 ŠUŠTERŠIČ Mario 1998 PEČAR Radi 2000 ABRAM Lojze 2001 PETERLIN Ivan 2002 DRASIČ Franko, 2003 ROMANO Tanja 2004 ČERNIC Matej 2005 TAVČAR Sergio 2006 KOKOROVEC Mojmir 2007 BOGATEC Bruno 2010 BOGATEC Mateja ne bo več kandidiral za predsedniško mesto. Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so za leto 2012 sicer prejeli biatlonska mešana štafeta (Andreja Mali, Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak), atlet invalid Franjo Izlakar, trener v judu Marjan Fabjan in športna plezalka Mina Markovič. Poleg štirih nagrad, tri za vrhunski mednarodni športni dosežek in eno za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa (Marjan Fabjan), so podelili še 11 plaket. Te so poleg Kufersina prejeli Iztok Durjavain Mirko Šeruga za življenjsko delo v športu, za pomemben mednarodni dosežek v športu skupaj alpinista Nejc Marčič in Luka Stražar ter še Filip Flisar, Anja Klinar, Benjamin Sa-všek in Matevž Lenarčič, za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa pa Andreja Razlag, klub Flip Piran ter Uroš Velepec. Biatlonska mešana štafeta je na svetovnem biatlonskem prvenstvu v nemškem Ruhpoldingu osvojila naslov svetovnih podprvakov v disciplini mešanih štafet na razdalji 2 x 6 km + 2 x 7,5 km, ki velja za eno najatraktivnejših biatlonskih disciplin za gledalce. Franjo Izlakar je na paraolimpij-skih igrah dosegel skupaj tri zlate, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Eno njegovih najuspešnejših tekmovanj so zagotovo paraolimpijske igre v Barceloni, na katerih je s svetovnim rekordom osvojil zlato medaljo v suvanju krogle in Jure Kufersin rad pomaga tudi pri organizaciji športnih dogodkov kroma s paraolimpijskim rekordom zlato medaljo v metu diska. V zgodovino se je zapisal kot dobitnik prve zlate medalje za samostojno Slovenijo. Marjan Fabjan je legenda slovenskega juda in trener olimpijk Urške Žol-nir in Lucije Polavder, Mina Markovič pa je trenutno najboljša plezalka v tekmovalnem plezanju na svetu. »Priznanje tudi za moje sodelavce« »Zelo sem počaščen, da sem prejel to priznanje. Mislim, da ni namenjeno samo meni, temveč vsem, ki so z mano v vseh teh letih sodelovali v vodstvu ZSŠDI, kajti en samo človek ne more sam narediti nič. Indirektno pa je to tudi priznanje vsemu slovenskemu športu v Italiji,« je za nas ob prejetju priznanje povedal Kufersin. Predlogov je bilo kar 97 Skupno so sinoči podelili štiri nagrade, tri za vrhunski mednarodni športni dosežek in eno za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa. Podelili so še 11 plaket, od tega pet za uspehe v tekmovalni areni, po tri pa za življenjsko delo in pomemben prispevek k razvoju športa. Predsednik odbora Bloudko-vih priznanj, Miro Cerar, je povedal, da je do razpisanega roka, 14. decembra lani, 128 predlagateljev posredovalo predloge za kar 97 posameznikov in klubov oziroma društev, kar je rekord, od tega so jih nekaj pod polovico predlagali za nagrade (44), druge pa za plakete. Dobitnik nagrade je prejel 6000, plakete pa 2000 evrov, tako kot lani. Prešernova nagrada z dosežke v kulturi je precej višja, dobitnik prejme 21.000 evrov. atletika - Fabio Ruzzier pri 60. letih še vedno na okopih Veteran, ki premaguje mlade Kljub temu, da je pred nekaj tedni naš hitrohodec Fabio Ruzzier dopolnil 60. leto starosti, se še ne misli kar tako predati desetletja mlajšim nasprotnikom. To je dokazal tudi na pustno soboto, ko je v športni palači v dunajskem Praterju premočno zmagal na velikem mednarodnem članskem tekmovanju »ASVO Vienna indoor Gala«. V konkurenci 23 atletov iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovenije, Švice in Češke je na razdalji 3.000 