DR. JOSIl* fclANTU AN i
MUZEJSKI RAVNATELJ

LJUBLJANA JUG03LAVI J
St. 191 Poštnina poračun]ena (C. C. con la posta)
V Trsta« v soboto« TI. avgusta, 1928. - Leto m.
Posamezna številka 30 cent.
Letnm un
List izham vsaki dan 3 mesec« L 22.—, L 6.50 vet — P 9 firokosti 1 kol mce, zahvale, po»
oedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—« leto L 75.—, ▼ inozemstvo »ntžBo it — Oglasnlna za 1 mm proeioca ia obrtne otfbue L I*—* za oglaaa denarnih zavodov L prj^/strani I* 3L
EDINOST
(JredniStvo in npravniitvo: Trst ulica S. Francesco d'As sisi 20. Ta« tefon 11-57. Dopisi naj »e pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci je in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraa* pisma s« ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarna «Edino at*. Poduredoittvo v G o r i c 1: ulica Giosui Cardecei it. 7, L n. — Tele! it 227« Glavni in odgovorni urednik; j>roL Filip Parku
Še en odgovor
Kot je Čitateljem znano, smo odgovorili v četrtek 9. t. m. na članek tukajšnjega glas&lal fašistov ske stranke «Popolo di Trieste», v katerem nam je ta liist očitaj da /smo poročali o ■umoru miličnika Cerkvenika v Divači, ne da bi bili) dodali niti ; besedne ožigosanja ali obsodbe tega girdega zločina. Dejstvo, da smo se omejili le na jedro do-• gjotdka, pa je tolmačil naš opo~ . nent, češ da smo hoteli na. ta : način reči med vrstami: «Paz*-te Slovani, tu so ljudje, ki kaznujejo s smrtjo vsakega, kdor ataftjamsko domovino.» Na ta način da je « Edinost* izrazila nekako svojo prikrito solidarnost z morilci, če ne gre za neprostovol j no uredniško nezgodo. To dilemo nam je postavil «Popolo» ter zalite val od nas jason odgovor.
V	Četrtek smo v daljši dnevni vesti jasno in odločno povedali svoje stališče, ki je bilo vedno in bo vedno stališče naj-doslednejše pokorščine zakonom, stroge lojalnosti in najpopolnejšega spoštovanja vseh državnih institucij in organov. V imenu tega stališča «smo tudi1 najstrožje obsodili zavratni u-mor, kij je bil izvršen nad nesrečnim Cerkveniikom.
V	popolnem skladu s tem našim mislimo pač pre jasnim stališčem je bil tudi oni stavek rvt \rrašem odgovorni od preteklega četrtka, s katerim smo rekli, da pričakujemo tudi u-resničenje naših teženj le od prizadevanja po zakonitih poteh ter na podlagi pravice in pravičnosti. Kar pa se tiče gon omenjene dileme, ki nam jo je postavil «Popolo di Trieste», smo tudi popolnoma jasno odgovorili, da iae gre ne za uredniško nezgodo ne za izraz solidarnosti z zločinci.
Ta posnetek smo podali kot uvod za vse one čitatelje, ki so morda našo četrtkovo številko prezrli, da bodo obveščeni tudi o prvem «PopolOvem» Članku. Včeraj nam je namreč posvetil vodilni fašistovski dnevnik že drugi članek, v katerem vzdržuje svoja očitanja, dasi jih je omilil v «dovoljene dvome«, ter nas poziva, naj se bre-z ovinkov in splošnosti izrazimo o ^metodični akciiji, ki je organizirana in plačana onstran meje ter pospeševana tu od par posameznih ostan! balkaniziranoga avstrijak va», in o o-nili naših težnjah, o katerih smo rekli, da pričakujemo njih uresničenje le od prizadevanja na podlagi zakonov.
Hočemo se odzvati tudi tem novim pozivom «Popola». Kar se tiče najprej očitanj ali »dovoljenih dvomov« v zvezi z dejstvom, da smo se omejili v poročilih o umoru v Divači m o požigu v Štorjah le na golo dejstvo, izjavljamo, da smo tako postopali z najboljšimi nameni To pa ne morda iz razlogov, ki nam jih podtika «Popolo», temveč zato, ker je edino tak način poročanja odgovarjal de-likatnemu položaju našega lista. To mora «Popolo di Trie-ste» priznati, da je naš položaj v nekem pogledu drugačen nego je njegov položaj. Si duo fa^ cftunt idem, non est idem!
Ravno šumno bobnanje, obsojanje in kvalificiranje obeh omenjenih dogodkov z naše strani bi še le doseglo oni namen, ki nam ga «Popolo» podtika. Mi smo se tega zavedali in se omejili le na gola dejstva.
V	ostalem je imel način našega poročanja še drugi globo-kejši raziog. Ne samo, da se nam iz virov, ki smo jih imeli na razpolaganje, ni zdelo končno dognano, da gre za politični zločin, ampak smo si tudi želeli in smo radi tega upali, da se dokaže, da ta zločin ni politične narave. V tem smo bili potrjeni od sledečih okolnosti: pok. Cerkvenik je bil, kakor piše «P. d. T.», edini čuvar reda in zakona v svoji vasici. Videl je, da nekdo žali državno zastavo in je postopal, kakor je bila njegova dolžnost, posebno, ker je bil tudi miličnik. Svojo dolžnost je tudi izpolnil, ko je nastopil na so dni j i kot priča. Pričal pa je vestno in ni nobenegvi izmed obdolžencev direktno obdolžil. Kakšen razlog je bil torej za maščevanje proti njemu? Poleg tega smo vedeli.
"da proces ni še dovršen, ker so se obtoženci pritožiti proti prvf razsodbi in je torej še obstojala možnost, da bi bili v drugi stopinji oproščeni kakor se je to že mnogokrat zgodilo. Z u-morom Cerkvenika se je položaj obtožencev mogel samo poslabšati. Iz vseh teh razlogov smo dopuščali možnost in verjetnost, da bi se izkazalo, da ta zločin ni imel tistega namena, ki se mu je pripisoval.
V svojem poročilu smo zato le beležili dejstvo, da se ta zločin stavi v zvezo z onim kazenskim procesom, hi nismo izrekli svoje sodbe.
S tega našegra staližča nismo mogli' spravljati tega dejanja v zvezo s prejšnjimi zločini in smo si morali pridržati vsako sodbo. Mislimo, da smo se s tem najbolje izognili tistemu efektu, ki nam ga podtika «P. d. T.», namreč svariti slovansko ljudstvo pred tem, da bi sledilo Cerkvenikovemu vzgledu. Ce smo o tem dejanju poročali brez vsake zveze z delovanjem one zločinske organizacije, če res obstoja, o kateri govori «P. d. T.», nismo mogli vendar izraziti, da so tu ljudje, kateri kaznujejo vsakega, «ki ljubi italijansko domovkio».
