195. štev. Jshajja rasen nedelj in praznSkev vsak dan ob 10» ufi dojseSsJne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-piBati, eicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K V50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust. Poiinina plačana v gotovini. ¥ Uubllanl, v torek 30. avgusta 1S21. ______ f ~i ————■»"■ninii ■■ i»n■—«■ i Pummn itev. K 160. Leto V. Glasilo iugcslcv. socUalne-deinofcrafiine stranke, Telefonska §1. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol lotu K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. , Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo ie v L ubljani, Frančiškanskaulica št« 6 i, lJeile’'8't3 liskama. Najnovefši kanoni. Socijalno demokratična stranka v Sloveniji je že od preobrata setn tarča, v katero streljajo nasprotniki s kanoni večjega ali manjšega kaljb-ra. Če se je po preobratu, t. j. v časih. ko so nasprotne stranke imele Polna usta za »konsolidacijo« naše države, socijalistični govornik drznil očitati nasprotnim strankami napake. ki so jih v resnici delale, je bil takoj proglašen za protidržav-nega elementa. Ce je naše časopisje Pisalo, da delavstvu v državi ni na rožicah postlano, so se nasprotniki takoj postavili v »državotvorno« D°zo ter očitali naši stranki, da hujska delavstvo proti državi. Ko je Stranka z dejanji pokazala, da ie za konsolidacijo države in za popolno ujedlnjenje jugoslovanskega naroda, pa so ti prišli razni »ljudski« govorniki. obrnili lopar ter udrihali po stranki s socialpatriotizinom in drugimi izmi. Tako je šlo z udrihanjem naprej, dokler sc je nasprotnikom res posrečilo zanesti razdor v delavske vrste. Ta umazani boi proti naši stranki se seveda nadaljuje; razlika je samo v tem, da so napadalci izbrali druge vrste mutiicije. V^ teku zadnjih dveh let so stranki očitali protidržavnost, ali pa socijal-Patriotizern, kakor ie pač kazalo; ker so pa uvideli, da iim stare bom-le nič yeč ne pomagajo, so nastavili nove kanone, s katerimi nadaljujejo ofenzivo. Jasno je seveda, da računajo pri tem na nezavednost mase. S katero mislijo dopolniti svoje vrste. Oglejmo si nekoliko te najnovejše »pozicije« naših nasprotnikov. Delavski dom in premoženje organizacij v Belgradu so bili sodnij-sko oddani zakonitim lastnikom srbskim centnunašem. oziroma organizacijam. »Novi Čas« in drugi listi klerikalne branže sprožijo sledečo bombo: Soc. demokratje podkupljeni od vlade Zakaj? Zato, ket je sodnila razsodila, da se ima . Del. dom v Belgradu izročiti prejšnjim lastnikom. Vzemimo, da bi se v vasi Kurje selo pripcilo sledeče: Kmet si neupravičeno prilasti zemljišče, ki je cerkvena last. Župnik, kot zastop-nk cerkve uži kmeta in sodnija razsodi.- da mora kmet vrniti zemljišče cerkvi. Po klerikalni logiki bi Imel kmet vso pravico kričati, da je župnik podkupljen od vlade in vsi nezave-dni vaščani bi to verjeli. Za »Novim časom« se ojunači »Jugoslavija« ter pravi: Izročitev Delavskih domov soc. demokratom ie zbudila med delavstvom veliko razburjenja. Prevladuje mnenje, da Je to kupčija med vlado in soc. demokratično stranko. Taka stranka ni v stanu, da bi delavstvu koristila. Predpostavimo, da bi se g. Pesku posrečilo izslediti obrekovalce, ki so zakrivili, da ni bil potrjen za župana. Gospod Pesek jih toži in obrekovalci so kaznovank Pesek potrjen za ljubljanskega župana. Po »Jugoslavijinih« receptih bi imeli I jr.l;Jiar.čini vso pravico trditi, da je vlada naredila z gospodom Peskom kuptfio. radi tega ni vreden sedeti na županskem s‘olu. Dalje: Minister gosp. dr. Kukovec ie na s'k dih v Trbovljah in drugod objektivno prizivi, da je soc. dem. stranka osiala v opoziciji do zandjega, dočni so jo druge stranke popihale. To izjavo gosp. ministra pograbijo narodni socijalci in lop po soc. dem. stranki, češ — demokrat dr. Kukovec je »hvalil« soc. demokrate. zato so Izdajalci delavstva. — To očitajo soc. demokratom ljudje. ki so se do včeraj obešali liberalcem za frak! Še eno: Časopisi so prinesli notico. da je vlada izdala političnim oblastvom pojasnila, da se zakon o zaščiti države nima uporabljati proti soc. demokratom. Zopet izdajstvo in narodni sociji imajo noy šlager: zdaj pa je prav gotovo, da so soc. demokratje podkujem. — Ko pa so demokratje frči tali poslancu Brand-nerju. da je imel v Trbovljah komunističen govor, je pisal v »Jugoslaviji« kilometerske članke in zahteval zadoščenja ter spravil vse svetnike iz ravnoteZja! S takim nesramnim zavijanjem resnice se hočejo klerikalci in narodni socjalci prikupiti delavstvu, posebno onemu, ki „ic bilo v komunistični stranki. V trcnotku ko očitajo naši stranki, da izrablja razpust komunistične stranke, se sami poslužujejo podlega obrekovanja, da si s tem olajšajo ribarenje v kaln_em! Kakor že rečeno, računajo na nezavednost mase. katero hočejo speljati na narodno socijalni. oziroma klerikalni lim! Za ljudi, ki znajo misliti z lastnimi možgani in gledati z lastnimi očmi. ie koncem koncev ta gonja otroško smešna. Razsoden človek si bo tudi mislil, da poredneži mečejo kamenje navadno na ono drevo, ki obrodi sad, da se z ukradenim sadom okoristijo. Žalibog pa je tudi res. da je med delavstvom veliko takih, ki tem ljudem verjamejo ter se pustijo zapeljati. Veliko je še takega delavstva, ki ni še spoznalo, d.a gonja proti socijalistični stranki ni nič dru-zega, kakor umazan namen zanesti v delavske vrste še večji razdor! Zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, da povsod in ob vsa- ki priliki odbija te nesramne napade ter širi agitacijo za naše organizacije in naše časopisje! Posebno časopisju mora vsak sodrug polagati največjo paznjo in ga med ljudstvom širiti, ker ljudstvo bo spoznalo resnico le. če bo čitalo naše časopise. Naši nasprotniki imajo največjo moč v tem, da je njih časopisje močno razširjeno, dočim so naši listi odvisni le od delavskih naročnikov. Da bo naša stranka lažje odbijala vse napade nasprotnih strank, je potrebno, da gre njeno časopisje med ljudstvo. To se zgodi le. če bo vsak zaupnik in vsak zaveden pristaš stranke storil svojo dolžnost ter posta! neumoren bojevnik za vse naše inštitucije. Te dolžnosti se moramo zavedati vsi. od prvega do zadnjega,'osobito sedaj, ko stopimo pred zedinjenjem jugoslovanskega delavstva! Pojdimo torej vsi na delo za našo stvar, da združeni in močni zakličemo vsem klevetnikom: Mi vstajamo, a vas je strah! V boi. sodrugi, za resnico, v boi za socijalizem! —Ti. Delavska zbornica v Ljubljani. LISTEK. John S. Clarke: Kremi, trdnjava upanja. (Dalje.) Skozi ta »iporta sacra« gremo navkreber po visečem tlaku iz škrli mimo nunskega samostana in majhne Nikolajeve palače in sc ustavimo DreJ visokim stolpom Iva.ia Velikega. jV vznožju stolpa leži »car Kolokol«, ogromen zvon z veliko luknjo. Vliti ga je dala carica Ana leta 1733. iz kovine, katero je Boris Godunov že prej rjibil v ta namen. Originalni zvon ; - ki ga je Boris podaril mestu, da s tem opere svoje neštete grehe — je tehtal 135 ton. Ko je pa ležal sto let počen, ga ie dala carica Ana Preliti, in da se postavi ali opere tudi svoje grehe, kdo ve? — je carica dodala še toliko kovine, da je prelit zvon tehtal 200 ton. Mrha je osemnajst čevljev visoka, šestdeset čevljev meri y obsegu in žvenkelj je de-Yji.tnajst čevljev, dolg. Toda z 'ion. ni Krico in tulijo naši klerikalci v svojem »Novem času«, da so socijalni demokrati tisti zločinci, ki nočejo sporazuma • glede predlaganja kandidatov zastopnikov v delavsko zbornico. Ni to naivnost, ni to opravičena jeza, marveč to je prav navadna zlobnost in nesramnost, kar sc dovoljuje gospoda, ki hoče zastopati — delavce. Kaplan Komljanec je zastopal