Leto XVni. r Celju, dne 22. maja 1908. Štev. 58. Uredništvo Je na SchUlerjevi cesti 8t. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Lenarcani! — Okoličani! Kaj je z nemško šolo? Župan trga Sv. Lenart pO imenu Jože Sedminek ter občinski zdravnik dr. Zirngast sta prišla na enkrat na misel, da se za Sv. Lenart ne more ničesar boljšega in nujnejšega storiti, kakor ustanoviti pod okriljem nemškega „Schulvereina" novo šolo s popolnoma nemškim podukom. V dosego tega namena sta se obrnila do osrednega odbora imenovanega društva, ki je njima seve drage volje obljubil svojo pomoč. A kaj pomaga še tako lepo šolsko poslopje, če ni učencev. Vzela sta zato v roke popotno palico ter romata od hiše do hiše, prigovarjajoč slovenskim starišem, da naj izroče otroke, svoje najdražje — njima apostoloma nemške misli v odgojo. Dvojna je vaba, s katero vabijo naše lahkoverno ljudstvo. „Hočete, da se Vaši otroci nauče nemški?" „Dajte jih v nemško šolo"! „Če hočete nemško šolo popolnoma zastonj, potem se tukaj podpišite". Lahkoverna duša podpiše ter misli da je storil s tem sebi in svojemu ljubemu otroku največjo dobroto. A žalibog se moti! Kje je še kdo na svetu našel dobro zastonj?? Ali naj se naši otroci učiio nemščine? Da — učijo se naj, kolikor je to mogoče učiti se v ljudski šoli. Več jezikov znaš — več veljaš. A učijo se naj nemščine v slovenski šoli, v šoli, kjer znajo vsi enako malo, v šoli kjer jih podučuje učitelj v njim znanem domačem slovenskem jeziku. Njega bodo razumeli in lahko bodo sledili njegovemu pouku. On, ki se je gotovo na sličen način priučil nemščini, bode najboljše vedel, kako je treba ravnati z učenci. Kakšna pa je nemška šola, katero ponujata Sedminek in Zirngast? Šola, katero ponujata ta dva, je šola z nemškimučnimjezikom. Šola, ki zahteva da že zna vsak otrok, ko pride v šolo, nemški. Šola namenjena je tem petim, šestim otrokom iz trga ki že znajo nemški od doma. Namen šole je, da se uči otrok pisati, brati, verstva, prirodoslovja itd. in pri nas tudi nemščine. Dobro! Kako pa se naj otrok uči pisati, brati, verstva, prirodoslovja itd., če še sploh onega jezika ne zna, v katerem se vse to poučuje? Samo dvoje je mogoče: Ali se uče otroci samo malo, prav malo nemščine in druzega nič ali pa da poučuje učitelj v nemškem jeziku pisati, brati itd., da ga pa vsi oni ne razumejo, ki so prišli v to šolo učiti se nemščine. Sedeli bodo tedaj kot siromaki v šoli do konca ur, a celi zlati čas bode zgubljen. Kaj tedaj storiti, da se otrok res nauči nemščine? Dajte otroka v šolo s slovenskim učnim jezikom, dajte ga v šolo, kjer se bode učil vsak — ki tudi nima dobre glave za jezike — vsaj v svojem jeziku pisati, brati itd. dajte ga v šole, kjer se bode pa naučil vsak, ki ima dovolj možgan, tudi nemščine. Zahtevajte če mislite, da je to potrebno, da naj poučuje učitelj več nemščine, a ne pošiljajte otrok v šole z nemškim poukom. Potrebujemo mordapri Sv. Lenartu še drugo šolo? Ne! Že obstoječa še dolgo neplačana petrazrednica nam zadostuje popolnoma. Vzgojila nam je že neštevilno mnogo dobrih kmetov, celo vrsto učiteljev, doktorjev, duhovnikov itd., tako da je jasno dokazala, da ustreza svo-jemo namenu. Vsak učenec naše stare šole se je naučil toliko, kolikor je. rabil v dosego svojega poklica. Je k temu ravno neobhodno treba znanje namščine? Ne! Kaj pa so sinovi teh Beneschov, Mohorjev, Toplakov, Solakov, Krajncev, Wittermanov, Der-mancev itd. Ti so vendar znali vsi prav dobro nemški!? Treba je samo razvitih možgan in pametne vzgoje — vse drugo si mož v življenju sam priskrbi. Možgani se pa razvijejo samo v oni šoli, v kateri otrok že od prve ure razume učitelja, v šoli, v kateri govori učitelj z otrokom tako kakor govorita doma oče in mati z njim. Tako se poučuje nemške otroke, tako naj se poučuje tudi naše, ki niso manj vredni kakor nemški ali nemškutarski. Dajte otrokom dobrega pouka, dajte mu priložnosti, da se v najkrajšem času kolikor mogoče veliko nauči, da bode imel od šole kar največ dobička. Nemci imajo za svoje otroke take šole. Nemški otrok hodi v nemško šolo; nemški učitelj ga poučuje, otrok razume vsako besedo in se mu ne izgubi noben nauk. Mi tudi nismo manj vredni kakor ti naši nemški in nemškutarski sosedje, zato zahtevamo, da se dajo našim otrokom take šole, kakoršne so nam koristne in potrebne, saj si je sami plačujemo in hočemo tudi, da si je uredimo po svoji volji in potrebi, kakor si Nemci urejujejo svoje po svoji glavi. Bo nemška šola res zastonj? Ne — ljubi kmet. Če ne verjameš, sam pojdi vprašat svojega sotrpina, Sv. Ilju, vprašaj ga v Ljutomeru, na Pekrah, v Ormožu in še drugod. — Povsod boš slišal, da se je ustanovila šola z istimi obljubami, povsod so hodili okoli slični Sedminki, obljubovali so kmetom hribe in doline in konec je bil povsod enak. Par let je plačeval res „Schulverein", potem pa je oprtil „svojo" šolo davkoplačevalcem na ra- mena. Postava namreč pravi, da mora občina prevzeti šolo, če redno obiskuje B let zaporedoma šolo najmanj 40 otrok. O tem, seveda, molčita Sedminek in Zirngast, zato na to tudi ne mislijo oni, ki obljubljajo svoje otroke tujcu — Nemcu. Čez pet let plačevali boste vi kmetje, vsi kakor eden, za to novo nemško šolo, za nje vzdrževanje in stavbo. — Kesali se bodete, da ste se vzeli na limanice, pa bode prepozno. Stalno se bodo zvišale doklade za najmanje 20% do 25%- Trpeli bodo nedolžni za krivce, razumni za nespametne. Če hočete še več davkov in doklad — podpišite! Vi pa posestniki, kmetje, zapomnite si one, ki so Vas lovili za podpise, zapomnite si one posestnike, viničarje, hlapce, ki so Vam obesili novih težkih bremen. Eešite svojo deco neumnosti, rešite sebe dolgov. Vam pa Sedminek in drugovi kli-čamo; Imejte svojo nemško šolo, če jo rabite zase, zidajte si jo, vzdržujte si jo, vse to pa le na svoj račun za svojo deco, nas pa pustite na miru. Mi Slovenci si bomo za svoj denar vzdrževali take šole, kakršne so našim slovenskim najbolj koristne in potrebne. Politični pregled. domače dežele. Boj za vseučilišča je še vedno v ospredju splošnega zanimanja v parlamentu in izven parlamenta. Kakor smo že poročali, je nemška zveza pod uplivom klerikalnih in nacionalnih nemških poslancev proglasila, da je za zdaj (derzeit) vsako skupno sodelovanje s kršč. socialci in klerikalci nemogoče; kakor rečeno se nemški svo-bodomiselci sramujejo svoje politične zveze s klerikalno reakcijo, ne upajo si pa to zvezo popolnoma in enkrat; za vselej in na dobro pretrgati, — proglašajo mariveč, da je vsako sodelovanje za sedaj nemogoče. In ti liberalci, ti čedni nemški liberalci mislijo tudi pri tem še vedno na svoj kšeft. „Zeit" svari Nemce, npj bodo mirni in trezni, naj se ne dajo zapeljati k nepremišljenim korakom: „Ali naj stranke, katere imajo interes vzdržati današnji politični sistem, napravijo fendalnim klerikalcem to veselje, da bi se zaradi Wahrmundove afere razdra-žila cela država, parlament in politično življenje?" Kaj bi bilo z našimi političnimi kšefti, kateri nam v dobi narodnostnih bojev in rastoče vsestranske reakcije tako lepo uspevajo, to naj bi bila „Zeit" svojemu jezuvitskemu opominu še dodala. Sploh pa v naprednost Nemcev, posebno pa liberalnih Nemcev in radikalcev a la Wolf, Dobernig, Malik itd. ne moremo verjeti. V kaki zvezi stoje ta imena s pravo kulturo sploh in zakaj naj bi jim bilo na kulturnem napredku in svobodi vede kaj ležeče? Ne, ti ljudje se ne bodo na dobro in za vedno ločili od svojih klerikalnih zaveznikov. O prvi priliki, ko bo treba zopet ugrabiti Slovencem na Koroškem ali na Štajerskem kako uradniško mesto, ali jim prikratiti kako šolo — pojdejo k njih dobremu „nem-škemu" sorojaku Luegerju beračit, naj glasuje s svojo hor — pardon stranko, za njih gotovo prav tako „kulturne", kakor pristno nemške zahteve — na našo škodo! Sicer pa imajo Nemci tako lep pregovor, ki se tako poda tej družbi in njih ,,bojem". * Svobodomiselno dijaštvo je sklenilo ostati mirno do 1. junija. Ako ne bode po tem dnevu prof. Wahrmund začel zopet čitati, bo to dokaz, da so klerikalci dosegli svoj namen in da se je vlada njih nezakonitim zahtevam udala. Dijaštvo bo potem sklicalo shod nemško naprednega dijaštva, da zavzame svoje stališče v nadaljnem boju za svobodo vseučilišč. Tak shod je bil 20. t. m. na Dunaju. Udeležili so se ga razni svobodomiselni poslanci, med njimi Masaryk in zastopniki slovenskega, italjanskega in romanskega dijaštva, ki so se izrekli solidarnim z nemškim naprednim dijaštvom v boju za svobodo vseučilišč. Klerikalci nameravajo nameravajo napraviti prih. teden veliko kmetsko demonstracijo proti dunajski univerzi. v * Hrvatsko dijaštvo v Pragi je sprejelo resolucijo, v kateri obsoja vse one tovariše, ki so kljub vsem vladnim na-silstvom proti vseučilišču ostali še v Zagrebu in bi se