Kratek in jasen bo tudi naš odgovor na poziv, naj se izrazimo o oni «metodični akciji i*td^» Brez ovinkov in posploševanj izjavljamo, kot smo storili sicer že v naših pripombah pretekli četrtek, ponovno tudi danes, da stoji «Edinost» na stališču stroge pokornosti zakonom m državljanske lojalnosti Radi tega je z našim programom in z našimi težnjami vsaka nezakonita akcija že vnaprej popolnoma nezdružljiva in prav tako je nezdružljiva tudi z značajem in s težnjami našega ljudstva. Naj organizira take akcije kdorkoli in kjerkoli, za nas predstavljajo ne le zločinska podjetja, ki jih je treba najstrožje obsojati, temveč jih smatramo tudi za skrajno kvarna in škodljiva za naše ljudstvo, katerega koristi v mejah zakona in razmer zagovarja «Edinost». Le zloba nam more torej očiltati in podtikati kakršnokoli solidarnost s takimi akcijami! Kdor se poslužuje nezakonitih sredstev, kdor spada k oni zločinski družbi, o kateri govori «Popolo di Trieste», ali) kdor se s temi dejanji in s temi ljudmi strinja, ta ni nas in mi odklanjamo vsako skupnost z njim.
Končno so še naše «težnje ali aspiracije», ki razburjajo «Po-polo di Trieste». Te naše težnje so znane vsakemu; o njih smo pisali in razpravljali javno, o njih so govorili v parlamentu naši poslanci, o njih smo pisali v raznih spomenicah, ki smo jih predložili vsem kompetentnim faktorjem.
Zato ne morejo biti drugačne nego take, ki prenašajo soLnčno luč. Če trdimo, da hočemo svoje težnje zastopati po zakoniti poti in na podlagi pravice in pravičnosti, je jasno, da ne more iti ne za «težnje Orjune, ne za meje ob Soči, ne za kako Ko-roščevo faro».
Tudi mi hočemo zaključiti ta naš odgovor z opozorilom, da smo že v letu VI. fašistovske dobe in da je torej že skrajni čas, da so naši kritiki #lede nas vsestransko orientirani ter da vidijo in priznajo dejstvo, da ae je pisanje in delovanje «Edino-sti» že davno prilagodilo svojemu novemu položaju, novim mejam in italijanski državnosti!!
Mi smo odgovorili stvarno na vprašanja, stavljena nam od lista «P. d. T.», dasi sta bila ton in način njegovega paziva skoro poniževalna za nas. DoČim protestiramo proti takemu ravnanju, izjavljamo, da smo dali odgovor, da svoje stališče javnosti pojasnimo z obzirom na «Po polova« natolcevanja, in da dokažemo korektnost svojega postopanja, usmerjenega po najboljših namenih.
Knjiga o zgodovini fašizma
RIM, 10. Načelnik vlade je sprejel danes profesorja Chiur-ca in izdajatelja Vallecchija, ki sta mu predložila odtis še neizdane knjige o zgodovini fašiL stovske revolucije. Predgovor knjige bo napisal on. M us so Lini.
Poslednja pot žrtev
ponesrečenega podmornika „F. 14"
Prihod zastopnikov
kralja, vlad« in drugih oblastev
PULA, 10. Mlade žrtve ponesrečenega podmornika «F. 14», ki so bile včeraj prenešene v drugo dvorano mornariške bolnišnice, so s tražili vso noč m danes ves dan podmorniČarji. Medtem pa so priliajali z rednimi vlaki pogrebci, oddelek milice iz Pazina kot prvi. Tekom dopoldneva so prispeli državni podtajnik Sirrmni, admira' Monaco, generala Ferrario in Mozzoni in še drugi predstavniki vojne in mornarice. Tudi zastopnik Nj. V. kralja polkovnik Meano je prispel.
Razpored žalnega sprevoda
izpred mornariške botnifiale*
PULA, 10. Pogreto. 2f7 žrtev ponesrečenega podmornika «F. 14» se je izvršil na zelo svečan, načiin. Sprevod se je sestavil pred mornariško bolnico. Na .čelo sprevoda se je postavila godba milice. Tej so sledili trije bataljoni vojaštva, ena kohorta milice s praporom 60. miliške legije, oddelek vojaštva z zastavo 74. pešpolka, bataljon mornariških gojencev, nadialje oddelki mornarice z vseh vojnih ladij v pristanišču, mornariška godba in puljska duhovščina. Krste so bile po dve in dve položene na avtomobile. Kod zadnji sta bili krsti obeh častnikov položeni na dva mrtvaška vozova. Vse krste so bile ovite z državnimi zastavami in obložene s cvetjem. Za avtomobili in mrtvaškima vozovoma so sledili zastopniki kralja, vlade, vojske, mornarice, puljskih vojaških, civilnih in, fašistovs^Lilf oblasfci ter predstavniki milice »s svojim spremstvom Sorodniki žrtev so sledili za vsakim vozom posebej. Za. zastopniki oblasti so se spet razpored Tli oddelki mornarice in nosilci vencev. Med venci so bili tudi oni, kp so jih poslali Ni. V. kralj, načelnik vlade, mornariško ministrstvo^ vojaška lini fašisiov-ska povelj ništva.
Sprevodu so tvorili špalir kordoni vojaštva, za katerimi se je bila zbrala velika množica občinstva. Z oken bližnjih hiš pa je padalo na krste cvette. Godtoe so igrale mrtvaške koračnice. Z vojne ladje «S. Maroo» pa so bobnele salve topovskih strelov. Nad sprevodom so krožila letala letalske proge Trs t-Zadar in spuščala na krste vemce cvetja.
BlasoMteu krst
pred cerkvjo Madonna del Mare
Na trgu pred cerkvijo Madonna del Mare je blagoslovil krste mornariški kurat Cravosio, v cerkva pa so pevke zapele mr-
tvaške pesmi. Po cerkvenem o-bredu je mestni načelnik on. Bilucaglia imel kratek govor, s katerim se je v imen« mesta poslovil od žrtev ponesrečenega podmornika «F. 14». Nato je govoril general Ferrario v imenu državnega podtajnika vojnega ministrstva generala Cavailera m končno še državni podtajnik mornarice admiral Siriaani, ki j« izpričal žalovanje mornarice spričo smrti 27 žrtev, ki jih je vzela smrt, ko so baš vršili svojo dolžnost.
PM
na mornariškem pokopališča
Po govorih je sprevod nadaljeval svojo pot proti mornariškemu pokopališču, kjer so bile žrtve pokopane vzdolž ob aleji cipres. Na grobu je spregovoril general Foschini, ki je žrtve pozdravil v i manu mornarice kot poslednji. Nato je kompanija mornarjev sprožila v zadnji pozdrav salvo strelov iz svojih karabink. Solnce se je nagibalo že k zatonu, ko so predstavniki oblastev in gruče ljudstva polagoma zapuščale pokopališče.
Sožalje Inozemskih Glad
Maša zadušnica v Rimu
RIM, 10. Iz raznih prestolnic in glavnih mest evropskih dr-iav prihajajo brzojavke, ikd katerih so zastopniki in člani tujih vlad izraz«'l spričo pulskih žrtev, Hsvoje- sožalje po edin cm italijanskim pos'airlkom. V Rim prihajajo tudi s>ž*»ue brzojavke. Tako je izrazil Ni. V. kralju svoje soža'je predsednik francoske republik* Doumeigue. Na Dunaju je pos^til italijanskega poslanika c*»mm. Auri ti ja glavni klinik avstrijskega zunanjega ministrstva Peter, ki mu je v imenu avsirijske vlade izrazil sožalje radi nesreče podmornika «F. l4.»