krščansko socijalno zvezo na anketi, ki sc je vršila v soboto dopoldne pri deželni vladi v Ljubljani glede sestave prve delavske zbornice. Dovoljujemo si le vprašanje, če krščanski socijali res nimajo nobenega delavca, da morajo pošiljati na izrečno delavske ankete — kaplane? Anketa jc sprejela načelo, da se sestavi prva zbornica iz 50 delegatov. ki jih na predlog organizacij imenuje ministrstvo za socialno skrb. Ko pa je prišlo na razpravo vprašanje zastopstva v zbornici, je kaplan Komljanec odprl usta široko kakor žaba in zahteval zase 26 zastopnikov (Komljanec namreč ni zastopal kategorije delavcev, ki spada pod zakon delavskih zbornic). Jugoslovanska Zveza je zahtevala ^0. Narodni socijalci 12, Zvezarji 13 in zasebno uradništvo 6. Te zahteve že daleč presegajo vsoto števila zastopnikov, kaiti zastopnikov je določenih 50, vsota .od navedenih organizacij zahtevanih zastopnikov pa znaša 55. Ta sjika nam kaže le, kako neresni ljudje so prišli na anketo. Naše strokovne organizacije, ki so vsekakor najmočnejše, lahko rečemo. da presega število njih čla-no. daleč, vsaj dvakrat štev. vseh nasprotnih organizacij. ^ so kulantno stavili predlog, da naše organizaci- je dobe 33 zastopnikov, kar je po normalnih možganih popolnoma opravičeno glede na število naših članov in tudi glede na kvaliteto zastopnikov, kakršne lahko pošljejo naše strokovne organizacije v delavsko zbornico. Iz vsega tega je razvidna neresnost pri nasprotnikih. Po teh predlogih se ie vršila ostra razprava, kj pa ni vedla do rezultata, ker gospod Komljanec in drugi usurpatorji delavskega zastopstva nasprotnih strank, nimajo interesa na stvari, marveč jim gre za politični efekt In za demagogijo zlasti v prvem primeru. Končno je stavil predlog s. To-kan v imenu delegacije naših strokovnih organizacit da se naj od sirarn vlade ugotovi število bolniških In nezgodnih zavarovancev ter razmerje števila organiziranih po skupinah. Vladni zastopnik je temu predlogu ugovarjal, češ. da je proti naredbi. (Op.: Izvede se pa lahko sporazumno; tega ne brani nobena narediba). Zastopniki naših strokovnih so uvideli vso neresnobo razprave in so se s protestom odstranili. Kaj ^se bo sedaj zgodilo, še ne vemo. Čudno se pa nam zdi. da, pošiljajo nasprotne organizacije na ankete ljudi, ki nimajo nikakršnega interesa na stvari. Delavska zbornica je ustanova, ki mora obstajati iz resnih ljudi, delovnih, iniciativnih in s primernim obzorjem ter verziranostjo v delavskih vprašanji!). česar g. Komljanec, kakor je razvidno že iz omenjenega poročila, nima. Strokovno organizirani delavci, bodite pozorni na te drzne sovražnike! Pokojninsko zavarovance. dobivala tako pokojnino, da bi lahko živela. To je tudi namen zakonu o pokojninskem zavarovanju zasebnih in nekaterih javnih nameščencev z dne 16. 12. 1906, drž. zak. št. 1 iz g'iSiar; - rf Za vsakega nameščenca je gotovo največje važnosti, da bi bil za slučaj delanezmožnosti in starosti res preskrbljen in da bi tudi njegova družina’ v slučaju njegove smrti leta 1907, s popolnjen s cesarsko naredbo i dne 25. 6. 1914. drž. zak. št. 133. Za razmere v 1. 1906, ko je bil zakon izdelan, je zakon kolikor-toliko tudi zadostoval. Kakor je kazala statistika, je znašal povprečni letni zaslužek nameščencev, ki so prihajali za pokojninsko zavarovanje v poštev, leta 1906 okoli K' 1.500.—. Da bi dobivali pa tudi rta-meščerici na bolje plačanih službenih mestih lahko svojemu zaslužku ustrezajočo pokojnino, je odmeril zakon kot najvišji vračunljivi letni zaslužek, od katerega je bilo treba plačevati zavarovalne premije in po katerem se je odmerjala pokojnina, znesek K 3.000.—. to je 2 krat toliko. kolikor je znašal povprečni zaslužek. in kot najvišjo letno pokojnino znesek K 2.250.—, to ie % nai-višjega zaslužka. Radi popolnoma izpremenjcnih' razmer je pa to pokojninsko zavarovanje sčasoma izgubilo skoro vsako dejansko vrednost, ker je pokojnina znašala komat nekoliko odstotkov dejanskega zaslužka vsakega nameščenca, ki se je moral seveda radi rastoče draginje vedno zviševati. Zato je bilo trpba spraviti pokojnine po možnosti v sklad z dejanskimi zaslužki. To je poskusila nova uredba o pokojninskem zavarovanju z dne 27. 6. 1921. objavljena po.d št. 2445 v Ibadnem listu z dne 5. 8. 1921. Zal je bila pa ta novela že precej časa prej izdelana kot sprejeta in razglašena, tako da jo ie med tem čas prehitel. Novela je osnovana na podlagi statističnih podatkov začetkom leta 1920. Takrat je znašal povprečni zaslužek nameščencev, ki so ga ti, oziroma njihovi službodajalci priznali pri »Začasnem občem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani« kot nasledniku prejšnjega dunajskega zavoda, oziroma njegovih poslovalnic v Gradcu in Trstu, okoli K 9900.— na leto. V resnici je bil sicer višji, a uradno se je dognal le v tej višini, ker je splošno znano, da so službodajalci in nameščenci žal priznavajo kolikor mogoče nizke prejemke in zlasti zamolčujejo razne doklade, nagrade itd. Na podlagi dognanega Povprečnega zaslužka K 9000.— na leto je določila torej novela kot najvišii vračunljivi zaslužek še enkrat toliko, to je K 18.000 na leto ali K 1500 na mesec. Zato pa znaša tudi na j višja pokojnina za sedaj le % tega zneska, to ie K 13.500 na leto ali K 1125 na mesec. To pokojnina seveda ni več v skladu s sedanjimi službenimi prejemki in nameščenec, kj služi morda po več tisočakov na mesec, ne bi mogel z njo primerno preživljati niti sebe, kaj še družino. imel sreče. Med vlivanjem je ogenj uničil delavnico in voda. s katero so gasili požar, jc naredila v razgretem zvonu, ki je bil že gotov, veliko razpoko. Stolp Ivana Velikega je visok 318 čevljev. To je največji zvonik v Rusiji in sezidal ga ie Boris Gudinov leta 1600. V njeni yisi več zvonov, med katerimf sta dva. ki tehtata 66 n 33 ton. Na sredi stolpa ie balkon, s katerega so carji od Borisa do Petra Velikega govorili ljudskim množicam. Za stolpom stoje tri katedrale in palača; na nasprotni strani bli-zo reke je pa trioglata zgradba, ki je ' pred revolucijo obdajala velikanski kip carja Aleksandra, toda boljševiki so ga potegnili na tla. Oboki trikotne promenade so narejeni iz krasno zloženih mozaikov, ki predstavljajo v podobah vse carje od Ivanovih časov. Na drugi strani obzidja s strelnimi linami teče majhna reka in solnčni žarki se odbijajo s pozlačene kupole veiike, bele. mramornate cerkve za mostom, pa katerem jc bežal Napoleon s sv.oiimi četami iz Moskve V. daljavi ie videti nizke Vrabičje hribe. la trgajo monotonost ravnine in nas spominjajo onih težkih dai. ko so se na teli hribih zbirali zločinci in politični jetniki, prodno so bili odgnani v verigah na dolgo pot v Sibirijo. Med stolpom in zidom je velik prostor, ki .ie poraščen s travo in plevelom. Povedali so mi. da jc bil zmerom tak. Vojaki, ki so nastanjeni v barakah za kremlsko palačo, imajo ta prostor za poleganje in igrerv prostem času. Tri katedrale V lvrenilu so zelo dolgočasne in razpadajoče stavbe. Dež je že davno izpral slike na vnajih stenah, olupilo se jc apno in tudi omet ie začel odpadati. Imajo pa zgodovinsko vrednost, in kdor opazuje njih živobarvne sjtrehe in zlate križe na koničastih kupolah z druge strani reke bodisi v solnčnem dnevu ali lunini noči, se mora v duhu potopiti v deveto deželo. Kakšna fantazija barv! Zelena, rdeča. bela. rdečkasta in črna pomešane z. bleskom zlata in srebra. Ko sem hodil po dvorih Kremla. po alejah in okrog nebrojnih oglov in ovinkov, sem bil sam. Grobna tišina je vladala krog-inkrog, toda v tem strašnem mrtvaškem miru ie pred menoj oživela srednjeveška Rusija z vsemi svojimi ornimi sencami. Armpak kjer ie tišina, tam ni vselej mir. Misel se vznemirja in kri polje hitrejše, ko srečuješ na teh zgodovinskih potih slavne in neslavne mrliče. V Kreinht je cela armada duhov. Ruski Neron, Ivan Grozni, zija Iz slehernega temnega kota. Njegov duh je najpošastnejši, najmanj zaželjen in najbolj siten. Truplo Ivana Orožnega leži z njegovim sinom, vred — s tistim sinom. ki ga je sam umoril — v kate-diali Mihaela Arhangelja. Neka stara pesem, katero je prevel Morfil, opisuje njegov pogreb: »V onspenski katedrali Mihaela Ar- gclja tolčejo na veliki zvon. da odmeva daleč po vsej majki zemlji. Vsi knezi in b.ojuri so že zbrani. Naredili novo rakev so Iz lesa ci- presnega, v rakvi pa leži car ortodoksni, ortodoksni car — Ivan Vasiljevič Orožni. Pri njegovi glavi križ je, ki rodi živi ljenje j vsakdo se priklanja zlati kroni, vsakdo gleda z grozo na meč strašni. Okrog krste sveče plamene voščene. Vsi so zbrani patrijarhi, popje. in pojejo poslovilno himno carju, carju groznemu — Ivanu Vasiljeviču.