Katolišk cerkven list« Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja p« pošti /a celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. (i<) kr.. \ ti *prcjeitiana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni daevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan hkarniei poprej. Te*nJ XIX. V Ljubljani 10. vinotoka 18(H). List 29. JMMJon r Smledniku. Veselo novico vam danes naznanimo, ljubi bravci! — imeli bomo namreč v naši lepi, prostorni Smlcški farni cerkvi ljudski misijon, kterega so nam na prošnjo našega iskreno gorečega gospod fajmoštra M. Preželjna ravnokar in sicer z veseljem dovolili milostljivi naš knez in škof. Bog bodi zabvaljen in preblažena Devica Marija za to milost! Vodili pa bodo misijon častiti oo. jezuiti : P. Valjavec in P. Doljak iz Požcge na Slavonskem in P. Bankič iz Gorice, vsi Slovani, pervi še celo Gorenec. Začel sc bo ta sveti čas zveličanja 4. novembra ob štirih popoldne s slovesnim sprejemom doslih gg. misijonarjev in z vvodnim govorom, litanijami ter z žeg-nom, in bo terpel do 15. novembra, na kteri dan bomo postavili častitljivi misijonski križ, ki bo imel napis z med-uatimi čerkarai: Sv. misijon od 4—15. novembra 186(1. — Nadjamo sc veliko ljudi tudi iz bližnjih fara, ker sliši se že od vsih strani popraševanje: ali bo misijon v Smledniku in kdaj ? Z vodilo sc jc namreč, da ga snujemo že kake tri mesce. Prav za prav bo misijon za domačo faro, pa postregli bomo, kolikor bo le mogoče, tudi ptujcem; tedaj vabimo s temi versticami vsakega, kteri želi sc vdeležiti ga. Spovednikov bomo imeli kakih 10 z gospodi misijonarji vred. Ta misijon bo pervi na Kranjskem, ki ga bodo vodili oo. jezuiti. Bog pa, <»če vse milosti, nam daj obilen blagoslov — (in kmali enak silo silo potreben misijon tudi v Ljubljano Vr.)! V Smledniku 6. vinotoka 18()G. M—b—j—v. Sv.Delinslvo In njegove enda na oloku Tsov-]fling-u. Na Kitajskem, kakor nekdaj v llimu, ima oče pravico, da sme prodajati svoje otroke. Kitajci, ki skerbč le za svojo osebo, no poznajo ne človekoljubnosti ne očetovske ljubezni. To živinsko samoljubje je krivo, da >e tam vsako leto toliko otrok pomori. Vlada nc brani toga hudodelstva; policija v Peking-u vsako jutro pobere otroke, ktere so njih starši iz hiš pometali: vse skupaj, žive in mertve naložo na voz in jih spravijo v jamo zunaj mesta. Nekteri pravijo, da se jih vsako leto do 3O.0O0 tako zaverže; drugi pa govore, da do 10.000. Prebivavci polog rok jih mečejo v vodo; poprej jim pa bučo okoli vratu privežejo, da je glava nad vodo. Tako plavajo mertvi otroci po vodah, in ljudje se toliko menijo za to, kolikor ko bi bili mertvi psi. Božja previdnost, ktera je poslala ubogim otrokom v Evropi sv. Vinceneija Pavlanskega, usmilila se jc tudi teb ubožčikov. Častitljivi škof iz nansijskoga mesta (Nancy) na Francoskem, Forbin Janson, ki je bil sam misijonar, jc zbudil ljudi po koršanskem svetu, da so jeli pomagati tem ajdovskim otrokom iz njih strašne nesreče. V zvezi z nekterimi višjimi duhovni, prodniki misijonskih družb, in z nekterimi svetnimi ljudmi je pripravljal vso, kar jo bilo potreba za to početje. Povsod so hvalili njegovo lopo misel, in ni bilo dolgo, da sc je vsa francoska dežela vnela za to početje. Duhovni so vstanovili družbe otročičev, ki so molili in vbogajme dajali, in opravilno vodstvo, čigar ud je bil škof v Nansi, je dobilo precej denarjev. Pobožni mašnik, ki je večji dol svojega premoženja, 3o.Om frankov, za to družbo obernil, je umori 1. 1*44. Ta družba sc je razširila po Bclgii, po innozih krajih na Nemškem, tudi po Laškem, Spanjolskcm, Angleškem, še celo v Ameriki so osnovali take družbice; na Dunaji na Avstri-janskem je središno svetovavstvo, ktero sprejema denar iz posameznih školij. Ta družba ima svoje ime od Božjega deteta Jezusa; -prcjemljejo so otroci precej od perve starosti do časa, k«» opravijo pervikrat sv. Obhajilo. Razun teh so tudi udje vsake starosti, imenovani ,,zavezniki." — Vsak dan se moli češe nam ari j a s pri stavkom : ,,Sveta Devica Marija, prosi za nas in za uboge ajdovske otroke\u Cc jc dote še premlado, moli kdo drugi namesti njega. Vsaki mesec so da vbogajme no 2 solda in vsak mesec se bere v naj poglavitnejših cerkvah, posvečenih Božjemu Detetu in Devici Marii, sveta maša za otroke, za kterih časno in večno življenje skerbi ta družba. Blagoslov Božji jc vidno nad to napravo. Letopisi od 1, l*4t> nam veselo pripovedujejo, kako sc ta pobožna družba razširja, in tudi, koliko otrok da je bilo ohranjenih in odgojenih. Potreba pa jo velika, in kar so je dosihmal zgodilo, je le nekoliko tega, kar bi se imelo zgoditi: tedaj pristavljamo vošilo, naj bi vsi otroci po koršanskem svetu pristopili v to vojsko, in naj bi se množilo tudi število njih „zavcznikov." Veliki Božji prijatel otrok, ki je visoko cenil vinar, kterega jc uboga sirota dala, in kteri tudi no pusti brez plačila požirka mcrzle vode, bode uslišal našo prošnjo in molitve za te uboge ajdovske otroke; nad nami st; bodo pa spolnilc besede: Blagor mu, kdor sc revnega in potrebnega usmili, v dan stiski; bo njega Gospod ohranil. (Ps. 4<», 2.) Zdaj pa naj naznani Danica šc nekaj novic iz pisma o. Gonet-a iz družbe Jezusove, kterega jo pisal do vodja tc družbe (Letopis sv. Dctinstva štev. lol.j (»tok Tsov-Ming je pri izlivu velike reke, ktero Kitajci imenujejo morsko hčer. Ima nad 2, ali kakor nekteri pravijo 4 do 5 milijonov ljudi. Gotovo je, da tukaj živi *000 prav gorečih kristjanov raztresenih po vsem otoku. Njih število raste od dne do dne. Ta otok je prava pokrajina za sv. detinstvo Jezusovo. Kristjani so sploh prav ubožni, živo od zaslužka na dan: dasi-ravno malo slabe hrano vživajo, so vendar zdravi in krepki. Priprosti so, pa imajo živo vero in so za njo neizrečeno