morda zopet tam vpisali. Kakor se poroča iz Zagreba, se je pa dosedaj en sam dijak še vpisal. Akademični senat obsoja postopanje vlade proti univerzi. Šentlenarčke novice. — Zakaj je potegnil Sedminek rep med noge? Dne 18. maja t. 1. je šel gospod Sedminek veletržec, župan itd. v družbi par uradnikov v krčmo župana Jurija Lešnika v Eodehovo. Namenili so sicer, kakor je šla vest po trgu, da si hočejo ogledati novi most čez Velko, „slučaju pa je nanesel, da so krenili vsi kakor en mož v gori navedeno gostilno. Z izdatnim konsu-mom dobrih klobas in vina skušali so se prikupiti krčmarju ter ga pripraviti in pridobiti za to, kar bi imelo priti. Trabantje so odišli, Sedminek — politik — pa je ostal. Govoril je lepo o „ svoji" šoli, pravil da ima že 107 podpisov, pravil, da se bo poslopje zidalo kar za 70.000 kron. Iti ves ta denar dobi v dar, in šola bode popolnoma zastonj. „Vprašam tedaj, zakaj ste Vi proti temu?" Nato mu odvrne gospod Lešnik: „Ljubi gospod, podpišite mi izjavo, da boste vi iz svojega trpeli vse stroške, kateri bodo svoj čas nastali zaradi te šole naši občin i." In Sedminek? Še odgovora ni dal, ampak lepo tiho jo je pobrisal! Čemu g. Sedminek niste hoteli podpisati, če so vaše besede resnične?? Vaše početje in vaš molk nam je sam na sebi najboljši odgovor. Čast Vam!! — Poduk v nemščine na sedanji petrazredni ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Glasom odloka okraj* nega šolskega sveta pri Sv. Lenartu z dne 30. avgusta 1898 št. 500/III. uredil se je poduk nemščine v lenarčki ljudski šoli tako-le: V prvem razredu je sicer učni jezik slovenski, pač pa se imajo učencem pri nazornem nauku imenovati predmeti kakor v slovenskem tako tudi v nemškem jeziku. Pri-klopijo se pri tem naj 1 o ž j e jezikovne vaje v tem jeziku V drugem razredu se naj uči nemščina tri ure na teden, v tretjem štiri, v četrtem pa pet ur na teden. V četrtem razredu se naj vrše ponavljanja v računanju ter v realnih predmetih tudi v nemškem jeziku. V petem raziedu je učni jezik sploh samo nemški med tem ko se slovenščine naj uči tri ure na teden. V vseh razredih se naj uče slovenske in nemške pesmi. Povelje pri telovadbi mora biti samo nemško. Takšne so zdaj razmere na tako-zvani slovenski ljudski šoli. Kljub temu si želita še Sedminek in Zirngast drugo šolo. — Če je to potrebno — sodite kmetje sami. Tema gospodoma je le do tega, da bi se na naši šoli vzgajali zagrizeni hajlovci in nič drugega. — Zakaj si žele lenarčki nemšku-tarji drugo šolo? Vsi bi si ladi nekaj zaslnžili. Poduk otrok jim je deveta briga, sicer bi gledali v prvi vrsti na to, da bi se njihovi lastni otroci nekaj naučili in postali. Kako pa naj pomaga človek drugim naprej, če še lastnih ne zna obrniti na pravo pot? Kaj druga pa je z zaslužkom. Sarnitz ima lepo hišo, katera bi se dala mogoče drago prodati za šolo. Če pa se to ne posreči, prodal bo vse polno žlahtne opeke. Sollak bo „Hoflieferant" za meso. Pri njem — ki je zdaj najbolj nemški — posvetovali se bodo očetje skoz najmanje dve leti vsak dan, kako bi to lepo šolo še lepše postavili. In pri tem se bo pilo! Kšeft pa bo na enkrat na nogah. In Sedminek? Vsa stara polenta, ves pozabljeni špeh romal bo talijan-skim zidarjem v želodec. In on? On, zaslužni župan, on bo imel »inšpek-cijon" stavbe, izplačal bo v soboto delavce če mogoče z izvrstnim blagom oziroma s samim nemškim denarjem, ki ga sicer malo vidi, povrh pa bo vlekel še lepe novce za trudapolni „in-špekcijon". — In Ziengast? Že komaj čaka onih dveh učiteljev, s katerimi bode udaril tako ljubljeni tarok. In kdo bode na koncu vse to plačal? Naš slovenski kmet. Naivnost šentlenarčkega »rihtarja" Sedmineka. \ neki družbi je filozofiral naš „rihtar" enemn, ki se je tudi podpisal za nemško šolo: »Kaj misliš, da boš ti zdaj še kaj plačal za staro šolo? Nič! Ti si, kako bi rekel, ven izšolan. Ti boš plačal samo za svojo." Ti ljuba nedolžnost! Nam bi bilo to jako prav, takoj bi ustavili vso agitacijo — če bi bilo to res. Res pa bo samo to, da boš ti ljubi „rihtar" ter da bodemo mi vsi plačali za obe, za potrebno in za nepotrebno. — C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu in — slovenski poštni pečati. Že leta 1906. vložilo je 32, beri d v a- intrideset občin, na čelu okrajni zastop prošnje, da se naj uvedejo pri poštah Sv. Lenart v Slov. Goricah, Sv. Barbara nad Mariborom, Sv. Jurij v Slov. Goricah ter Sv. Ana in Krembergu dvojezični poštni pečati ter napisi. V svojih prošnjah dokazali so na podlagi ljudskega štetja, da tvori slovensko govoreči del prebivalstva 97% ter prosili, da se vendar naj da tem »tudi"-državljanom vsaj toliko pravice, da bodo smeli vsaj vedeti, kaj da pomenijo te različne table s c. kr. orli. Te orošnje izročil je svoječasni državnozborski poslanec Franc Robič naravnost v trgovskem ministerstvu. Do danes pa še ni ne odgovora, ne vprašanja, še manje rešitve. Kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, leže vse te prošnje še pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Gradcu(!!!) bržčas v svrho varne shrambe med nerešenimi akti kakšnega zagrizenega germana. Zanimalo bi nas izvedeti, je li to najnovejši način rešitve neljubih aktov pri c. kr. poštnem ravnateljstvu? Mogoče se najde vendar še kak sluga, ki bi poslal prizadetim občinam ter javnim zastopom nazaj oni popir, katerega v ta namen ravnateljstvo gotovo ni sprejelo. Vedeli bi se potem vsaj obrniti do kompetentne oblasti ter poskušati doseči vsaj nekaj pravic. Poštno ravnateljstvo v Gradcu pa opozarjamo, da to ni nikakoršna pot, po kateri bi se moglo zadrževati rastoče slovensko urado vanje. Isto poštno ravnateljstvo opozarjamo tudi. da nam je dolžno kot davek plačujočim državljanom dati naše pravice ali pa vsaj odgovoriti. Ali je aro-ganca gotovih germanskih poštnih uradnikov že tako narasla!, da si upajo prošnje celih okrajev prezirati ? Vkljub Wagner-Jaureggu na Dunaju se jim bodo rogovi potrli! Štajerske novice. — Opereta v celjskem »Narodnem domu". Jutri, v soboto zvečer, uprizore ljubljanski gostje v Celju opereto »Mamzell Nitouche . Upamo, da bodeta vsaj petje in godba enkrat napolnila dvorano in vsaj deloma povrnila stroške Ljubljančanom. Zatorej jutri vsi k tej ljubki in zabavni opereti!— V nedeljo zvečer pa bodemo videli pretresljivo Meškovo dramo ,.Na smrt obsojeni", delo iz življenja in obupnih bojev koroških Slovencev. — Prosimo domačine in okoličane številne udeležbe prvi in drugi večer! — Slovensko gledališče v Celju. V sredo smo videli na našem celjskem odru štiridejansko, veseloigro „Ob svojem kruhu". Kakor smo prerokovali: milje, osebe, zapletek — vse je bilo bližje našim ljudem kot v »Veliki srenji"; zato so dosegli igralci velik moralni uspeh. Materijalni je bil žalibože slab. V osredju večera je bil g. L. Draguti-novič kot Megušar. Kaj bi ga hvalili: izvrsten je bil. Zelo je ugajal g. Nučič kot talmi-socijalist Maks, Megušarjev sin. Velikansk aplavz je vzbudil g. Danilo z »bencinom" v 4. dejanju; izborno je pogodil upornega moža, kateremu je po 27 letih bilo vendar preveč »bencina". Seveda je kupil ženi takoj — drugega in zlezel ponižno zopet pod copato. Gospa Danilova je rojena za uloge a la gospa Veličanova; tudi Kristina Kotarjeva (gdč. Thaler) in Koprivnik (g. Povhe) sta ugajala. — Kakor rečeno velik moralni uspeh. Težko je samo človeku, da je občinstvo tako malo posetilo predstavo. — Triumf pa so dosegli včeraj vrli naši gostje s »Pohujšanjem v dolini šentflorjanski". Toliko odkrito navdušenega pritrjevanja že dolgo nismo videli v Celju. Cankar nas je s svojo pikro satiro v tej farsi neusmiljeno šibal, bič je padal na naše neodkritosrčne družabne razmere — a občinstvo je ploskalo minute dolgo. To delo je gotovo jedno najboljših del Cankarjevih. Je pa tudi treba zares Cankarja, da ima na prvi mah tako težko razumljivo »Pohujšanje" uspeh na odru! Dru^) dejanje sicer nima toliko zunanjega, trenutnega efekta, a je pesniško nedosežno lepo! Seveda je vzbudila hupno veselost vrsta šent-florjanskih rodoljubov na »špagi", nadalje ponižno »nedolžna" Marijina devica (ki je bila izborna karikatura), nadalje scena v 3. dejanju, ko so se rodoljubi divili plesu lepe Jacinte. Zbirka tistih obrazov ostane človeku do smrti v spominu. Glavni efekt je seveda konečna Alojzijeva pesem. No, to so seveda zunanji učinki; veliko bolj je pa prevzela gledalce notranja pesniška sila farse. Uklonili smo se Cankarjevemu geniju in dali tudi mi lepi umetnosti — Jacinte svoj tribut. Prostovoljno ali neprostovoljno — morali smo ga dati. — V tej farsi so bile vse moči ensembla na vrhuncu; od razbojnika in umetnika Krištofa Kobarja (g. Nučiča) do Zlodeja (g. Dragutinovič). Zlodej sicer po našem mnenju nima prav markantne uloge. Izvrstna je bila Jacinta (gdč. Kreisova), župan (g. Molek), dacar (g. Danilo), rodoljubni govornik učitelj Šviligoj (g. Povhe), cerkovnik (g. Habič) — sploh vsi. Dvorana je bila seveda na pol prazna. Koncert šentpavelske godbe « »Skalni kleti" se ne vrši 24. maja ampak 31. maja radi predstave v „Narod. domu". t- Nov krasen portal je napravljen v Posojilnični hiši pred »Zvezno ^ trgovino" in trgovino g. Rud. Stermec-kega na Graški cesti, oz. v Rotovški ulici v Celju. Portal so izvršili vsak iz svoje stroke domači narodni obrtniki g. pleskar Bevc, ključavničarski mojster I. Rebek in steklar Fr. Strupi. Delo jim dela vso čast, pa tudi obe slovenski trgovini sta dobili čisto drugo, moderno lice. Vkljub vsemu pesimizmu in notranjim razprtijam se Slovenstvo v Celju vendar utrjuje in napreduje. , , „Sokolski dom" v Gaberju pri Celju se bo pričel neglede vseh ovir kmulu zidati, tako da bo do jeseni pod streho in gotov. Otvoritvena $lavnost se vrši drugo leto o priliki vseslovenskega sokolskega zleta v Celje. Stavba bo zelo lepa in praktična. Narodnjaki, nabirajte za »Sokolski dom" v Celju! — Nek pijanec je v torek na Bregu hodil in grozil z dolgim odprtim nožem po cesti. Mož se je v kaki mestni žganjariji opijanil in kakor hitro je prestopil kapucinski most, tik pred občinsko hišo, se je naenkrat vzbudilo pijančevsko junaštvo v njem, da je začel razsajati in groziti ter vzbujati strah v ljudeh. Dobro bi bilo te nesrečne žrtve žganja djati takoj na hlad, da prespe svojo pijanost in ne nadlegujejo občinstva. Še bolje bi pa bilo zapreti izvir in povod teh izgredov t. j. vse žganjarije, ki okužu-jejo te reveže ter jim kradejo in ničijo pamet, zdravje in denar. — Najvišja zahvala. Na letošnji velikonočni ponedeljek v Celju zbrano slovensko štajersko učiteljstvo je na občnem zboru »Zveze slov. učiteljev in učiteljic" poslalo cesarju brzojavno udanostno izjavo. Te dni je došel sledeči odlok kot odgovor: Ad št. 40, B. H. C. kr. okrajno glavarstvo Celje, dne 12. maja 1908. Nj. bi. g. Fran Kocbek, predsednik društva slovenskih učiteljev v Celju Gornji grad. Vsled odloka gospoda ministra notranjih zadev, dne 3. t. m. št. 3701 M. J. so Njih c. k. apostoliško Veličanstvo za od društva slovenskih učiteljev v Celju po predsedniku Franu Kocbek poslano brzojavno udanostno izjavo blagovolili milostno najvišjo zahvalo izreči. Čast mi je, Vašemu blagorodju to naznaniti vsled odloka prezidija c. kr. štajerskega namestništva, dne 6. majnika 1908 št. 831/1908. C. kr. okrajni glavar Muller. — Na slovenski okoliški šoli v Celju bo pouk končan še-le 5. avgusta, ker je bila januarja šola zaprta zaradi špičk. — Prestavljen je dosedanji pro-vizorični vodja celjske pošte, g. kontrolor Scherbaum na lastno prošnjo v Gradec. — Poštna aspirantinja gdč. Mara Pernatova v Pilštanju je imenovana poštnim ekspedijentinjam istotam. — Tiskovne pomote: V zadnji, številki sta ostali dve neljubi tiskovni pomoti. V uvodniku 3. stolpič v 2 vrsti od zgoraj čitaj: psevdoizidorske dekretalije, mesto pseudo zidarske. V pol. pregledu na 2. strani v 8. stolpiču: Vaš poslanec Luchner, mesto Lueger. — Za spodnještajerske vinorejce je imel g. poslanec dr. Ploj v torek, 19. maja v državnem zboru znamenit govor, katerega priobčimo prihodnje dni v celoti. — 3. izkaz prispevkov za „Št. Jurski Sokol": g. Zorko nabral 104 K, iz nabiralnika pri g. Dobovišku 10'46 K, iz nabiralnika pri g. Vugi, Groblno, 5'60 K, gosp. Jakob Kumerc, Slivnica 22'50 K, g. Stergar, Skale pri Velenju 5 K. Prej je bilo nabranih 374 K 30 h, sedaj 44 K 60 h, skupaj 418 K 90 h. I Za pripravljalni odbor: Alojzij Recelj, dr. Jožef Ipavic, blagajnik. predsednik. — Kje bo letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda l Eksekutiva narodno - radikalnega djja-štva v zadnji »Omladini" izjavlja, da. se sliši, da namerava; letos naša šolska družba zborovati v Ljubljani, proti čemur odločno protestira. Zahteva pa, naj bo skupščina kot nekak narodni praznik ob meji na Štajerskem ali Koroškem in sicer v nedeljo ali na kak praznik, da se je lahko udeleži prosto ljudstvo. — Stariši, pazite na igrače svojih otrok! Dne 17. t. m. se je igral sedemletni Amand Stranik, sin občinskega tajnika v Kapfenbergu s takozvano Flobert-pištolo. Pri tem je po nesreči sprožil na svojo sestrično, 15 let staro Roziko Moringbauer in jo zadel pod kjučno kostjo. Dekle so odpeljali v bolnišnico v Bruck ob Muri. — V Brucku ob Muri so našli v pondeljek zjutraj v hiši trgovca z železom J. Gieglerja hišnega hlapca Fr. Weisa mrtvega. Poleg njega je ležal izstreljen samokres in pismo, v katerem je stalo, da je umrli že 4 leta bolehal na j etiki in živčni bolezni in si je toraj končal s pomočjo kroglje svoje življenje, da bi dalje ne trpel. — V ptujskem okraju so hrošči ceneji kot drugod. Vsled ukaza okrajnega šolskega sveta se mora liter hroščev plačevati po 2 h, dočim jih plačujejo drugod po 4 h. Morda misli g. Dreflak, da so hrošči tega okraja manj škodljivi nego v drugih? — Iz Rajžikarja pri Ljutomeru. Pri nas in v celi okolici je neizmerno gosenic. Drevje, posebno pa sadno drevje, je obrano in golo, kakor po zimi. Čudno je to, da še nekateri posestniki ne storč ničesar proti tem škodljivkam. Tudi hroščev je mnogo. Sadja torej letos zopet ne bo. Več upanja nam dajejo gorice, kajti trsi so polni grozdja. Obirajte pridno gosenice! — Iz Grobelnega nam piše gosp. Fran Vnga, da je imel prvi močni če-belni roj že 7. majnika t. 1. To je gotovo zelo zgodaj. — Poslanci „Kmečke zveze'1 in »Slovenske ljud. stranke" sikofanti. »Slovenec"' piše v št. 114, pag: 2 sledeče: »Baronu Becku se je , Sicer posrečila volilna reforma in s pomočjo raznih sikofantov tudi pogodba z Ogri-'. S tem je člane »Slovenskega kluba" (v katerem sedijo tudi dr. Korošec, Roškar, Pišek in dr. Benkovič) »Slovenec" popolnoma po zasluženju ožigosal. Mi nismo nikdar napisali tako ostre obsodbe klerikalnih poslancev, šele učenost »Slovenčeveea" dunajskega dopisnika je našla za teh možakov politično poštenost primeren grški izraz. Sykophant je bil v starih Atenah policijski ,,špicl", katerega naloga je bila zasledovati in policiji naznanjati one ljudi, ki so proti državni prepovedi tihotapili iz dežele fige. Za to svojo špicelsko službo so dobivali gotove nagrade. Ta čedna obrt se je v poznejši dobi kaj lepo razvila. Za časa pelopo-neške vojske so imenovali Grki vsakega človeka sjkophanta, ki je de-nunciral ali iz lastnega nagiba sodnijsko zasledoval zaslužne može, bodisi iz zlob-nosti bodisi iz dobičkaželj-nosti. Gotovo je imel učeni »Slovencev" dunajski dopisnik, ki je morda celo sam državni poslanec, delovanje »Slov. kluba" živo pred očmi, ko je koprneč po samoizpovedi tako odkritosrčno imenoval njegove »zaslužne" poslance sikofante. Delovanje teh klerikalnih slovenskih sikofantov se je prilagodilo posebno drugi razlagi. Imen in dejstev nam ne bo treba navajati. Sedaj še pričakujemo, da se nam na ta ali oni način pove, koliko se v Avstriji plačuje modernim katoliškim sikofantom ? Ruška koča se je ta teden otvorila. Preskrbljena je z dobro, primerno kuhinjo ter z najboljšim pivom in haloškim vinom iz goric častitih ©o. minoritoV v Ptuju. Postelj je na razpolago 12. Pastirc pa pravi: juhč, juhč. . . Moška podrnžnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah. Pri občnem zboru podružnice dne 14. maja 1908 izvolil se je sledeči odbor: prvomestnik g. Andrej Levak, veleposestnik, zapisnikar g. Franc Pišek, tajnik Posojilnice, blagajnik g. Josip Uršič, trgovec, vsi v Brežicah. Sklenilo se je delati z vso vnemo na to, da bi se že v jeseni letošnjega leta otvoril otroški vrtec, kar bi bilo velevažnega pomena. Da se pridobijo tudi potrebna denarna sredstva, vršila se bode dne 5. julija 1.1. na »Griču" pri Brežicah velika ljudska veselica, katere čisti dobiček je namenjen za otroški vrtec. Prosimo vsa sosedna narodna društva, da se ozirajo na to našo veselico. Natančneji vspored objavimo pravočasno. — Iz Kokarja nad Mozirjem se nam piše: Povodom cerkvenega shoda na kvaterni petek, dne 13. marca je napravil naš cerkveni ključar, trgovec in krčmar račnn za hrano in prenočišče Cerkvenih pevk in več organistov — še celo iz sosednih far — 158 K 45 vin.! Zgodilo se je, da je morala naša cerkev doplačati, ker darovanje ni doseglo te svote. No, ubogi romar, ki z gorečim, pobožnim srcem okoli altarja grede težko zasluženi denar polagaš »Bogu na altar" — kako se gospodari s tem denarjem, ki je cerkveno imetje! Ravno isti cerkveni ključar si je dal izplačati račun obedov in likof za svečarje v znesku 136 K. Ali hodijo svečarji okoli beračit samo za svoje trebuščke? Več luči in javnosti je treba pri cerkvenih računih. Zakaj pa občine dandanes vzorno go- spodarijo, ker morajo polagati javne račune? Mogoče bo pa ta dopis različne ljudi predramil in jim odprl oči. — V prid dijaški kuhinji v Mariboru prirede slovenski srednješolci v nedeljo, dne 24. majnika 1908 v veliki dvorani »Narodnega doma" dr. Detelovo veseloigro V treh dejanjih »Učenjak". Blagajna se odpre ob pol 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. — Predprodaja vstopnic v soboto, 23. in v nedeljo 24. majnika od 2.