« Hoteli so mu menda odpreti vrata v paradiž za vsako ceno, to-i da brez pomisleka in po vsej .pravici smemo vsklikniti z Burnsom:. »Če taki. kot je on. so v nebesih, tedai pozdravljam te, pekel!« Da! križ, ki »rodi življenje«, je bil pri njegovi glavi. Pri glavi mon-stnuna, ki. se je zabaval s tem. da je velel usmrtiti 60.000 oseb! Pri idavi tirana, ki je souščal medvede Nova uredba o pokojninskem zavarovanju je pa mislila tudi na bodočnost in je zato dala ministru za sociialno politiko pravico, da odreja plačilne razrede, v katere so zavarovani nameščenci uvrščeni, po potrebi tako. da se bodo najyišji zavarovani prejemki ujemali z dvojnim zneskom povprečne višine v prejšnjem letu zavarovanih prejemkov vseh zavarovanih oseb. S tem je omogočeno, da bodo sčasoma tudi zasebni nameščenci dobivali take pokojnine, da jim bo z ozirom na njihov prejšnji dejanski zaslužek mogoče z njimi dostojno živeti, in da resnična preskrba za slučaj dela-nezmožnosti. starosti in smrti ne bo le privilegij državnih in drugih javnih nameščencev. Seveda je pa v to svrho potrebno, da vsakdo Judi v resnici prizna vse prejemke. »Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani« — kakor ga seda? imenuje novela, ker ni več začasen, temveč definitiven, od države z zakonom ustanovljen in od nje subvencijoniran in garantiran javni zavod, ki ima edini pravico in nalogo, da zavaruje zakonitemu zavarovanju zavezane nameščence za pokojnino — razpošilja te dni vsem službpdajalcem okrožnico s pozivom. da navedejo za vsakega pokojninskemu zavarovanju zavezanega nameščenca resnično letno svoto vseh njegovih prejemkov od 1. julija 1.1. nadalje, ko je stopila v veljavo novela. S tem dnem mora namreč »Pokojninski zavod« vsakega nameščenca na novo uvrstiti v plačni razred, v katerega spada po noveli z ozirom na svoj zaslužek. Nikakor pa ne zadostuie. da bi kdo v prijavi le navedel, da ima nameščenec »čez K 18.000 na leto« prejemkov. češ da ie to itak najvišji vraoualiivi zaslužek in nikogar ne briga, kolikor zasluži čez ta znesek. Kakor že povedano, imaio sedanje poizvedbe tudi namen, da doženejo, koliko nameščenci sedaj dejansko povprečno zaslužijo, ker je le na ta način mogoče poskrbeti, da bodo dobivali tudi temu dejanskemu zaslužku ustrezajoče pokojnine. Ne-obhodno potrebno je torej, da vsakdo navede točno popolnoma vse službene prejemke. Poleg redne mesečne plače od 1. julija nadalje je treba navesti tudi stanarino, vse vrste doklad, kakor dtaginjske. dejalnostne. (aktivitetne) In opravilne (funkcijske), nabavne pPspevke za obleko itd., vse dogovorjene ali brez dogovora običajne redno se ponavljajoče i>remenlj'ive prejemke in nagrade, kakor bilančne. božične ali novoletne nagrade, tarjtilene. provizije in druge od poslovnega ali delavnega uspeha za/i-sne prejemke, in končno vse vrste naturalnih prejemkov (hrana, stanovanje. kurjava, razsvetljava, razni deputati itd.), in sicer zadnje po tržni ceni v svobodni trgovini, ne pa morda po režijski cenL Pri premeni ji v ih prejemkih, za katere se morda sedal še neve, koliko bodo letos znašali, kakor pri tantijemah. provizijah, bilančnih in drugih nagradah, naj se navede kolikor mogoče natančen povprečen znesek ali vsaj lansko višino. Ker je zavod v javnem interesu primoran, da se bo o pravilnosti prijavljenih zaslužkov prepričeval potom vpogledovanja v poslovne knjige in da bo pri nepravilnih prijavah odstopal zadevo političnim oblast-vom v kaznovanje, opozarjamo vsakogar. nai izpojni svojo dolžnost prijavo pošteno in brez prikrivanja. Ker mora resničnost vsake prijave na svole moskovske podanike, ki je z žebljem pribil klobuk na glavo svojega prijatelja samo za ukor. ki je ukazal nago ženo posaditi na oster konopec. tako da ga je jezdila, in potem so mučitelji vlekli konopec sem in tja toliko časa. da je prežagal ženo na dvoje — križ pri glavi kronanega rablja, ki ie izvršil ne-broi grozodejstev in končno umoril svojega lastnega sina. Car Ivan Grozni je seveda v krščanskih nebesih. kajti s takimi »zaslugami« se je odjčil tudi svetopisemski David >— in ali ni bil David tisti, nad katerim ie »knel Bog dopadalcnje«? Poleg nieea leži truplo — ali kar je ostalo od trupla — njegovega dirugega sina Feodora. zadnjega moškega potomca iz rodovine R*u-rikov. Vsega skupaj je v tej katedrali štirideset do petdeset carskih rakev. Nekateri so umrli prej. pred-no je bila sezidana cerkev, in Groz ni je potem dal prenesti njihova trupla sem. (Konec prih.) potrditi tudi nameščenec z lastno-! ročnim podpisom, naj tudi vsak nameščenec. pazi, da ne bo prijave podpisal preje, predno niso popolnoma izčrpno in resnično napisani vsi njegovi prejemki, ker je sicer radi nepravilne izpovedbe pred oblast-vom kaznjiv enako kot službodaja-lec tudi on sam. Globe so sedaj 20 brat povišane 1 Nihče naj se ne boji. da bi utegnila morda davkarija izvedeti, koliko prejemkov je priznal pri »Pokojninskem zavodu«. Zakon finančni upravi izrecno prepoveduje, da bi pri »Pokojninskem zavodu* ali pri njegovih organih poizvedovala po zaslužkih zavarovancev. Poizvedeti sme le, kdo dobiva od zavoda kako dajatev (rento, pokojnino, odpravnino) in kolika je ta dejatev. ne pa morda, koliko službenih’ prejemkov ima kak zavarovanec. Vsi organi zavoda morajo tudi sicer strogo čuvati uradno tajnost. Zavoda tudi ne zastopa finančna prokuratura. Ravno iz tega, da država v pokojninskem zakpnu prepoveduje vsakršno poizvedovanje po službenih prejemkih zavarovanih nameščencev, dasi je zato oškodovana brezdvotna precej na davkih, je jasno. kako važnost polaga država na to. da bi vsakdo priznal resnično svoto svojih prejemkov in dobil s tem pravico do take pokojnine, ki bi. bila v skladu z njegovimi dejanskimi prejemki, tako da zakon ne bi bil izdan samo radi lepšega, temveč da bi bili nameščenci za slučaj onemoglosti. starosti in smrti za se in za družino res lahko brez skrbi. Provokatorji in vohuni v delavskih vrstah. Sovražnik se po navadi, če mu že vsi napadi na nasprotnika spodlcte, poslužuje zvijače in zahrbtnosti, s katero se mu tudi večkrat posreči svojega nasprotnika uničiti. Ta način boja izvira že iz prvib stopenj človeške kulture, iz starega veka. Tako se tudi nasprotniki delavskega razreda, če uvidijo, da jim vse njihovo obrekovanje, frazarjenje in zavijanje ne pomaga, da ostane vzlic temu v delavskem taboru enotnost in sloga, poslužujejo zvijače. Svoje dobro plačane agente provokatorje in vohune pošljejo v organizacije, ki so ponavadi vedno zelo revolucionarni hi se rinejo v ospredje, da jim delavstvo seveda v vernem prepričanju o odkritosrčnosti zaupa in tudi Izroči vodstvo organizacije, katero