vneti. Kaj pa da se tudi med njimi najdejo, ki naukov sv. vere ne spolnujejo tako natanko. Desetkrat pa to nadoinestuje gorečnost drugih, ki sveto vero očitno spoznavajo, tako da se malikovavstvo korak za korakom umikuje keršanstvu, in spoznati se mora, da zraven Božje pomoči tukaj naj več pripomore sv. Detinstvo; kristjani na tem otoku žive tako rekoč za to družbo. V Tsov-ming-u je ime ia-mi-lora, (to je, tuji biser), kakor take otroke imenujejo, častno ime. Ubogo dete, kterega njegovi nečloveški starši zaveržejo, najde pri teh kristjanih serčno ljubezen, ter postane drugi ud v družini. Vera jih uči, da je ubogo dete Božja stvar, ktera si ima le Boga očeta; Bog pa je nas vseh Oče, nas vse ljubi, in za tega del mu ljubezen skazujejo; kar je boljšega pri hiši, je njemu odmenjeno, in tako je res pravi zaklad pri hiši. Kedar pride misijonar v keršansko občino in starši otroke predenj pripeljejo, da jih blagoslavlja, se precej spoznajo otroci sv. Detinstva; bolje so oblečeni od druzih in starši jim skazujejo večjo ljubezen. Tako jc pripeljala keršanska mati svoji hčeri misijonarju, da ji blagoslovi. Žena je bila na oči revna; vetja deklica jc bila vsa novo oblečena, imela jc nove čevlje in obleko z lepim rudečim trakom obšito, manjša pa jc bila prav revno napravljena. Kako pa, praša misijonar mater, da jc starši dekle tako lepo napravljeno, ko iinate vi in mlajši deklica obleko, da sc komaj branite mrazu in vetru. Nekaj časa z začudenjem gleda misijonarja, potem pa reče: Moj oče, ta deklica je ia-mi-lom, dete je ljubega Boga. Misijonarji jim siccr pravijo, da ni treba gojenčkom boljše obleke kupovati, pa dobre duše večji del ostajajo pri svoji navadi in pričakujejo plačila zato v nebesih od Božjega Zveličarja, kteri je rekel: Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli. P. Bourdilleau (r. Burdiljo) jc neki dan bil oklical po keršanskih občinah, da naj kristjani določeni dan zjutraj svoje ia-mi-lom v cerkev pošljejo, ali sami pripeljejo. Zbere se jih lepa truma gluhih, slepih, bromovih in gerbovih pred cerkvijo. Njegovi katehisti (učeniki keršanskega nauka) so postavili v versto to kerdelo. Do 400 otrok vsake starosti se jc bilo zbralo. .Jaz odmolim ravno zahvalno molitev po sveti maši, tako piše o. Gonct, in me pelje o. Bourdilleau pred cerkev ter mi pokaže stotnika ali vodja te trume. Ko mc ugledajo, otroci veselo zakriče. In ko pregledujeva to množico, starši k nama silijo, vsak hoče dogodbo svojega varovančka razkladati. Kden jc kupil ta zaklad za 50, drugi jc mogel dati zanj 100 denarjev, da ga je ohranil, siccr bi ga bil njegov oče v vodo vcrgel. Med temi jc bila tudi osemnajstlctna deklica, ki jo je bil njen oče v vodo vcrgel, iz ktere so jo pa na pol mertvo potegnili. Ta deklica je stala poleg svoje rešiteljice, ktera je bila nje vidni angel varh in s solzami je močila njeno roko. < ele bukve bi popisal, ko bi hotel praviti vse zglede take ljubezni naših kristjanov. Ko tako pregledujemo razpostavljene verste, pride zu njimi jerbas natlačen s sladkorjem in drugimi ob-lizki. Tudi veliko ajdovskih otrok, kteri hodijo v bližnji- keršanske šole, se je snidlo pri tem praznovanji. Veliko njih zna molitve kristjanov in upamo, da bodo pre-jemši sv. kerst Boga v duhu in resnici molili. — Tem dobrim dušam tudi nikdar nc manjka priložnosti , da skazujejo svojo močnodušno ljubezen. Večkrat sc zgodi, da pride cela ladija teh otrčk v Tsov-ming, in jih tam popuste. Tudi sirotišnice na deželi oddajajo svoje nad številne rejenee kristjanom v Tsov-ming. Čednost naših kristjanov sc na] lepši razodeva v ljubezni do sv. Detinstva, in ta ljubezen je dostikrat silno močna in velika; v svoji priprostosti in ponižnosti pa sc tega šc ne zavedo. Na svojem vsakdanjem potovanji, tako piše g. misijonar, kterega smo poprej omenili, pridem z o. Bour-dilleau-om do ženske, ktera je imela v bolehnem telesu v resnici blago serce. Pripelje mi tri deklice, da naj jih blagoslovim. Otroci so bili neprijetne podobe, bolezen in otekline so jih bile pokazile. O. Bourdilleau se oberne k meni in pokaže na rednico teh otrok in reče, da je ona pravi biser v tem kraji. Več let se že daruje za Detinstvo, otroke keršuje, je za zdravnika in ima tudi majhno šolo. Nji zaupajo misijonarji otroke, kterih zavoljo bolezni ali gerde podobe drugi radi ne jemljo. Kakor skerbna mati, ne miruje in ne počiva, da jim s svetim kerstom pripravi stanovanje v nebesih, ali da jih pripravi k dobrim ljudem, če ozdravijo. Da več dobrega stori, stanuje med neverniki v mali hišici, ktera jc s slamo pokrita. Vse nam kaže podobo ljubega Nazarcta, kjer vse diha pobožnost in svetost. Vidil sem to hišico, v kteri je le ena sama stanica; v nji se spi, moli, podučujc, kuha, se jedi hranijo in bolniki oskerbljujejo. In če tukaj Božje dete samo ne prebiva, so pa njegovi manjši bratci in sestrice, večji del taki, ki so naj bolj zapušeni in siromašni na vsem otoku. Pri vsem tem trudu je pa ta devica zmirom vesela in zadovoljna, na njenem obrazu se sveti notranji mir, kakor da bi okušala nebeško veselje, ktero jo čaka na unem svetu. Na tem otoku je do 800 takih otrok. Kaj pa se zgodi s temi otroci, kedar sc morajo odločiti za kak stan'? Povedali smo, da teh ubogih sirot njih redniki kar nič nc ločijo, da niso tujci v družinah, da za nje ravno tako, včasih še bolj skerbe, kakor za lastne otroke. Veliko jc tacih, ki so že družinski očetje ali matere. Nekega dne pride k meni čverst in mlad mož, me pozdravi po navadi ter me prosi, da naj pridem tudi enkrat pogledat njegovega hiševanja. Jc pa ta mož sin sv. Detinstva; zavoljo svojega lepega obnašanja jc postal zet enega naših naj boljših kristjanov, pa je tudi prednik naše keršanske občine. Pred dvema letoma je stopil v vojake, da brani svojo novo