So žalne brzojavke so poslali Nj. V. kralju tuli madžarski regent Horty. Nemški odpravnik poslov v Rimu pa je po naročilu nemške vlade izrazil sožalje načelniku vlade on. Mnssoliniju.
Načelnik vi ade je prejel so-žalno brzojavko ameriškega državnega tajnika zumanjih zadev Kellogga. Tekom dneva so ga pose tili Še odpravniki poslav natzozemske, grške, angleške, litovske, veineEuelske, bolgarske, jugosk)venske, romunske in čilske Vlade, ki so mu predali izrazje sožalja svojih vlad.
Kralj in kraljica pa sta danes prisostvovala maši zadušnica za pulske žrtve, ki se je vršila ob 11. uri v cerkvi sv. Ane di VaMieri.
Zdravstveno stanje
ponesrečenih italijanskih letalcev povoljno
RIO DE JANEIRO, 10. Zdravniška poročila o zdravstvenem stanj u se jfezdajajo po večkrat na dan. Po poslednjem poročilu, ki je bilo izdano sinoči, je Ferrarin, ki s/i je zlomil ključnico, že v toliko okreval, da je lahko že zapustil posteljo in odšel k svojemu tovarišu, težje rar-njen emu poveljniku Del Prete-ju. Tudi stanje Del Preteja se je že v precejšnji! meri izboljšalo. Njegova temperatura se griba okrog 38 stopinj. Zdravi ga prof. Brandao Filho, ki mu je moral že večkrat ustaviti krvavenje.
Italijanski posđamik Attolico je tekom včerajšnjega popoldneva vnovič posetil oba ranjena letalca.
Ruski ledolomec „Sedoo"
prodira proti SlsftsiiBdrovI zcuffl,
kjer M se po mnenja ruskih strokovnjakov moral nahajati preostali del posadke zrakoplova «Italia»
MOSKVA, 10. Agencij« «Tass» sporoča, da je ruski ledolomec «jSedov» dospel 2e severno od Nove zemlje in bo skušal prodreta do Aleksandrove zemlje, da najde pripravno ledeno polje, s katerega bi se moglo letalo dvigniti v zrak, da prične z ittkanjem članov Nobele je ve polarne ekspedicije, ki so ostaM ma ponesrečenem zrakoplovu «Italia», ter Amundsena in njegovih tovarišev. Poveljniku Ve-dolomca je bilo nasvetovano, da preišče predvsem okolico otoka Viktoria, kjer je po mnenju ruskih strokovnjakov najbolj verjetno, da se nahajajo ponesrečeni zrakoplovci, zakaj leglo v je, na katerem so najbrž pristali, se je v zadnjem času premikalo v tisti smeri. Tajnik ruskega pomožnega odbora. Groza je odpotoval v Stavanger, da se sporazume s pavel jni-štvom «Krasina» glede nadaljnjega raziskovanja.
Strahovit požar na Bavarskom.
MONAiKOVO. 10. Radi kratkega stika je izbruhnil v okraju Luhe, ki je oddaljen 6 milj od Weidena, strahovit požar, ki je popolnoma uničil 80 hiš. Ni še znano koliko je človeških žrtev.
in vtis v Londonu
LONDON, 10. Med angleško vlado itn nacionalistLčno vJado v Nankingu je bil dosežen sporazum o odnošajih med obema držtevama in o vprašanju pogodbe, ki sta jo sklenili Kitajska in Anglija pred kakimi 30 leti. Merodajni angleški krogi iapričujejo sedaj zadoščenje angleške vlad« spričo sporazuma, doseženega z nankinško vlado. Poudarjajo, da se bodo na podlagi tega sporazuma v kratkem obnovili normalni diplomatični odtnošaji med Kitajsko in Anglijo.
Sporazum, Jki sta ga podpisala kitajski zunanji minister Wamg m sir Sidney Bar t on v imenu angleškega poslanika na Kitajskem, se nanaša tudi na znani incident v Nankingu. Vse kaže, da v ostalem nalikuje kitajsko-ameariškemu sporazui-mu.
Perzijski dvorni minister v Rima
RIM, 10. Nocoj ob 19.45 je prispel z vlakom iz Parira v Rim dvorni minister perzijskega šaha Tetimoutache. Na kolodvoru so ga sprejeli perzijski poslanik v Rimu, člani poslaništva m nekateri visoki fonkcijonarji pri zunanjem ministrstvu. Perzijski dvorni minister, se bo mudil v Rimu par dni; jutri ga bo sprejel načelnik vlade on. Mussolini. . , j
Prijateljska in varnostna pogodba
med Italijo In Albanijo
v uradnem lista
RIM, 10. Današnja številka u-radnega lista «Gazzetta Ufifciale» prinaša 'rakon z dne 6. januarja 1928, St. 1769, na podlagi katerega s9 spremeni v zakon kr. odlok z dne 9. decembra 1926, št. 2063, ki se tič;e prijateljske in varnostne pogodbe med Italijo in Albanijo sklenjene dne 27. novembra 1926 v Tirani.
Uradni list prinaša dalje zakon z dr*© 6. januarja 1928, št .1770, s katerim se odobrava pogodba, sklenjena dne 28. oktobra 1920 v Parmi, na podlapi katero Italija, Francija Anglija in Japonska priznavajo priključitev Besarabije k Romuniji.
oisis pffeojno m
bo podpisalo p.e*?iajst držav
PARIZ, 10. Trinajst držav je bilo predvčerajšnjim uradno povabljenih k podpisu Kellog-gove protivojne pogodbe, ki se bo izvršil v Parizu 27. t. m. Države, katerim je Franc j a, v smislu dogovora iz ameriško vla.do, dostavila uiradno vabilo, so sledeče: Italija, Nemčija., Anglija, Japonska, angleški dominioni (Avstralija, Nova Zelandija, Indija, Južna Afrikn Kanada in Irska), Belgija, Poljska in Čehoslovaška. Spričo tega bodo pogodbo podprsale samo o-ne države, katerim je 23. junija Kellogg javil končno besedilo pogodbe. Ta omejitev je povzročila precejšnjo nevoljo v drugih državah, ki so želele biti povabljene k podpisu, predvsem v ZSSR, Španiji in državah Malega sporažuma.
V tem oziru piše «Temps», da bi bilo seveda želo koristno, a-ko bi se podpisa udeležile tudi Španija, Romunija in Jugoslavija, da pa je Kellogg smatral za koristno, da se omeji zgolj na države s katerimi ie bil v pogajanjih, ker bi drugače obstojala nevarnost, da se spravi vnovič v diskusijo pogodba, ki ie že sestavljena. Sicer pa, jkavi «Temps», imajo vse drzna ve popolno svobodo, da se pogodbi pridružijo po tem podpisu.
Francoski tisk se še nadalje bavi z vprašanjem, ali bo prišel Stresomann v Pariz spričo odsotnosti Chamberlaina. V tem cziru je bilo izdano nemško u-radno poročilo, ki pravi, da bo »emška vlada vzela v pretres to zadevo sele, ko se Strese-maim vrne z dopusta, to se pravi po 20. avgusta.
Gotovo pa je, da pride v Pariz Kellogg. Ameriški državni tajnik zunanjih zadev ie izjavil, da mu je zelo žal, da Chamber-laiti ne more priti v Pariz, da pa ni to zadosten vzrok, da bi on odložil svoje potovanje. Kellogg bo odpotoval iz Amerike 17. t. m.