tira večinoma tak človek tako daleč v svojem »radikalizmu«, da se po navadi razbije ali da je vsJed kakih terorističnih aktov, katere store člani, zapeljani, razpuščena. Tako je potem ubita delavska moč. Toda ta način boja je seveda tudi včasi različen, kakor je za razmere pač ugodneje. Tako čitamo v ameriški »Prosveti« sledečo zgodbo o takem vohunu oziroma agentu provokatorju: »Skozi devet let Je bil detektiv Baid-w!n-Feltzove detektivske agencije član rudarske organiztcije U. M. W. o! A. Prihajal je redno k sejam bi na sejah je nastopal tako »radikalno«, da Je bil izvoljen podpredsednikom lokalne organizacije in delegatom za narodno konvencijo. To ni izmišljotina katerega urednikov, ki urejujeta delavski list, nego le bilo dognano pred senatnim odsekom (ZedVnle-nih držav), ki preiskuje razmere v okralu MLngu v Zapadnl Virginiji, katere so na- stale zaradi stavke rudarjev, provocirane po mnogoštevilnih podjetnikih. To ni seveda edini vohun, Id se nahaja v delavskih vrstih in katerega plačujejo podjetniki, da ruje v delavskih vrstah z demagogičnimi frazami. Senator Mc KeUar se je zgražal nad takim početjem in je napravil dobro pridigo vohunu. To je pa povzročilo, da !e advokat, ki zastopa 'interese premogovniških baronov, rekel, da justični departe-mesit tudi vposluje vohune. Izpoved vohuna pred senatnim odsekom je dober nauk za delavstvo, ki potrdi, da je trditev resnična, da se med delavstvom najdejo značaji, ki so voljni proti majhni napitnini izdati svoje tovariše ali jih pa s podžiganjem k nepostavnlmi čini spraviti v nesrečo. Delavski vohun je najbolj zavržen med vsemi vohuni. Kajti on ne dela Ie v interesu podjetnikov, da izvrši organizacija zaključke, ki koristijo podjetnikom, ampak delavski vohun je zmožen še hujšega m gršega dejanja. Nagovarjal bo delavce k nepostavnimi čini, svetoval jim, naj tzvrše nasilna dejanja, da bo stavka toliko preje dobljena. Ce se dajo delavci res ujeti, in v svojem obupu nekaj izvrše, kar jim je svetoval vohun, tedaj se vohun umakne v drug kraj in prične tam z novim delom, ali pa nastopi proti svojimi tovariši kot priča. Delavci niso nikdar dovolj previdni napram ljudem, katerih popolnoma ne poznajo. Najmanj pa naj zaupajo tistim, ki Hm priporočalo nasilja, ker nasilni dejanja povzročajo izjemne zakone.« Brzojavi. Reka — mrtvo mesto. Reka gospodarsko uničena. — Pred novo avanturo. Železniška zveza Slovenije z morjem. Mnogo se je že pisalo o potrebi železniške zveze Slovenije z morjem in razni traserji so utemeljevali svoje trase ter povdarjall njihov pomen In važnost. V zadnjem času Je prinesla večina slov. listov daljši članek dunajskega ing. dr. Fr. Musila »Nekaj o trasiraaju proge Kočevje - Brod - Moravice« v katerem dokazuje, da je omenjena trasa za Slovenijo — morje edino pravilna. Iz članka bi se dalo sklopa« marsikaj. Da bi bU gospod Musil na železniškem polju noveščak, o tem ni govora. Mogoče pa je, da Je gospodu Musilu kot nedržav-Ijanu več ali manj vseeno, ali se vstvari kaj dobrega ali ne, ali pa je mogoče napisal ta reklamni — članek proti svojemu prepričanju, — po naročilu. G. Musil povdarja, da trasira prvovrstno glavno progo c 26% ter utemeljuje, da Imajo i druge glavne proge isti ali še celo večji vspon, ne pove pa, kedaj in v kakih razmerah so bile te proge zgrajene. Pri večini slučajev so bili primorani Izbrati si ta hud vspon, ker dotične alpske doline niso dopuščale manjšega. Gospod Musil ne pove, kako težko se na teh progah obratuje, ne pove, da obstoje za nekatere teh železnic, pri kojili je to sploh mogoče, že delj časa projekti, da se njih lega zniža, oziroma se je že znižala in bi se znižala, da ni bilo vojne, ravno vsled težkega in dragega obratovanja. (Lasel - Olten, Torino - Genua, Benetke - Rim v Apenl-nu, n. dr.). Gospod Musil ne pove, da Nemška Avstrija celo v sedanjem času resno premišlja napravo 19 km dolgega predora na projektovanl železnici Celovec - Gradec (Kflrntner Ostbahu), samo da se ogne večjim vsponom, kljub temu, da bi bili gradbeni stroški sicer znatno manjši, ne omenja, kako vlogo igrajo pri 25% progi obratni in vzdrževalni stroški. Ako se trasira kaka nova glavna proga kot podaljšek oziroma zveza z obstoječim omrežjem, se pač sme pričakovati, da novi del ne bo slabši od starega; g. Musil pa se tega držJ, obrača pa pri vsem tem, računajoč morda na neinformiranost naše Javnosti, promet iz Miinchen - Salzburg - Ljubljana - Kočevje po 25% progi na Reko v očlgled mnogo krajše zveze Miinchen - Ture - Trst, da ne govorim o tudi krajši progi Miinchen - Trst črez Trbiž brez dotikanja naše države. Dalje primerja g. Musil svojo 25% progo z ono preko Črnomlja ter konsta-tira, da je njegova cirka 76 km krajša, pri tem pa ne omenja, kateri virtuelni dolžini odgovarja njegova 25% proga v primeri s progo z manjšim vsponom. Merodajni niso gradbeni kilometri, ampak dolžina namišljenih horizontalnih in premih prog, na kojih so stroški obratovanja enaki kakor na projektiranih progah s svojimi vsponi in ovinki (loki). In prav lahko nanese, da je ta merodalua virtuelna dolžina črnomaljske proge kraiša nego od g. ing. Musila propagirana, gotovo pa virtuelna dolžina koje druge varijante z manjšim vsponom od 25%. Kaj mi pomaga gradbeno krajša proga, ako je prestrma in raditega obrat na njej predrag. To se čuti v tarifih, ki iih moram tako zvišati, da pridem na svoje stroške. Ako tega ne storim, vozim v izgubo. V tem slučaju mJ bo daljša, toda obratno cenejša proga ljubša, ker v idealni premi črti na Reko itak ne moremo. Pri tem pride tarifarno morebiti še ugodnost obljudenejših krajev v poštev. Le mimogrede omenjam, da se čudim g. Ing. Musilu, da ga je pred tistim predorom 7 km tako strah. Z mirno vestjo bi se moglo predlagati gradbo takega predora, ki bi ne bil za današnjo tehniko prav nič posebnega — razume se, ako bi bfli stroški zanj v skladu s splošnim pomenom progel Z izvajanji o ogromnem mostu črez Kolpe se pa z g. Musilom popolnoma strinjam, žalibog je to edina točka, ki Jo moram v njegovem članku podpisati. Enako je s primerjanjem glede gozdov, pri čemur Je dal g. Musil nehote svoji progi značaj gozdne oziroma lokalne železnice. Ali trasiramo prvovrstno glavno železnico kot zvezo Slovenije z morjem, ali pa železnico za eksploatacijo gozdov? Za eno se mora g. Musil odločiti in ta potem kot tako utemeljeval, oboje je nemogoče. Povdarjam In opozarjam pri tej priliki vso javnost In merodajne faktorje, da imenovana trasa ni in ne more biti prvovrstna glavna proga, da se jo ne more in ne sme smatrati niti za najboljšo, niti za dobro zvezo Slovenije z morjem, temveč bo le lokalnega pomena in služila le lokalnim interesom, za Slovenijo In tranzit pa ne pride v poštev. Karakteristika Musilove trase je: lokalna železnica visokogorskega značaja z dragim obratom. Javnost In merodajni faktorji naj se ne dajo zapeljati v odločitev, predno se zadeva vsestransko in nepristransko ne obravnava. Toliko za sedaj, K stvari se pri prilož- LDU Bakar, 29. avg. Gospodarski položaj na Reki je katastrofalen. Nezadovoljnost raste vsak dan. število nezaposlenih delavcev je vsak dan večje. Tvornice odpuščajo še ono malo število delavcev, ki so sedaj zaposleni, v prvi vrsti pa naše ljudi. Tvornica »Danubius« je skrčila delo na pet dni v tednu, govori se pa, da bo morala popolnoma ustaviti delo. Začetkom avgusta so reške žene demonstrirale proti neznosnemu položaju in poslale italijanskemu min. predsedniku brzojavko. da v imenu človečanstva napravi red in vrne meščanom njihova prava. Odgovora niso pričakale. LDU Bakar. 