m s časom 14:27,06 za več kot 20 sekund prehitel deset let mlajšega klubskega tovariša Vladimirja Veršeca (14:47,91), kateremu je sledil še mlajši Nemec Dick Gnauck (15:09,78). Postavil je tudi slovenski državni rekord v kategoriji M60, dosežen rezultat pa je najboljši na svetu te kategorije zadnjih dveh let, tako da je na najboljši način začel svojo pot v novi starostni kategoriji. »Veteranske sicer kategorije niso moja prioriteta, v poštev pridejo predvsem nastopi na svetovnih in evropskih prvenstvih. Tekmujem predvsem zato, ker to počenjam že celo življenje in mi je še vedno zelo všeč. Moči zato raje merim z mlajšimi atleti, ker opažem, da to še zmorem. Ko bom na tekmah med člani zadnji, bom odnehal, ker bi to bilo patetično. Zaenkrat še ni tako. Hitra ho- □ Obvestila ja je v atletiki pepelka med pepelkami. Je izjemno naporna disciplina, a ne prinaša zaslužka, zato je za mlade neprivlačna. V Italiji se z njo poklicno ukvarjajo le pripadniki vojaških rodov. Drugi, za razliko od mene, niti ne trenirajo vsak dan, zato sem jim lahko konkurenčen, kar velja tudi za mednarodno raven. Hitra hoja se namreč seli zdaj bolj v nerazvite države, v Kolumbijo, Gvatemalo, na Kitajsko, kjer gre atletom dobesedno za kruh, saj so zanje dobri tudi za nas še tako majhni zaslužki,« pravi Ruzzier. Na Dunaju je Ruzzier dosegel svojo letos prvo mednarodno zmago Lonjerski športnik se zaveda, da leta tečejo tudi zanj, a hkrati ugotavlja, da dosega na krajših razdaljah že nekaj let enake ali celo boljše rezultate, na daljših pa je počasnejši. Kljub temu še vedno upa, da bi lahko septembra na 50 km dosegel normo za nastop na svetovnem pokalu prihodnjega leta, za kar potrebuje čas pod 4 urami in pol. Čaka tudi na poziv iz Slovenije za nastop na letošnjem članskem evropskem pokalu, kar zadeva tekem med veterani pa ga letos čaka tudi svetovno prvenstvo v Braziliji. (ak) AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 335-5476663 (Vanja). AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, smučarske tekme v veleslalomu. Obe tekmi sta veljavni za Zamejsko smučarsko prvenstvo v Forni di Sopra. Vpisovanje in info na info@mladina.it ali 3922303152 ali 347-0473606. SK DEVIN vabi vse člane, da se množično udeležijo Zamejskega smučarskega prvenstva 2013 v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 335 8180449 do 14.februarja 2013. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, tekme v veleslalomu, veljavni za Zamejsko Smučarsko Prvenstvo 2013, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 15. februarja 2013 na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 37. Redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. košarka - U19 Jadran ni prepričal, Dom Mark KO DRŽAVNI UNDER 19 Azzurra - Jadran 48:55 (12:13, 21:23, 34:36 - 12:13, 9:10, 13:13, 14:19) Jadran: Žerjal 4, Daneu 9, Majovski 2, Sternad, Gregori 2, Leghissa 2, Ridolfi 12, Batich 24, Zoch. Trener: Dean Oberdan. Jadranovci so premagali zadnjeuvršče-no Azzurro. Morali pa so se pošteno potruditi, saj so tokrat z igro razočarali. Gostitelji, ki nastopajo z mlajšo postavo, so bili skoraj tri četrtine enakovredni jadranovcem. Nato sta v zadnji četrtini stopila v ospredje Batich in Ridolfi, ki sta poskrbela, da bi Jadran ostal v Gorici praznih rok. Jadranovci se bodo v prihodnjem krogu pomerili z ekipo San Vito. DEŽELNI UNDER 19 Ronchi - Dom Mark 66:65 (18:13, 31:28, 45:56, 62:62) Dom Mark: Franzoni, Zavadlav 10, Bogaro 16, Termini 6, Abrami 16, Bensa 6, An-tonello L. 11, Antonello M., Peteani. Trener: Eriberto Dellisanti. Domovci so v zadnjem krogu prvega dela deželnega prvenstva U19 potegnili krajši konec