Domovi m Pk 'V* E RI e/% m— HOJWUE AMCfUCAN IN SPIMT tOMH IN UNGUAM ONIV National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII — VOL. LXH Južni Koreji se bliža nova politična kriza V vladni stranki se je radikalno krilo okrepilo v taki meri, da utegne dobiti nadzor nad njo. SEOUL, Juž. Kor. — V Južni Koreji vlada na zunaj mir, ni demonstracij ne prelivanja krvi, pa vendar se čuti, da politična kriza ni več daleč. Povod Zanjo bodo dale razmere v vlad-ni demokratsko republikanski stranki. V Južni Koreji vlada vojaška diktatura, ki pa rabi kot svoj Političen plašč demokratsko-re-Publikansko stranko. Kot vlad-na stranka ima seveda večino v Parlamentu, toda nobene večine di v njenih lastnih vrstah. Tam se tre med seboj več struj, glav-ni med njimi sta zmerna in “radikalna”. Na čelu radikalne stranke, ki igra v okviru stran ke vlogo opozicije, se nahaja general Kirn. še lani je vodil stranko, potem pa se moral u ^akniti; najbrže je iz previdnosti šel v “begunstvo” v našo Sovjelija, Poljska in Češka bodo podpirale Tanganjiko-Zanzibar Sovjetska zveza, Poljska in češka so obljubile federaciji Tanganjike in Zanzibarja 42 milijonov dolarjev pomoči, da bi jo odtegnile vplivu rdeče Kitajske. Novi grobovi Mary Potochnik Sinoči je v Polyclinic bolnišnici umrla Mrs. Mary Potochnik, stara 69 let, z 976 E. 69 Place. Pogreb bo iz Zakrajsko-vega pogreb, zavoda. Čas in podrobnosti jutri. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri ob enih popoldne. Jakob F. Hočevar V ponedeljek je umrl vi ZDRUŽENI NARODI, N.Y. Highland View County o ms j^a(jar je ^rei;)a iskatj podpore niči 63 let stari Jakob F. Hoče- b p0S0jjja) so afrjgki politiki či-var s 1422 E. 55 St., rojen v st,0 sodobni, poznajo vse načine, Clevelandu. V bolnišnici je bil kje najtj denar in kako ga izva-pet tednov, preje je bil zapo- bit}. Tako je na primer znana slen pri Kroehler Co. kot tapet-Utvar, da kitajski komunisti iz-nik. Bil je samski brat Josepha, datno podpirajo republiko Bu Amelie Bertloff, Angele Novak rundi v srednji Afriki, da jim Patrick in Helen Taylor. Pogreb ta dovoli, da kitajski diplomat-bo iz Grdinovega pogreb, zavo- je lahko mirno šarijo po sosed da na E. 62 St. v četrtek ob 8.15 ni kongoški republiki in izkori-cerkev sv. Petra ob devetih, [ščajo kongoški kaos v svoje politične namene. To je neprijetno ne samo za Ameriko in zahodno Evropo, ampak tudi za Moskvo in njene satelite. Moskva se boji, da AMERIŠKI LETALEC JE UŠEL RDEČIM V LAOSU ameriško izvidnisko letalo nad Planoto vrčev v Laosu in ujeti ameriškega letalca poročnika C. F. Klunsmanna. Temu se je sedaj posrečilo iz ujetništva uiti na Tajsko, od koder se je vrnil k svoji enoti. Kong. J. Blatnik mesto Humphreya v senat? WASHINGTON, D.C. — Če, bo v novembru H. Humphrey! dejansko izvoljen za podpred-! sednika ZDA, kar za sedaj vse'y preteklem juniju je uspelo rdečim sestreliti kaže, bo po pisanju U.S. News1 - ..... - - - — & World Report postal vodnik demokratske večine v senatu John Pastore, senator iz Rhode i Islanda, ki je imel glavni govor na demokratski kbnvenciji, za zveznega senatorja Minnesote naj bi bil pa v takem slučaju WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je včeraj obja-namesto Humphreya imenovan vila, da se je let. poročniku Charlesu F. Klunsmannu, ki kongresnik John Blatnik. je bil sestreljen 6. junija letos nad Planoto vrčev v Laosu John Blatnik je slovenskih, in je padel tedaj v ujetništvo Patet Lao čet, posrečilo uiti staršev sin in uživa kar trdno, in doseči varno Tajsko. Prepeljan je bil v sorazmerno do-oporo med volivci svojega okra- brem zdravstvenem stanju” na letališče Udorn na Taj-ja v Minnesoti. Po političnem skem, od tam pa na neko ameriško oporišče izven Taj-prepričanju spada med “liberal- ske”. O samem begu ni bilo objavljenih nobenih podrobnosti. Rdeči so o Klunsmannu trdili, da je potem, ko je padel v njihovo ujetništvo, obsodil “tujce, ki so prišli v Laos vodit vojno”. j Poročnik Klunsmann je letel Qjzenga USlatiaVlja V nato na Kalvarijo. ne” demokrate kot Humphrey. V Kongresu je ’doslej redno glasoval za podpiranje Jugoslavije, kot ga je zagovarjala Ei-senhowerjeva in za njim Ken-nedyjeva vlada. Šole se bodo odprle za 53 milijonov šolarjev , + v ,. ... „ * ~ „ rn bodo kitajski tovariši spodrinili WASHINGTON, D.C. - Ta j „ Afrik. To s0 sprel. teden in prihodnje tedne se bo-i .......... . deželo Sedai ie nie^ova skupi- , , ^ Pnn°anJe ^“'no izrabili politiki v Tanganjiki «no. beaaj je njegova saupi do odpr]a vrata vseh vrst sol po ,„,,„0 na začela tako odločno akcijo, - deželi in skozenje bo šlo v n Zanzibariu. Poslali so druge- ^ se zmerna struja boji, da bo L&Jnice predavalnice seminar- ga tanganiiškega ministrskega na Prihodniem strankinem obč- • i’v.P , podpredsednika Kawawo v Mo- bo stranka zopet padla pod Ki- L ]a Po podatkih zvezne 51 Za PodPore in P030!1 a-movo kontrolo. vlade bo število študirajoče Ko je Kawawa P™el nazaj v Sedanji vojaški diktator ge- mladine letos poraslo za 2.5 od- tanganJis|k° prestolico Dar-es-neral Park se skuša držati nad I gtotka kar predstavlja že 20. ie. Salaarn’ Je takoj sklical tiskov-P^epiri v stranki, ni jifi pa mo- to zapored nov rekord. 