29. avg. Promet v luiki in mestu Reki je skoro enak ničli. Proga južne železnice od Reke do Sv. Petra ima samo neznaten osebni promet, še manjši je tovorni promet. Parniki Ungaro-Cio-ate skoro več ne vozijo. Namesto našin parnikov potujejo sedaj par- MADŽARSKA PREKORAČILA MEJO V BARANJI. LDU Belgrad, 29. avg. Kakor javljajo tukajšnji listi, je ob prihodu madžarskih čet v Baranjo angleški polkovnik Cosset dostavil našim oblastvom poročilo, da se mora meja Baranje potegniti mnogo južneje. kakor ie to predvideno v trianonski mirovni pogodbi. Pred enim tednom se je zahtevalo tudi od naše vlade, da mora iti naša meja 500 metrov severno od železniške proge v Subotico. O vsem tem je poročal subotiški veliki župan. Na včerajšnji seji min. sveta, ki je trajala od 10. do 12., se ie sklenilo, da se bo vsaka izprememba trianonske mirovne pogodbe branila z orožjem. V tem 7mislu so se izdale potrebne naredbe komandantu prve armije v Novem Sadu. Vlada ie dobila poročilo, da so madžarski orožniki prekoračili mejo za več kot 10 km. Tako so včeraj madžarski oddelki prodrli do državnega posestva Belje in odpeljali živipo. Naša voiska se je v svrho preganjanja teh oddelkov pomnožila. BOJI V ALBANIJI, LDU. Belgrad, 29. (ZNU.) Albanski oddelki pod poveljstvom Huseinbega Hu-satija operirajo v Cedrtal. MirkHti so mu prekinili vsako zvezo z glavno albansko vojsko, tako da Husa« ne more dobiti niti hrane niti municlje. BOJ PROTI REAKCIJI V NEMČIJI. LDU Berlin, 29. avg. Naredba državnega predsednika določa, da se morejo v svrho vzpostavitve javne varnosti in reda na državnem ozemlju 1. prepovedati do 14 dni tiskovine, katerih vsebina pozivlje ali hujska k nasilni iztpremembi ali odstranitvi ustave, k nasilstvom proti zastopnikom republikansko -demokratske vladavine in nepokornosti napram zakonom, ali vsebuje odobravanje ali hvalo takih dejanj ali govori zaničljivo o ustavnih organih in 2. da se morajo prepovedati shodi in izprevodi z manifestacijami. ako je upravičena bojazen, da se bo razpravljalo na zborovanju v zgoraj omenjenjem smsilu. LOUCHEUR IN RATHENAU. LDU. VVlesbaden, 28. (DKU.) Pogajanja med ministrom dr. Rathenauora ta Loucheurjem so snočl dospela do načelne nosti še povrnem. Inž, Al, Hrovat. Politline vesti. + Romunija Je z Vatikanom sklenila konkordat, ki priznava tudi uradno katoliško vero v deželi. + Poljska vlada ie stavkujočkn železničarjem v Vzhodni Pruski atavila ultimat v katerem grozi z militarizacijo železnic, če ne pričnejo takoj z delom v popolnem obsegu. Stavka je le posledica obupnega gospodarskega stanja — toda kateri surovi militarizem se je kdaj za to brigal? + Ptiček, ki bi za zimo rad prišel na toplo, je ukrajinski atamao Petljura. Poslal je ukrajinski sovjetski vladi ponudbo, da se ji z vsemi svojimi ljudmi preda na milost. , + K nemško - amerikanki mirovni pogodbi se pripominja z nemške strani: Ko stopi pogodba v veljavo, se bodo kmalu vzpostavili diplomatski in konzularni odnošaji. Uvedla se bodo tudi pogajanja o prihodnjih trgovskih razmerah, 51-jih pospeševanje želi tudi ameriška vlada, kakor tudi o važnih vprašanjih, ki se tičejo finančnih razmer obeli držav. Ameriška vlada Je Izjavila, da bo mirovna pogodba niki posameznih italijanskih in grških parobrodnih društev. LDU Bakar, 29. avg. Na Reki se govori o novi fašistovski aferi, v katero je zapleten izredni italijanski komisar Paschini. On je na lep način poizkušal odpraviti fašiste z Reke in jim izplačal, kakor se go» vori. po 400 do 1000 lir. da bi Prostovoljno zapustili Reko Fašisti so vzeli denar, odpotovali v Trst se tam nekoliko dni zabavali, potem so se zopet vrnili na Reko. Prebivalstvo je radi tega vznemirjeno in av-tonomaški list »La voce del Popo-lo«. ki od konca julija zopet izliaja, to odkrito priznava. LDU Bakar. 29. avg. Na Reki Je šest bataljonov karabinjerjev. 4000 mož in nenavadno veliko število častnikov, kar je isti pojav, kakor za časg D’Annunzija. V obveščenih krogih se govori, da so karabinjerji samo preoblečeni redni vojaki. zaključitve. Glavni dogovor z dodatki s* nanaša na stvarne dajatve za obnovo ta njih financiranje. Oba dokumenta sta bila izgotovljena In s pridržkom odobritve obeh vlad parafirana. Pridržana je ostala tudi pritrditev reparacijske komisije. Dogovori, ki se nanašalo na restltuctjo Industrijske tvarine, na železniške vozove, na oddajo in restitucijo živine in na premogovne cene, se bodo obravnavali pozneje. LDU. Pariz, 27. (Havas.) Kakor znano, je Rathenan zahteval, da plača Francija po Nemčiji izvršene stvarne dajatve z obrestnimi obrestmi O tej točki se še ni dosegel končnoveljaven sporazum. Kakor poročalo listi, se je sklenila nastopna ureditev: Za letna plačila naj plača Francija samo navadne obresti 5% in le od 1. maja 1937 so predvidene obrestne obresti za ureditev salda. IZ RUSIJE. LDU. Moskva, 29. (Brezžično.) V VI-tebsku ie dne 21. i m. izbruhnil požar, ld Je uničil pol mesta. Zaloge žita in skladišča komisarijata za prehrano so rešene. LDU. Pariz, 29. (Brezžično.) Argentinska vlada le dala deset milijonov pezef na razpolago za Hooverjevo akcijo. LDU. Pariz, 29. (Brezžično.) Iz Rige javljajo, da imajo ruske železnice goriva ie še za 39 dni na onih progah, kjer kurijo z drvi, na onih progah pa, kjer kurijo lokomotive z naito ali s premogom, le za 18 ozir. 6 dni. Komisarijat za promet je vsled tega moral odrediti znatno skrčenje prometa. GRŠKI PORAZ V MALI AZIJI. Pariz, 28. avgusta. Uradno vojno poročilo iz Angore: Turški napad na Tulu« bunar v odseku Karahisar je povzročil Grkom težke izgube. Po doslej še nepotrjenih vesteh se je ponesrečil poizkus grškega desnega krila, prekoračiti reko Sa-karijo, popolnoma in spravil grško vojsko v kritičen položaj. Carigrad, 28. avgusta. Kakor poročalo listi, se potrjuje, da ie bilo desno krilo grške armade, ki Je poizkusilo obiti utrjene postojanke Turkov ob Sakariji, presenečeno in napadeno. Turki so ga docela potolkli in ga odrezali od druge grške armade, Grški višji poveljnik baje nima nobenega poročila o teh četah. # Grki so si oipekli prste, ker so z njimi sega« po tuji lastnini. VSTAJA V INDIJI. LDU. Washington, 29. (DKU.) Pri Fi-ruru (Južno-zapadna Indija) do Moplahl umorili trinajst belih žensk in otrok. Dasi je vlada podvzela stroge korake, se vstaja vedno bolj širi. ugladila pot, da se pravično urede vsa vprašanja, ki se nanašajo na zaplenitev nrmške lastnine. + Nemška delavska komunistična stranka ie ustanovila četrto Internaciona« lo, v kateri naj bi se po njeni želji zbirale vse komunistične stranke, radikalnejše kot ruski boljševiki. + Hamburški senat je oprostil bivšega madžarskega polkovnika CzernyaKa, kt so ga Horthvfevci zase zahtevali kot morilca grofa TJsze. Czernyak je pred sodiščem dokazal svojo nedolžnost, zato ga P* Hamburčani nočejo izročiti. + Zaupnica Thomasu. Kakor poroča »Matin«, je kongres socialističnih zvez departementa Tarna s 24 od 27 glasov sprejel dnevni red, da se Thomasu pusti poslanski mandat m pa njegov mandat tajnika mednarodnega delavskega urada. + če fe resi? Iz Londona, od koder, tudi ne prihaijalo sama resnična poročila, javljajo, da je sovjetska vlada zavrnila francosko in angleško pomoč, baje ker hočeta ti dve državi, da Rusija prizna svoje predvojne dolgove. Sovjetska vlada je mnenja, da ji pride še vseeno bolj poceni. Stev. 195. NAPREJ, Slraxi jEe sama nakupi potrebnih živil za 600 milijonov starih rubljev, kolikor ti dolgovi znašajo. Sicer pa ie res, da bi ne bilo s francosko angleško pomočjo dosti prida. + Na komunističnem kongresu v Jeni so iz dosedanjega načelstva ponovno izvolili sedem članov. Značilno je, da ni dobil eden giavnih vodij komunizma na Nemškem, Stocker, ki je doslej fungiral v