in izgubili drugič v letošnji sezoni. Abrami in soigralci so lahko zelo razočarani, saj so deset minut pred koncem tekme vodili z enajstimi točkami prednosti. V zadnji četrtini pa se jim je v napadu nekaj zataknilo, tako da je nasprotnik izsilil podaljšek. Varovanci trenerja Dellisantija se žal niso prebudili niti v dodatnih petih minutah, tako da je nasprotnik slavil kljub temu, da je dosegel samo štiri točke. Po drugi strani je Dom zadel zgolj tri proste mete, kar zagotovo ni bilo dovolj za zmago. (av) ODBOJKA Under 15: Še dve zmagi Olympie V deželnem prvenstvu za petnajstletnike je Olympia v svoji skupini nanizala še dve gladki zmagi. Tako proti Fincantieriju kot proti Talmassonsu, ki je bil pred tem še nepre-magan, so na igrišče stopili vsi odbojkarji. Nasprotniki pa Goričanom niso nudili velikega odpora. Proti Tržičanom je Olympia zmagala 0:3 (12:25, 6:25, 8:25), proti Talmassonsu pa 3:0 (16:25, 6:25, 10:25). Vrstni red: Olympia 14, Talmassons in Cervignano 12, Coselli 10, Est Volley in Fin-cantieri 0 (Coselli in Est Volley s tekmo več). UNDER 14 ŽENSKE Na Tržaškem se je začel drugi del prvenstva. V skupini zmagovalcev je Sloga Dvigala Barich v prvem krogu gladko izgubila proti Azzurri. Rezultat je bil 3:0 (25:5, 25:15, 25:16). V skupini poražencev pa se je Breg še tretjič letos pomeril z Virtusom in zmagal 3:2 (25:18, 24:26, 25:23, 24:26, 15:12). Domačinke bi lahko slavile bolj gladko, a so bile v določenih trenutkih preveč statične, tako da so imele zaradi tega težave v obrambi in v sprejemu. Na Goriškem je Soča Terranova na domačih tleh 1:3 (18:25, 10:25, 26:24, 13:25) izgubila proti Farri. Vrstni red (GO): Fincantieri 27, Pieris 24, Torriana 18, Farra 17, Ronchi 10, Soča Terranova 9, Val Arcobaleno 5, Villesse 1 (Val s tekmo manj, Pieris, Torriana in Soča s tekmo več). NOGOMET Mladinci ne bodo igrali Zaradi obilnega sneženja in zasneženih igrišč je deželna nogometna zveza preložila na kasnejši datum vse zaostale tekme, ki so bile na sporedu danes in jutri. Med temi je tudi srečanje deželnih mladincev med Vesno in Pro Romansom Me-deo. Tekmo bi bili morali igrati jutri. 18 Sreda, 13. februarja 2013 KULTURA / stalno gledališče fjk - Nova produkcija Agonija in ekstaza Stevea Jobsa Težka cena za tehnološka čudesa sodobnosti Krstna italijanska uprizoritev monologa ameriškega pripovedovalca Mike Daiseya V gledališkem samogovoru ameriškega avtorja in igralca Mikea Dai-seya z naslovom Agonija in ekstaza Stevea Jobsa (v italijanščini Il tormento e l'estasi di Steve Jobs), ki je v teh dneh na sporedu v mali Bartolijevi dvorani v Trstu in sicer v produkciji Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, se v duhovitem in zanimanje vzbujajočem tonu prepletajo občudovanje do vizije, ki je ustvarila mala tehnološka čudesa, kot so mobilni telefoni, osebni računalniki in najnovejši tableti, ter kritika našega malomarnega nezanimanja za vse, kar je povezano z njihovo proizvodnjo. Mike Daisey se sam prišteva k fanatikom teh najsodobnejših tehnoloških igrač, to je k takim, ki za sprostitev razstavijo svoj osebni računalnik, vse dele skrbno očistijo in jih spet sestavijo - seveda imajo najraje Applove, zaradi njihove inovativnosti in zaradi dizajna. Kot vsi mi se sploh ni spraševal, kako nastajajo in kdo jih sestavlja, dokler ni čisto slučajno odkritje, da je v spominu nekaterih i-Phonov nekaj poskusnih slik, ki verjetno kažejo notranjost proizvodne tovarne, vzbudilo njegovo neustavljivo radovednost. Z vztrajnostjo zagnanega raziskovalca se je odpravil na pot v kraj njihovega nastajanja, kitajsko mesto Šenčen, pred ogromno tovarno multinacionalke Foxconn; vanjo ga