—3. ure popoldne pri blagajni v »Narodnem domu-'. — Med posameznimi dejanji svira dijaški orkester. Po predstavi p-rosta zabava. — Ta prireditev vrlih narodnih slovenskih gimnazijcev v Mariboru je vsem Mariborčanom zelo simpatična. Je tudi nekaj do cela novega in izvanrednega. V interesu dobre stvari — prepotrebne dijaške kuhinje —- je želeti mladim diletantom mnogo uspeha! — Strela je udarila minul teden v poslopja kmeta Kavdika v Pamečah pri Slovenjgradcu. Zgorelo je vse, le živino so rešili. — Zgorelo je v gozdu lesotržca Pernata iz Mislinje, kateri leži bi. Šmiklavža pri Slovenjgradcu, mnogo nasekanega lesa in lesenih odpadkov. Škoda je zelo znatna. — Strup je vzel v Mariboru 19-letni sin mizarskega mojstra Grilca. Prepeljali so ga v bolnišnico. Fant je to storil baje iz strahu pred neko kaznijo. — Grški mornarji so se vozili v torek popoldne mimo Celja iz Trsta v Stettin na severnem Nemškem. Bilo jih je 54 z dvema častnikoma. — Zveza vseh klerikalnih vi-sokošolcev v Gradcu se pripravlja po poročilu graških listov. Slovenski »pobožni" »Zarjani" se bodo tedaj hrabro borili s »Karolinci" in tovaršijo za vseučiliško svobodo. Seveda je zveza z nemškimi klerikalci dovoljena slovenskim klerikalcem brez vseh ozirov na narodnost. — Ako pa slov. napredni dijaki mirno obsodijo oborožene napade nemških klerikalnih kmetov na vseučilišče — ne da bi se dejanski udeležili kakih pretepov — jim je to prepovedano! Čudna je logika naših pobožnih učenjakov! — Protestni shod proti klerikalnim napadom sklicujejo graški Nemci na jutri zvečer v industrijsko dvorano. v — Nečloveška mati. V Eggen-bergu pri Gradcu je stanoval dalje časa delavec Pip s svojo ženo. Imela sta poleg lastnih otrok še ženinega 9 letnega nezakonskega sina Marka. Tega mati že od rojstva ni marala. Ker Pipova nista redno plačevala stanarine, ji je hišni gospodar zapodil iz hiše. Pri tej priliki so našli ubogega dečka Marka na nekih capah v kotn, strahovito suhega in vsega onesnaženega. Prepeljali so ga v graško bolnišnico, a dečko ne more ne govoriti ne jesti. Nečloveško mater zasleduje policija. — Znižane cene za vožnjo kakor veljajo za vojake v uniformi, so dovolile vse avstro - ogrske in bosanske železnice, na katerih velja znižani tarif za uniformirane vojake, za one vojake, ki bodo dobili dopust ob žetvi. Pokazati pa morajo pri blagajni dopustni list, kateri je podpisan v do-tični vojaški pisarni in stoji pred naslovom »Dopustni list" (sedaj še „Ur-laubschein") besedica »za žetev". — Iz Ormoža. Gospodična Leo-nida Herzog, učiteljica na ormoški okoliški šoli je dobila učiteljsko mesto pri Sv. Križu blizu Ljutomera; na njeno mesto je prišel gosp. Milko Jerše iz Ptuja. — Umrl je v Mariboru v sredo gimnazijski profesor g. Ignac Pokorn. Bil je blag mož in izvrsten učitelj, katerega bodo ohranili vsi njegovi nekdanji učenci gotovo v blagem spominu) N. v m. p.! . — Iz Žalca. V nedeljo, dne 24. t., m. se vrši v restavraciji g. Kukeca vrtni koncert s sodelovanjem »Šoštanj-ske narodne godbe". — Iz poštne službe. Poštni oskrbnik Jože Perkounig na Zidanemmostu je dobil oskrbništvo poštnega urada na državnem kolodvoru v Gradcu. — Štiri modrase v špiritu ima trgovec g. Uršič v Brežicah. Ako katera šola želi. pošlje ji g. Uršič modrasa proti povrnitvi poštnih stroškov. — Na brežiški pošti s neznosne razmere, odkar je pošta v ženskih rokah. Dostavilo se je neki stranki po pismonoši odprto pismo, pošiljatve v zavojih pridejo odprte, pismonoša se menjnje vsaki mesec, mesca maja so se menjali kar trije. Gospodični pošta-rici svetujemo naj rajše pazi na red, kakor da poštnemu osobju prepoveduje slovensko govoriti z opombo, da je »Amtssprache dentseh". O tej priliki prosimo gg. državne poslance, naj delujejo na to, da se pošta v Brežicah podržavi. Največja pošta v okrajnem glavarstvu, pa je še vedno v privatnih rokah in celo v ženski oskrbi. Napis na pošti je samo nemški, cel okraj pa je slovenski, tako nam bije poštna uprava v obraz. Prihodnjič objavimo še več zanimivega o tej pošči. — Anarhisti v Ormožu. Čuden in nevaren šport se je pojavil v Ormožu, namreč streljanje s. puško, a ne v tarčo, ampak v okna slovenskih hiš ter v čebelnjake. Nekdo je streljal v okna hiše, kjer bode gostilna kletar-skega društva ter zdrobil precej šip. Sreča je, da je hiša prazna, sicer bi se znala zgoditi velika nesreča. Čebelnjak g. dr. Omuleca tudi ni tarča za strelne vaje. Več ko 20 krat je nekdo streljal v čebelnjak ter s tem napravil veliko Škodo. Ni težko uganiti od katere strani da so se zgodili ti zločini, upamo, da se bode slavni c, kr. žan-darmeriji posrečilo, najti te zločince, da dobe primerno kazen za to pobalinstvo. Hiša in čebelnjak sta notri v mestu, če bode to tako dalje šlo, še ormoški Slovonci življenja več niso varni. — Častnim občanom je imenovan državni poslanec dr. Ploj od vseh občin fare Sv. Jurija na Ščavnici. (Sv. Jurij na Ščavnici leži v volilnem okraju dičnega orjaka Roškarja). — Pri sv. Jožefu nad Celjem se mudi ta teden novoimenovani sarajevski škof J. Šarič. — Požar v železniškem skla- j dišču. Minulo nedeljo ob pol 12. uri ponoči so začele v skladišču koroškega kolodvora Južne železu, v Mariboru goreti smolnate baklje, ki so bile ondi shranjene. Ogenj je še pravočasno zapazil nočni čuvaj Ziringer. Poklical je požarno brambo Južne železn., ki je ogenj hitro pogasila. — Umrl je pri Sv. Lenartu v Slov. gor. minul torek vpokojeni nadučitelj g. J. Zirngast, 64 let star. — Z drevesa je padel v Stude-nicah 11 letni fant Jože Krivec in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. — Velike počitnice na ljudskih šolah v Sp. in Z. Poljskavi ter na črešnjevcu so se preložile na čas od 1. sept. do 1. novembra. — Pri naborih v ptujskem okraju je ostalo povprečno po 33% nabornikov k vojakom. To je razmerno veliko število. — ,Spletkarske hudobne namene' so imeli baje dopisi, priobčeni v našem listu, iz lenarčkega okraja, kateri so dregali okrajni odbor, naj bi kmalu sezidal potrebne okrajne ceste. Tako piše »Slov. Gosp.". Radi bi vedeli, kake »spletkarsue hudobne namene" more imeti človek, ki se poteguje za stvar, ki bi bila vsem prebivalcem v okraju koristna? — Saprment! G. kaplan Stuhec je v Ljutomeru »dokazal', da »Narodna stranka" ni le narodu ampak tudi veri škodljiva. Škoda, da g. kaplan teh dokazov ne priobči. Radovedni smo tudi mi na nje. — Trpinčenje vojakov. Pri vajah solnograške posadke v torek, 19. maja je zbolelo med 750 rezervisti 300 mož, 6 mož je zadela solnčnica. Tudi izmed rednih vojakov je zbolelo 200 mož vsled prevelikih naporov in silne vročine. Še celo častniki so omagovali ■— a vkljub temu ni dal polkovnik odmora. Tako se trpinči naše sinove! —• Požar. Že zopet je gorelo na nesrečnem Zg. Dravskem polju zadnjo nedeljo ponoči v Šmarjeti. Pogorelo je dvema posestnikoma, Zafnti in Lu-žinšeku. — Modras je pičil dne 12. t. m. 12 letno dekle Marijo Krevsel, hčerko zidarja Iv. Krevselja pod Oljsko goro pri Šmartnem na Paki. — Poštenost dopisnikov »Slov. Gospodarja". V zadnji številki »Slov. Gosp." je bil priobčen podpisan dopis« g. Fr. Žitka, župana in veleposestnika v Bučečovcih, v katerim ta naznanja pristop »Km. zv." in izstop iz »Nar. stranke", češ, da je kmetom škodljiva. In glej ga: sedaj priobčuje g. Žitek podpisano izjavo v »Narodnem listu", da je nekdo zlorabil njegovo imo in da ni z onim dopisom v nobeni zvezi. Taki poštenjakoviči dopisniki »Slov. Gosp." so tedaj zreli za — kajho. — »Jugoslovanski klub" in glasovanje za nujnost predloga o zvišanju rekrutov. Nasproti neresničnim poročilom v »Slovencu" o dogodkih ob priliki glasovanja za nujnost Kolov-ratovega predloga za zvišanje rekrutov konstatnjemo, da je »Jugoslovanski klub" že nekaj dni pred glasovanjem dal svojim članom naročilo, ali glasovati za nujnost ali pa se glasovanju odtegniti. Na ta način je bilo nekaterim članom tega klnba onemogočeno glasovati proti temu predlogu, ker bi se bili take postavili v nasprotje s klubovim sklepom. Znano pa nam je,da se je od Slovencev z|asti poslanec Roblek trudil pridobiti svoje klubove tovariše za skupen nastop in glasovanje proti vladi Trditev »Slovenčevega" dopisnika, da so se slovenski poslanci »Jugoslovanskega kluba", Hribar, Roblek in drugi le radi tega vzdržali glasovanja v prid vlade, ker je to tudi storil poslanec Korošec in druga dva zvezarja, jetoraj ne le izmišljena ampak še tembolj smešna, ker je tudi znano, da se je baš Korošec v svojem klubu mnogo trudil pridobiti za to vladno