Na Angleško je dospel ravnatelj evropskega oddelka ameriškega zunanjega ministrstva, ki ima nalogo, da prouči angle-§ko-francoski pomorski sporazum. Domneva se, da bo gradba velikih križark omejena, medtem ko bo gradba lahkih kri-žaa-k povsom svobodna. Isto tudi za podmomike.
MADRID, 10. Primo de Rive-ra je sprejel danes zjutraj afr-metriškega poslanika, ki je dospel včeraj zvečer v Mondariz s svojim tajnikom. Razgovor je bil bajć zelo dolg. O njem ni Mlo izdano nikako uradno poročilo, zdi se pa, da je bil razgovor posvečen predvsem Kel-loggovi pogodbi.
Priprave za pogreb
Stlepana Rodita
Danes popoldne se bo vršila
žalna seja kluba KDK
ZAGREB, 10. Že v zgodnjih jutranjih urah so se zbrale na tigu pred seljaškim domom množice meščanov in kmetov, da se poklonijo zemskim ostankom seljaškega voditelja Stjepana Radića. Sel jaški dom jo bil znotraj in zunat odet v črnino. Pročelje doma je bilo prevlečeno s črnim blagom, ravno tako tudi vsi ostali notranji prostori. Krsto v veliki dvorani so čuvali seljaki in omladinci.
Rodbina Stjepana Radića in vodstvi HSS in KDK so prejeli več 1000 brzojavk iz vseh delov države in iz inozemstva. Tudi plred^ednffik /Masa(t/k je bi veljavno izraail svoje sožalje.
Danes dopoldne se je vršila konferenca predstavnikov zaj-grebškega občinskega sveta, na kateri so bili sprejeti sklepi glede sodelovanja pri pogrebu. Jutri dopoldne se bo vršila žalna seja celokupnega občinskega sveta.
Popoldne ob 16. uri pa se bodo sestali člani poslanskega kluba HSS, ob 18. uri pa se bo pričela žalna .seja parlamentarne) skupine KDK. Na tej seji, ki bo javna, bo govoril samo predsednik Svetozar Pribićević. Po seji bodo vsi poslanci skupno odšli v sel jaški dom, da se .poklonijo truplu svojega predsednika.
Tekom današnjega dopoldneva je spet zasedal poslovni odbor KDK. Poleg sklepov o žalni seji KDK je razpravljal tudi o organizaciji pogreba ter določil, da bodo o priliki pogreba pred seljaškim domom govorili najprej predstavniki IISS, v imenu KDK pa Pribićević in dr. Trumbić. Sledili bodo govori delegatov iz inozemstva, zastopnikov zagrebške občine, okraja Ludbrega* kjer je bil Radić prvič izvoljen za poslanca, nadalje okraja Siska, v katerem je bil Radić rojen, ter drugih o-krajev in pokrajin. Na grobu pa bodo govorili zastopniki prosvetnih organizacij IISS.
SPLIT, 10. Iz Kotora poročajo, da je prispelo nocoj tjakaj okrog 500 seljakov iz okolice, ki nameravajo potovati v Zagreb, da se udeležijo nogreba Stjepana Radića. Tudi v Splitu se je z istim namenom zbralo 300 seljakov iz Imotske krajine in d al matinsk ega Z a^pr j a. Iver ni nogi zavoljo siromašnosti nimajo denarja za pot, je bila u-vedena med meščanstvom akcija, da se najsiromašneišim preskrbijo potrebna sredstva.
Razprava o zaupnici vlači v ju-goslovonski narodni sknpščlnL
BEOGRAD, 10. Na današnji seji narodno skupščino je tekom dopoldneva prišlo do obsežno debate med večino in opozicijo v zadevi zapisnika zadnje seje. Popoldno se je seja nadaljevala. Na dnevnem redu je bila razprava o vladni deklaraciji in o vprašanju zaupnice. Sejla je trajala preko polnoči. Do te ure še ni bilo glasovanja o zaupnici.
Romunska kraljica na Bledu
BEOGRAD, 10. Na Blcdu^ » di romunska kraljica	g
s/premstvu princezinje nedeljo se bo vrnila preito ueo-grada v Bukarešt.
Umi posebnega tribunam
Trije komunisti obsojeni na skupnih 11 let ječe
RIM, 10. Pre>l posebnim tribu-nalotn *a za.SČito držaje se jo vršila včeraj obravnava proti štirim komu ms ton i. A v pustu Zanas iju, Gvidonu Marteltiju, Heleni Ma-settijevi in Brunu Sassiju iz Milana, ki so bili obtoženi, da so svoj čas, ki ni bil natančno določen, skupno « drugimi neznanci huj-skali prebivalstvo k oboroženemu uporu proti drŽavi, in da je Zana-si še posebej širil prevratne liste.
Po prečitanju obtožnice so sledila zasliševanja prič, govori drž. pravdnika in treh zagovornikov. In koračno je bila proglašena razsodba: Zapfu-rMu je bilo prisojenih Šest let ječe, Marteliju pa Štiri in po prestani kazni bo policija oba še tri leta strogo nadzorovala. — Marsettijeva j<o bila obsojena na eno leto ječe in eno leto policijskega nadzorstva, Sassi pa je bil oproSčen radi pomanjkanja doka" zov.
IJ Ti. . !
n.
v Trstu, ane 11. avgusta 19* V
Ciklon no Floridi ta do Korolbskem morja
NEW YORK, 10. Ob vzho<lni obali FlorMe je divjal silen ciklon, ki je hudo opustošil poljske nasade, zlasti v osrednjem delu polotoka, kjer . je sko.ro docela uničil letošnji! pridelek oranž in citron. Škoda ni še natančno ugotovljena, a po površnih računih se ceni samo na vzhodni obali rna okoli dva milijona dolariev.
TVidi1 tO.*, jKaraibskem morju razsaja hud ciklon, ki se naglo pomika pao t i zapadnemu delu otoka Haiti in bo — kakor pred-videvajo meteorološki uradi — v najkrajšem Času zajel tudi San Domingo in Jamaiko. Na srečo pa sila ciklona postopoma pojema, zato je upati, da ne bo imel katastrofalnih posledic.
Kitajska In Japonsko
Izjave japonskega ministrskega predsednika
TOKIO, 10. Ministrski predsednik baron Tanaka je izjavil, da se Japonska noče vmešavati v notranje zadeve Kitajske in da je za katerisibodi predlog, ki bi stremel po enotnosti Kitajske, kakor n. pr. kompromis med japonskimi oblastmi v Mukdenu ter kitajskimi nacionalisti, toda pod pogojem, da bi ne bili pri tem prizadeti japonski interesi.