niso spustili. Fulvio Falzarano v predstavi o Steveu Jobsu giorgio mesghetz V svoji pripovedni predstavi opisuje odkrivanje trdih pogojev, v katerih so prisiljeni delati delavci šenčenske tovarne (z monologom je prvič nastopil v ZDA leta 2010, še pred smrtjo Stevea Jobsa in preden so vesti o številnih samomorih Foxcon-novih delavcev obkrožile svet); vzpo- redno Daisey izpoveduje svojo še vedno trajajočo ljubezen do čudovitih tehnoloških igrač in občudovanje do vizije Applovih izdelkov. Mike Daisey je plodovit ameriški avtor, igralec in pripovedovalec; v svojih monologih se loteva različnih tem - v Italiji je, denimo, letos nasto- ples - V Rossettiju Momix z novostjo Alchemy Svetovno znani plesni ansambel Momix se od danes do nedelje po treh letih vrača v Trst na oder gledališča Ros-setti. Predstavili bodo novost Alchemy, ki je doživela svetovno premiero tik pred gostovanjem v Trstu, 5. februarja v Ra-venni. Koreograf Moses Pendleton je poiskal navdih v citatu Isaaca newtona o spreminjanju teles v luči. Igre barv, luči, kostumov in spretnost plesalcev bodo gledalcem pričarali to alkimistično me-tamorfozo. Predstave bodo vse večere ob 20.30, v soboto in nedeljo tudi ob 16. uri. pil na festivalu v Spoletu z besedilom The Orient Express (Or the Value of Failure), v katerem govori o izletu s slovitim vlakom in o pomenu pripovedovanja. Z Agonijo in ekstazo Stevea Jobsa je v ZDA zbudil veliko zanimanja in veliko polemik ter tudi obtožbo, da so nekatere izjave nedokazane. Kakorkoli že, besedilo je kasneje predelal in spustil gradivo, ki so mu najglasneje oporekali. Delo je vsekakor zbudilo zanimanje tudi drugod in je doživelo več prevodov. Za Stalno gledališče FJK ga je prevedel in priredil tržaški dramatik Enrico Luttmann, ki mu je vtisnil prijeten pogovorni ton. Besedilo je z lahkim, a učinkovitim prijemom na oder postavil Giam-piero Solari, ki se z enako predanostjo posveča gledališki in televizijski režiji, režiral je, denimo, Fiorellove televizijske oddaje. Skupaj z igralcem Ful-viom Falzaranom sta ustvarila predstavo, ki daje gledalcem vtis, da pripoved nastaja prav v tistem trenutku pred njimi. Predvsem iz nje jasno in nazorno veje kritična sporočilna nota, a povedana z zabavno duhovitostjo, ki na koncu sproži dolg navdušen aplavz. Predstava bo v Trstu na sporedu do nedelje, 24. februarja. (bov) koncert Jonathan Biss temperamenten pianist Mednarodni koncertni odri ponujajo kar bogato izbiro mladih umetnikov in med temi je ameriški pianist Jonathan Biss že dobro uvrščen: njegova kariera se odvija predvsem v ZDA, nastopil pa je že na pomembnih evropskih festivalih kot Salzburg, Luzern, Beethoven v Bonnu in Marinskij v Rusiji. Bissov repertoar je dokaj širok, za svoj prvi tržaški nastop pa je večji del programa posvetil Schumannu, avtorju, s katerim si je zaslužil pomembno priznanje Diapason d'Or. Phantasiestücke op.12 so v osmih slikicah postopoma odstirali pianistovo vizijo, ki skuša skladateljevo fantazijo posredovati z razgibano, včasih kar zaletavo, a vsekakor pestro interpretacijo. Zvok je bil bolj do-padljiv v romantično zasanjanih slikicah, v vihravih skladbah kot n.pr. Aufschwung pa nekoliko preoster. Drugo točko programa je Biss spremenil, namesto Mozartovega Rondoja KV511 je zaigral Adagio KV540: kot bi Schumannov vpliv trajal prekomerno, je Mozart postal nekoliko preveč samosvoje obrnjen, kajti pianist si je privoščil kar nekaj odstopanja od čistih linij, ki dajejo Mozartovim partituram poduho-vljeno prosojnost. Odmor je bil kar umesten pred zahtevnim podvigom, ki si ga je Biss zadal: Sonata op.1 Albana Berga je kompleksna skladba, v kateri je ravnovesje