110 'konferenco in povedal časni- gel zatreti. Nekaj bo rjjioral na- y osnovne šole bo hodilo le-|ka^em’ da ^ dobro opravil: za Poviti, ako se še ho^e držati L,os 35,4 milijone deklic in deč-1 sedanJ° petletko bodo prispevala oblasti. Kaj bo napravil, o ,k0Vj 1.4% Več kot lani; srednje Je Moskva, Praga in Varšava tein sedaj ugibajo korejski poli- šole vseh vrst bo obiskovalo kar $42. millJonov- Raziskavale boni krogi. Pričakujejo genera-h247 milijonov šolarjev in šo- bodo Prirodna bogastva, organi-•ovo odločitev v par tednih, kaj- jark 4,1% Več kot lani; na vi- zirale narodno obrambo, posfa-li v oktobru naj bi se .vršil na- sokih šolah vseh vrst pa bo štu- vile tehnično ^iverza in seveda Povedani letni občni zbor de- Liralo letos 4.8 milijonov mla- tudl. cel° vrsto novih tovarn-rookratske republikanske stran- dih ljudi 6.7% več kot v zad- Kitajski komunisti so se pre-ke. L______________,___I pozno zbudili in so šele zadnji 1 j , 1^*,, UUZ.IIO ZUUU111 III bU bClC ZdUIlJl ----- r---------J ----------•J ’ n^em a a ems m trenutek tudi nudili svoje da-,IaPonska, Pakistan, Brazilija, Človeški rod se zopet hitro množi ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Najnovejši Demografski letopis ZN trdi, da je sedaj na svetu že okoli 3.13 bilijone ljudi. Dočirn je še pred tremi leti znašal letni prirastek 46 milijonov ljudi, znaša danes že 61 milijonov. Letopis potrjuje tudi staro resnico: čim bolj je narod zaostal, tem hitrejše se množi. Prirastek na prebivalstvu znaša na primer v Mavretaniji 5.1%, v Burundi 4.9%, v Kostariki 4.3%, v Vietnamu 3.7%. Zato pa znaša v naši deželi le 1.6%, v Evropi pa samo 0.9%. Petina prebivalstva živi danes v rdeči Kitajski, v Indiji je 449 milijonov, v Sovjetski zvezi pa 221 milijonov ljudi, potem pride šele naša dežela na vrsto, za nami pa pridejo Indonezija, nad Planoto vrčev v neoborože- 1# ” maua »Ironlf a nem izvidniškem letalu z letalo-1 KOttg« I10V0 StraRKO nosilke Kitty Hawk v času, ko LEOPOLDVILLE, Kongo, so rdeči pritiskali v dolino reke Kongoški levičar A. Gizenga je Mekong in grozili zavzeti tudi znan v mednarodnem svetu glavni mesti Laosa Luang Pra-bolj po svoji smoli kot po svo-bang in Vientian. Ko je bilo nje- J ih političnih uspehih. Pred par govo letalo zadeto, je odskočil leti ga je kongoska centralna in srečno ter brez nezgode dose- vlada posadila v ječo ker se je C 1 n 1 rv rt ■*-> rt c-' I s~i ri Y-\ t \T rt — Naše čete naj_ pridejo ! Stvarnost bi ga umirila lUai V Indijski ocean/ WASHINGTON, D.C. — Ni-1hvaležno sprejel. LONDON, Ang. — Na pobu- kita Hruščev je v razgovoru z ° sngleške vlade bosta Angli- nekim evropskim državnikom Ja in naša dežela ogledale, kje dejal, da bo Golchvater postal v Indijskem oceanu dobil brez dvoma umirjenejši, če bo Čigava je Amerika? BOSTON, Mass. — Dekan -•»VAXJUik.V-lii v v a » * v* a a a»a. J w a - — J ~ , a- — / Primeren prostor, ki naj bi se izvoljen za predsednika ZDA. bostonske pravne fakultete je aa njem nahajale naše in angle- “Karkoli Goldwater sedaj go- pripovedoval sledečo značilno ^ POtp tr o4-o 1 v* i xrli I tV\r\ rvirvval 10 Q ti \T I 7.1^0d'fo'O * & ^ ^ ™.. Neki uni verz i t e t ni profesor je Požare. Posebna angleška voja-|To bo imelo nanj neizogiben I hotel dognati, kjer so bili roje- gel tla. Helikopter, ki ga je prišel iskat, ni mogel tega storiti, ker je bil poročnik Klunsmann že obkoljen od vojakov Patet Lao. Njegova žena, ki živi z dvema otrokoma v San Diegu v Kaliforniji, je dobila od moža več pisem, v katerih jji ta sporoča, da ga imajo zaprtega v iz blata zgrajeni koči pod skrbno stražo in da z njim postopajo dbsti dostojno. Po begu Klunsmanna imajo rdeči v Laosu le še Bugena De Bruina, civilnega pilota, ki je prišel v njihove roke v preteklem oktobru, ko se je njegovo letalo ponesrečilo nad ozemljem pod nadzorstvom Patet Lao. izdajal za naslednika levičarskega Lumumbe in s tem geslom tudi nekaj pomenil v kon goški politiki. Ko je Combe prevzel oblast, ga je osvobodil ker je upal, da bo Gizenga stopil v njegovo vlado. Gizenga Zahodna Nemčija in Anglija. V teh 10 deželah živita dve tretjini vsega človeškega rodu. Iz Clevelanda in okolice Cleveland dobi novo direktno zvezo z Evropo!— Trans World Airlines so se obrnile na Civil Aeronautics Board v Washingtonu s prošnjo, da jim dovoli vzpostaviti neposredno letalsko zvezo Clevelanda z Evropo. Cleveland je po številu potnikov, ki odhajajo od tu v Evropo na 8. mestu v deželi in tako zvezo brez dvoma zasluži. Lani je potovalo v Evropo okoli 17,000 Cleveland-čanov. Sedaj vzdržuje edino neposredno letalsko zvezo Clevelanda z Evropo Air Canada. Iz Slovenije— Iz Rakitnice pri Ribnici je nedavno prišla v Cleveland k sorodnikom, k stricu Josephu Starcu na 1164 Norwood Rd. gdč Darinka Klun. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. A. Kollan-der. — Dobrodošla med nami! Seja— Klub slov. upokojencev v Euclidu ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo nekaj zabave. Žalostno sporočilo— Mr. Stane Mrva z 1020 E. 64 St., Cleveland, je dobil sporočilo od Oak Forest bolnice v Cook County, 111., da je 31. av- tega ni storil, zato pa je sedaj združil sedem brezpomembnih gusta umrl tam njegov stric Ci- dejal|ni stari očetje in stare matere njegovih 141 študentov. Prosil Johnson mislil na podpredsednico ZDA jih je, naj to napišejo na liste WASHINGTON, D.C. — U.S. brez vsakega podpisa in jih pu- News & World Report poroča, stijo na klopeh. Po predavanju | da je predsednik L. B. Johnson je listke pobral in jih obdelal, nekaj časa mislil o možnosti kot se spodobi učenjakom. I podpredsednice ZDA. Prišel je Dognal je, da je med študenti do prepričanja, da bi bilo to samo eden, ki ima oba stara o- preveč negotovo in politično četa in obe stari materi rojeni v tvegano. Pri vsem ni našel tudi Ameriki. Ta je bil edini črni nobene znane ženske, ki bi jo študent v njegovem razredu! hotel na takem mestu imeti. Kongres začel zopet s pretrganim zasedanjem s a misija si bo ogledala naj-[vpliv k zmernosti hreje otok Diego Garcia, 1,0001 Hruščev. južno od Cejlona. Ako bi bil otok pripraven, bi e državi napravili tam ne sa- + ° Voin° luko in moderno le-. ~ - allšče, ampak tudi vojašnice CLEVELAND, O. — Ko so se| Pretekli ponedeljek je poka-|torjem se ni ljubilo, da bi ob-,deralnega sodisca o novi raz-2a Pehoto in strokovne vojaške zbrali v ponedeljek zjutraj se-|zal, da je trenutno hudo zapo-lšimo in temeljito debatirali, so mejitvi vohvnih okrajev. Za to Hužbe. Postojanka bi bila goto- natorji in kongresniki na svoje|slen le senat, dočirn predstavni- rajše predlagali vse mogoče al- zadevo se navadni volivci ne za- tudi oporišče za rakete, ob- redne seje, jih je najbolj muči- ški dom ne ve, kaj bi počel. Ca-....... - 7at" sp na ~ r'eiTl pa vmesna postaja med lo vprašanje, kako dolgo bodo ka na zakone, ki so še pred se-an§leško kolonijo Aden in Av- morali še sedeti na Kapitelu.[natom. Zato je prvo sejo pora-Strabjo. Vsi kongresniki in najmanj [bil samo za namen, da določi ima naša država nepri- tretjina senatorjev stvon°Km<*nejše VOjn° letal'hmref '»M za sv^—-! v senatu ib. morala prit. na stala i1 posto;ianika krnalu PO" e’ za 0 50 riJ1 ove 0115 1 J vrsto debata o novih mejah za j la glavno oporišče za naše med volivci kot med zakonski" etalske sile v Indijskem oce-|mi predlogi. Ako mislimo samo na števil- kongoških strank v novo levičarsko stranko, ki jo je krstil za naslednico Lumumbove politike. Pri tem je Gizenga pozabil, da se glavni del Lumumbovih pristašev, ki je združen v posebni stranki, sploh ni pridružil njegovemu gibanju. V Leo-poldvillu dvomijo v uspeh Gi-zengove akcije, akoravno bo morda .pomenila nekaj sitnosti za sedanjo Čombejevo vlado. Combe ima čisto gotovo nekaj koristi od Gizengove politič ne poteze. Se lahko sklicuje na to, da je on edini afriški politik ki je svojega nasprotnika spu stil iz ječe in mu dovolil, da u-stanovi svojo stranko. Razni a-friški diktatorji, kot so Naser Ben Bella, Nkrumah itd., bodo radi Gizengove politične akcije [gotovo prišli v zadrego. Ne bodo več mogli kazati s prstom na Combeja kot kongoškega dikta tor j a. ------o ril Mrva, star 68 let, rojen na Vačah pri Litiji, od koder je prišel pred 40 leti v Ameriko. V Chicagu zapušča brata Ignacija, ostalo sorodstvo pa v Jugoslaviji in Ameriki. Pogreb bo v petek dopoldne iz Zefranovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Štefana, nato na pokopališče. Štrajk končan— Včeraj je prišlo do sporazu-med unijo in vodstvom se mora j dnevni red za prihodnjo, za svoje manda- ternative o bolniškem zavarovanju, ki so jih povbhu še sproti spremljali. Zato dejansko ni vedel v ponedeljek zvečer nihče, kaj je resno v debati in kaj ne. Vendar to ni važno. Naj sprejme senat tak ali tak zakonski načrt o bolniškem zavarovanju, anu. -U-------- Skoro bo pol stoletja ^ Aoiiki narodni park v Skal- i1 §orab Kolorada so odprli leta 1915. ma Chase Brass & Copper Co. na 1121 E. 260 St. v Euclidu. S tem je bil dva tedna trajajoči štrajk končan. V okviru nove triletne pogodbe bodo dobili delavci skupni povišek 24.5 centa na uro. ------ * i IIctV i U U UUUliaiVClIl v u VCJ’HJ CA, kongresne volivne okraje. Dose-, kongresnika Mills in Smith sta žen je bil sporazum, da bo imel -e napovedala boj vsakemu bol- skoz. Kongres 10 zakonskrh bolnlškem zavarovanju s0 za4e>. ki Pnaj li napredni senatorji pod vod- razijke med senatnim besedilcm stvom senatorja Douglasa orne- zakona in besedilom predstav-jeno obstrukcijo, to se