Dramatičen položaj bivšega grškega poslanca, ki so ga ujeli tolovaji
JANINA, 10. Prigoda bivšega grškega poslanca Melasa, ki so ga — kakor znano — nedavno ujeli tolovaji z namenom, da od njegovih sorodnikov izsilijo ogromno odkupnino, obeta zadobiti tragičen zasukljaj, kajti Melasovi sorodniki, dasi jako premožni, ne morejo v roku, ki so ga določili tolovaji, zbrati zahtevane odkupnine v znesku 6 milijonov drahem. General Melas. stric ujetnika, je radi tega naprosil vlado, da bi mu posodila tekom današnjega dne potrebno vsoto , in so je zavezal s častno besedo, da bo denar vrnil čim bo Melasova rodbina likvidirala svojo nepremično imovino. Zdi se, da bo vlada ugodila generalovi prošnji. zlasti ker mu dolguje sedem milifonov drahem za neko palačo, ki jo je kupila svojčas od njega v Atenah. Ce se pa to n© zgodi, preti ujetniku resna nevarnost, da ga tolovaji ubijejo.
L5wensteinova zapuščina
PARIZ, 10. «Evening News» poroča., da je belgijski finančnik Lovvenstein tekom treh tednov pred svojo nesrečno smrtjo v Rokavskem prelilvu izgubil tri petine svojegai premoženja. Svoji soprogi in sinu je od 20 milijonov funtov šterlingov zapustil osem militjonov funtov odnosno 740 milijonov lir.
Velike vojaške vežbe francoskih
In angleških čet v Porenju
PARIZ, 10. List «La Liberte» poroča, da se bodo v kratkem vršile v Parenju velike vojaške vežbe, ki jih bo vodil general Guillaumat. Vežb se bosta udeležila razen zased beni h čet in dveh armadnih zborov iz vzhodne Francije tudi dva angleška konjeniška polka. List naglasa, da je udeležba angleških čet pri vežbah francoske vojske izreden dogodek v mirnem času.
Huda nesreča na železniškem
prehodu - Pet oseb mrtvih
INOM OST, 10. Na nekem Železniškem prehodu na p*rogi Feldkirch-Buclis se je dogodila včeraj liuda nesreča. Vlak je zadel ob avtomobil, v katerem se je nahajalo 6 oseb, in ga popolnoma razbil. Pet oseb je pri tem prišlo ob življenje, ena pa je bila nevarno ranjena. Nesreče se ie dogodila v trenotku, ko je železniški čuvai zapiral prehod, preko katerega je tik pred tavtomobilom srečno prevozil neki tovorni voz.
Otvoritev mednarodnega juridlč-nega kongres« ▼ Varšavi
VARŠAVA, 10. Včeraj je bil o-tvorjen v Varšavi mednarodni juridični kongres. Otvoritveni slav nosti so prisostvovali razen predsednika republike razni ministri, zastopniki oblastev ter zastopniki odvetniških forumov rz raznih mest Poljske. Za predsednika kongresa je bil izvoljen profesor Cibiciowski, ki Je imel ob tej priliki daljši govor. Za njim so govorili poljski pravosodni minister Heysztovicz, podtajnik pri zunanjem ministrstvu \Visocki, varšavski župan in razni drugi govorniki. V imenu inozemskih delegacij, ki jih je 26, so govorili profesor
PaHccia, Italijan, Ioni Phillimore, Anglež, odv. Dor, Francoz, in drugI	_
Letalska nezgoda
CLERMONT FERRAND, 9, Dva
vojaška letalca, ki sta se vežbata v letanju, sta v hipu, ko sta hotela pristati, trčila s svojima letaloma drug ob drugega. Radi silnega sunka sta se letali popolnoma razbili in letalca sta obležala na mestu mrtva
Nov papežev nuncij na Portugalskem
LIZBONA, 10. Danes je dospel semkaj novi papežev nuncij kardinal Beda.
DNEVNE VESTI
SDZalie poslanca VfflaM
V četrtek popoldne je posotil naš poslanec >dr. *Wilfan tukajšnjega viceprefekta kom. Vendit-telli-ja. Poslanec Wilfan je izrazil prefektovemu namestniku v imenu svojih volilcev sožalje povodom velike nesreče, ki je zadela kr. mornarico s potopitvijo podmor-nika «F. 14», pri kateri je Tiašio tragično smrt na dnu morja sedem in dvajset častnikov in mož posadke.
Povodom tega obiska se je g. poslanec pogovarjal z viceprefektom kom. Vendittelli-jem tudi o položaju v pokrajini s posebnim ozi-rom na odvratna zločina v Divači in v Štorjah ter na oblastvene ukrepe, ki so bili v zvezi s tem odrejeni.
Kongres evropskih naroflnffl manjšin
Izvršilni odbor evropskih narodnih manjšin jo sklical svoj letošnji kongres za 30. avgusta, in sicer v Ženevo. Med drugim se bo na kongresu razpravljalo tudi o nesoglasju med manjšinami in generalnim tajnikom Družbe narodov Ericom Drummond-om, kateri je kljub protestu predstavnikov narodnih manjšin postavil na čelo manjšinsko sekcije pri Družbi narodov Spanca, čigar imenovanje so kritizirali predvsem voditelji katalonskega gibanja v severni španski. Radi tega kakor tudi zato, ker so bo razpravljalo o zopetnem vstopu narodnih manjšin iz Nemčije, t. j. Poljakov, Lu-žiških Srbov in Dancev, v zvezo narodnih manjšin Evrope, iz katere so lansko leto izstopili, vlada za letošnji kongres narodn. manjšin v vseh političnih krogih izredno zanimanje.
Notranji dolgovi
Notranji državni dolgovi Italije so dosegli koncem junija tekočega leta znesek 85.946 milijonov lir. Na predvojne dolgove je odpadlo 12.233 milijonov, na državna vojna posojila 35.878 milijonov, na lik-torsko posojilo, katerega številka pa še ni definitivna, 27.251 milijonov, na devetletne zakladne bone 7.040 milijonov, na vojnoodškod-nkiske obligacije 1.268 milijonov, na petindvajsetletne 4%-odstotne obligacije 548 milijonov in na 4.36-odstotni povračljivi bivši avstrijski dolg 10 milijonov lir. Na državni notranji dolg je vštetih tudi za 296 milijotnov lir državnih bankovcev in 822 milijonov lir, ki jih je dala depozitna blagajna. Na posebnem računu je zabeleženo 100-milijonsko dolarsko posojilo, ki ga je dovolil državni ameriški bankir Morgan. Italija je 30. julija dolgovala na kapitalu Morganove-ga posojila 90,895.000 dolarjev ali 1.841,005.000 lir in na obrestih 6,782.650 dolarjev ali 128.870.350 lir.
SMRT ŽELEZNIČARJA
Iz Pise nam pišejo:
V	soboto, dne 4. t. m., je bil na delu zadet od solnčarice železničar Franc Božiglav iz Gorenj št. 42 pri Divači. Bil je pred dvema letoma premeščen iz Divače v Piso. Pokojnik je bil vzoren in priden delavec. skrben oče svoje uboge družine. Umrl je tu kot žrtev svojega poklica. Zapušča doma bolno ženo in dve hčerki.
V	torek, 7. t. m., se je vršil pogreb iz bolnišnice na postajo, od koder je bil prepeljan v svojo rojstno vas. Za to so se veliko zavzeli tukajšnji njegovi sorojaki, katerih je precejšnje |število tu-
kaj. Vsa hvala in čast tudi tukajšnji železničarski upravi, da je šla v tem slučaju v vsem na roko. — Pokojnika je spremljala velika množica železničarjev in soroja-kov k večnemu počitku. Naj počiva v miru!