predlogo svoje tovariše in ker se mu to ni posrečilo, se je glasovanja vzdržal. — 82.000 šolarjev in šolaric vseh dunajskih ljudskih šol se je včeraj poklonilo cesarju v SchOnbrunnu, da mu izrazijo svojo ljubezen in spoštovanje ter častitajo k vladarski šest-desetletnici. Otroci so peli, nekateri so predavali pesmi, drudi telovadili itd. Cesar je bil zelo zadovoljen. — Od Sv. Barbare v Halozah. V ponedeljek popoldne je pogorela Hutterjeva viničarija v Hrastovcu. Ogenj so po čečernem trdem delu komaj omejili. Primanjkovalo je vode. — Utonil je triletni sinček gostilničarja Žigana v Stari novi vasi pri Sv. Križu na Murskem polju. — V Melju pri Mariboru je padel 7 letni fantek Koren v Dravo; rešila sta ga domobranski desetnik Tremel in četo-vodja Krobath iz deroče reke in tvegala pri tem lastno življenje. — Cene klavne živine na Dunaju, dne 18. majnika. Na sejem se je prignalo (soboto vračunamo) 4541 glav; od teh pitane živine 3884 glav, suhe živine 657 glav (3103 glave volov, 800 bikov, 606 krav in 32 bivolov). Za Dunaj se je prodalo 3554 glav, tuji kupci so kupili 851 glav. Plačevalo se je za 100 kg žive teže: madžarski pitani voli I (1453 glav) od 64—95, II (601 glava) od 54—80, III (102 glavi) od 48—65; gališki pitani voli (513 glav) od 62—86; nemški pitani voli (319 glav) od 66—94, pitani biki (582 glav) od 57—70, pitane krave (170 glav) od 56—72 K, suha živina (537 glav) od 42—57 K. Kupčija slaba, cena slabše živine za 1—2 K nazadovala. Droge slovenske dežele. — Ustrelil se je v torek zjutraj v Ljubljani na straži pred vojaškim skladiščem s svojo službeno puško pešec 27. pešpolka Bernhard. Krogi j a je šla v srce in povzročila takojšnjo smrt. — Milijarija, znana nalezljiva bolezen, je zopet začela razsajati po dolenjskih vaseh Vrh, Jablan in Vrhove na Kranjskem. Umrlo je doslej 20 žensk. Bolezen se naglo širi. - Požar. V Štamperki pri Trebnjem na Kranjskem ste zgoreli minulo nedeljo hiši posestnikov Omahna in Redka. Le po nečloveškem trudu požarne brambe in prebivalcev se je posrečilo oteti ostalo vas. Nek 16 letni fant se je tako prestrašil, ko je ogenj zagledal, da se je onesvestil in ponoči nato umrl. — Bazmesaril je tovorni vlak pri Gorici železniškega delavca Franca Batiča iz Šempasa. Vračal se je ponoči domov skozi tunel pod kostanjeviškitn samostanom; tam ga je pa zgrabil vlak, mu odtrgal desno roko in nogo in razbil glavo. Zjutraj so našli ponesrečenca, ki zapušča vdovo in otroke. Društvene vesti. — „Klub slovenskih kolesarjev Celje" vabi na II. občni zbor, ki bode v sredo dne 27. t. mes. v „Skalni kleti" ob 8. uri zvečer z nastopnim vsporedom: a) Volitev odbora, b) pregled in odobrenje letnega poročila, c) volitev dveh računskih preglednikov, d) določitev letnega doneska oziroma odobrenje odborovega predloga, da se to leto udnina ne pobira, ker ima klub dovolj aktivnega imetja, e) slučajni predlogi. Po občnem zboru je kegla-n j e. — P. n. člane in prijatelje kluba vabi k obilni udeležbi odbor. — »Kmetijska podružnica za Za-drečko dolino" se osnuje v nedeljo, dne 24. maja v gostilni gospe Mikuš v Gornjemgradu. Zborovanje se začne ob 1. uri popoldne. Predaval bode tndi kmetijski potovalni učitelj g. Fr. Go-ričan. Kmetje pridite v obilnem številu! Kmetijska podružnica naj bode vaša naravna združitev v vašo korist.' —> Slov. akad. društvo „Slove-nija" na Dunaja si je na svojem obč. zboru, dne 16. maja izvolilo sledeči odbor: Predsednik: iur. Franjo Spiller, tajnik: iur. Rado Prešeren, podpredsednik: med. Vekoslav Zalokar, blagajnik: med. Božidar Ktissel, knjižničar: iur. Jos. Cepuder, arhivar: inr. Josip Grum, gospodar: for. Robert Hartman, namestnika: med. Maks Moric, iur. Jakob Uratnik, pregledniki: phil. Fr. Mravljak, phil. Još. Bercč, agr. Albert Vedernjak. — „Kra8u, akademično društvo slovenskih agronomov vabi na svoj I. redni občni zbor, ki bode na Dunaju dne 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer z običajnim vsporedom v restavraciji R. Holzer, XVIII. Tiirkenschanzstr. 19. Slovanski gostje iu prijatelji društva dobrodošli! — Slov. akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu si je izvolilo na I. občnem zboru za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik: Korun Milan, cand. iur. Podpredsednik: Jančič Janko, cand. inr. Tajnik: Vrabl Niko, stud. iur. Blagajnik: Šumenjak Vekoslav, stud. iur. Knjižničar: Fischer Fran, stud. iur. Gospodar: Boecio Lenart, stud. iur. Namestnika: Miklič Matko, stud. tehn., Štefe France, stud. tehn. Pregledniki: Hrovat Vekoslav, stud. tebn., Lešnik Vekoslav, cand. iur., Reich Vekoslav, cand. phil. Spreten pisar zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi se takoj sprejme v stalno službo. C. kr. okrajno glavarstvo y Celja. 323 2—1 Upravništvo „Domovine" ima naprodaj 15 litografiranih komadov „Po jezeru bliz* Triglava" koncertna ilustracija slovenske narodne pesmi za glasovir zložil Ant. Foerster. Komad stane 5 K 50 vinarjev. Bencin-motor 20 HP. samo štiri mesece v porabi, tovrstno ohranjen se vsled nabave električne moči po ceni proda. Vprašanja na železnarno A. Pogačnik, 320 Roše pri Mariboru. 3—1 dobro izurjena v trgovini mešanega blaga in vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovini mešanega 317 blaga 3-1 Slavinec & Šeleker Šmartno pri Litiji, Kranjsko. Sprejmem takoj čenča za mizarsko obrt M. Pernovšek, mizarski mojster, Celje, Brunnen-gasse št. 7. 318 3-1 iT je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s Najbližji odhodi iz Trsta ■ Panoni«, 2. junija 1908. Car-pathia, 16. junija 1908. Ulto-nija 23. junija 1908. Iz Liver-poolai Mauretanija 23. junija 1908. Pojasnila In vozni listki se dobe pri Andrej Odlaska. Ljubljana ulici it. 29, poleg cartv« Srca Jezusovega. Listnica uredništva. Za danes smo imeli preveč gradiva. Agitirajte za naš list, da se bo mogel razširiti. Kedo pomaga s 500 K, da se pridobi patent na jako važen sadjarski stroj ? Več pove upravništvo „Domovine". 321 i Naznanilo Kdor hoče kupiti in prodati dobičkanosna posestva v lepih okrajih blizu cest in tik cest, različnih velikosti in cen od 6000 do 40000 K v ugodnih plačilnih obrokih po primernih razmerah vrednosti in izbrana boljša zemljišča in poslopja za katere prevzame posredovanje Rok Lončar, posestnik v Ivenoi, pošta Vojnik, okraj Celje. Ako pa kdo hoče prodati kako boljše posestvo, naj se pismeno naznani. 313 5-3 Gostilničar za „Slov. delavsko podporno društvo v Celju" se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe na odbor društva. 314 0-3 Destilacija za žgane pijače zvezana z napravljanjem alkohola prostih okrepčevalnih pijač lahko z najboljšim uspehom začne takoj poslovati. Za oblastveno dovoljenje poslovanja in prodaje se garantira; sknšeni strokovnjak uredi na mestu obrat in se dajo dobre informacije glede odjemalcev. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudba pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68.882" na M. Dukes-ove nasl., Dunaj I/l. Wollzeile 9. 261 10-5 SINGEK& Šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju. -.-. Karol Kveder, predsednik. Alojzij Recelj, blagajnik. Iz Ponikve ob juž. žel. V zadnjem »Gospodarju" sta se spovedala naša gg. duhovnika. Žal, da nista povedala same resnice in nič druzega kot resnice in da je kaplan nekaj grehov (vedoma?) zamolčal. Dopis v »Domovini" ni prijemal župnika kot duhovnika, ampak kot politika, kot strankarja. Da opravlja redno in vestno svoje stanovske dolžnosti je njegova preklicana dolžnost in je zato pošteno plačan. Nikjer se mu ni sponašalo, da ga je narodna stranka zredila in spitala, ampak da sta njegove debelosti otročja dobrohotnost in da-režljivost Ponkovljanov kriva! Dvomimo da bi se bil Bog odločil ravno pon-kovškega župnika in ne tudi druge župljane tako silno odebeleti. Ko bi za dobro rejo zadostovala le molitev in bogoljubno življenje, bila bi se svoj čas gotovo tudi Jakelnova Mica zredila. Toda vsa molitev, vsi posti in vse božje poti niso nič izdale. Morala je nekaj druzega pojesti, da ji je lani trebuh tako nepričakovano vzkipel. , Kaj — to je stara pesem. G. župnik očita narodni stranki * nehvaležnost za svoje 14 letno bivanje na Ponikvi. Oprostite, obrnili ste se na napačen naslov. Narodna stranka ima drugo nalogo nego duhovnikom kaditi. Sicer ste pa za svoje stanovsko delo plačani. Več pa celih 14 let niste storili. Če zahtevate še vkljub temu druzega plačila v obliki hvale, obrnite se na nebeške prebivalce. Predno se od župnika poslovimo, izrekamo mu še svoje najgloblje po- . milovanje zaradi njegove nesamostoj-nosti. Kadar je bil ua Ponikvi miren in strpen kaplan, bil je tudi župnik miren in vladal je mir po občini. Kadar nam je pa poslal škof bojnega petelina, naselil se je med nami prepir. Žalostno, toda resnično. Kar se tiče sedanjega