pravi, ne išk6ga doma Na Kapitelu so-bodo preprečevali debate o dru-[dij0) da do bolniškega zavaro- °----. t r “ . gih zakonskih načrtih, borili se ja ne bo prišlo in da ima govarja senator Dirksen s s ojo.bodo le proti načelu omenjene- deibata v senatu samo namen, da agitira med volivci za tega nimajo dosti, zato se pa zanjo interesira vsa ameriška politična javnost, ki v večini obsoja Dirksenovo idejo in jo Vzavrača kot tipičen primer političnega egoizma, ki noče spoštovati niti pravic tretjega stebra naše politične svobode: najvišjega vrhovnega sodišča. Proti Dirkse-novi ideji nastopajo prav posebno ostro vsi ugledni pravniki naše dežele. Predsednik Johnson sam ni menda vnet za Rusi zgradili mobilni atomski reaktor MOSKVA, ZSSR. — Pravda je objavila, da so Rusi tri leta preskušali mobilni atomski reaktor s 1,500 kilowati energije. Reaktor tehta 350 ton in je na štirih velikih vozilih z goseni-častimi kolesi. Na železniških vagonih ga je mogoče nag^o prepeljati na stotine milj daleč. Vozilo z reaktorjem in vozilo, na katerem so naprave za spreminjanje atomske sile v električno, morata biti zavarovani zaradi izžarevanja, ostali dve vo- Večinoma sončno in toplejše aJvišja temperatura 78. predlogov, ki jih želi podpisati predsednik, potem pa še enajstega, ki ga predsednik ne želi: zakon o novih mejah za kongresne volivne okraje, ki ga zagovarja senator Dirksen s svojo tovarišijo, ki se pa razteza na pristaše obeh strank. Očitno je že sedaj da Kon- tmoj* p..s,o no ,e y ^ dnevih pred koncemi greš ne bo izglasoval vseh teh zakonski načrt o bolniškem za- ^ ^ raogo-ej ,udl po. zakonskih načrtov, toda večino varovanju dobil prednost pred čudeži bo pa moral izglasovati. Med načrtom o novi razmejitvi vo- " ' ” ’ ’ s_i burno debato mora čakati ga bolniškega zavarovanja. Dirksenovo idejo, je pa priprav-j žili sta lahko na prostem. Vse Ijen na kompromis, kar mu že sedaj mnogi hudo zamerijo. Kar se tiče ostalih zakonov, ki naj bi bili izglasovani tekom prihodnjih par tednov, se Kongres radi njih ne bo posebno štiri enote so naglo povezane in reaktor v obratu, toda potrebno je dva tedna po ustavitvi obrata, da je reaktor mogoče zopet poslati na pot. Rusi trdijo, da je njihov mobilni atomski reaktor edini te o w na agiina inče* vwxxvwx c'-g« gres iaui iijiii 'lit; uu pu&cuiiu ujluu acuiiioivA *'-«“*^* ^v*.*.** — Tako je prišlo do tega, da je ali oneSa lkandidata. Seveda pa1 razburjal. Tam, kjer bo pred-[vrste na svetu, vendar je znano, . . %............... ie v takih dnevih nred koncerni ..... .... , Ha imnin Združene države atoan- njimi je tudi par nakazilnih za-[livnih okrajev. Prvi dan debate konov, ki so administraciji nuj-|0 bolniškem zavarovanju je po- tudi predlog senatorja no potrebni za izvrševanje le-|kazal vse temne strani hitrega “ tošnjega proračuna. zakonodajnega postopka. Sena- Dirkse- na, ki hoče začasno pripraviti ob veljavo sodbo vrhovnega fe- sednik Johnson vztrajal, tam bo Kongres ubogal in izglasoval, kar rabi administracija, vse o-stale zakonske načrte pa bo odložil za prihodnje januarsko zasedanje. , da imajo Združene države atomske reaktorje podobne velikosti že v rabi v arktičnih predelih. Tudi omenjeni ruski reaktor je namenjen v glavnem za arktične predele in osamljena področja Sibirije. Zadnje vesti NEW YORK, N.. — Velika porota je oprostila vsake krivde policijskega poročnika H. Gil-ligana, ki je v preteklem juliju ustrelil 15 let starega črnega fantalina, ko ga je napadel z nožem. Smrt črnega fanta je sprožila nasilja in izgrede v Harlemu, ki so trajali več dni. DAYTON, O. — Včeraj je po nesreči zdrsnil avtomobil 52 let stare Mrs. Josephine Johnson, ko se je peljala na delo, s ceste v okoli 20 čevljev globoko in 100 čevljev široko strugo. Ženi se je posrečilo rešiti iz avtomobila in se povzpeti nanj, predno je izginil v umazani reki. Klicala je na pomoč, toda nihče od 12 ljudi, ki so bili na bregu, ji ni šel pomagat, čeprav je kričala, da naj jo rešijo, ker ne zna plavati. Izginila je pod vodo, ne da bi se kdo prav zganil. NEW YORK, N. Y. — Demokratska stranka je na svoji državni konvenciji z velikansko večino imenovala R. F. Kenne-dyja za svojega kandidata za zvezni senat. Predložil ga je mestni župan New Yorka R. Wagner. Prav tako ga je za svojega senatorskega kandidata imenovala Liberalna stranka, ki v New Yorku dosti pomeni. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 2, 1964 /iMERIŠkA aXMOVIWI EKEsmu^^CTaaroa: iwmmmrmi-*'—j m »mi i •ottecfaH) 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 4« Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No'Tto" Wed., Sept. 2, 1964 Po konvencijah tem bolj potrebna, ker ima Goldwater tako čudne nazore o politični svobodi, kar je dosti jasno pokazal z načinom, kako reorganizira republikansko stranko. Johnsonova o-kolica je končno tudi poskrbela, da je bil njen voditelj kot tudi od njega izbrani podpredsedniški kandidat Humphrey izbran ne z glasovanjem, ampak s ploskanjem! Tako se je letos zgodilo prvič v ameriški politični zgodovini, da na demokratski kovenciji ni bilo sploh nobenega važnega glasovanja. In vendar je načelo svobodnega glasovanja punčica svobodne demokracije. Če se spomnimo, da so morali 1. 