PROCESIJA V KRIŽU
Iz Sv. Križa pri Trstu nam pišejo:
Ob priliki 70-letnice prikazaaaja lurške M. Božjo se v Sv. Križu pri Trstu vrši slovesna tridnevna po-božnost. Ta pobožnost, ki se je priče! a v četrtek, konča v nedeljo, dne 12. avgusta 1928. CXb tej (priliki bo zjutraj ob 10. uri slovesna sv. rnaša, a popoldne ob 4.30 slovesna procesija s kipom lurške Matere Božje.
Za udeležence iz mesta sta najbolj prikladna vlaka, ki odhajata iz Trsta ob 14. in 15.10.
Rojstva, smrti in porote v Trstu dne 9. avgusta 1928.
Š Rojeni: 7;
mrtvi: 9;
poroke: 1.
Iz tržaškega življenja
Poceni jo Je izkupil
Sedemletni šolarček Karel Ce-rocchi, stanujoč v ulici del Cro-cifisso št. 5, je včeraj prav na čudežen način i zbežal nesreči, ki mu je že neizogibno igrorila. Nekaj črez poMne jo stopal po ulici S. Spiridione proti korzu V. E. III. Ko je prrišel na konec ulice, je hotel prekoračiti korzo in stojUti na nasprotno stran trtice. Cim je napravil par koraka*, pa je nenadoma a pri vozil mimo avto TS 204, ki je bil namenjen na trg della Borsa Deček se je nevarnosti zavedo! in koj od skočil proti sredini ceste. Slučaj pa je hotel, da je v istem hipu vozil v nasprotni smeri tramvaj št. 109, ki je oskrboval promet na progi št. S. Cerocchi v razburjenosti nevarnosti ni zapazil, opazil pa jo je zavirač na tramvaju Josip Del Ben ki je spričo tega tramvaj pri priči ustavil. Ko bi bil zavirač zamudil le trenutek, fci morali beležiti danes novo tramvaj, nesrečo, tako pa je tramvai, ki je radi vztrajnosti zavori 1 še par metrov dalje, dečka samo sunil in ga vrgel na tla. Deč-ku, ki pa se je že sam dvignil, sta prihitela na pomoč mestna stražnika Vitantonio Caraballese in Humbert Zanier, ki sta ga z že o-menjenim avtomobilom TS 204 prepeljala v mestno bolni&uco. Zdravnik mu je ugotovil le lažje poškodbe, ozdravljive v enem tednu.
Neznani zHkovci streljajo na orožnike
Na Opčinah nimajo že delj časa miru. V okolici se mora skrivati roparska drhal, ki skuša od časa do časa izvršiti kak rop ali tatvino. O nesrečni ženski, ki sta jo dva neznanca napadla in ji odvzela denarnico. smo že poroSali. Danes imamo ■zaznamovati nov slučaj, ki bi bil kmalu zahteval ■Človeško žrtev.
Predvčerajšjim ponoči j<e vrtnar Evgen Montanari, stanujoč na Opčinah št. 35, slišal v bližnjem dvorcu lajanje in koj za tem že zapazil, kako sta splezala dva neznanca preko zidu in zbežala neznano kam. Nekaj Časa ju je sicer zasledoval, a brezuspešno, ker sta nernanca kaj kmalu izginila v bližnji tgozd- Montanari je stvar še isti večer javil openskim orož-
nikom, ki so takoj pričeli z iskanjem nevarnih zli kov cev.
Tako je ena skupina, ki sta jo tvorila orožnika Alfeo Sacchetto tm Tullio Tomasello, bila včeraj zjutraj na straži pri dvorcu «Ada». Nekako ob 2.30 uri sta nenadoma zapazila dvoje neznancev v družbi ene ženske, ko sta ravno nameravala splezati »preko zidu o-m en j enega dvorca, čim so zlikovci orožnika zapazili, so jo popihali proti bližnjemu gozdu. A orožnika nista hotela izpustiti prilike, ki se jima je nudila, da spravita končno na varno neprijetno družbo, zato sta jo ubrala za njima. 2e sta jim bila za petami, ko se je eden izmed neznancev nenadoma obrnil in izstrelil proti orožnikom dva strela iz samokresa. K svv i krogli nista zadeli. Spričo tega pa sta orožnika snela karabinki in izpalila par strelov. Med tem pa sta bila neznanca že izginila, le ženska je zaostala. Orožnika sta jo aretirala in prepeljala na orožni sk o postajo.
Tukaj je ženska, ki se imenuje Marija $,Marcovich, stanujoča v Ponziani št. 730, izjavila, da svojih tovarišev ne pozna in da se je tamkaj nahajala zgolj slučajno. Seveda ji niso verjeli in Marco-vicheva je bila prepeljana v zapore pri Jezuitih.
Ogenj v miramarskem parka
Včeraj popoldne se je iz neznanega vzroka vžgalo v miramar-marskem parku nekaj kvadratnih metrov gr,>movja. Na lice mesta je pri hi tel oddelek mestnih gasilcev, ki je pod vodstvom inž. Uxe v kratkem pogasil požar.
Pade in si zlomi ključnico
• 56-letna Marija Svetina, stanujoča v ljudskem prenočišču v ul. Gas paro Gozzi, je že dalj časa na oddihu pri neki svoji znanki na Ključu. Svetina, ki jo bila za to prijateljici hvaležna, se je hotela za gostoljublje oddolžiti in je vče-
raj popoldne šla v bližnjo gostilno po steklenico vina. Ko se je vračala proti domu, pa se je spotaknila in padla na tla Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na pomoč, je ugotovil, da si je zlomila desno ključnico.
Zanimiva preteklost tatinske družbe
Ze delj Časa so orožniki iskali dva nevarna zlikovca: 39-letnega Ivana Dodicha in 26-letnega Aloj-Cesarata, ker so domnevali, da imata na vesti več večjih in manjših tatvin.
Po doigem poizvedovanju se je orožnikom posreči k) ugotoviti, da živi v Trstu neka Rozina Taller, stara 22 let, stanujoča v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi, ki je v ljuhavnem razmerju z iskanim Cesaratom. Tallerjeva je bila ko) aretirana in zaslišana. Po dolgem obotavljanju je končno priznala celo vrsto tatvin, izmed katerih je mnogo takih, ki orožnikom niso bile niti znane.
Tallerjeva je izpovedala, da se je nahajala v noči 1. julija skupno z Dodichem, Cesaratom1, Hi k tor jem Levisocn, Rudolfom Grisonrchem in Marijo Prcghelovo nekje na SkorkoM, kjer je Dodich okradel za 170 lir zidarja Antona Ippa-vicha, ki jo tamkaj spal n«. prostem. Dne 5. Istega meseca je že omenjena družba v Herpeljah u-kradla nekemu tamkajšnjemu kmetu kokoš, ki so jo potem na licu mesta spekli in snedli. 18. julija so okradli na Škorkoli nekega Josipa Bergaminija. Odnesli so mu dve srajci in par hlač. 24. julija pa so okradli Terezino Travan in ji odnesli dva zajca troje piščet, dve obleki in eno suknjo.
Na podlagi teh izjav sta bila a-retirana Grisonich in Preghelova. Slednjo so radi mladoletnosti izpustili. Leviš in Cesaroto sta v zaporih v Trbižu. Dodicha pa še iščejo.