načelstva niti enega glasu. Med novimi so Izvolili tudi Klaro Zetkinovo. + Grki so zažgali Eski Sehir v Mali Aziji. Mesto je skoro popolnoma pogorelo. Grki seveda ne priznavajo, da bi bilo to barbarsko dejanje njih dejanje, vendar je preočito, da izhaja z njihove strani iz maščevanja za dobljene batine. Tem slabše zanje, bodoče batine ne bodo zato nič manj krepke. Stavka v Libojah, Osrednje društvo kemičnih delavcev V Sloveniji, ponovno naznanja širši javnosti, da se delavstvo pri trvrdki L. R. Schiitz ing. Pavlin i. dr. v Libojah nahaja še vedno v stavki. Dalje naznanjamo, da poskuša, oziroma namerava zgoraj omenjena družba kot lastnica te keramične ali porcelanske tovarne dobiti gotove delavce za stavkokaze nekje iz Pečuha, pod gotovimi pogoji, in sicer, da jih plača po 80 K na dan (prej zaposleno Sn seda] stavkajoče delavstvo je družba Pavlin plačevala dnevno 30—40 K). Svarimo torej vse delavstvo v tuzemstvu in v inozemstvu, naj nikar ne gre temu g. Pavlinu, ki vsakovrstno obljublja na led, in naj nikar ne škoduje omenjenim porcelanskim delavcem? ki se nahajajo še vedno v boju za svoj obstanek. Raje naj pomaga vsakdo s solidarnimi stavkajočimi skladi v podporo stavkajočim porcelanskim delavcem v Libojah. Vse tozadevne solidarnostne podpore za stavkajoče sprejema strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, Selen-burgova ulica St. 6—II. Naznanjamo, da zgoraj omenjeno porcelansko delavstvo stavka dalje ob najboljši vzajemni solidarnosti kljub vsem vsakovrstnim zasledovanjem tamošnjega orožništva na povelje g. ing. Pavlina, ki jim hoče predbacl-vati, da delavstvo raje postopa nego dela. To pa ni res. Delavstvo je pripravljeno prijeti za delo v tovarni ob vsakem času, seveda ne pod pogoji, kakor si jih morda predstavlja g. Pavlin, d« M delavstvo delalo za 15 odstotkov ceneje. Dnevna kronika. Za omejitev širjenja griže. Včeraj so sodrug! Golouh, Kopač in Tokan intervenirali pri predsedstvu deželne vlade radi vedno večjega širjenja griže posebno pa V Mariborskem okraju, kjer preti postati e»Mejnila in zali te vali, da vlada takoj ukroti® vse potrebne korake, da se griža oine-H In prepreči hujša nesreča za narodno zdravje. Namestnik kraljevega namestnica g. dr. Baltič je obljubil delegaciji, da bo takoj ukrenil vse potrebno in da odpotujejo v kraje, kjer Je griža zelo razširjena Zdravniki s potrebnimi zdravstvenimi pripomočki, da se prepreči epidemija in bolezen čim najbolj omeji. Po Dravskem polju južno od Maribora se zeto širi griža. Tik Pred Mariborom je dozdaj že nad 25 smrtnih slučajev. V tločah je zaprta šola. Na deMi primanjkuje zdravnikov, v Mariboru pa se jih tlači nad 50. Predsedstvo pokrajinske uprave uradno objavlja, da se pisma in dopisi, ki so naslovljeni na gos®, pokrajinskega namestnika in ki nimajo nobenega, ali pa le kak anonimen ali potvorjen podpis, ne bo-Uo obravnavali, temveč pridejo brezpogojno v koš. Poštni čekovni zavod v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da pred nekoliko dnevi v časopisih objavljena odredba ministrstva za pošto in brzojav z dne 17. t. tn., br. 49.425, glasom katere odredbe se bode morala od I. septembra t. 1. dal)e Izražati vrednost na poštnih nakaznicah v dinarjih, ne velja za poštno - čekovni promet, slednji se bode tudi nadalje še vršil le v kronah, ter bodo poštni uradi v poštno - čekovnem prometu sprejemali Vplačila In vršili Izplačila tudi po 1. septembru t. 1. v kronah, v katerih se bodo vodili tudi vsi računi, ki se nanašajo na čekovni promet. Drž. gimnazija z nemškim učnim Jezikom v Ljubljani se je preselila iz Virantove hiše na Trgu sv. Jakoba v Beetho-Vcnavo tilioo Št. 7, v pritličje poslopja, kjer sc nahaja čekovni urad. Biblioteka Francoskega Instituta v Ljubljani (Deželni Muzej, na desno) je odprta vsak dan, razen nedelj ta praznikov, od 10. do 12. dopoldne, od 3. do 6. popoldne. Brezplačno Je bralcem na razpolago čez 700 knjig, mnogo slovstvenih pregledov (Revue des Deux Mandes, Revue de France, Meroure etc.), ilustrirani časniki (Ilustration, Femina., Panorama etc.) m gtirie politični dnevniki {Journal des D6-bats, Temps, Matin, Information). Knjige se tudi izposojajo, toda Je posamič in proti kavciji 100 K. Po zagrebškem časopisju se bije boj za čast Zagreba in hrvatstva. Toda na žalost vsi bojevniki za to čast teptajo njo Batno. Pa saj je papir potrpežljiv. Poljskega konzulata v Ljubljani ni. Ker se še vedno dogaja, da se društva in po edinci obračajo na »poljski konzulat v Ljubljani«, ki ne obstoji že leto dni, poroča poljski generalni konzulat v Zagrebu, da Kulturni vestnik. Druga številka ,Kresu* I h bogatega gradiva, ki ga prinaša, omenjamo Ccrkvcnikovo ,no-Velo »Padel za domovino...« (konec). o kateri se ie toliko bralcev pohvalno izreklo, Nevierovega sličico »Na zemlji«, piravi biser drobne pripovedovalne umetnosti. »Zgodbo o papirnatih možičkih« mladega, skoro neznanega, a izvrstnega pesnika s. Ernesta Tirana, razne .pesmi. med katerimi omenjamo »Sa-tabanko« Toneta Seliškarja (zopet novo odkritje!), vrsto poučnih člankov z lepimi slikami (Trboveljčane bo /prijetno iznenadil članek o trboveljskem rudniku), članki Iz športnega gibanja, šah, za preresne ljudi smešnlce — kal bi vse navajali, ko zastopa poljske Interese v Sloveniji Poljski generalni konzulat v Zagrebu, do katerega se je treba neposredno obračati v vseh popotnih, trgovskih ali drugih vprašamjih. Porota. Včeraj s« je v Ljubljani otvo-rilo letošnje jesensko porotno zasedanje 8 slučajem Marij. Krekove, ki je svojega moža, topolskega posestnika Janeza Kreka dala ustreliti sporazumno s svojo prijateljico Katarino Atoksejevičevo po njenem bratu Francetu Aličevem. Porotniki so vprašanja glede Krekove soglasno potrdili, glede Aleksejevičeve pa zanikali. O. dvorni svetnik Regally je nato ob 11. ponoči razglasil sodbo, po kateri se Krekova obsodi na smrt, Aleksejevtčeva pa oprosti. Krekova, ki se ja vps čas obravnave obnašala precej hladno, je prijavila ničnostno pritožbo. Nov list. V Dubrovinku je pričel izhajati nov list »Srpsfco-hr vaško-slovensko-rusko ujedinjenje* v našem ln ruskem je-i zikti. Ureja ga dr. Mihajlo Arkadi!evič. — Kakršen ime, taka misija. Radiotelegral r Osijeka. Na mestu, kjer je bil letošnji sokolski zlet v Krež-minovi ulici v Osijeku je bila minuli teden postavljena radlotelegrafski postaja. Slična radiotelegrafska postaja je postavljena tudi v Pelmonoštru v Baranji. Obe postaj služita predhodno samo v militaristične eksperimentalne svrhe. Ce se iz roče tudi javnosti ali ne, še ni sklenjeno. Nevihta v Belgradti, V Belgradu le bila v nedeljo ponoči ob 22. strahovita nevihta, k| je trajala nad poldrugo uro in napravila mnogo materljelne škode, posebno na telefonskem ln brzojavnem omrežju. Krvava drama na morju. Na nekem parobrodu, ki je vozil Iz Krima proti Boki Kotorski ruske begunce, se de odigrala grozna krvava drama. Neki ruski general je v svojem velikem obupu ubU svojo ženo, dva sina In dve hčerke, a nato tudi samega sebe. Uljudna prošnja na gg. trgovce in obrtnike. Ker primanjkuje stanovanjskemu uradu ljubljanskega veiesemnja še mnogo sob oziroma postelj in pogrešamo v Izkazu stanodajalcev marsikatero stranko, Jd bi, akoravno na lahko, pa vsaj pri ne&oli-ko dobri volil oddala zasilno prenočišče, apeliramo v prvi vrsti na gg. trgovce ln obrtnike, da priskočijo na pomoč. Prepričani smo In priznavamo, da se je velika večina zavezala, kolikor to mogoče vzeti pod streho svoje sorodnike ln znance, ker pa ne bodo tl obiskovalci ostali v Ljubljani ves čas velesamnja, prosimo uljudno In nujno, da se naznani prenočišča ki bodo prostt, stanovanjskemu uradu, pred