KAKO SE ORGANIZIRAT)
ABC krajevne kulture
Nekaj denarja je na voljo, s prizadevnostjo se ga bo dalo smotrno porabiti
Vloga in pomen krajevne ko-misije za kulturo sta podobna vlogi in pomenu skupnosti. kijO v obmskem mehlu poznamo pod imenom kulturna skup-nost, V skupini obinske kul-turne skupnosti so deteggt' ustvarjatcev kultumih dobrin in delegati obanov. za katere ta dobrine ustvarjajo (igre, razsta-ve, koncerti itd). V tej skupini se dogovarjajo. kaj bi eni radi ustvanii m ka/ drugi gtedali al' posluati IejO skupm jezik, Kolikor se znajo dogovoriti, lakna je potem obmska kul-lurna politika.
Vsedanjem trenutku naj bipo temphncipu za krajevna kultur-na politiko skrbe/o posebno te~ lo pri svetu krajevne skupnosti pod imenom krajevna komisijs za kulturo. Veina krajevnih skvpnosti v nai obini lako ko~ misijo ie ima, nekatere celo io nekaj let. ponekod je njen se-stav e vpral/iv. V zakijukih problemske konference SZDL Ljubljane o kulturi iahko prebe-remo. da mora biti krajevna ko-misija za kulturo stiie pred-stavmkov vseh, ki se v krajevnih skupnostib vsaj malo ukvarjajo s kuttumo dejavnostjo (kuitur-na drutva. kulturne skupine v razlinih organizacijah ali dru-tvih, osnovne ole m druge izO~ braevalne ustanove, referentf oziroma organt za kuituro v dff-lovnih organizacijah oziroma njihovih sindikalnih organizaci-tah, itd).
Predsednik krafevne komisife za kulturo mora biti kulturno razgtedan oban, ki postanff obenem lan svgta krajevne skupnosli. tako kot predsedniki drugih komisij krajevne skup-nosti.
Na podlagr ocene kullurna dejavnosti krajevne skupnosti mora krajevna komisija za kuh turo predlagati svgtu KS nart
nadatjnjega razvoja te dejavno-sti Takan nart mora biti se-stavnt delletnegaaii veletnega narta razvoja in dela krajevne skupnosti.
Narti kulturne dejavnosli pa nikakor ne smejo biti usmerjeni le v organizacijo kulturnih pri-reditBv. V enaki meh naj spod-bujajo obveanje obanov o kuttuh v najirem pomenu (t)u-manost. solidarnost, potrtvo-valnost, odnos do dela. samou-pravljanja, okotja, ivali, zabav itd), Kutturna politika na/ bo usmgrjena tudi na spodbujanje
krajanov k vejemu obiskova-nju kulturnih pnreditev v krajev-ni skupnosti in mastu. Ti narti naj pripomorejo. da bodo kra-jevna kulturna drutva postala uinkovita ana krajevnega kultumega tvljenja Marsikje lahko vlogo taknega aha odigra tudt olsko Hulturno drutvo.
Za financiranje krajevnih na-rtov kulture $o odgovorne kra-javne skupnosti (kot tudi za fi-nanciranje drugih svojih dejav-nosti). Seveda se lahko pri tem mono oprejo na delovne orga-nizacije v krajevni skupnosti.
Zaenkrat e razmeroma skro-mna sredstva za kulturo v kra-jevnih skupnostih daje tudi ob-inska kulturna skupnost (do-sfe; 5000 dm na teto). Vendar tudi teh skromnih sredstev v preteklih letih nekatere krajev-ne komisije za kulturo ali sveti KS mso v celoti izkoristili. Mor-da zato. ker jth sveti KS ntso dobili v roke, temve so bila naloiena ph Zvezi kutturnib or-gamzacij mesta L/ubljane V e omenjenih zakljukih problem-ske konference SZDL Ljubl/ane o kulturi pa je reeno. da naj
odslej ta sredstva prejemajo in z njimi, pod dolosnimi pogoji, upravljajo sveti KS oziroma nji-hove komtsije za kulturo.
V zakljukih mestne konfe-rence SZDL so e zapisaii. kdo je odgovoren za izvajanje ome-njenih nalog. Odgovorna \& SZDL v krajevm skupnosti in obim. ki naj te natoge izvaja v sodelovanju z obinsko Zvezo kulturnih organizacij. Kolikor zadevajo te naloge delovne or-ganizacije. pa so za izvajanje odgovorne obmska Zveza sin-dikatov in osnovne sindikalne organizacije
STANE KOMAN
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si