Vesti
Goriške mestne vesti
V znak žalosti
Včeraj popoldne ob priliki pogreba žrtev podmomika «F. 14» so bile po mestu izrvešene na vseh javnih poslopjih žalne zastave.
Za končno ureditev vojaških
grobišč
Goriška občina je dobBa od vlade poziv, naj z ozirom na končno ureditev vojaških grobišč sestavi imenik vseh vojakov na Goriškem, ki so padli v svetovni vojni. ali umrli radi ran in bolezni zadubljenih v vojni (pred 31. oktobra 1920) in so pokopani na pokopališčih (civilnih ali vojaških), ki se nahajajo v Italiji. Pa naj sif bodo to vojaki, ki so se borili v italijanski ali pa v avstrijski armadi. Zato poziva občina vse sorodnike padlih naj javijo natančnejše podatke o tem, kje pokojniki leže, na ana-grafičm urad št. 36, okence 3. na goriškem županstvu.
I»red sodišča
Ker so našli pri njem n tihotapi j en tobak
37-letni Franc Seljak, iz Korita pri Ledinah, se je moral včeraj zagovarjati pred goriškimi sodniki, ker so 21. marca 1. 1922. našli finančni stražniki pri njem 4 kg tobaka, prenesenega čez mejo iz Jugoslavije. Obtoženec trdi, da je tobak prinesel v njegovo hišo neki deček iz onkraj meje rekoč ,da bo prišel iskat tobak neki neznanec. Obtoženec sprva ni pusttf, da bi deček pustil tobak v njegovi hiša. Deček pa je kar zbežal. Kmalu nato pa je prišel v hišo financar in ga vprašal, kjo ima tobak, ki da je ^tihotapljen. Pokazal mu ga je.
Včeraj ga je sodišče obsodilo na 855 lir denarne kazni.
Svetil)ke sta kradla v vagonn
Orožniki so ju prignali na zatožno klop. Starejši Franc Krobat, star 25 let, doma iz Sv. Križa pri Ajdovščini, je suhljate postave, mlajši Zorko Pečenko, star komaj 16 let, pa izgleda kot deček. Pred sodmike pride brez suknje, v srajci, in skoro na jok se drži.
Obtožena sta da sta 30. julija t. I. pokradla na železniški postaji v Sv. Križu pri Ajdovščini iz nekega zaboja, ki sta ga s silo odprla, v nekem vagonu — štiri nove sve-
tilke in eno izmed teh že prodala.
Prvega zasliši predsednik Kro-bata. Prizna tatvino. Tisti dan sta s Pečenkam razkladala neki va-gcai in nakladala moko na njegov voz. Tedaj [pravi, da mu je Pečenko rekel, naj pogledata, kaj se nahaja v nekem zabojtu v bližnjem vagonu. 'On da se je branil, vendar pa sta pobraa iz zaboja štiri svetilke, eno je nato Pečenko prodal za deset lir, ostale si on obdržal.
16-letni Zorko se pa drugače zagovarja. Govori skoro jokaje. Trdi, da ga je Krobat navajal k tatvini. Odprla sta zaboj, ki pa ni bil trdno zaprt. On se je sicer branil, vendar pa mu je Krobat dal 5 lir, da bi molčal.
Nastopi še več prič, med temi železničarski upravnik Bruno Va lenti, ki pove, da je bil zaboj star in slabo zaprt.
Sodišče obsodi nato Krobata na mesec in 10 dni zapora Pečenka pa na 20 dni zapora. Obema pa dovoli pogoj.no kazen za dobo petih let
Po stopinjah v snegu so mu financar ji sledili
Šibak fant iz Spodnje Idrije se je včeraj zagovarjal pred goriškim sodiščem. PvŠe se Matej Pe-ternelj, star 19 let. Obtožen je bil, da je šel brez potnega lista črez državno mejo v Jugoslavijo in od tam nazaj, da jo prinesel s seboj 9 kg kavo in dva kg jugoslovanskega tobaka.
To naj bi se zgodik> 27. januarja t. 1. Tistega jutra okrog sedme ure je več financarjev skupaj ob meji stražilo. Eden od njih je zapazil mladeniča, ki se je plazil po snegu čez mejo in nesel na ramah nahrbtnik. Financar je takoj zavpil, naj se kontrabantar ustavi. Ta pa je vrgel od sebo tovor, v katerem je nosil tobak in kavo in jel bežati. Financar je tekel nekaj časa za njim i<n oddal več strelov. Ko pa je tihotapec izginil v gozdu, se j« finančni stražnik vrnil k tovarišem. Zadevo so javili poveljniku tamkajšnje finančne straže. Ta je Šele čez več časa poslal nazaj v gozd stražnika Delle Donne, da bi zasledoval sled po stopinjah v snegu. In res — sled je vodila do nekega potoka kjer je izginila. Oči-vidno je tihotapec, da bi zasledovalci izgubili sled za njim, nadaljeval pot po vodi. Blizu Spodnje
Idrije pa so se sledovi stopinj zopet prikazali in vodili proti hiši št. 56, kjer stanuje obtoženec Ma^ tej Peternelj. Proti večeru so ga financarji ognali in dognali, da se oblika stopinj v snegu popolnoma ujema z obliko njegovih čevljev. Na podlagi tega so ga odvedli v Idrijo in ga naznanili sodnijski oblasti.
Obtoženec tajd, da bi on tihotapil. Pravi, da ima tudi njegov bratranec enake čevlje kot on. S tem pa, da bratranca ne obtožuje. Tisto jutro je on že ob šestih odšel1 z doma v gozd, kjer je z brati podiral drevje.
Kot priča nastopi finančni brigadir in nekaj stražnikov, ki opišejo zadevo, kot smo jo opisali zgoraj.
Franc Filipič, star 63 let, iz Sp. Idrije, pove, da ne ve nič slabega o obtožencu. Tudi ne ve, Če j^ kontrabantar. 52-letni Franc Hladnik tudi iz Sp. Idrije, pa pove. kako je tisti dan popoldne videl obtožene«, ki je čvrsto delal v gozdu.
Drž. pravdnik predlaga, naj se obtoženec obsodi in naj so kaznuje na več mesecev zapora in na denarno kazen.
Brani odv. Tonkli, ki v svoj«Ji lepem in prepričuj očem govoru dokaže, da ni mogoče, da bi bil obtoženec tihotapec, katerega so stražniki videli. Vsaj dokazati nii tega mogoče.
Sodišče nato oprosti obtoženca radi pomanjkanja dokazov.
KOMEN Ali je on zažgal?
Včeraj smo poročali v «Eciinosti>* o požaru v mlinu Alojzija Turka. Omenili smo tudi, da iščejo orožniki požigalca, ki naj bi bil neki Dominik Makovec, star 53 let. In res so ga že prijeli. Makovee jo priznal, da je na večer požara spal na Turkovi klanici, toda bil je pijan. Zbudil ga je šele dim, vročina in pa bolečine po telesu. Videl je, da gori vse okrog njega, zato je zbežal. Vendar so ga na* znanili sodnijski oblasti.
TUPELČE
Triletni otrečiček ntono v vod-njakn.