kaplana Ašiča, smo ž njim že obračunili. Na prižnici nas uči, ljubite se med seboj, zunaj cerkve pa dela nemir in prepir. Takemu človeku ne verjamemo ničesar več. Vso svojo politično strast in za-hrbtnost je pokazal pri letošnjih občinskih volitvah. Sram ga bilo. Ko bi bili on in njegovi podrepniki res boljši ljudje kot so drugi občani, moralo bi vse za njim hoditi in njega poslušati. Toda pehal se je za posamezne glasove na način, ;ki se resnemu, pošteno mislečemu človeku gnjusi. V »Gospodarju" hoče utajiti, da se je za več kot dvoje pooblastil lovil. Ali se ne piše oni, ki je nagovarjal Oblakovo Maiiko za pooblastilo, Martin Ašič? Kdo je izvabil Morevčevki pooblastilo, potem ga pa moral nazaj dati? Dotičnik stanuje v farovžu in je »suhe" postave! Načegavo željo je pa dala pooblastilo »dekla Gospodova" Kočna Katra? Tako bi lahko kaplana Ašiča še dolgo spraševali in mu rahljali spomin. Toda naj zadostujejo te vstice. Če se bo župniku ali kaplanu še zljubilo pričkati se z nami, smo jima na razpolago. Naša (narodne stranke) ura še na Ponikvi ni odbila. Smo jo šele navili. Da bi pa nas Ponkovljane, ki smo že stoletja gospodarji svoje zemlje in se živimo s poštenim trdim delom in trudom, komandiral kakšen mlad kaplan, tega pa Ašič ne bo doživel! Shod v Zavrču. Shod »Nar. stranke" v Zavrču v nedeljo, 17. maja, se je obnesel prav dobro. Udeležilo se ga je okoli 100 ljudi, med njimi najveljavnejši možje občine. Za predsednika shoda je bil izvoljen posestnik Veselič. Dr. Koderinan je govoril k dnevnemu redu in razpravljal zlasti o volilni reformi za deželni zbor, o slovenskih zahtevah do štajerske dežele in o jezikovnih razmerah ter o potrebi, da se reši jezikovno vprašanje potom zakona za celo državo. Razpravljal je dalje o namenih in ciljih narodne stranke in osvetlil delovanje „Kmečke zveze" in njenih poslancev. Gosp. šolski vodja Troha je prečital resolucije in stavil predlog, da se izreče zaupnica poslancu Ploju, katerega klerikalno in nemškutarsko časopisje strastno napada ,in obrekuje. Dr. Ko-derman je pripomnil k temu predlogu, da „Nar. stranka" sicer ni kandidirala Ploja za poslanca, da pa tudi ona ob soja neznačajno gonjo, ki jo vodijo klerikalci zoper tega poslanca, samo zato, ker se ni hotel vpreči v jarem dr. Korošca. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornikov. Ugovora ni bilo nobenega, dasi se je par zvezar-jev pod vodstvom domačega kaplana udeležilo shoda. Sprejele so se sledeče resolucije. I. Na shodu ,.Narodne stranke" v Zavrču zbrani slov. kmetje se pridružujejo zahtevam glede volilne reforme v deželni zbor, dalje zahtevam do štajerske dežele na gospodarskem in šolskem polju, izraženim v resolucijah, katere so se sprejele na shodih narodne stranke meseca februarja. 1.1. Poživljajo poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo nakane nemških poslancev, izvesti volilno reformo samo na korist Nemcem. II. Najodločneje zahtevajo vredi-tev jezikovnega vprašanja v smislu narodne ravnopravnosti, kakor jo zagotavljajo drž. osnovni zakoni, in sicer potom zakona za celo državo. III. Ogorčeno protestirajo proti nameščanju nemških, našega jezika nezmožnih in našemu narodu tujih uradnikov, zlasti sodnikov v slovenskih okrajih. IV. Obsojajo pretinarodno in pro-tikmečko pisavo „Slov. Gospodarja". V. Izrekajo vodstvu „Narodne stranke" svoje zaupanje. Dalje sta se na predlog gospoda učitelja Trohe še sprejeli resoluciji: VI. Slovenski volilci, zbrani na zavrčkem shodu, izrekajo svojemu poslancu dvor. svetniku dr. Ploju svoje zaupanje in zahvalo za njegovo neumorno delovanje v prid slovenskega naroda. VII. Želijo, da se z ozirom na krajevne gospodarske razmere zopet uvedejo jesenske počitnice v ljudski šoli. Po zahvali govornikom je med navdušenimi živio-klici zaključil predsednik shod. Po shodu se je vršil zaupen pogovor v zadevi krajnega odbora nar. stranke, ki se sestavi v najkrajšem času. — Iz ptujske okolice. Kakor smo izvedeli, bilo je v soboto, dne 16. maja v tihi vurberški dolinici slišati divje vpitje iz otroških grl. Pod vodstvom svojega razrednika napravili so učenci neke šole izlet v Vurberg. Ko so se okolo 9. ure dopoldne bližali šoli, kričali so kakor besni heil, in tudi: heil und Sieg, die Windischen an den Strick! — Da is a windische Schul' itd. Vodja teh „nadepolnih", olikanih Ger-mančkov je pred njimi korakal in se zadovoljno smehljal. Kdor je to videl in slišal, moral je strmeti — je li sploh mogoče, da smejo otroci pod nadzorstvom svojega učitelja tako surovo nastopati ter žaliti slovenske prebivalce s svojim odurnim hajlanjem. Na slo- venski zemlji se vzgaja mladina v takem divjem sovraštvu do našega jezika in naroda! To je zločin zoper človeštvo, družbo in državo! Slovenski učitelji učijo, naj otroci ljubijo svojega bližnjega, torej tudi Nemca —nemška vzgoja pa goji in neguje sovraštvo proti Slovencem, mladini se že vceplja mržnja do njih. Tudi tu nam bo treba samopomoči. Ako šolska oblastva ne sprevidijo, da taki vzgojevalci mladine spodkopujejo temelj državi in človeški civilizaciji s tem, da netijo mržnjo in sovraštvo med narodi in ako ne bodo v interesu nemške manjšine in v interesu države napravila temu anarhistiškemu dejanju nemšku-tarstva konec, si bomo pomagali sami tako, da bomo učili tudi mi svojo mladino: ljubi Nemca, kakor ljubi on tebe! In to njegovo ljubezen mu lahko pokažemo vsak dan v kaj živih vzgledih. Mi smo miroljubni, spravljivi in potrpežljivi — a vsega je enkrat konec. Kakor nam posojate, tako vam bomo vračali, klin s klinom. Odgovornost za posledice bodo nosila državna in deželna oblastva, pod katerih zaščito se je razvil ta nemški vzgojevalni sistem! Iz Vuzenice. Nedavno je priporočala „Domovina", da naj bi naše občine posnemale občino Kokarje. Šele lansko leto je pričela imenovana občina s slovenskim uradovanjem, in zdaj prihajamo na dan z zahtevo: vse občine tako! Gospod urednik, to je preveč zahtevano; korak za korakom! Narava ne pozna skokov, vsaj pri polžu ne! Kar se tiče naših podravskih slovenskih občin, moram povdarjati še posebej, so zahteve po slovenskem uradovanju, skoraj bi rekel, smešne. Kdor okolnosti pozna, kdor računa s fakti in trezno — ne idealno — misli, ta mi mora pritrditi, da smo še daleč, silno daleč od slovenskega uradovanja. Nahajajo se župani, slovenski župani, ki se jim o slovenskem uradovanju ne sme niti omeniti; to bi bilo ogorčenja! Tako priljubljeno nemško uradovanje zamenjati s slovenskim?! Nikakor ne! Prašajmo se tudi, kateri župan zna slovenski uradovati? In čast? Spominjam se slučaja, da se je župan nazival vladnim, ko je neka stranka tiščala vanj, da naj spremeni taktiko v občevanju z glavarstvom. Kdor se čuti vladnega — cesarskega —, ne more se sprijazniti s tako nenavadno idejo, kakor je slovensko uradovanje. Vladen mož! To nam znači, kako malo se še zavedamo svojih pravic. Ako si vladen, te je li vlada postavila? Nismo te mi volilci postavili na županski stol? Smo te li postavili zato. da se glavarju in drugim oseba a dob-rikaš in s svojo nemščino postavljaš? Mi volimo župane, da za nas skrbe, da nas zastopajo: varujejo naše pravice. Dolžnosti, katere moramo izpol-novati napram vladi, nam ona sama navaja, žal, še v preobilni meri. Da bi začeli naši podravski župani s slovenskim uradovanjem, to bi bil, kakor rečeno, prevelik skok. Napravimo raje le en korak in ta bi bil: Naši župani naj bi preskrbeli, da bi bile njih družine vsestransko slovenske. Isto moramo zahtevati od drugih družin, ki hočejo še zdaj veljati za narodne. V čem se v prvi vrsti kaže narodni značaj kake družine? En slučaj! Vpeljan sem bil v družino, ki je bila na glasu, da je povsem slovensko narodna. Ko sem je zapustil, sem majal z glavo in dvomil o iskreni narodnosti. Le s silo sem ujel pri tej družini nekaj slovenskega, sicer vse „tajčpohrusten". Nekatere družine so zopet take, da iz vljudnosti govorijo s tabo slovenski, ker te poznajo za narodnega moža, med seboj pa, vpričo tebe, kramljajo nemški — v tej blaženi jodlarski nemščini. Tako si mislim jaz prvi korak do napredka v tem oziru, gospod urednik! Seveda človeka zgrabi jeza, da gre tako počasi, da se nam godi tako, kakor onemu polžu, ki je lezel 7 let po lestvi, ko je pa prišel na vrh, je padel vznak; na tleh je začel preklinjati, ker je baje prehitro lezel: prokleta naglost! Torej korak za korakom. Morda bi prašal kateri Izmed spoštovanih čitateljev in čitateljic „Do-movine", kaj pa je z duhovščino in učiteljstvom v tem okraju. Tu ni nič boljše nego pri naših narodnih družinah. , Če prideta dva duhovnika skupaj, govorita nemški: isto če se snideta dva učitelja. Trojici se pa zdi že pregrešno izpregovoriti kako slovensko besedo. Večja družba mora pa že skoro hajlati, da tako dokaže spoštovanje in vdanost kakemu pritepencu. Sicer