med virtuozno in ekspresi-vno platjo zelo težko dosegljivo: pianist je zelo temperamentno odigral prvi del, včasih kar nasilno, nato pa se je umiril v bolj spokojnem sklepnem delu. Robert Schumann je simetrično odprl in zaprl program: Da-vidsbündlertänze op.6 (Plesi Davidove bratovščine), pravcati manifest, s katerim je skladatelj izpovedal svoja estetska prepričanja, je Biss podal prepričljivo, z zelo poudarjenimi nasprotji med dvema osebnostma, ki jih je Schumann poimenoval Eusebius in Florestanus, prvi plah in melanholičen, drugi ognjevit in strasten, in ta razmik so mnogi zaznali kot prvi znak skladateljeve neuravnovešenosti, ki je z leti postala neozdravljiva umska bolezen. Biss si je za svoj podvig zaslužil veliko aplavzov, za dodatek pa izbral Mozarta, tokrat v interpretaciji, ki je bolje odgovarjala pričakovanju. Blagi 2.stavek Sonate v E-Duru je lepo sklenil zanimiv večer. Katja Kralj stalno gledališče fjk - Daniel Ezralow in DEConstructions Dance Company Open, sveža plesna predstava Plesati? Nič lažjega. Prisluhni srčnemu utripu in ta življenjski ritem te bo povedel v ples. Tako zagotavlja Daniel Ezralow, eden najbolj uveljavljenih in priljubljenih sodobnih ameriških koreografov. Z njim in s skupino DEConstructions Dance Company smo se pravzaprav morali «tolažiti». In tolažba je bila prijetna. Stalno gledališče FJK je namreč ob začetku sezone kot eno glavnih plesnih poslastic napovedalo gostovanje baletnega ansambla slovite milanske Scale. Dvakrat bi morali v Trstu plesati na znane skladbe rockerja Vasca Rossija. Pa se ni izšlo. Finančno. Strošek bi bil v sedanji situaciji za Rossetti prehud, so zapisali v tiskovnem sporočilu, zato so gostovanje milanske baletne skupine odpovedali. V zameno so v goste ponovno povabili domiselnega ameriškega koreografa, ki je v Italiji kar doma, saj sodeluje pri najrazličnejših projektih. Tokrat je Daniel Ezralow svojo odprtost do različnih načinov odrskega izražanja in vplivov dal kar v naslov. Nekaj več kot enourna plesna predstava Open vsebuje niz koreografij, v katerih Ezralow v plesu izraža svoj igriv in ironičen pogled na sedanji svet. Veliko domislic je že prikazal, v sicer drugačni obdelavi, v prejšnjih stvaritvah in z drugimi plesnimi ansambli. Ezralow je na- mreč soustanovitelj ene najbolj znanih skupin sodobnega plesa, Mo-mix, ki se prav danes vrača v Trst, potem je plesal in ustvarjal za sku- pino ISO, koreografije pa so mu naročale tudi skupine klasičnega baleta. Potem je tu še televizija, pa razne velike prireditve in seznam se daljša, daljša ...Zato morda koreograf s svojimi plesnimi kreacijami ne preseneča več kot pred leti, nedvomno pa zna gledalca razvedriti. To še posebej velja za plesno predstavo Open, v kateri nastopa osem odličnih mladih interpretov, ki jih med drugim odlikuje tudi simpatičen nastop. Akrobatsko-plesno izurjeni izvajalci so sicer stalnica ameriškega sodobnega plesa. V predstavi Open Chelsey Arce, Da-lila Frassanito, Santo Giuliano, Stephen Hernandez, Kelsey Landers, Re'Sean Pates, Marlon Pelayo in Anchea Young plešejo na izredno všečen glasbeni izbor (Bach, Hača-turjan, Chopin, Beethoven, Ponc-hielli, Bizet, Rossini, Čajkovski, Debussy, Prokofjev, Albinoni in Strauss). Tržaško občinstvo je bilo nad svežino in radoživostjo, ki so jo ustvarjalci in izvajalci znali izraziti v plesu, navdušeno. (bip) / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. februarja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.50 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik ^ Rai Due 6.50 Risanke 8.10 Nan.: Le sorelle McLeod 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.40 Nan.: Senza traccia 15.25 Nan.: Cold Case 16.10 Nan.: Numb3rs 16.55 17.50 Dnevnik in športne vesti 17.00 Volitve 2013 - Okrogla miza 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Volitve 2013 23.00 Nad.: Dark Blue V" Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Volitve 2013 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Ak-tulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.10 Volitve 2013 -Intervju 23.20 Volo in diretta (v. F. Volo) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. februarja 2013) Vodoravno: senatorka, omikanost, ki, trener, Corsi, Gana, Milan, M. A., on, spi-ritoso, ens, lahi, Iberia, oralo, Lasker, Moe, limone, T. M., Allegri, Arena, ka, Saar, etan; na sliki: Mihael Corsi. u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan: Rescue special iperations 16.35 Nan.: My Life 16.45 Film: Il vigile (kom., It., '60) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: I quattro dell'Ave Maria (vestern, It., '68) 0.001 bel-lissimi di R4 Canale 5 20.30 Anteprima Festival20.35 63° Festival della Canzone Italiana 21.15 Eurovisione -63° Festival della Canzone Italiana 23.40 Dnevnik - Kratke vesti O Italia 1 La 7 ^ Tele 4 pop Pop TV 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 7.00 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.35 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.20 Nan.: Ribič Pepe 10.40 Odd.: Zlatko Zakladko 11.00 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.25 Polž v solati 11.55 Dok. film: Moj narobe svet 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 6.55 Risanke 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nabn.: Zdravnikova vest 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 14.55 Nan.: Ko listje pada 15.50 Nan.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Živi dokaz (biogr., ZDA, '08) 21.45 24UR zvečer 22.15 Nan.: Politične živali 23.10 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.10 Risane serije 8.00 Svet 9.0013.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.30 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.45 Film: Vlom brez napake 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Divjaka 21.10 Film: Matrimonio a quattro mani (kom., ZDA, '95) 23.30 Italia Domanda 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.20 Real Madrid - Manchester United Campions League 23.00 Campions League - Speciale 0.00 Nad.: The Vampire Diaries LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.45 Film: A proposito di Schmidt 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Molto rumore per nulla (kom., '93) 23.30 Omnibus notte 20.05 Film tedna: Zaradi ljubezni (For kar-Ieken) (dram., '10, i. Tuva Novotny) 21.40 Kratki igr. film: Vsakdan in vsak dan 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Dvanajst (t* Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.50 Dobra ura 11.15 Dobro jutro 13.35 Igralci brez maske 14.05 Dok. serija: To bo moj poklic 14.45 Evropski magazin 15.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 17.00 Biatlon - svetovno prvenstvo: posamično (Ž), prenos 19.10 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Schladming zvečer 20.25 Žrebanje Super Lota 20.30 Športni izziv 21.00 Nad.: Črni bratje 21.50 Odd.: Bleščica 22.30 Film: Jaz, Tomek (t Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.10 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.05 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.30 Poročila 8.55 17.50 Kronika 9.00 Redna seja Odbora za gospodarstvo, prenos 14.00 Redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.20 Kronika 21.30 Žarišče 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Biker Explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Trento 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Calegaria & Ospiti 22.15 Biatlon Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Calcit Volleyball, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križman - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izzivi časa; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, balerina - 7. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Slovenskih 13; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 odprti termin; 21.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 13 Nedelja, 10. februarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 1000 ., OSLO STOCKHOLM -14/-4° -2/-1 O K0BENHAVN — ,-3/2 O _ ■j^yfilfeal MOSKVA -3/-1 ° 1030 AMSTERDAM XX BERLIN o -3/1 -6/-3 o O KIJEV 1/3 LIZBONA O 8/12 Ciklonsko območje, ki je nad našo deželo prineslo dež in sneg se počasi umika proti jugovzhodu; v sredo pa bo iz Slovenije spet dotekal bolj vlažen zrak. V četrtek bodo začeli pritekati bolj _ n suhi severovzhodni tokovi. Nad severnim Sredozemljem je ciklonsko območje. Nad naše kraje priteka vlažen in nekoliko manj hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.29 Dolžina dneva 10.19 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 21.29 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.13 najnižje 47 cm, ob 6.28 najvišje -24 cm, ob 11.46 najnižje 17 cm, ob 17.40 najvišje -38 cm. Jutri: ob 0.35 najnižje 42 cm, ob 7.13 najvišje -22 cm, ob 12.20 najnižje 5 cm, ob 17.50 najvišje -25 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .310 Vogel.................240 Kranjska Gora........120 Krvavec .............. 175 Cerkno...............120 Rogla.................170 Mariborsko Pohorje . 100 Civetta ............... 210 Piancavallo..........200 Forni di Sopra........170 Zoncolan..............95 Trbiž..................150 Osojščica.............130 Mokrine..............250 Podklošter...........130 Bad Kleinkirchheim . . 65 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O tju3tjLl5 TRŽIČ -5/-2 o KRANJ ^K-, TRST < ¿//2/6 PORTOROŽ O/V -3/5 ,-- UMAG i PAZIN O o 5555 LJUBLJANA -5/0 POSTOJNA O -6/-2 KOČEVJE REKA -2/2 iN NAPOVED ZA DANES 1 Zjutraj bodo v hribih, v nižinskem pasu ter na Krasu, tla verjetno poledenela. Mrzlo bo. Čez dan bo nebo oblačno. Od popoldneva bo v hribih in do dna dolin verjetno rahlo snežilo. Rahlo sneženje bo lahko zajelo tudi nižinski vzhodni pas dežele in obalo. Po nižinah bo pihal zmeren ^severovzhodnik, ob morju pa okrepljena burja. Oblačno bo. Občasno bo snežilo, pogosteje v vzhodni polovici Slovenije. Ponekod bo pihal severni do severovzhodni veter. Na Primorskem bo povečini brez padavin, burja se bo krepila. O GRADEC -2/3 CELOVEC O -4/4 TOLMEČ O -4/4 TRBIŽ O -6/2 V3T ° O PORDENON -2/6 ČEDAD O -2/6 O -7/1 KRANJSKA G. O TRŽIČ -2/2 o KRANJ r-H O -4/0 M S. GRADEC CELJE -1/2 O MARIBOR O-2/1 PTUJ O M. SOBOTA O 0/1 ¿/V ?JUBLJANA GORICA f, ° N. GORICA -1/2 N. MESTO 0/1 GO O 2,o POSTOJNA O 1/7 - \ „ O-3/2 /v —^ Jr"-! KOČEVJE CrnO PORTOROŽ - ČRNOMELJ UMAG " OPATIJA REKA 0/5 ZAGREB 0/1 ZM1 1/9 PAZIN O 'Vjutranjih urah bodo v hribih, v nižinskem pasu, na Krasu in ponekod tudi na obalnem območju tla verjetno poledenela. Čez dan bo prevladovalo oblačno vreme. Na vzhodnem pasu in v hribih se bodo lahko pojavljale rahle padavine: do alpskih dolin in na Kraški planoti bo rahlo snežilo. Tudi v nižavju bo lahko naletaval rahel sneg. (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Ob morju bo pihala šibka burja. nadpovprečno inteligentni - Alice Amos Triletnico z IQ 162 