domačijo pred ro-varstvom. — Naj več naših deklic pa, ktere izrede keršanske devicc, si izvoli po zgledu svojih rcdnic deviški stan. Te deklice, prav skerbno odgojene, veliko pomagajo za sv. vero in večji del so naj bohjši učenice za mlade kristjanice. Iz tega se lahko vidi, koliko nam pomaga sv. Detinstvo, da so kristjanje vadijo v svetosti, in neverniko pridobivajo za keršansko vero; večkrat se čudijo nad ljubeznijo in gorečnostjo naših kristjanov; iz tega pa sklepajo, da mora vera, ktera napeljuje v take blage djanja, gotova imenitna biti in pa resnična. Ta družba nc reši le brez števila otrok časne in večne smerti, temuč neizrečeno veliko tudi pripomore za spreobračanjc ne-jevcrcev. Prosimo tedaj Boga, naj milostno razliva svoj blagoslov nad vse ude tc sv. družbe, ker je v svoji neskončni modrosti z Detinstvom Jezusovim krepko podporo podelil misijonarjem. Na otoku ste tudi dve sirotniŠnici za uboge otroke. Bolj velika jc na sredi otoka, druga pa v Tsov-ming-u. Ta jc zbirališč za varvančke presvetega Scrca; od tod se oni razpošiljajo kcrŠanskim družinam in večjim hišam. Neki dan, pripoveduje o. Gonct, ko sera bil v ti mali hiši, mc obiše tudi mandarin (tako pravijo cesarkim vradnikotn). Pogledal je našo sirotnišnico, in kakor jc bilo viditi, je bil z vsim zadovoljen. Razodeval jc veselje nad tem, da Kitajcem toliko dobrega skazujerao in obljubil je, da nam hoče po svoji moči pomagati in nas braniti. Dosihraal jc tudi zvesto spolnoval, kar je bil obljubil. Naj Bog verlemu gospodu poverne njegovo ljubezen s tem, da ga k sveti veri pokliče iu v nebesih obilno obdaruje. ______M. M. Dva vesela dneva v M*odkrajn. Na deželski cesti, ktera pelje iz ipavske doline čez Col in Ilrušico na Logatec, se nahaja tudi zdaj čedna vas Podkraj. Ime je menda dobila od tod, ker stoji verh ipavske doline pod krajem znane Hrušice. Tam so se 10. vel. serp. 1*05 in 18. kimovca 1800 godile slovesnosti, ktere bi se pozabiti ne smele. Pred pa, ko od tih kaj povem, se mi zdi, da ne bi bilo odveč, na kake čerticc zgodovinske strani opomniti. Podkraj še z dvema drugima vasema, namreč z Vodicami in Belo skupej šteje 100 hiš, in so imenuje po ipavsko Podkraj-ski komun (soseska) in v duhovskem oziru Podkrajska duhovnija. Kako stara da jc ta vab, nam sicer ni znano, berž ko ne ima svoj začetek od kake postaje starih Rimcev, ki so svoje vojskine čete todi skozi Ilrušico vodili. Kar se pa iz gotovih virov ve, je to, da so se prebivavci te soseske nekdaj pod staro Ipavsko faro šteli, kamor so do 3 ure deleč k službi Božji hodili. Leta 1750, mesca vinotoka, so preblag gospod v ipavski grajšini pismo podpisali, v kterem med drugim, tako govore v latinskem jeziku: Ljudstvo se mi smili, ki mora tako daleč k službi Božji hoditi, mladost ne dobiva potrebnega poduka itd., zato se zavežem 1000gl. darovati, da se Podkrajcein lastna duhovnija vstanovi. In v ravno tistem pismu se tudi soseska zavezuje cerkev in hišo za duhovnega pastirja, kteri ste takrat že stale, od kdaj ni rečeno, oskerbovati. Tako je bil pervi temelj za duhovnijo postavljen. Soseska je pripomogla in že naslednje leto namreč 1751 spomladi je č. gospod Jakop Kamenšek, kot pervi duhovni pastir, to duhovnijo nastopil. Kakor se vidi, je bil tedaj vtemeljitelj gori omenjeni gospod s 1000 gold., in kdo je bil ta V Rojak je bil, Slovenec iz Cernega verba nad Ipavo, stanu -luhovskega, ime mu je v. č. g. Blaž Korče. Njegovo ime je še zdaj ^v blagem spominu nc le v Podkraju, ampak tudi v Cernem verhu, kjer je tudi duhovnega pomočnika vstanovil, cerkev obdaroval, za ubožnico znamenito istino (kapital) zapustil, in celo 2 zalogi za uboge dijake napravil. Upanje do teh zalog je že mar-■dkterega černoverškega pastirčka z visokih hribov v šolo privabilo, in v raznih stanovih tudi na viši stopnjo -pravilo. Bog mu plati! Menda tudi pisavec tega so--tavka bi nikdar ne bil v šolo pokukal, ako Korčetove /alogo ne bi bilo. K Korčctovi zalogi za podkrajsko duhovnijo je priložil že imenovani Jakop Kaminšek 500 gold. Pozneje čast. gosp. Jernej Vidrih, ki je tam 43 let pastiroval, 14o se brez obotavljanja dela lotili, očeta župana, da jih je tako modro vladal, domačega g. duhovnika, ki so tako skerb imeli itd. in povdarjajo, rekoč: Glejte, tolikanj se lahko stori, ako se le hoče, in pa tu z majhnimi strdki, ako sc gerde sebičnosti ogiba. Sliši se, koliko stroškov sem ter tje nove cerkve prizadevajo, bere se do 20, 3<), 50 tisoč. Podkrajska cerkev je pa izrastla s tako majhnim denarom, da se denar za zidanje še imenovati ne more. To izvira od tod, ker se dostikrat sebičnim ljudem razne dela prepuščajo in ti sker-bijo, da tudi za nje kaj ostane. Tukaj pa so g. duhovnik in soseskini možje vse dela prevzeli in vodili, pa nobeden iz med njih ni prašal: Koliko bo zame ostalo, temuč ves trud in skerb so le soseski in za Božjo čast darovali. — Zadnjič pa še opo inijo, da pred vsim gre pa le Bogu ji vala, ker je vam tako serčnost dal, da ste sc dela lotili, in pomagal, da ste ga končali. Spodba-dajo jih pa, naj se v novi lepi cerkvi Bogu vedno hvaležne skazujejo, svete nauke ohranijo, in se krivih prerokov varvajo itd. Tako se je ta slovesnost končala. Bog daj, da bi Podkrajcem bila v dušni prid, drugim soseskam pa v lep izgled, koliko lepa zložnost in nasprotna pomoč v soseski velja, in koliko dobrega in koristnega se lahko stori, bodi si za Božjo čast ali pa tudi soseski v časno korist, ako si sosedje roke podajajo in Šuntavcev nc poslušajo. Pri ti priložnosti pa zamolčati ne smem posebnih zaslug, kterih si je pridobil za Podkrajsko sosesko preč. gosp. Jan. Brence, zdaj fajmošter na Uncu, v oziru šole. Leta gospod je znani prijatelj šol in mladine. Kakor je bil nekdaj Blaž Korče vtemeljitelj podkrajske duhovnije, tako sc sme