pa, kdo je pri nas škof? Erber! Kdo glavar? Erber! Sveta trojica, en sam Bog! Vse oči naše duhovščine in našega učiteljstva 'so uprte v Erberja. Kar on reče, to je veljavno,v vsakem oziru; mož je nezmotljiv v vsakem oziru — kakor papež. Mož nastavlja duhovnike in nastavlja učitelje. Povdarjati moram, da je naša duhovščina slovenskega pokolenja. Saj drugače tudi ne more biti: slov. ovce, slov. pastirji. Nekaj drugače je pri učiteljstvu. Poleg nekaj prav pohlevnih slov. učiteljev šopiri se tropa punciranih Germanov. Kakor se torej vidi, nimamo inteligence, ki bi nam pripomogla pospešiti korake, nimamo mož, ki bi nam s svojim izgledom naprej svetili. Zato pa ne bodimo preidealni in računajmo z obstoječimi razmerami. Korak za korakom ! — Iz Zg. Ponikve. »Veselica našega bralnega društva se je vršila v nedeljo 17. t. m. Kaj naj poročam o njej? Ako hočem odkritosrčno povedati, reči moram, da so se naši vrli igralci zopet skazali vredni boljših odrov in boljših ulog, kakor jim jih nudijo naše razmere. Tako naravno in neprisiljeno so igrali, da si mislil, to ni igra, ampak resnica. Tudi oblečeni so bili svojim ulogam primerno. Predstavljali sta se šaloigri „Krčmar pri zvitem rogu" in »Pravica se je izkazala". Mnogo smeha sta povzročila oba žida krošnjarja Abraham (Lovro Kos) in Izak (J. Razdevšek). Tudi krčmar (Fr. Sredenšek) je izvrstno igral. In berač Kruljač (Fr. Pečniu). Videti bi ga bili morali! Ta pa zna! Tudi drugače je kot društveni pevovodja zelo marljiv. Jako živahna in šaljiva sta bila študenta (Franc Arnšek in Miha Sredenšek.) Tudi potujoča rokodelca sta rešila dobro svoje uloge. Do tukaj je bilo lahko biti odkritosrčnim, ker dobro in lepo se lahko pove. Ker pa hočem tudi naprej resnico poročati, moram priznati, da požrtvovalnost in trud naših vrlih fantov nista našla istega odmeva in priznanja, kojega si zaslužita. Udeležba je bila pičla. Da vse priprave in učenje stanejo mnogo truda, to malokdo pomisli. In kaj imajo fantje od tega? Nič. Oni se žrtvujejo in trudijo le za blagor društva. Vneti za napredek in izobrazbo svoje domovine, borijo se z vsemi močmi, da svoj cilj dosežejo. In ravno to jih mora v srce boleti, da ves njih trud ne najde primernega priznanja. Veliko in težavno nalogo ste si postavili, vrli fantje, in brezštevilno ovir imate še premagati. Zato le pogum! Pomislite, da vi orjete popolno ledino in ste takorekoč pijo-nirji izobrazbe. Vi gradite pot, po kateri bodo drugi za vami lažje hodili. Vsak začetek je težaven in dobra stvar potrebuje časa. Nevstrašeno vstrajajte na svojih mestih, |n}]gyfg)9gffia bojnem polju in zmaga m5ra biti vaša. — Vošnjakova javna ljndska knjižnica v Slovenski Bistrici. Širom Slovenije se pbja^lji I zadnjem času na izobraževalnem polju prav živahno gibanje: tu pod zelenim Pohorjem smo v tem oziru še sicer nekoliko zaostali, a nedavno se je v Slovenski Bistrici konštituiral odsek, ki si je stavil nalogo, začetkom jeseni otvoriti javno ljudsko knjižnico v večjem slogu. V svoji prvi seji je sklenil na-zvati knjižnico po častnem članu slo-venjebistriške čitalnice gosp. dr. Josipu Vošnjaku. Mož prvoboritelj izza časa taborov je posvetil vse svoje življenje svojemu narodu; kot politik in književnik je delal neumorno, da pripomore po svojih močeh slovenskemu ljudstvu do višje kulturne stopnje. Iz njegovih „Spominov", ki jih je izdala „Slov. Matica" v dveh knjigah, se zrcali vsestransko in plodonosno delovanje. S svojimi deli, izmed katerih omenjamo „Narodno knjižnico", „Slo-venski tabori", „Socijalni problem in kmetski stan", „Slovenci, kaj hočemo?" „Umno kletarstvo", „Svoji k svojim", itd. si je postavil trajen spomin v slovenski književnos i. S posebnim veseljem je pozdravil dr. Vošnjak idejo o ustanovitvi ljudske knjižnice, ki bode nosila njegovo ime. Slovenjebistriška čitalnica je podarila v ta namen že svojo društveno knjižnico, posojilnica pa prvih 100 kron, kar pa je komaj za prve potrebščine. Obračamo se tedaj do vseh rodoljubov, ki jih veže prijateljski spomin ali narodno spoštovanje do dr. J. Vošnjaka, da se po možnosti odzovejo našemu pozivu; posebno pa še prosimo one rojake, ki so kedaj bivali v Slovenski Bistrici ter poznajo naše težavno stališče v boju za narodnost, da poklonijo kak prispevek v knjigah ali denarju. Vse pošiljatve se naj blagovolijo nasloviti na: gdč. Otilija Feigelova v Slov. Bistrici. Prispevke bomo izkazali v časopisih. Kupujejo se tudi dobro ohranjene knjige po primerni ceni; kdor jih ima, naj naznani ceno in naslove knjig odseku Vošnjakove ljudske knjižnice v Slovenski Bistrici. — Za nadučiteljsko službo pri Sv. Duhu v Halozah je prosilo pet učiteljev, a mesto je razpisano še enkrat. Zakaj? Najbrž zato, ker ni bilo med prosilci renegata. Prosilci bi morali pravzaprav dobiti odškodnino za koleke od dež. šolskega sveta. Najbrž so iztaknili kje kakega nemčur^kega kandidata za to mesto. Kaj bo sčasoma ? Nadučiteljska mesta bodo zasedena z renegati, naši poslanci pa se med seboj grizejo, namesto da bi se zjedinili proti skupnemu sovragu! — Iz Ljutomera. Na naši pošti vladajo žalostne razmere. Prejšnji poštar je bil še znosen, proti sedanjemu moramo pa kar najodločnejše protestirati, ker si nikakor neče preskrbeti dvojezičnih tiskovin. Praktikant ne razume niti besedice slovenski. Obnašanje njegovo napram slovenskim strankam je obsojevanja vredno. Če kdo zahteva dvojezičnih tiskovin, čudno zažmiri ter si nekaj mrgoče. Mar misli, da smo mi njegovi hlapci? Vprašamo, kako to, da ni dvojezičnih tiskovin ? Ako to ne pride kmalu v red se oglasimo na drugem mestu. Poživljamo vse ljutomerske Slovence in okoličane, naj zahtevajo dosledno dvojezičnih tiskovin. Kaj pa je z dvojezičnim poštnim pečatom in z dvojezičnimi napisi? Ganite se zavedne občine, okr. zastop, narodna društva, sicer bode novi pečat zopet le nemški. Mesto poštarja je vakantno in če bomo držali križem roke, dobimo slovenščine nezmožnega poštarja. Ganite se, dokler je čas! Išče se Malega ali srednjevelikega, dobro upeljanega konjička z upravo vred ter primernim dobro ohranjenim kolesljem aH kočijo Ponudbe sprejema upravništvo »Domovine" v Celju. 311 3-2 ANTON KOLENC, Celje (Jraška cesta 22 in Nar. dom. Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne. hruške, črešnje. čeSplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno seme. konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase, smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo ■cvetje, artjika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kder je kaj ima, naj se oglasi. 40 52-20 Edina slovenska paškarska tvrdka v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svineo, za nasa-janje novih kopit. Deta po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši »I oven s ki cenik, kateri se brezpladno dopošlje. ¥ellta zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. 216 50-9 Kdor želi posestvo z dobrimi dohodki, z novo zidano hišo in gospodarskim poslopjem kupiti, ima sedaj najugodnejši čas, kakovost in vrednost istega pregledati in preceniti; posestvo je oddaljeno 11/21™ od trga Konjice na Štajerskem, je v lepem kraja in meri približno 10 oralov. Za pojasnila se je zglasiti v trgu Konjice, h. št. 95 v pisarni posojilnice. 300 3-3 Sprejme se čvrst deček 14 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika za večjo trgovino. Biti mora poštenih starišev. Ponudbe pod „E 100" na uprav-ništvo „ Domovine". 312 6-3 316 3-2 Iščem poslovodjo za svojo trgovino mešanegajblaga v Kranju (Gorenjsko). V pošte v pridejo edino le osebe, katere imajo za ta posel popolno zmožnost in so bile v tej lastnosti eventuelno že drugod nastavljene. Potrebno je tudi znanje slovenščine ln nemščine v govorn in pisavi, izvedenost v korespondenci in knjigovodstvu. V dotičnih po« nudbah naj navede dosedanje delovanje, čas istega in pri komu, dan vstopa in plačilni zahtevek. Nadalje blagajnicarko za mojo trgovino z železnino ,Merkur* v Celja. Peter Majdič, Celje. Peronospora-brizplnice, najboljših sestavov po najnižjih cenah, kakor tudi najboljše so mlatilnice na «*•« ..............in roko ter vse poljedeljske stroje, traverze, železniške šinje, cement, so si ca strešno lepenko, železne in svinčene vodovodne cevi, se-salke itd. dobite pri ost narodni tvrdki so trgovina z železnino »Merkur1, Peter Majdič, Celje Zahtevajte cene. Zahtevajte cene. Darujte dr>užbi sv. Cir>ila in Metoda! N0X1N Najboljše mazilo za črevlje N o! I X I N Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Grlavni zastopnik WilliWeingartner Dunaj XVIH|1 Semperstr. št. 13 Telefon 22.149. Zalag. Druškovič & Valenčak Slov. 308 Gradec. 20-2 llozičke za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča P. Kostič v Celju. Jttžno5tajcr;l(a hranilnica V Celju domu / • ' | ./v-' v J'/; .. 