1924, torej pred komaj 40 leti, demokratski delegate glasovati kar 103-krat, da so postavili kandidata, potem nam jasno stopi pred oči, kako hudo je padel pomen delegacij in kako je narastel vpliv kandidatov. Če bo šlo tako naprej, bodo delegatje postali navadno občinstvo na galeriji, ki nima pravice do udeležbe na konvenciji. Ako pa postanejo delegatje navadno občinstvo, ki naj služi kandidatom samo za dekoracijo, potem se resno postavlja vprašanje, ali so konvencije v sedanji obliki sploh potrebne. Da je odklonilen odgovor na to vprašanje dobil ravno letos toliko pristašev, zato sta precej odgovorna Goldwater in Johnson, Johnson žal še več kot Gold-water. In to ni dobro za bodočnost ameriške oblike svobodne demokracije. Moraš ubogati ali pa oditi ali nju. To ge bo začelo 21. septem lian iimn iiwii ne" ihttiimit "w ' iiMii' iiwiiWWiiiMr^iiifiitiMn'TiiMir rir-iiir-iurj i 1 Vsako četrto leto oživi po konvencijah tudi kritika te politične ustanove. Tudi letos je oživela, še predno so de-mokratje opravili svoj posel na njej. Reči moramo, da je letošnja kritika veliko bolj na mestu kot kdajkoli po drugi svetovni vojni. Razlogov za to je žal več kot preveč. Omenili bomo samo par najvažnejših. Naj imajo konvencije še toliko napak, so vendarle potrebne za funkcijoniranje svobodne demokracije tako kot jo Amerika razume. Konvencije ustvarjajo namreč pogoje za miren prehod oblasti od enega režima na drugega. Ko je izvoljen predsednik v novembru lahko z gotovostjo napovemo, kaj vse se bo godilo na dan njegovega ustoličenja v januarju. Ni se nam treba bati nobenih nemirov, izgredov, revolucij ali kaj podobnega, kar tako pogosto doživljamo v svobodnem svetu. Konvencije temeljijo na treh stebreh. Najprvo mora vsaka stranka svobodno izbirati med svojimi pristaši, koga bo delegirala na konvencijo. Ker smo federacija, opravljajo ta posel državne stranke (republikanska in demokratska), ki so v tem pogledu popolnoma neodvisne od centralnega strankinega vodstva. Tako je vsaj bilo do sedaj. Drugi steber konvencij je svobodna debata o strankinem volivnem programu. Ker imamo v deželi na vsaki strani dejansko po 50 strank, ki morajo vse skupaj postaviti kandidata za predsednika in podpredsednika, ne kaže drugače, kot da jima, s tem pa tudi Kongresu, v obliki vo-livnega programa dajejo smernice za strankino politično delo na Kapitolu in v Beli hiši. Volivni programi res ne pomenijo v praksi kaj prida, so pa vendarle hud moralen pritisk na predsednika in člane Kongresa. Pri svojem političnem delu morajo ideje volivnih platform več ali manj vpoštevati, naj to hočejo ali ne. Tretji steber vsake konvencije je svobodna izbira kandidatov za predsednika in podpredsednika, ki se izraža v glasovanjih. Glasovanja spadajo h konvenciji tako kot spada voda k ribi. Šele svobodna glasovanja povedo, kakšni politični tokovi vladajo v stranki in kaj lahko od nje pričakuje Amerika in ves svet. , , v, Ker so tudi Amerikanci ljudje in je njihovo delo človeško, je prirodno, da delajo stranke na konvencijah tudi napake. Bili so časi, ko delegatov niso izbirali strankini pristaši, ampak lokalni politični magnatje, ki so potem gnali svoje delegate na konvencijo, kot žene pastir živino na pašo, in tam^ trgovali z glasovi svojih delegacij, pri čemur velikokrat ni manjkalo prav umazanih političnih in denarnih poslov. Ta napaka je sedaj izginila iz ameriškega političnega življenja. Na konvencijah ne vladajo več politični “bossi”. Državne delegacije so več ali manj strnjene skupine, ki v svojem okviru ne poznajo diktature posameznih političnih veljakov. Ravno to je jamčilo za svobodo debate in glasovanja na konvencijah. Na konvencijah 1. 1960 je bilo to že drugače. Takrat sta oba glavna kandidata, demokratski Kennedy in republikanski Nixon, ustvarila pred konvencijo svoj lasten volivni aparat, ki jima je zasigural večino glasov na konvencijah. Oba sta skrbela za to, da že pri prvem glasovanju dobita večino, nista pa hotela imeti v svojih rokah tudi poteka debate o volivnem programu. Oba sta s tem priznala opoziciji pravico in dala tudi priliko, da se skuša uveljaviti v debati o volivnem programu in pri glasovanju za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Opozicija je to pravico tudi izrabila, akoravno je vedela, da ne bo zmagala. Tako je bila svoboda debate in glasovanja vsaj formalno varovana in nihče se nad tem ni spodtikal. Razvoj stran od svobode debate in glasovanja na kon vencijah je pa letos napravil žal še korak naprej. Goldwater je dal opoziciji priliko, da svobodno debatira o