reči, da jc Ivan Brence vtemeljitelj podkrajske Šole. Zasluge takih mož pač glasno kličejo, da naj spoznanje najdejo. A. L. Ogieii po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Bogoslovske šole se prično 15. vinot. (okt.); oglasovanja pri gospodih vodju in učenikih so poprejšnji dan. — »Slovenec" meni, da imamo Slovenci pričakovati še hritkih ur in pili bomo veliko pelina. Vabi torej: »Podpirajte časnike, ki se za vas vojskujejo!" (^Slovenec velja 2 gl. na četert leta in bode se razširil, ako saj 1' N> naročnikov več dobi.) — 6. t. m. je umeri po dolgem bolehanji znani in spoštovani gosp. dr. Fr. Skedelj, c. kr. zdravnik v dclavnišnici itd. Bog mu daj večni mir! — — Kolera noče jenjati, ravno nasproti je bila poslednje dni zlasti v ternovskem predmestji dosti hudo pritisnila. Še bolj čudno je, da toliko vojakov umerje za to boleznijo. Mesec kimovec jih jc pobral 144 samo v Ljubljani. Mladi svet je hudo grešil, torej ni čudo, da ga hude šibe zadevajo, poprej na vojski, zdaj pa z boleznijo. Zares ni igrača, da mora grešni človek v tako malo urah biti zdrav, bolan, mertev in pred sodbo. — Ako se pa ta reč sploh in po velikem tehta, neki švi-carsk list resne besede piše ter pravi: »Zakaj pač je Bog to Šibo raztegnil nad človeško občinstvo? Vsiluje s.- pomislik, če ni ta (bivši) vojska šiba Božja, ker je človeška družba po veliko krajih Boga zapustila, ker nove deržave hočejo vladati brez Kristusa, ker so vladarji vero iz svojega postavodajstva in opravilstva pregnali." Kes, pomenljive besede! Naša vlada sicer tega ni storila, ali kako gerdo se n. pr. nekteri v dunajskem mestnem svetovavstvu in drugod repenčijo zoper »konkordat" ali zavezo z Rimom; kako zvijačno judovski in drugi časniki katoliške osebe in naprave čemijo in šip-ljcjo; kako mnogi tise, da bi se šole Cerkvi iz rok iz-torgale; kako nasprotvajo zoper dobre namene vlade, kjer ona hoče Cerkvi kake pravice ohraniti itd.! — „V svojem napuhu in prevzetnosti," pravi uni list dalje, ,.jc človek govoril: Novošegna olika in kultura je storila vojsko nemogočo, in glej: ravno v olikanih deržavah, ki so si naj več domišljevale na svojo učenost, je zdivjala medobčinska vojska, bolj mesarska in grozovinska kot kdaj v barbarskih časih." — Že smo enekrati zavra-Č di na znamnja sedanjih časov, in pomenljiv je v ravno tem oziru pristavek poprej omenjenega švicarskega lista, namreč: „Nas katoličane ta vojska le s skerbljivostjo napolnuje: ona je, saj za zdaj, razdjala poslednjo sled svetega rimskega cesarstva nemškega naroda. Nemška krona, če tudi ne vradno, jc vender djansko posajena na glavo protestanškega vladarja." Druge krati bi to morebiti toliko ne pomenilo, ali zdaj ko Cerkev ima komaj kterega odkritoserčnega prijatla več med vladarji, in kar jih je, so oslabljeni: zdaj zna to imeti tudi svoj pomen. — K sklepu meni uni spis: Akoravno je sreča in nesreča katoliške Cerkve zastavljena na kaj visega kot so bojna sreča in poglavarske krone, si vender ne sinemo zakrivati, da ta vojska ne bode brez hudih nasledkov nc le za Nemčijo, ampak za vso Evropo," in opominja, da se vsi katoličanje po vsih krajih zvesto zbirajmo krog skale sv. Petra. Iz Horjula. (Zlata maša.) Bilo jc 22. kimovca petdeset let, kar so bili za mašnika posvečen« naš ljubljeni gosp. Oče, visokočastiti fajmošter Aleš Jerala; ali ker so imeli novo mašo 29. tistega mesca, se je prav lepo vjemalo, da so obhajali zlato mašo letos 30. kim. Bila je to slovesnost, ktero jc obhajala z zlatomašnikom vsa fara Horjulska. Ne le, da so nekteri farmani djansko pokazali svojo hvaležnost, hotli so ta dan tudi očitno razodeti svoje veselje in spoštovanje do preljubega g. Očeta. V svatovsko se je napravila po skerbi in s trudom sedanjega g. fajmoštra Čedno razširjena in skorej vsa prenovljena farna cerkev sv. Marjete. Krog cerkve pa so postavili več mlajev, naredili dva slavoloka, spleli mnogo vencev ter jih sklenili med seboj. Po njih so kazali veseli god primerni napisi. Tako je bilo p. na velikem vhodu brati: »PetDeset LetnlCa LJitb-L J e n g a Vseskozi spoštoVanega .Hašnlka ALEŠA JERALA." Temu nasprot proti cerkvi: Od roda do r o d a h v a 1 i t c G o s p o d a. Na drugem kraji pri farovžu : Zlatomašnik s 1 a v 1 j e n' — Bodi nam pozdravljen —; na drugi strani in pozneje v obed-nici: Vesel nam god — Je dal Gospod. Vsi ti napisi, kakor tudi zastavice, ki so vihrale sem ter tje po mlajih in slavolokih, so bili v narodnih barvah slovanskih. Že pred ta dan so zvonovi in topci ali možnarji krog in krog naznanovali veseli god. Drugi dan pa so imeli jutranje opravilo g. J. Volčič, DragatuŠki fajmošter, nekdanji kaplan Horjulski. Kmali po osmih so jeli prihajati gostovi od vseh krajev, ki so bili prijazno pozdravljam z glasnim strelom. Prišli so iz Ljubljane stolni prošt, prečast. g. A. Kos, prečast. kanonik g. J. Novak z nekterimi drugimi, in prihiteli so duhovni gospodje sosedje, in na njih čelu preč. gosp. dekan J. Boner. Ko se napravimo v cerkvene oblačila, pristopijo milostni g. stolni prošt ter podajo s kratkimi besedami staremu g. zlatomašniku imenitno nalašč v ta namen narejeno palico s cvetličnim šopkom na verhu: za njimi pa ogovorijo zlatomašnika g. dekan blizo takole: Ljubi naš duhovni brat! Preteklo je 50 let, kar si prejel mašnikovo posvečenje. Dali so ti tistikrat vodnika, kteri te jc doslej srečno vodil in ohranil zdravega na duši in na telesu. Tega smo veseli vsi, posebno bližnji tvoji duhovni bratje. Mislili smo, kak spomin bi ti dali dans v god tvoje zlate maše. Koga druzega ti hočemo dati, kakor ravno tistega predobrega vodnika in pastirja, Jezusa Kristusa. Sprejmi ga tu na križu (izročivši mu sprelep križec v imenu dekanijske duhovšine), služi mu zvesto še v prihodnje, prosi ga. da te vodi stanovitno do