'f • sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure dopoldne in jih obrestuje po itiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjlgrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo,dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ' 1 . 79 iltfnncfaiplicbp hnnnilnirp pri na,a9anju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JUAllUalllJCI mi lirUMIMlG varovance in zahtevajte pri sodiščih, i,,Snnrf-iinnrl>n Iminilnifm da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUAllUMflJEFSnO nPU[III[llGu. Letovišče „Grič" pri Brežicah onkraj Savskega mostu ob obalih Krke in Save. Moderne urejen hotel, izvrstna knhinja, vedno sveže pivo in najboljši Bizeljanec. Na razpolago večja in manjša stanovanja s knhinjo kakor tndi popolnoma meblovane in separirane sobe. V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče s 18—20° R toplo vodo. Oni, ki ljubijo veslanje v čolničkih in plavači najdejo tukaj prijetno zabavo. Četrt ure oddaljena je znana akratotherma „Čatežke toplice" z 40° K vročimi kopelji. Prijetni izleti, krasni sprehodi po zelenih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu. Ugodna železniška zveza z Gradcem, Ljubljano in Zagrebom; omnibus in drugi vozovi za osebni promet med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom »Grič" vedno na razpolago. — Cene sob oziroma stanovanj, jedil, pijač in kopališč jako nizke. Ker -je bilo letovišče že lansko leto izvrstno obiskano, se opozarja slavno občinstvo, da dotični, ki hočejo tudi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. Ysa natančneja pojasnila daje 287 io-3 Posojilnica v Brežicah. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! POSOJILNICA V CELJU odda pri novi stavbi hiše v Celju v Graski ulici sledeča dela in sicer: 1. Mizarska dela t okovami in napravo parketnih tal s parketami vred 2. Šaluzije proračunjeno prilično na K 35.000'— n n' " " 1-600 "— rt n v » 2.400'— •n n n n 2.200'— n j n' » . 2.900'— n v D v 2.400"— D n • n v 5.200"— D n n n 2.800'— rt . y> n n 3.600 — . j l^fflbu * 4.400 — 3. Kleparska dela 4. Krovska . ." 5. Pleskarska . 6. Slikarska . 7. Steklarska . 8. Pečarsko ali lončarsko delo 9. Naprava štedilnikov . . 10. Različna inštalacijska dela, kakor naprava vodovoda, klosetov, oprava kopelnih sob, livalniki itd., pro- računjeno prilično na......... Druga različna dela in dobavanje različne železnine, kakor ograje pri stopnicah in balkonih in terasi, traverze, železne vezi, vratice za dimnike, ventilacije itd., proračunjeno prilično na..... Splošni in posamezni stavbni pogoji in podrobni proračuni vseh posameznih točk razpisanih del ali dobav so ponudnikom na razpolago v Celjski posojilnici' vsak dan ob uradnih urah. „ „ _ Pismene ponudbe se sprejmejo najpozneje do 5. junija t. L Oni, katerih ponudbe se bodo sprejele, imajo položiti 10% ponujene svote kot varščino. Posojilnica v Celju. n. 7.800' IV9N Ravnim, CELJE Telefon štev. 17. priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183 teden sveže žgano. 10 Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salame, svež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniško-, Preblauer-, Ema-, Konstantin ===== in Gisshiiblerjevo slatino. ===== Za namakanje črešenj, visenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta. jfa debelo in drobno, kjkj Poštna naročila se točno izVrše. Savinshi preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER Žoa.S:«" Š&SS! 13 130^-52 ur 24 24—56 51 TEl Nova vinska postava Zvezni trg°vini v Ce|iu Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah, jjjgj ......5(6 v Zvezna tiskarna v Celju. Priporoča se si. zavodom in uradom, si. učiteljstvo, gg. trgovcem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oziroma električni obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, zavitke, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vozne listke, mrtvaške listke, hranilne in zadružne knjižice, računske sklepe, šolske tiskovine in druge v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zgotovljeno je pre-zidava-nje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še ž no-vodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepriča o velikanski ■ = izbiri in čudovito nizkih cenah. =5 " Vzorce proti vrnitvi na vse strani zastonj. ■ v '"'•'i Hi /v-V; 1 < A" — as V % *» = -== Kupujte narodni kolek! 2—4 K dnevnega stalnega v a q I ■ ■ jm Ig gm fii SPB H «1 mKsta lm vi prj neodvisnem lahkem in prijetnem brezskrbnem delu na domu. — Iščejo se josebe obeh spolov za izdelovanje pletenin za naše podjetje. Ni treba nobenega znanja, pouk zastonj, stanovaiišče kjerkoli, reelna postrežba. Mi skrbimo za odjemalce, zahtevajte prospekt. 256 —8 ' F. Schondorfer, Gradec, Volksgartenstrasse 12—44. ilan Hočevar =1 Glavni trg št. 10 1 k I Hi . -—->.■ i" i' .i;-;.; ■ ■ ■ -- Priporoča direktno |,91(n kila po K 2- , drugih vrst po importirano arabsko l*awW k 2*40, 2-80, 3-20, 3*60 itd. trikrat na teden l.aun kila po K 2-80, 3-20 in 4-—. Fino svežo praženo " olji budovo olje, vinski kis. ter okusno italijansko namizno Ogrske salame, švi- iSaPfikl e!p radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, V*M a,B I žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno. Premog : HfSEU™"- Prodaja na drobno in 263 -5 je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1B0. Založila Zvezna trgovina v Celju. v ; —r. mjt 3v' »v. 1 POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. ===== v lastni hiši Narodni dom ■ t Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in — praznikov. j Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju. 80 48-17 ZVEZNA TRGOVINA V CELJU ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. ea R3 ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, | gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ❖ <$• Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM == IN RISALNIM ORODJEM s= LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. Priporočila vredne knjige: Zbirka domačih zdravil......K 1"— Obrtno knjigovodstvo.......» 1"60 Mlinarjev Janez..........» —-80 Kmetijsko gospodarstvo ...,..» 1'60 Zabavnik.............» V40 Trtna uš in trtoreja ........ » —'80 Naš dom, zbirka povesti I, II., III., IV., V., VI. zvezek po....... . »—'50 Viničarjev kažipot.........» —'60 Lovski zakon za Štajersko.....» V20 Vinska postava, na lepenki . . . . » —"60 Zavitke priporoča ZVEZNA TISKARNA v CELJD. I** Celje * Botovšba ulica 12, I. nadstropje. r' Celje O Rotovška ulica 12, I. nadstropje. DOM" t Celju \ 184 16-11 Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobe vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po 5°/o od dneva vloge do dneva vzdiga. Bentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore ...'j.;' V- ... \f . _ Rotovška ulica št. 12, I. nadstr. *m Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmedslovenskih zavodovima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike. Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „ Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po 5»/o od dneva vloge do dneva vzdiga. Bentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter prednjme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in -------- Oelje: Gustav Stiger Viktor Wogg Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen JTried. Jakowitsch Ivan Lanrtč ftanzinger A Honig- mann Rauscher Adler Ap. Celje: Fianc Pečnik Ivan Ravnikar Anton Ko I ene Otto Schwarzl & Co. Ant. Preuz Peter Majdič Josepina Srimi Dobrna: Josip Sikošek Braslovče: Ivan Paner ,, Ant. Plaskan Videm: Joh. Nowak Konjice: Franc Knpnik Trg Loško: Andr. Elsbacher „ Kari Hermann Hrastnik: Paul Banerheim ,, Josip Wouk Ljubno: Iv. Filipi« „ F. X Petek Sevnica: S. F. Schalk Ludovik Smole ,, Alojz Matznng Oomilsko: Franc Cukala Vojnik: Franc Zettl Planina: Ludv. Scherscherko „ F. Wambrechtsteiner „ Mihael Jazbinšek Ctornjlgrad: Jakob Božič „ Franc Scharb Foljoane: Ferdinand Ivanns „ Franc Kančič „ A. P. Krantsdorfer „ Anton Sehwetz Kari Sima Mozirje: Rudolf Pevec „ Leopold Vnkič Pristova: Maria Suppanz ,, Ed. Suppanz Brežice: Franc Maiheis „ Iv. Finteeic „ Uršič & Lipej „ Josip Boecio Zaleo: Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss „ Vincenc Kveder J. Krašovic Vitanje :A nton Jaklin Trbovlje -.Franc Dežman „ Anton Krammer „ Jos. MoU „ Ivan Muller sen. „ Jo«. Spora St. Jnrij: Artman A Hoetnik F. Kartln n»sl. „ J. F. Schescherko Velenje: Kari Tisohler „ Josip ^utti St.Panl b. P: N. Zanier & sin Velika manufakturna trgovina Karol Vanič, Celje, Nar. dom, V $ o o () o o o o o o o o o o o o I) o o o $ o o o o o o

o o o (i> o o <) Moderno volneno in sukneno blago * v vseh barvali in kakovostih. 54 98 Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.