volivnem programu, toda ni vpošteval njenih predlogov, ki niso bili ravno vsi v škodo republikanski politični filozofiji. Je čisto spregledal, da spada tudi njegova opozicija v republikansko stranko in da mu ne oponira samo iz kljubovalnosti. Take taktike se do sedaj ni oprije noben kandidat.ne na republikanski ne na demokratski strani. Tako je sam ustvaril videz strankine diktature in 'oblekel diktaturo še v skrajno konservativnost. Zdi se nam, da je preveč omeji! politično svobodo v svoji stranki-To je za političen razvoj v njegovi stranki morda še boli nevarno kot njegova konservativnost. Johnson je pa šel še korak dalj stran od politične svobode na konvencijah. Ni samo poskrbel, da bo večina delegatov na njegovi strani, kar mu ni bilo težko, saj kot predsednik gospodari s federalnim proračunom z okroglo $100 bilijoni, in je obenem gospodar nekaj milijonov uradnikov. Vmešal se je tudi v rojstvo letošnjega demokratskega volivnega programa. V znamenju “sloge in edino-sti” so njegovi zaupniki na konvenciji preprečili vsako večjo debato o demokratski filozofiji, ki bi pa bila letos d je preživela dva meseca doma v Sloveniji, nam je med drugim povedala tudi tole: Človeka vleče domov. Daši sem iz vsega srca hvaležna A-meriki, da nam je omogočila no-nov, lepo življenje, dasi so mi otroci napredovali tukaj, dasi je mož zdrav in zasluži, da nam nič nujnega ne manjka, vendar ^ikdoT Tudi “komunisti je tudi mene zvleklo domov. ! navaj0) da po]itičnih sv0_ Vsaj pogledat naj grem P° 5jboščin ne more biti. Istočasno letih. In sem sla m sem bilal e 0 verski) socijalni in na rojstnemu domu nekaj ted-i odarski svobodi To pa je nov in po nekaterih drugih' lažnjivQ aU goljufivo g(m)r_ krajih Slovenije po nekaj dni.|jenje Svobode nikjer ni Cer. Na jug v Hrvatsko in Srbijo res -e stoje in so odiprte nisem s a. rpu jn ^arn SQ cej0 popravljene. BESEDA IZ NARODA Vtisi ameriške obiskovalke Slovenije Cleveland, O. — Naročnica, tudi te mladine boje in pred njo kolikor moč malo govore. Svobode zelo malo Kako je s svobodo? Ker sem navajena na red, ki spoštuje o-sebne svoboščine, sem na vsak korak videla, da tam svobode ni v nobenem področju življenja. V političnem oziru o kaki svobodi ne more biti govora. To ve tvegati, da bo nastala Ikaka nerodnost za svojce, ki si jih obiskal. Večinoma vsi gredo. Tudi jaz sem šla. Izpraševali so stvari, ki jih gotovo že 15 let vedo, pa tudi o stvareh, ki jih očitno nič ne brigajo in jih ne bi smele brigati: koliko zaslužimo, kake so penzije, kaka društva slovenska imamo, kake liste beremo, kako smo zadovoljni. Spraševali so me o ljudeh, ki so že več let v grobu in o stvareh, ki so že davno minile. Vmes je seveda gospod izpraševalec delal svoje opombe, krcal “ta bele”, slavil komuniste in celo grozil, da me bodo prijeli, če bom kaj “narobe” govorila doma po vasi. Molčala sem in potrpela radi domačih. Rada bi mu bila povedala, da nisem prišla k spraševanju, ampak na obisk in da me njegovo mnenje prav nič ne zanima, rada bi mu rekla, da § nikjer na svetu ni tega in take-ga spraševanja za turiste, rada bi mu omenila, da je to zloraba oblasti, ki dela škodo turističnemu prometu, pa sem molčala. Enkrat in nikoli več. še danes mi je nerazumljivo, za-xaj to delajo. Gotovo ne žele o-aiskovalcev iz Amerike odganjati? Gotovo vedo, da ti obiskovalci ne uganjajo nobene politične opozicije. Sebi v zobe u-darjajo, ko sitnarijo nad obiskovalci, ki so jim sami dali vize. Ni res nikake druge razlage jkot ta, da diktatura mora stresati svoje sitnosti nad slehernim, ki ji pride pod roke. Dokler si doma, moraš čutiti, da si pod policijskim in vohunskim nadzorstvom. bra in bo trajalo do 8. februarja, skupaj torej 21 tednov. Pripeljite s seboj svoje prijatelje! Frank Koncilja, tajnik Strah pred oblastjo Toda videla sem tudi, da v žup- Že po temle mojem uvodu n9b ^ ima preko tisoč odraslih vsak lahko spozna, da pazim, ker se bojim. Imen krajev, ki sem jih obiskovala in imen ljudi se bom kar moč izogibala. župljanov, ni bilo v nedeljo pri edini sv. maši preko 170 ljudi Na praznik farnega patrona pri običajnem darovanju ni bilo več Radi varnosti jih ne smem po- kot 20 moških, pri obhajilni mi-vedati. Tam doma namreč še zi Pa ie bil° vseh kakih deset vedno ne veš, kdaj in s čem se oblasti zameriš. Za nas tu nič hudega ne more biti, za one tam pa lahko z nepremišljeno besedo napravimo veliko škodo. Tam se vse boji. Vsak se boji, tudi komunisti. Strah pred oblastjo! Ljudje ne smatrajo oblasti tam za nekaj svojega, kar sami vzdržujejo radi svoje potrebe. Oblast se tam smatra za neko tujo, sovražno, povsod pretečo nadlogo, ki jo je treba trpeti, ker se je znebiti ni mogoče. Strah je prva reč, ki jo opaziš in občutiš. Drugo, kar človeka udari, vsaj mene je, je razli ka v razpoloženju domačih ljudi na avstrijski in potem na ju goslovanski strani. V Avstriji so bili ljudje na splošno