konca, izroči sc mu vsega, in kadar pride večer tvojega življenja, zasliši iz njegovih ust vesele besede: ,,Prav, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te hočem čez veliko postaviti, pojdi v veselje svojega gospoda." In ker je bilo ravno včeraj 50 let, kar si kot novomašnik blagoslovil ti druge, sem blagoslovil tale križec včeraj tudi jaz, ti pa dans blagoslovi nas, svoje duhovne brate, preden stopiš kot zlatomašnik k altarju Gospodovemu! — Po teh ginljivih besedah pokleknemo vsi pričujoči, in častiti starček povzdigne svoje roke ter nam podeli sv. blagoslov. Bil je silo slovesen trenutek. — Koj po tem se podamo v prazničnem sprevodu s cerkvenimi zastavami med lepim zvonjeniem in streljanjem v cerkev, kjer so s kora pozdravili zlatomašnika s pesmi j o, ktero. je za to slovesnost bil zložil g. L. Jeran, g. G. Hib ar mlajši pa je naredil primeren napev. (Pesem prihodnjič, i Po spetih nekterih razstavkih se prične slovesna sv. maša, in med mašo stopijo na prižnico preč. g. stolni prošt, kteri v začetki svoje pridige povedo vzrok današnje svečanosti, pokažejo na častitljivega staičeka pred altarjem s palico, ktero jim je poslal nekdanji njihov kaplan , gospod L. J e r a n, ter naznanijo ob kratkem njen pomen, po tem pa s krepko in ljubeznjivo besedo razlagajo resnico, da starost je dar Božji, kteri se doseže na potu pravice. — Duhoven ima na potu svojega življenja veliko terpljenja, pa tudi veliko veselja. Vojskovati se mu je zoper hude sovražnike, vendar ima močno orožje, s kterim jih more premagati: a) z molitvijo (notranjo, vnanjo duhovsko in očitno cerkveno pri službi Božji), b) z besedo Božjo (na prižnici, v spovednici), in c) zlasti z lepim z g 1 e d o m. Š tem orožjem se je zvesto vojskoval g. zlatomašnik po raznih krajih v duhovski službi: v Gorjah, na Vačah, v Dolu, Kranju in Teržiču, v Poljanah, in naj dalje — blizo 24 let—v Horjulu, torej ste mu Horjulci tudi naj veči hvalo dolžni. Skazujte jo v djanji, v lepem pobožnem keršanskem življenji. Ti pa zlatomašnik! stopi pred Gospoda in prav priserčno sc mu zahvali za milost, da ti je dal doživeti tolike starosti, prosi ga za vso svojo čedo, za svoje farmane, da bi nobenega ne zgubil, prosi za nas, svoje duhovne brate, da bi med tem, ko druge vidimo in jim pridigujemo, ne bili sami pogubljeni, prosi ga posebno za dar stanovitnosti v dobrem do konca, da boš smel reči na zadnje s sv. Pavlom: ,,Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod." II. Tim. 4, -S. — Po sv. maši je bila hvalna pesem Te D eum, in na koncu gredo častiti zlatomašnik sami na prižnico, ter podelijo v obilni množici zbranim vernim sv. blagoslov. S tem je bila sklenjena cerkvena dopoldanja slovesnost, pri kteri so jim stregli bližnji gg. tajmoštri, pri popoldanji pa njihovi vprični štirje kaplani. (Konec nasl.) Ii št. Ruperta, 30. vel. serp. Že lani ie f,Danica1, opomnila častite bravce na izverstno delo, ki sc je na-pravljalo v delavnici našega domačega umetnika kamnoseka Tomana, na novi, gotiški kamniti altar za št. ruperško cerkev. Hodili so ljudje k umetniku ogledovat delo, v vsih svojih delih in razmerah zares izverstno izpeljano in z veliko bistroumnostjo pa trudom po naj tanjših tirjatvah gotiškega zloga iz belega in vmes pisanega marmorja izgotovljeno: — pa altar je bil položen le po tleh, line za kipe še prazne in za tabernakelj samo podoba, narisana tudi po umetniku Tomanu. Ali pristopili so k Tomann še trije drugi domači izurjenci in tako stoji pred nami danes ves novi altar, ♦ > sežnjev visok in 2'„ širok, pripravljen za posvečenje s taberna- keljnom vred, ki ic dva sežnja visok, in ga jc naredil ljublj. pasar Zadnikar v podobi gotiške cerkve s tremi durmi, zvoniki, okni itd. Razdeljen je altar v tri line: v srednji naj večji stoji mogočna podoba sv. Ruperta. eer kvenega patrona; v desni sv. Peter, in v levi sv. Andrej. Vse tri pobobe jc kaj lično iz lesa zrezljal na d«dgo in široko znani šentviški podobar Tomec. Srednja podoba sv. Ruperta se zapira z zunanjo podobo, ktero je prav lep., na platno zmalal malar Volf. — Mil. škot so se pripeljali v ta kraj žc v četertek, 27. u. m.: v petek so maše vali na Žalostni gori tik Mokronoga in v sahoto na Veseli gori v lepi cerkvi sv. Frančiška pri št. Rupertu. Že v sahoto proti večeru je privrelo toliko ljudstva iu ptujih gostov v vas, da je bilo komaj prenočišča dobiti, nekaj ker je bila napovedana tudi sv. birma, nekaj pa da bi pričujoči bili pri slovesnem obhajanji, ali pa da si ogledajo krasno gotiško cerkev z novim altarjem. kto rima na Kranjskem res ni enakosti. Drugo jutru pa j<* veselo zvonjenjc iu priterkavanje lepo ubranih zv»»no\ že na vse zgodaj oznanovalo slovesni dan: svete maše so se začele že tudi ob Štirih. Ob s so zopet zapeli vsi zvonovi, na bližnjem gričku so jeli pokati možnarji. u. kmalo sc je od duhovščnicc gredo prikazala čast. du hovščina v bogati cerkveni opravi, razverstena v procesijo. Naprej bauderci pa svetilnice, potem par za parom blizo dvajset mašnikov in nekaj bogoslovcov: zadnji >-» Šli mil. g. opat pa prošt prečast. gosp. A. Jarec. v >k«» lovih kapah in za njima mil. gosp. knez in škot v -k«, tovi opravi. Šel je častitljivi sprevod memo kapelice, ktero so nalašč zato tik cerkve sozidali, da so v nji bile shranjene svetinje svetnikov, in v hišo Božjo skoz velike vrata, nad kterimi so je bralo: .MAGNI DKI SANCTIQVE RVPKRTI ALTARIS CONSKCRATIO Po navadnih psaltnih, litanijah in drugih molitvah so šli spet paroma po svetinje, ktere so pozneje škot zazidali v altar ter ga posvetili. Po tej slovesnosti, ktera se je končala ob 10, so stopili mil. -kot sami na lečo ter so v skoraj uro dolgem govoru razjasnili v lah koumevni besedi pomen današnje slovesnosti. Za r«-k so vzeli besede sv. Pavla: „Mi