Pred nekaj dnevi so je pri nas zgodila nesreča, ki je pretresla vso matere v vasi. Triletni otročiček; Milan Jazbec se je igral na vrtu v bližini globokega vodnjaka, medtem ko so imeli starši opraviti a delom. Otročiček so je moral oči-vidno preveč približati vodnjaku, tako da je izpubil ravnovesj'} in strmoglavil v vodo, kjer je utonil. Šele po daljšem času so ga starši, ki so ga povsod iskalr, našli in potegnili mrtvega iz vode.
IDRIJA Kopal se je in utonil.
ljetos jo prava kopalna srmna. Radi velike vročine so naše rečno vode zelo gorke in v tolmunih reke Idrijce se koplje dnevno vso nolno ljudi, posebno pa mladine. Žalibog pa je zahtevala voda za svojo žrtev življenje 7>ridnega mladeniča; nado in veselje stari-šev. V torek, 7. t. m., kmalu po kosilu,. okrog ene ure popoldne se je kopalo v tolmunu Tdriiee blfrzu rudniške Žgalnice več mlad-eničev. Nenadoma je lfi-Jetni< Drager La-pnnie, sin rudniškega mizarja, zakrilil z rokami in zaklical »pomagajte)). Neki drugi mladenič je takoj zagrabil potapljaj oče pa se tovariša, toda bil je prešibak, da bi ga mogel potegniti iz vorl^ ki ie na tistem mestu zelo globoka-Ko je videl, da pojde tudi sarn na dno, je izpustil nesrečnega tovariša, katerega so takoj z večjo pomočjo izvlekli iz vode; toda ves trud nieerovih tovarišev, stnr&ev in zdravnika ki je bil koj na mestu nesreče, da bi utopljenca zopet oživili ie bil zaman. Najbrž .re mladrniča v vodi, ki radi dežja prejšnji dan, ni bila tako gorka, zagrabil krč ali pa je zašel v vrtinec ki je na tistem mestu zahteval že mnogo Človeških življenj. Kopalci, bodite oprezni in ne hodite v vodo s polnim želodcem! Težko preizkušeni rodbini našo sožalie ?
HALI OGLUŠI
14-LETEN DEČEK, ima veselje do brivske obrti, išče mesta. Postojna 57. 828
BRIVSKI pomočnik in učenec se sprejmeta takoj. Cubr - Bistrica.
830
PODLISTEK
V. J. KRIŽA NO VSK A:
(162)
Fajčevina
Roman v štirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
—	To je res*. Ko sem slučajno srečala v parku nesrečnega gx>zdarja in se je vrg-el na kolena predme; pre^č me, naj fra rešitm pred redarji, ki so mu bili za petami, sem ga skrila v vrtno utico, potem pa s*?in mu poslala po sobarici tristo mark. Pojuoči je zbežal, kako, ne vem, toda veseli met da ga niso ulovili, ker smatram Gureckega bel žrtev iuasilja, in mislim, da ni Človeka na Bvetu, ki bi mogiel mirno gledati, kako mučijo in ufrFvajo nj-eg-ove bližnje soaxxiniJie> in vse, kar mu očitate, jo napravil in govoril v razburjenju. Oetavil je staro mater z dvema nečakoma; jaz pa sem ved-no pripravljena pomagati vsakomur, ki se nahaja v takšnem hudem položaju.
—	In nL?te pomislili, da delate proti postavam svoje dežela ter ste nepokorni svojemu možu?
—	Pomislila sem, da Nemško cesaretvo ne propade, če so gozdar skrije, grofa pa nisem hotela pritegTriti v »tvar.
—	Naj bo po vašem. Nočem se z vami prepirati vaše ocene državne politike ter pre-Mem k glavni obdolžit vi.
V kratkih besedah ji je razložil okoliSčme njenega obiska v Dembovki in pri kohmistih ter dostavil:
—	Naša poizvedovanja so razen tega dognala, da site vi na prehodu skozi Varšavo poseti±it po-
j močnika generala-gubernatorja m posledica tega obnska je bila preiskava v Dembovki. To vaše početje je enako veleizdaji, zlasti ker ste na zvit ruufrrn zasledili zaloge orožja v hiši svojega strica in v okoliciL Jaz bi vas' celo prosil, da nam odkrijete, kako ste to izvedli, ker podobni zasledovalni talent pri ženski je kaj nenavaden pojav.
Mraz je stresel Milico po vsem životu od srda, toda s težavo se je zatajila; samo nemirno podr-htevanje njenih usten in tankih nosnic je avaja-lo, kakšen vihar razsaja v njeni duši.
—	Preveč časti mi izkazujete, gospod svetnik, če mi pripisujete vohunske sposobnosti. Jaz nisem ničesar zasledovala, pa mi tudi v glavo ni
prišlo, da je mogoče tako grdo ravnati proti dobremu in mirnemu sosedu, ki je izkazal Nemčiji mnogo uslug. O zalogi orožja v Dembovki sem zvedela iz pisma svojega očeta, katero je spisal na predvečer dneva, ko ga je ubil baron Rang-vaiKL V teku mnogih let je ostalo »kri/to pod drugim dnom škatle, ki mi je nedavno padla iz rok. Smatrala sem za sito j o dolžnost opozoriti naša oblastva, in prepričana sem, da bi vsakdo tako ravnad na mojem mestu.
—	In tisto pismo ste shranili? — jo je neverno in začudeno vprašal pl. Kuhi.
Namesto odgovora je Milica pozvonila m velela prisedšemu slugi prinesti škatlo, ki je stala oai toaletni mizici. Ko je slugia prinesel škatlo, jo je MiAkra odprla ter sitresla iz nje vso vsebino, nato je pritisnila na vzmet itn vzela ven pismo.
—	Morem vam prebrati in prevesti tisto mesta, — Je pristavila.
—	Hvala, gospa, znajn toliko ruščine, da utegnem sam prebrati.
Skrbno si je ogledal orumeaiele liste in datum ter prebral pismo.
—	Napravim si prepis, da ga pritožim k ostalim listinam. Priznavam, da vas pismo vašega
očeta razbremenjuje obdolžitve vohunstva, nikakor pa ne izdajstva in sovražnosti napram vašim novim rojakom. Vaše dejanje v Stargorodski trdnjavi in ravnanje z Nemci v Vsesviatskem, — pred in po pujitu, — so pač silno obtežujoči za vas.
Povedal ji je svoje mnenje glede izgnanja Nemcev in glede naznanitve pl. Fochtsa.
—	Vse to je resnica. Spoanala sem ga po brazgotini na roki; toda priznajte, ali bi ne bilo j^lupo in podlo od mene, če ne bi bila opozorila lovelj-nika na vohuna, ki je posnemal načrte naše trdnjave.
—	Naša trdnjava more bkti vam samo Metz, Kustrin i. dr., t. j. utrdbe nemške zemlje. Vi vedno pozabljate, grofica, da ste nemška podanica £n žena nemškega častnika, katerega časti in napredovanju v službi škodujete s svojim ravnanjem. Vaša prenagljenost je tem teže opravičljiva, ker niste počakali niti povratka odsotnega poveljnika, ampak ste razodeli svoje odkritje polkovniku Ščopinu Kromskemu, ki je medtem vodil pretžskavo in dal zapreti oba Fochtsa. Nisto pomislili, da bi) tak^ zaupnost do mladega častnika utegnila biti neprijetna vašemu možu?