sprejeli v britansko Menso živali - Fleksibilno razumevanje ni izključno človeško Psi razumejo položaje s človeškega vidika LONDON - V Veliki Britaniji so v združenje nadpovprečno inteligentnih Mensa sprejeli triletnico Alice Amos z inteligenčnim kvocientom 162, ki tako spada med najinteligentnejše ljudi na svetu. Triletno hčerko ruskih staršev so v britansko sekcijo Mense sprejeli januarja in je tako postala trenutno najmanjša članica združenja v Veliki Britaniji. Skupno je na Otoku v Mensi trenutno včlanjenih že 18 predšolskih otrok, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Glede na medijska poročila je Alice med drugim pametnejša od nekdanjega francoskega voditelja Napoleona Bonaparta, ki je imel IQ 145, in avstrijskega psihologa Sigmunda Freuda, ki so mu izmerili inteligenčni kvo-cient 156. Alice, ki sicer govori že dva jezika, po navedbah Mense rada prebira tako basni starogrškega pisca Ezopa kot tudi pravljico Zlatolaska in trije medvedi. Na gornji sliki je posneta s svojimi priljubljenimi knjigami. rusija - Razgrnil jih je minister Nikiforov Ambiciozni načrti glede elektronskih javnih storitev KAZAN - V Rusiji imajo ambiciozne načrte glede povečanja števila uporabnikov elektronskih javnih storitev. Trenutno namreč beležijo štiri milijone aktivnih uporabnikov tovrstnih storitev, do leta 2018 pa naj bi jih imeli že 100 milijonov oziroma dve tretjini ruskega prebivalstva. "To je pomembna naloga za Rusijo," je v ponedeljek po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass povedal ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov (na sliki), ki je prepričan, da je cilj 25-kratnega povečanja števila uporabnikov dosegljiv. To bodo med drugim dosegli s pomočjo uvedbe sistema elektronskih kartic, ki bo prebivalcem po vsej državi omogočil dostop do širokega nabora elektronskih storitev s področij, kot so socialno varstvo, transport, zdravstvo, finance ipd. Tako imenovane univerzalne elektronske kartice bodo služile kot orodje, ki bo potrdilo pravice imetnika kartice za dostop do omenjenih storitev. Te univerzalne elektronske kartice naj bi postale poenoten standard na ravni celotne Rusije in posledično nadomestile različne obstoječe kartice, ki so jih doslej izdajali po regijah, denimo zdravstvene ali študentske kartice. (STA) PORTSMOUTH - Psi so bolj sposobni razumeti položaj s človeškega vidika, kot se je doslej domnevalo, so sporočili britanski raziskovalci. Odkrili so, da bodo na primer psi štirikrat verjetneje ukradli hrano, ki jim je bila prepovedana, če so luči v prostoru ugasnjene in jih njihovi človeški lastniki ne morejo videti. Odkritje namiguje na to, da so psi sposobni spremeniti svoje ravnanje, ko vedo, da so se okoliščine za njihove lastnike spremenile. Z raziskavo, v katero je bilo vključenih 84 psov, so želeli znanstveniki ugotoviti, ali imajo psi "fleksibilno razumevanje", ki bi pokazalo, da razumejo situacije s človeškega vidika. Rezultati so pokazali, da so psi v zatemnjeni sobi, v kateri so tudi njihovi lastniki, veliko bolj nagnjeni k neu-bogljivosti in kraji hrane, ki so jim jo prepovedali. Raziskovalci trdijo, da ti psi niso enostavno pozabili, da je njihov lastnik v sobi, ko so se luči ugasnile, temveč so psi znali razlikovati med okoliščinami, v katerih jih lahko njihovi lastniki vidijo, in v katerih ne, navaja britanski BBC. Raziskovalka Juliane Kaminski iz oddelka za psihologijo na univerzi Portsmouth meni, da so ugotovitve izjemne, saj morebiti namigujejo na to, da imajo psi do določene mere fleksibilno razumevanje svojega mišljenja in mišljenja drugih. Doslej je veljalo, da imajo to sposobnost samo ljudje. (STA)