prihodom, oziroma po odhodu sorodnikov ali znancev. Računati se mora z vsako posteljo, ki Je prosta, če tudi posamezne dni. Prijave sprejema centralni stanovanjski urad veiesemnja, ki posluje v pisarni Tourist office (Dunajska cesta 18) od 8. zjutraj do 6. zvečer. imate sami priliko, da si list ogledate! Eno je gotovo: Kakor je bila orva številka dobra, jo ta vendar presega in bil bi zločin če se delavstvo. najsi bo tudi v raznih taborih, ne zgane in bi šlo mimo svojega, svojemu kulturnemu gibanju namenjenega lista. Vam Da. ki sučete peresa: Pišite in pošiljajte »Kresu« prispevke leposlovne, poučne, vzgojne, zabavne.... da bo list Čim mnogovrstnejŠi, Čim boljši in bo iz-bera velika. Predvsem pa: razširjajte ga vsi. povejte zakrknjencem in pesimistom, da jim ie tukaj dana prilika z majhno žrtvijo nekaj storiti za proletarsko kulturo. »Kres« se naroča v upravi, Aleksandrova cesfa 5. Ljubljana. Stane letno 80 K, za dijake 48, za ' »Svobodaše« 36 K; polletno in Četrtletno temu raz-rnerno! posamezna številka 8 K. Menda ni treba, da bi ga ie glede tega posebe priporočali? * Gledališka sezona 1921—22 se prične v operi in drami dne 24. septembra 1921. Cene. aboniranih sedežev z vštetim veseličnim davkom so sledeče: Parter I. vrsta 400 dinarjev. Parter II. III. vrsta 375 dinarjev. Parter IV. IX. vrsta 350 dinarjev. Parter X. XI. vrsta 250 dinarjev. Balkon I. vrsta 350 dinarjev. Balkon II. III. vrsta 250 dinarjev. Galerija I. vrsta 125 dinarjev. Galerija II. III. vrsta 100 dinarjev. Loža parter št 1 1800 dinarjev. Loža parter št. 2—6 1450 dinarjev. Loža I. red št. 1—5 1500 dinarjev. Loža I. red št. 6—9 1800 dinarjev. Lože II. red 900 dinarjev. Vsak aibonement šteje 45 predstav. Mogoče so le prijave na celoletni abonement, ki se lahko plača v dveh obrokih ln sicer polovica takoj, druga polovica pa v januarju 1922. Priglasi abonentov, ki so bili abonirani v drugi polovici pretekle sezone, se sprejemajo od 29. 8. 1921. do Inklusivno 1. 9. 1921. Novi abonenti naj se blagovolijo prijaviti 2. in 3. ter od 5. do 7. septembra. Prijave sprejema blagajna Narodnega gledališča, ki posluje v ta namen v dramskem gledališču od 10. do 12, in od 3. do 6. ure. Vhod z Gradišča. Ker je že mnogo abonentov prijavljenih, In se blagajna po gori navedenem roku radi tehničnih ovir ne bo mogla ozirati na naknadne priglase, prosimo vse reflektante, naj se Izvolijo pravočasno javiti. »Drama«, Uprava slovenskega narodnega gledališča v Mariboru namerava Izdajati v tekoči sezoni gledališko revijo »Drama«, ki naj zakrije vrzel na polju slovenske ta Jugoslovanske gledališke umetnosti z vstavitvijo enake revije »Maske«. Letno gledališče. V četrtek, dne 1. septembra se vrši otvoritvena predstava z zanimivim in bogatim vsporedotn. Predprodaja vstopnic od torka dalje pri Alo-ma Company, Kongresni trg št. 3, telefon 174. Od 3. septembra dalje na Izložbenem prostoru paviljon E št. 2. Organizacijski vestnik. Ez stranke. * Sefa načelstva JSDS danes popoldne ob 4. uri. Aleksandrova ul. 5. Diskusijski večer se bo vršil jutri, v sredo 31. t. m. v Spodnji Šiški v običajnem lokalu. Iz strek. organizacije* Sestanek strokovnih zaupnikov. V četrtek dne I. septembra se bo vršil ob 6. ur! popoldan sestanek vseh zaupnikov v veliki dvorani »Mestnega doma« z naslednjim dnevnim redom: 1. Določitev kandidatov za obrtno sodišče. 2. Delavske zbornige. Dnevni red važen, udeležba dolžnost 1 ________________ Šport. S. A. Š. K. : Ilirija. V soboto In nedeljo je i«rral v Ljubljani sarajevski amaterski športni klub (prvak Bosne) proti Iiliriji. V soboto je bil rezultat 4 : 6 v prid Ilirije, v nedeljo 0 : 6 (0 : 2) istotako v prid Ilirije. Pokazalo se je. da Sarajevčani preveč zaupajo svoji močni telesni konstrukciji, kar jih je zelo varalo. Dočim smo pri Iliriji, katero prvo moštvo šteje več mladih članov, videli, kako lepa je lahko igra, v kateri se polaga vse na tehniko in se ne poslužuje surovosti. Po svetu. — Prva ženska je bila te dni v Avstriji imenovana vladnim svetnikom v osebi šolske voditeljice. Kruha v Avstriji nimajo dosti, toda napredni so pa le bo>J kot pri nas, kjer ga je v izobilju, vsaj za tiste, ki ne delajo . . . — Ludovlk Thoma, znani bavarski humoristični pisatelj je v petek umrl. — Roparji ustavill brzovlak. Kakor javlja »Pester Lloyd«, so roparji napadli brzovlak Bukarešta - Budimpešta ne daleč od Braševa. Ustavili so vlak sredi proge. Vdrli so v spalni voz in omamili speče popotnike s kloroformom ter odnesli mnogo stvari. Ameriškemu konzularnemu uradniku so ukradli zlato zobovje Iz usta ln potem so zločinci pobegnili — Železniška nesreča. Blizu Rima sta trčila tovorni vlak in kopališki vlak Iz Ladlspoiija skupaj. Iz Ladlspolija prihajajoči osebni vlak je zaradi napačno postavljenih ogibov trčil s tovornim vlakom skupaj, in sicer na mestu, kjer je na eni strani globel. Osem voz osebnega vlaka Je strmoglavilo v globočino. Dogajali so se strahoviti prizori. Dosedaj so dognali, da je 37 mrtvih in 150 ranjenih. Koliko je slučajev kolero v Rusiji? »Rosta* javlja: V Rusiji ie zbolelo za kolero v času od 1. januarja do 2, avgusta 1921. 71.871 oseb. Največ slučajev, 42.893, ie bilo junija. Glede posameznih pokrajin so se ugotovil« tele številke: saratovska gubernija 7186 slučajev, samarska gubernija 6164 slučajev, astrahanska gubernija ! 6836 slučajev, kirgiška republika 4571 slučajev, kubanska pokrajina in obal Črnega morja 3147 slučajev. V gubernijah Vo-ronež, Tambov, Ktirsk, Orel, Caricin, Sim-irsk, Ufa, v tatarski republiki in v donski pokrajini se je ugotovilo po 2000—3000 slučajev kolere v vsaki pokrajini. Posamezni slučaji kolere so se ugotovili tudi v moskovski, nižjenovgorodskl, rjasaaski, stavropolski guberniji in Azerbeidžanu. — Svetovni shod sionistov v Karlovih Varih, Dne 1, septembra se bo otvorll v TKarlovih Varih XII. svetovni sionistični shod. Udeležilo se ga bo okrog 600 delegatov Iz vseh krajev sveta. — Zračna nesreča. V Hullu na Angleškem se je prejšnji teden prisodila strašna nesreča. Veliki poštni zrakoplov Je začel v zraku goreti In Je padel v morje. Dosedaj so ugotovili 44 mrtvecev, med njimi tudi nekega Marconijevega telegrafista, ki je še zadnji trenotek javil zrakoplovu! postaji, da se je zračna ladja prelomila na dva kosa ln pada v gorečem stanju v reko. Vsa angleška javnost stoji pod utisom silne katastrofe. Vlada dvomi o vrednosti angleških zrakoplovov ln Jih namerava vse kot malovredno blago prodati v tuje dežele. . Popisi. Hrastnik. V nedeljo dne 28. avgusta smo Imeli pri naa zelo dobro obiskan javen ljudski shod. Dvorana v konsumnem društvu ie bila nabito polna. Shodu je predsedoval sodrug Malovrh. Poročal je sodrug Kopač, narodni poslanec o delu socialistov v ustavotvornl skupščini Poslušalci so burtko odobravali ki pritrjevali njegovim Izvajanjem. Za njim so še govorili sodrug Kruifcič, sodružlca Ajdovšek ter sodrug Korač, ki je poudarjel, da je skrajni čas, da pozabimo na vse preteklo in se združimo pod rdeči prapor socialne demokracije. Za njim le govoril še sodrug Kopač, ki je orisal strahopetnost nekaterln komunističnih hujskačev ter končno sodrug Malovrh, ki je razkrinkal bivšega Jon«nista Jagodiča Iz Trbovelj, ki hoče postati vladni vohun. Predlagal je sledečo resolucijo. Današnji shod vzame poročilo so-druga Kopača na znanje in Izreka zaupnico poslancem socialističnega kluba. Resolucija Je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Shod, M je trajal 4 ure, je pokazal, da v Hrastniku ni tal za razne narodne in klerikalne socialiste, Sodrugj so se razšli z zavestjo v srcu, da bodo neumorno delali za sveto proletarsko stvar. —• Bivši komunist Jagodič Iz Trbovelj prakticira za vladnega vohuna. Dokaz: Dne 14. 