živahni, veseli, razpoloženi, na jugoslovanski strani pa nekam mrki, zgarani, napeto-nervozni ali nekam zatopljeni. Kar nekako na srce pritisne to vzdušje. Ni me zapustilo, dokler nisem spet prestopila meje", dasi sem res iskreno želela, da bi bila na domači zemlji vesela in med domačimi dobre volje. Ni nekdanje svežine in urejenosti Zunanji vtis Gorenjske mi je bil kot vtis ponošene, izguljene obleke. Ni bilo več tiste svežosti, čiste pestrosti in urejenosti, ki nas je nekdaj tako oživljala na Gorenjskem. Omet na mno- Ijudi. Tisti, ki so kakorkoli odvisni od javne uprave, so poročeni večinoma samo civilno. Seveda pravijo, da mnogi gredo v kak skrit samostan in se tam tudi cerkveno poroče. Koliko je takih, nihče ne ve. Podobno je s krščevanjem otrok. Ali niso to najmočnejša znamenja, da svobode, verske svobode ni? Če si znan kot kristjan, moraš junaško prenašati u-darce po plečih in po žepu in si tepen tudi, če si sicer še tako vesten in dober državljan. Našla sem to, kar so komunisti napovedovali med vojno in revolucijo: “Stari bodo pomrli, mlade bomo pa odvadili.” Žal se jim je to le preveč posrečilo Popolpoma pa ne. Tudi med mladimi je nekaj vernih kristjanov. Veri in Cerkvi oblast vedno in povsod očitno kaže svoje nasprotovanje: v šoli, v tisku, v vsem javnem redu. Svoboda Cerkve je še vedno, bi rekla, suženjska svoboda. To je ta ko, da gospodarji sedaj morda nekaj mileje postopajo s svojim sužnjem, razmerje pa je bistveno še vedno isto, kot je bilo od začetka komunističnega režima. V gospodarskem in socijal-nem življenju je oblast njen vohun, njena postava, njena prepoved in zapoved človeku povsod za petami. Da moreš živeti, moraš delati tam in to, kar Domačini so do obiskovalcev vljudni Kakšni so ljudje do obisko-calcev? Na splošno zelo vljudni, dobrosrčni, gostoljubni. Nekateri se vendar očevidno izogibljejo, ne pridejo blizu, nekateri, redki, kar povedo, da je zanje bolje, če jih nihče ne vidi v naši družbi. V Kranju in okolici je sila mešan svet. Poleg vseh jugoslovanskih narodnosti živi tam tudi nekaj deseti, pravijo da okoli 50 črncev, ki obiskujejo in dustrijsko šolo ali se po tovarnah usposabljajo za neke vrste strokovnjake. Nekam tuje mi je tam bilo. Po deželi sem videla, da kmetje delajo še vedno z istim orodjem, pripravami in stroji, kot nekdaj. Konji vlečejo plug. Novih strojev ni bilo. Kakega posebnega napredka ni. Ga je pa že bilo v času med dvema vojskama veliko več, kot v teh zadnjih dvajsetih letih. Opeko sem videla, da delajo z rokami na naj preprostejši način. Pri gradbah hiš prevladuje ročno delo. Slišala sem, da kmet sploh nima možnosti, da bi si nabavil kak stroj. Znana_ reč je, da zasebnega kmeta ovirajo in pritiskajo, ker hočejo vse spraviti v zadruge. Posledica njihovega prisilnega zadrugarstva pa je manjši in slabši pridelek in dolgovi v zadrugah. Se par cen naj i povem: plača kmetskega'delav- nec • ca je 200 dinarjev na uro in hrana, kg govejega mesa za juho je 850 dinarjev, eno jajce 35 dinarjev, kg krompirja 37, liter mleka 48, liter vina 200. Vesela sem, da sem spet v A-meriki. Veliko molimo za do- Zaradi jasnosti MILWAUKEE, Wis. — V januarju sem pisal v Argentino, da bi rad dobil tretjo številko “Vestnika borcev”. To željo je g. Smersu sporočil g. Jenku, u-pravniku lista “Tabor”. V začetku junija je pošiljka, ki je bila oddana sredi marca v Bu-fenos Airesu, prišla sem gor. Priložena je bila tudi prva in druga številka “Vestnika borcev” ter 1. in 2. številka “Tabora”. Čez dva dni nato je dospela 3. in 4. številka “Tabora”. G. Jenku sem odgovoril, da razumem, če “dober upravnik skuša vreči na trg čimveč izvodov lista, čigar predstavnik je” Da poravnam obveznosti, ki so nastale iz močno razširjene želje glede tretje številke, sem g. Jenku poslal poldrag dolar. Po prejemu 3. in 4. številke “Tabora” pa sem mu takoj odpisal: “Da bo zadeva urejena in da si bova na jasnem ... “Tabora” ni treba več pošiljati,” ker sem medtem pošiljanje tega mesečnika že drugače uredil. Zahvalil sem se mu za pripravljenost. To je ves moj dosedanji stik z mesečnikom “Tabor”. V 7. številki pa sem opazil, da je upravnik ta moj stik z njim sporočil uredniku “Tabora”, ki je zadevo uvrstil v rubriko “Na uredniški mizi”. Zakaj je v mojem plačilu ($1.50), s katerim sem poravnal denarno obveznost, nastalo iz zgoraj imenovane želje, videl urednik posebno naklonjenost, ne vem. Janez Grum Milwauske iveri hiš in od koder so državni ru-bežniki gnali kar štiri živinčeta, za njimi pa je capljala procesija objokanih, razcapanih otrok. Potem je iz vasi ves prestrašen pritekel moj mali sin, ki je vse to gledal in tudi slišal, kako so tisti, ki so živino vzeli siromašni kmečki družini, za nameček še izjavili, da bi bilo treba kme* te vse pobiti. Morda zato, ker vstajajo že ob štirih zjutraj in garajo pozno v noč za davke, ki jih kljub vsemu ne morejo plačati. Po uspešnem pogonu