imamo altar, «»d kterega ne smejo jesti, ki šotoru služijo," in so začeli razkladati pomen altarja na zgodbi Jakopovi, kteremu sc je v p tuj o deželo bežečemu v ponočni prikazni verh nebe-kc lestvice prikazal Bog, in ki je zato v hvaležni spumn: tamkej postavil kamen, ga z oljem polil in tisti kraj imenoval betcl, to jc: hiša Božja. Po zgodbi Kajna ii Abeljna so potem kazali, da so že v naj stare jih časih postavljali altarje, to jc, više ali vzvišene kraje, in pa da so vedno in povsod darovali. Tudi so jasno razi" žili, od k««d to izhaja, da človek Bogu daruje: —daruj«' namreč iz tega namena, da spozna nad sabo višega Gospoda in Stvarnika, ki ima vso oblast čez njega, pa da se spozna samega sebe grešnika, ki je kazni vreden. Na tej dogodbi so tudi pokazali raz loč« k m«-l kervavimi in nckcrvaviini daritvami in so razložili, kak«, so od Boga poslani preroki skerbeli, da se je med Iz raelci ohranil pravi pomen daritve, in da se je ..hranila tudi nekervava daritev. Govorili so od šotora , od nji -govih treh razdelkov in še posebno .»d altarja v sv« tišču, na kterem so darovali Bogu dišeče kadilo, kervi in uiestu Zdaj ko je bilo dokazano, kaj je šot«»r. .•»o se vernili zopet na besede sv. Pavla: ,.Imamo altar. od kterega ne smejo jesti, ki šotoru služijo. —" tedaj ne tisti, ki sc derže zakona stare zaveze; ki jo bila v vsem le senca proti solncu nove zaveze: ne ti-ti ki, d;, rujejo kervave daritve, ampak tisti, ki darujejo dar. kterega nam jc podal Sin Božji z besedami: ,,to je moj. telo — to je moja kri," smejo jesti od tega altarja. In kakor je veleval Kristus: „to delajte v moj spo min." tako jc cerkcv vedno delala. Darovala ie. k«» s«.- (•> preganjali in so se mogli skrivati po rimskih pod-zo milostni Škot Jernej v stolni cerkvi svetega Justa slovesno sV. mašo imeli in po njej zahvaljeuo pesem zapeli i. sicer v zahvalo, da je usmiljeni (iospod Bog strašno šibo kolero v njih škofii ukrotil, se je pri tem cerkvenem opravilu ta posebnost pripetila, da ko so glorio zapeli in na to Še večkrat med sv. mašo in pri zahvalni pesmi — je tako silno treskalo in se bliskalo, da se je cerkev potresala in več pot vsa v plamenu stala, med tem da je zunaj bilo, kakor da bi se bil oblak utergal. Po veži Božji je oblastovala neka sveta tihota. Meni se je pa zdelo, kakor nekdanjim Izraelcem pred sinajsko goro, in da nam Gospod Bog ob gromu in blisku zopet svoje pretehtne besede ponavlja: „Jaz sem tvoj Bog. Verovaj enaga samega Boga. fte imenujv po nemarnem Božjega imena. Posvečuj sabotni dan. Šest dni delaj in opravljaj vse svoje dela; sedmi dan pa je sabota Gospodova, tvojega Boga, ne delaj nobenega dela. Spoštuj svojega očeta in mater. Ne ubijaj. Ne prešeštvaj. Ne kradi. Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega. Ne želi svojega bližnjega žene, ne želi svojega bližnjega blaga." — In pa da vsi tre-petaje v svojih sercih govorimo: „Vse, kar koli je govoril Gospod bomo storili." (II. Mojz. 19, 28.) — Cerkveno opravilo je končano, germeti, bliskati, in liti skorej tisti hip neha, ljubo solnce megle razpodi — in tudi šiba Božja popolnoma odjenja. — Pa tukajšnji otroci smo enaki nekdanjim izraelskim otrokom. Kadar nas Bog šiba, vse obljubimo, pa le prekraali storjenih obljub pozabimo in tako se tudi Božja prizanesljivost utrudi. Lansko leto, to je, čez deset let nas zopet s kolero obiše. Božje veže se začno polniti, molitve gorkejši proti nebu puhteti, — in Bog se nas usmili: — pa zopet postanemo mlačni, cerkve se bolj po redku obiskujejo, postopači, ki milemu Bogu dneve kradejo, pretulijo cele noči; in še več, ravno takrat, ko se pobožne duše ob nedeljah in praznikih še pri Božji službi znajdejo, brez vsega kaznovanja okoli cerkev kakor obsedeni rjovejo; brezvestne babure, ki skoz ljubi celi teden na oknih zijale predajajo, se gotovo ob nedeljah in praznikih svobodno s perilom pečajo, — ravno tako kovači, mizarji itd. razbijajo, da sc po celih ulicah razlega! Pa ni ga, da bi se za svetost Božjega dneva potegnil; — za to pa neskončno pravični Bog nas v novo tepe. Pošlje nam zopet ljuto tujko; ona jame preiskovati hiše, in kakor egiptovski smertni angel pobira svoj rop, ki se kar skrivaj iz stanice spravi, dolgi rovi mirne njive pri sv. Ani se dan za dnevom daljšajo, ponočno tuljenje utihuje, žalne obleke se množijo — in zdi se, da se resna treznost povračuje in posvetno vedenje nekoliko oterpnuje. Ali modrejši so prepričani, da je s tem prav toliko kot nič storjeno, temuč da se mora prederzen človek ponižati in očitno svojo nevred-nost pokazati. Ti torej poterkajo pri višem dušnem pastirju, in prosijo, da bi blagovolili jim spokorno procesijo dovoliti. Prošnja je hitro uslišana in za nedeljo, to je, 30. kimovca odločena. Prešnji dan, sabota, je bil neprijeten, vetroven, dolgočasen in oblačin, tako da sc je bilo bati, da bo sledeči dan deževalo. Ali kako smo bili razveseljeni, ko je v nedeljo zrak popolnoma miren, nebo čisto kaker zerkalo, in ko se solnce v celi svoji kraljevi lepoti čez svet razlija. „Oh no! mi reče ganjen nek znanec, Mati Božja in sveti Rok sta nam gotovo to blaženo vreme izprosila." t >b sedmih so prezvišcni škof v bivši jezui-tarski cerkvi ali sedanji „Santa Maria Maggiore" pri alt arju Matere Božje Zdravnice maševali in na to do-tične molitve molili. Vernikov jc bilo toliko pričujočih, da se je tako reči vse terlo, in vender jih je še polovica zunaj cerkve ostalo. Po sveti maši sc začne procesija, ki so jo sami viši dušni pastir peljali v farno cerkev svetega Jakopa. Pa ko bi bila navadna procesija prav lahko v pol ure tje dospela, se je pri tej priliki potrebovalo dveh ur, zakaj čez dvajset tisuč pobož- nih sc je je vdeleževalo. V serce je pa segalo to morje ljudi viditi, ki so zaupljivo Boga usmiljenja