'avgusta so imeli NSS shod ■< lira ' >!kii na katerem je poročal poslanec Brand-ner. Med njegovim govorom J« Jagod tč opozori! sodruga Malovrha, da je treba paziti na Brandnerja, če bo kaj čez državo govoril, da ga bode naznanil ''odr •% Malovrh mu Je povedal, kar se mora povedati takemu denuncijantu. Rudarje pa svarimo pred tem hujskačem, ker hoče še naprej razdirati delavsko slogoI Zabukovca. Pri tukajšnjem premogovniku postajajo uradniki napiam delavskim zaupnikom bolj ln bolj odurni, skoro da njim ne rečejo, da bi bili z njimi, sedaj ko imamo zakon o zaščiti države, rajši malce v sporu. Ce pride kateri naših zaupnikov k goo^r^’i -bratovodjl, .u r ta- pravj navadno dolgo pridigo, kakor pri vojakih, |n nazadnje to, kar želi zaupnik v hnenu delavstva, odkloni. Enako se ne da pri gospodu šlhtnera mojstru prav nič opravki, ker rr.nda misli, da bo hitreje po. tal kak obral o v .J.a., Co bo -*upip5'r n obračal hrbet, čeprav delavski zaupniki ne zahtevajo ničesar, kar bi vodilo rudnik v propad. Za temi gospodi pa imamo Še celo vrsto uradnikov, ki so se zadnji čas pri- 3-iii k tonm rudnika, U so delaj'. 'lt.o važne. In tl uradniki delajo neprestano našim zaitpnBcom razne očitke. Delavci sicer nismo sovražni uradništvu, ker vemo, da tudi uradniki morajo biti, ali gospodje. kjer ni delavcev tudi uradnikov ni potreba, da bi pa istrijanski urad n M pri rudniku našim zaupnikom vedno očitke delali, to se pa nam delavcem ne zdi bratsko. — Tudi s tem nismo zadovoljni, da bi se stanovanja, ki so bila do sedaj za dclavce, tem edvzeia za uradnike, delavci pa bi morali stanovati po raznih kleteh, kjer jim razni posestniki mečejo pohištvo na cesto. Ce rabite stanovanja za uradnike, Jih imate dovolj na rudniškem posestvu v Zabukovci, katere ima v najemu bogat kmet, ki bi sl lahko kupil posestvo all( pa sl dal napraviti vilo. Koroško. Strašna bolezen na Lelah, Prevaljah ln okolici se je ponovila že drugo leto. Pričenja se bolezen v največii vročini meseca julija, ko začne primanjkovati zdrave vode, posebno letos, ko je velika suša posušila na velikih krajih studence In celo male potoke. Poglejmo na primer na I.eše, kjer se nahaja premo-golcop In prebiva nad 200' družin. Ni čuda, da v tem podjetju ljudje padajo od lakote pri delu v nezavest vsled slabosti, ker nimajo dostne hrane. Kar ima tukajšnji delavec na primer v sedajšnjem času kumare, fižol v stročju, salata, zelje, krompir Itd., to mu prepoveduje zdravnik zaradi griže, Kaj naj potem Je? Mesa si ob dandanašnji plači v tednu še skoro enkrat ne more privoščiti In od božje štiine pa tudi ne more živeti. Bolezen prenese navadno mulia alj pa voda v človeka. In ravno Lešah in v Prevaljah so taki slučaji pogosti. Stranišča so Po celih Lešah odprta In večinoma v vodo napeljana. Kokoši hodijo tudi po njih. Zato ni čuda, da se griža tako širi. Voda, ki teče skoz Leše na Prevalje v Mežo, nese vso tisto grdobo s se* boj in širi bacile. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. Društvene vesti. Vsem cenjenim društvom. Ljubljansko prostovoljno gasilno ln reševalno društvo namerava prirediti dne 3. septeinbra t. 1. cvetlični dan. Vsa cenjena društva prosimo, da se z ozirom na cilj in delovanje društva vzdrže enake prireditve. — Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Gospodarstvo. — Razdelitev podonavskega brodov-I*. »Neue Freie Presse« poroča, da so se po petdnevnem razpravljanju v soboto končala pogajanja razsodnika Hynesa o razdelitvi podonavskega brodovja in o določitvi odškodnine. Razsodba določa, koliko parnikov, vlačilcev, povlačnih ladij in pontonov imata AvsUlja oziroma Madžarska Izročiti Jugoslaviji, Romuniji, Češkoslovaški In Franciji. Avstrija dobi od Jugoslavije štiri osebne parnike, tri vlačilce ln 71 povlačnih ladij, od katerih p« mora del odstopiti Češkoslovaški Madžarska dobi dva vlačilca In 58 povlačnih ladij. Nada, e se določilo, da niti Jugoslaviji niti Romuniji ni treba plačati ladf), pač m »ih mora plačati Češkoslovaška. Ker m bila glede kupne cene ln vprašanja, v kaki valuti naj se plača odškodnina, mnenja ^eto različna, se bo zadeva prepustila podkomiteju, ki naj Jo prouči. Razsodnik bo pi sim eno razglas* svojo razsodbo, ko se povrne v Pariz. ^ Novo tovomlško podjetje »Tribuna«. Tovarna dvokoles In otrošklih vozičkov F. Batjel, Ljubljana Karlovška cesta St. 4. (trgovina Stari trg št. 28.) edina te vrst« v Jugslavijl je pričela s polnim obratom. Tovarna Je opremljena z najmodernejšimi stroji tn tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne oddelke za emajliranje z ognjem, brusiinico, po-bakrenje in ponlklanje. V obratu so zapoi slcne prvovrstne strokovno Izvežbane delavne moči. Sprejmo se v polno popravilo dvokolesa, otroški vozički, šivalni kakor tudi vse v mehanično stroko spadajoči stroji. Podjetje ima v zalogi raznovrstne strojne dele ln pnevmatike. La®toe prvo Izdelke razstavi podjetje v posebnem oddelku Paviljon — E. št. 65. na ljubljanskem velesemnju, na kar občtasitvo posebej opo<* zarjamo. Izšel Je tudi že novi cenik. Najtopleje pozdravljamo novo industrijsko podjetje, ki nas v tej stroki osamosvoji na našem narodno gospodarskem polju. — Zaloge žita v Baranji. Ker Je bila letošnja žetev v Baranji izredno bogata, I« več naših trgovcev nakupilo po sedaj evakuiranih krajih ogromne količine žita, ne« kateri celo do 100 vagonov. Radi evakuacije so vse te zaloge ostale na mestu. — K'-■ Trt plugi, i sejmišče. Poročali smo že, da bo na semnju zastopana vs najboJjšl Izbiri In v veliki meri industrija poljedelskih strojev. Vsakdo se zaveda odločilnega pomena poljedelstva za našo državo. Od stopinje, na kateri stoji kultura poljedelskih pridelkov od ekstenzivnega hi Intensivnega obdelovanja polja Je odvisno blagostanje pretežnega dela našega naroda. Industrija poljedelskih strojev postavi na sejmišče koristne in zanimive stroje, od kau-iiu bodu ii.nosJ v pogonu. Tako se pojavita že na prvem semnju dva motorna pluga, ki bosta na prostimi orala zemljo m kazala Interesentom, kako prihraniti na trudu, času in denarju pri tem važnem poljedelskem delu. Motorna pluga sta nemško avstrijskega in češkoslovaškega izvora in bosta brezdvomtno ena največjili atrakcij našega semnja. — Dostop na selmlšče. Ker se dovršu-jejo z vso naglico zadnja dela na paviljonih je urad »Ljubljanskega vzorčnega veiesemnja prepovedal publiki dostop na sejmišče. Razstavitelji in drugi Interesenti ki bi posečali sejmišče, naj se zglase v uradu »Ljubljanskega vzorčnega semnja«t da dobe dovoljenje za vstop. — Tržaški veiesejm, ki naj bi so vr-ŠH v septembru, Je vsled sedanjih gospodarskih težkoč preložen na prihodnjo pomlad. — CeSke železnice hnajo dosedaj 2 miliardl Kč deficita. Ker račnajo železniške uprave vsekakor s deficiti, bodo vozne tarife znova povišale. — Padanje žitnih cen. Zbog ugodna letošnje žetve so jede žitne cene na Poljskem padati zlasti v južnotehodnem področju. Cene kruha po mestih so še visoke, vendar pa se bodo gotovo znižal« z ozirom na znižane cene žitnih ladij. — Telovadno orodje na semnju. Kolikor je doslej znano, bo razstavljeno na' semnju telovadno orodje domačega, nemško avstrijskega In češkoslovaškega Izvora. Domače telovadno orodje najmodernejših vrst razstavi tukajšnja tvrdka I3ašln in' drug. Tako bo mogoče v tem in v mnogih' Stran 4. NAPREJ, Stev. 195. Zagreb, ............... Trst, 'VVien. -........... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-)n inozemstvu. ==~ H sM Ldaiafelj: Ivan Mlinar. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, shbbr Odgovorni urednik ; Maks Žagar,