prosili, nebeški Kraljici in pa vsim drugim svetnikom in svetnicam za njdi veljavno prošnjo še priporočevali. Storilo jc neki čuda oseb druzega spola — in še imenitne gospe — to Božjo pot v nogovicah, mnogo izmed njih pa celo bosih. Ko smo z veliko silo v cerkev svetega Jakopa dospeli, so ondašnji v. čast. gospod fajmošter pri altarju svetega Roka maševali, railostivi škof pa po maši molitve opravili in nas na vse zadnje v Božjem imenu razpustili. In zdaj se Božja šiba polagoma odmikujc; plitva modrost posvetnih kričonov pa, da se ne bi dopustila procesija, ker bi po tem bolezen le še hujši razsajala, se jc s tem očitno na sramotni oder postavila. Mi pa sklenemo rekoč: „Pobožne teržaške uušice! imejte le zmirom živo vero, terdno upanje in gorečo ljubezen v Bo^a, in prepričali se boste v vsaki nadlogi, da naš mili Bog še živi! _ M£aJ Je hej norega po širokem sretuf Slovanski listi opominjajo vlado, da naj njena politika v oziru na jutrovc zadeve slovanska bode: če nc, jo bo vlada zopet zavozila. Ako na to pride, da Turčija res razpade in bi jugoslovensko ljudstvo po sedanji šegi glasovalo, čegavo bode, bo pač dobro pre-vdarilo, kam sc mu je nagniti, da mu bode narodnost zavarvana. To ljudstvo nikakor ni tako neolikano, kakor bi si kdo mislil. Za vero in narodnost gori, kakor nekdaj Makabcjci. Tega sem sc prepričal tudi v Carigradu; bolniki v avstrijski bolnišnici so razveseljeni vso bolezen pozabili, ko sem jih po jugoslovensko nagovoril, in bosanski očetje frančiškani govore o slovenski reči z nekakim ognjem, da je stermeti. O tej priliki naj razodenem pa tudi šc drugo resnico, na ktero malokdo misli, šc nar manj pa tako imenovani domorodci. Kdo ohrani, poživlja in razširja narodnost kterega si bodi ljudstva? Gotovo naj bolj cerkev. — Ozrimo sc n. pr. na Laško, in vidili bomo, da ta dežela je imela naj več duhovstva, v primeri naj več misijonarjev, naj več samostanov obojega spola. In glejte! ravno duhovni in samostani so po vsem Jutru tako razširili laško narodnost, da so ni med olikane štel, kdor ni znal italijanskega jezika. Oni namreč so imeli v rokah vse ljudstvo (tudi celo neversko) in vso mladino. Kako „italianissimi" sami sebe po svoji frama-sonski čepini bijejo, ker samostane zatirajo, sc utegne kmali pokazati. Že zdaj jim Francozje na Jutru naprej uhajajo. Kako to? Ti politikarji na vso moč podpirajo katoliško vero; njih jezuiti, Iazaristi, njih šolski bratje, njih usmiljene sestre in raznotere redovnice imajo vse višji učilne naprave v rokah, učijo povsod na podlagi domačega jezika (arabskega, gerškega, turškega itd.): toda hitro hitro jih izurijo tudi v francozovšini tako, da se vsak olikan sramuje, ako ne zna francosko, ali prav za prav, da se med olikano ne šteje, ako ne zna tega jezika. To so jeli poskušati tudi Rusi, ti pa bolj z materialnimi pomočki, z občenjem z ljudstvom po kupčii itd. Nisem sc mogel prečuditi, ko sem slišal v Jeruzalemu priproste arabce iz Bctlehema itd. po rusko prcccj dobro lomiti. Tudi na podobah, ki jih prodaja „bibliška družba," jc viditi prav pogosto rusko pisanje v cirilici. Nemci pa so premalo katoličanje, ravno zato imajo manj naprav, samostanov itd. po tujih deželah in njih vpliv sc manj razširja. Slovenski domorodci naj bi si torej dobro v spominu ohranili, da s podpiranjem duhovstva, misijonov in zlasti samostanov sc skerbi naj poprej za „cdinopo-trebno," potlej pa tudi za svojo narodnost in sploh oliko svojega naroda. Ako bi n. pr. katoliški duhovni Cehov, Poljakov, Slovencev po Ameriki ne zbirali, javalne bi od ondod izhajali slovanski časniki: vsi bi se hitro med tujci zgubili in potujčili. To je res dosti očitno in jasno slehernemu. kdor ima oči za gledanje, ušesa za poslušanje. Ako Avstrija pokaže, da hoče biti bramba sv. veri in da spoštuje jezik slovenskih narodov, se utegnejo ob času rešetanja jugoslovenskc scrca k nji nagniti: ako to zamudi, naj sama gleda. RiniKko. Ker Napoleon svoje kardela iz Rimskega domu kliče, se jc nabralo na Francoskem novo kardelo radovoljcev, ki so pred nekterimi dnevi v Rim prišli. Da jc mala čedica lc za red v znotranjem odinenjena, ne pa da bi mogla Rim zoper lahunstvo braniti, je očitno Zato pa tudi sv. Oče le od Boga pomoči pričakujejo in kardinal-vikar jc iz tega namena veleval devetdnovnico v čast sv. Mihaela nadangela, da bi sc on vojskoval zoper tolovaje, tatove, zatiravce pravice, zoper satana in vse njegove služabnike. Po vsih rimskih cerkvah ljudje prav obilno hodijo k ti pobožnosti. — Sicer je neki tudi cesar Napoleon po kardinalu Reisach - u svoje varstvo slovesno obljubil. \'a Spaiijskeni, pravijo, zopet rovarstvo vrč; pa še celo zoper življenje kraljičino: celo na samem njenem dvoru so hudodclniki zasačeni. Vlade nočejo ,.fraj-mavrarjein" na pete stopiti, zato bodo pa same njih žertve. Naj pred ti hudodclniki spodkopujejo katoli-kc vlade, potlej pridejo na versto razkolniške in protestan-škc z vsimi prestoli. Osnova satanova in njegovih be ričev na zemlji jc očitno ta-le: L zoper jezuite: 'J. zoper katoliške samostane sploh; 3. zoper katoliške škofe, duhovne in katoliško Cerkev: 4. zoper katoliške prestole; 5. zoper razkolniške, protestantkc in vse prestole; ♦'» zoper vse, kteri kaj imajo. V ta namen dela in pomaga nekaj beričev satanovih z odpertimi, naj več pa z zavezanimi očmi. Kratke naznanila. Ministcrstvo tergovstva je dovolilo, da se odsihmal sme po vsem cesarstvu v vsih je-kih telegrafirati. Akoravno je čudno , če je kdaj bilo to prepovedano, vender že nekteri nergajo, kakor da bi jim ne bilo čisto prav. — Kadar nimajo časniki dosti druzega čenčati, jim jena „jutrovo vprašanje" na versti najberžc ga bodo časniki reševali, kakor žc dostikrat, rešil ga pa nihče ne bode. —Od začetka mal. serp. do polovice kimovca je po vsem cesarstvu za kolero zbolelo nad tuj h h > ljudi, in izmed teh jih jc umcrlo čcz4iu*"» Po vsih krajih več obolelih umerje, kakor pa sc jih ozdravi. — V Pcšti jc v neki vojašnici v 4* urah umcrlo 110 vojakov: torej je vojaštvo to poslopje zapustilo. -Garibaldi se zdaj v Florenci dere zoper katoliško du hovstvo, ko ne more več v rovarski vojski avstrijskih prebivavcev dreti. — Dr. Jož. Zlat. Mitterrutzner, gitu-naz. profesor v Briksnu, imeniten jezikoslovec iu učen mož, je na predlog odbora Marijne družbe na Dunaju dobil viteški križ Frančiška Jožefa. — Dnevniku ..Zu-kuntt" se to „spomina vredno" zdi, da praški vradni .,Dnevnik" jezuite zagovarja. — Ali tako?... — kega je 30. u. m. liiertvud zadel: zavoljo starosti se dvomi, da bi mogel obstati. — Greki na otoku Kandii so Turk" popolnoma zmagali: 7« n n » kristjanov je 17.<"»0 egiptovski b vojakov do morja gnjetlo, in tain so jih turške barke sprejele. Ta dogodba ima silno tehtnost, če se poterdi. Svitli cesar so 4. t. m. preklicali obsedni stan na D i najskein. — Mir z Italijo je 4. t. m. -klenjen. ua pokopal uu za smert bolnega mašnika. Poslovenjena. r l biva ?u samota, Mntna obdaja me tihota. Mirii" j«- /rolMivje vse. — Mutasti imrlivi »pij... V tih« m hlan-m ▼ groba hlad — Truh in gnjilad, Čeravno «em še mašnik mlad. Duša žalostna v višave, V kraj zveličanske se slave Dvigni, — ondi, si doma. Kmali zmaga bo končana, Kinali večnih dni Hosana, Z boljših pers ti zadihlja. In v vsih slast morje Prejšnje bos solze Potopila. Ovenčana, Zveličana Velie'ga vidila B"ga ! Trume ti nasproti vrejo, V družbo svojo te sprejmejo • Večna slava tam doni; Boš Bogu „Te Deum'4 pela . Kakor lilija cvetela V večnem rajskem vertici. Pridi, pridi smert. Seli v rajski v t rt Mi dušico! Vesel'ga du«; Zeli serce, Da že terpin počivat gre. Vi, ki tiho v grobih spite, Mi prostorček dovolite, Naj tudi jaz med vami spim! In ko strašni glas trobente Stresal l >o vse elemente Z vam' naj k sodbi se zbudim. Zdaj pa sapica Mirno naj pihlja Cez grohovje ! Gomilico Naj še mojo Že skorej opihlja sladko ! Ant. NA mre. Oseua Marija. Mlad* n. č pred znamnjem Device Marije «»d dneva do dneva zamaknjen kleči, Veselje mu z lica nedolžnega sije, Ljubezni presvete mu serce gori. Sim hodil častit je nebeško Kraljico, ,.Češena Marija si!'- vedno je pel, Iu zal i šal je z venci preČisto Devico, V naročje pokladal cvetlice vesel. lak«'* jo častil je ..d leta do leta, In se priporočal v njeno je var, V nji našel je mater, je našel očeta, Katerih sirota poznal ni nikdar. In kadar izusti češenje Marije, Mu roža ldiskeča iz ust prievete, In angel na strani jo v venec povije; — Le ene je rr-žiee manjkalo še. - Pririnal je nemo iz daljnega kraja, Iz Kima priromal jaliaje prebit, Veliko ga vernih spremljavcev obdaja, Na persih bliskeče se križec mu zlat. In viditi čudno prikazen neznano, K rnladenču je stopil, ga milo objel, M i »leč. da povelje z nebes mu je dano, Je v klo štir mladenčeka sabo vzel. In kinalo je pervih bil moz učenosti, Je lepšal s pobožnostjo uka zaklad: Motila blišoba ga ni visokosti, Postal samostana je kinalo opat. Prebiral je Šaloma pesem visoko, Je Davida psalme prepeval gladko, Spremljaval s prerokom je žalost globoko, Učil je podložne z besedo mehko. Al slast, ki je nekdaj mu v persih igrala, Ko molil vsak dan je pred znamnjem kleče, Sc živo v spominu mu je oživljala, Le v leta cveteče ga žene serce. Se enkrat k Mariji pred znamenje znano, Kjer peval je deček , zdaj starček hiti: Vse zdi se svitlobe mu rajske obdano, — Ko nekdaj , pred Materjo zopet kleči; Ko nekdaj, zapoje češenje Marije — In cvetka mu zadnja iz ust prievete; V doverŠeni venec jo angel povije — Menihu pa biti že neha serce. Luuica. l*ra pozna je odbila, Vse je tiho, vse že spi; Serce moje ne počiva, Huda rana ga skeli. Oh osoda ti nemila. S čim sem vender žalil te, Da me tepeš brez hladila, Da moriš tak zgodaj me? - Ko le dalje tak zdihuje In me peče še serce; Mila luna se dviguje In prisveti v okniee. Je sijala tako mila Ravno mi na postljico , Je prinesla in je vlila Sladko mi tolažbico. Dragi bratec le ne hiraj, Djala mi prijazno je, Proti nebu se oziraj, Kadar rana peče te. Misli, dragi, ne pozabi, Kadar vidiš Šum sveta, Da vsak cvet se rad pohabi, In da svet le strup ima. Gori lepo vse ostane, Kar dospelo lepo je; Gori ni nobene rane, Ki bi pekla, žgala te. Vse solzice tukaj gori, Dragi bratec , jenjajo, Torej v mraku in ob zori Zri v višavo višnjevo, Seree čisto si ohrani, Hrabro, hrabro se vojskuj. Vsake strasti se ubrani, Za slabosti zadostuj ! Tako lepo govorila Mila mi je lunica, Tako milo je hladila Skleče rane serčica. Oj pohlevna luna mila! Sijaj, sijaj nam na svet; Hladne nosi tolažila, Kadar jame rana gret'. A. Vadnov. Iz Gorice, S. vinot. V naši mestni farni cerkvi ^v. Ignacija bomo imeli od 22. oktobra do 1. novembra ljudske dušne vaje ali eksercicije. Vodila jih bota oo. jezuita Bankič in Doljak. Vsaki dan bota po dva cerkvena govora, eden zjutraj, drugi zvečer, v slovenskem jeziku. Dovelj spovednikov bo pripravljenih, in dosti tudi druzih pobožnih vaj — ter bo vsaki, kteri se želi vaj vdeležiti, mogel svojo dušo z vsim potrebnim oskerbeti. ------ Duhovske spremembe. V ljubljanski škofii. Ti-le gg. so prestavljeni in postavljeni: Janez Zagorjan z Dragatuša v Rovte; Drag. Kurent, novoposv., v Dragatuš; Mart. Indof z Kovt v Vreme: Mat. Jereb s Kočevja v Loški potok. Dobrotni darovi• Za nesrečne Mehovčane. Neimenovan 3 gold.; — P. po V. 5 gold.; — H. duh. 1 gld.; — Č. duh. 1 gold. Za sv. Očeta. J gl. neimenovana. — Z Gorenskega 1) s prošnjo: „Sv. Oče, sprosite mi srečno smert!44 1 križ. za 1 gold. 6 kr., i križ. po 33 kr. st. d.; 2) „Sv. Oče, sprosite moji mladi vnukinji pravi um in pamet!44 3 sr. dvajsetice.