tudi iz drugih okoliških vasi se je iz koncentracijskih taborov za živino razlegalo veliko mukanje, ki je razglašalo daleč naokrog, kako v Jugoslaviji v občinah rešujejo svoje komunalne probleme!” K tej pismeni izjavi Mire Mihelič dodajam, da komunistični režim naj si bo v Jugoslaviji ali Rusiji po skoro 20 letih oz. 45 letih ni bil v stanju urediti in izboljšati gospodarskega položaja ljudstva. * V zadnjem članku “ženske košarice” v AD sem našel razlago o govejih, prašičjih in o-pravljivih jezikih. Vsi vemo, da so goveji in prašičji jeziki zelo okusni in izvrstna poslastica za človeško grlo. Toda jeziki °' pravljivcev in opravljivk pa so neokusni, nevarni in ranljivi za človeško dušo in srce. Nekateri opravljivci so srečni, da imajo priliko migati z jezikom, klen-ka in prinašati čenče in slabosti drugih ljudi. Ti opravljivci niso tako nevarni za družbo, kot so nevarni oni, ki imajo p°' leg te grde navade še prirojeno zlobnost, neodgovornost in brezsrčnost do sočloveka! * Pevski koncert sopranistke Dolores Ivanchich bo v nedelj0' 20. septembra, ob pol štirih v dvorani sv. Janeza. Vstopnic® so že v predprodaji. Vsi vabljeni. L. G- Milwaukee, Wis. — Pretekli mesec je v Ljubljani umrla odlična slovenska operna in koncertna pevka Pavla Lovše. Z iztekom njene življenjske ure je izvenel tudi srebrni glas prvega gorenjskega slavčka, ki ga nismo poznali in poslušali samo v starem kraju, temveč tudi mnogi rojaki v Ameriki ob priliki njenega gostovanja po slovenskih naselbinah, na čelu Cleveland. Slovenskemu slavčku — trajen spomin! • Pred kratkim je bil na obisku v Ameriki neki ljubljanski novinar, ki se je med drugim spodtaknil tudi nad govorico naših rojakov, češ da govore ‘pu pa hef”. Zanimivo pa je, da v beli Ljubljani ne govore samo, ampak tudi pišejo “pu pa hef”. N. pr. v časopisih je nakopičenih toliko tujk in angleških- besed, da so postale že kar udomačene kot vikend, best-seler, šovov, stopov, cimiterev, britofov itd. Najbolj žalostno pa je, da še danes niso v Ljubljani na jasnem ali se reče loncu — “lonac ali lonec”, in Slovencu — “Slovenac ali Slove- •, , | , ti dovolijo, moraš biti član , ■ Pada’ prenovlje' druženj, ki so predpisana. Se- veda, mladi ljudje, ki so v tem nih domov je malo, ni več tiste skrbne urejenosti po polju, ki je bila nekdaj naša odlika. Ljudje so dobri in gostoljubni. Domači imajo solze v očeh. Vendar razgovor kar ne steče in se ne razvije. Vsak samo tipa in namiguje na to in ono. Previdnost iz strahu. Ne pri mladini. Ta čeblja in prosto govori. Nič ne čuti kakih omeji- sistemu zrasli, komaj čutijo, da to ni življenje v svobodi. Vzgoja in propaganda jim je dopovedala, da je to svoboda. Komunističen tisk vsak dan ponavlja, da je to, kar je v Jugoslaviji, red največje svobode. Klicanje na “razgovore” Da tam neke prave svobode prejšnjih let. movino in pomagajmo, če kaj moremo, tistim svojim, ki tam trpe. -----o----- Slov. dom na Holmes vabi kegljače Cleveland, O. — Slovenski dom na Holmes Avenue bo v petek, 4. septembra, ob devetih zvečer kazal v Klubovi sobi film o kegljaški zabavi 27. junija letos, pa tudi filme od Na triglavskem pikniku preteklo nedeljo sem imel priliko poslušati nekega staronaseljen-ca hrvaškega porekla, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v Jugoslaviji. Ni mogel prehvaliti napredka in blagostanja ter srečnega življenja v starenfi kraju. Dejal je tudi, da je obiskal Slovenijo in podeželje, kjer ni videl — niti našel revnih in siromašnih kmetov — kajti v Jugoslaviji vse dela in živi v izobilju! Drugo stran tega izobilja je pred kratkim predsednica Društva pisateljev v Sloveniji Mira Mihelič prikazala v ljubljanskem “Delu” takole: “Počitnice sem preživela v idiličnem miru na Dolenjskem. Tišino, tako potrebno mestnim živcem, je nenadoma zmotil o- IZ NAŠIH VRST Manhattan Beach, Calif-Spoštovano u r e d n ištvo! Ker nam je naročnina za Amerišk0 Domovino potekla, Vam pr^a* gamo denarno nakaznico za daljnje leto. Prav lepo pozdrav' Ijamo vse sodelavce in dopis0'" ke, kakor tudi vse čitatelje A' meriške Domovine. Bogdan in Lojzka Kovači® * Edson, Alta. — Pozdravijo0'-Tu Vam pošiljamo denarno °a' kaznico za celoletno naročni°0 Ameriške Domovine. Vsi srhP njo zadovoljni in jo radi bere* mo. Še enkrat sprejmite °aJ lepše pozdrave od Družine Žižetk * Milwaukee, Wis. — SpoštoV3 ni uradniki! Tukaj Vam P°a' Ijam ček za enoletno naročni°0 za Ameriško Domovino. Midva z možem jo zelo rada čitava jo bova, dokler bova živa. A00® riška Domovina nama je v raZ vedrilo in tolažbo na stara kA3-Moj mož je že 84 let star, bol3" je in velik revež. Pa je že tak0' da mora vsak svoj križ vda0® nositi. Sprejmite vsi skupaj °a^ lepše pozdrave, posebno p3 ^ ry Debevec. Louise in John tev. Iz vsakega stavka čutiš |nh mora izkusiti premnogi ro-| Moški in ženske so vabljeni, vzS0jo-, ki so jo dobili v šoli in iak' ki gfe domov. Kličejo ga [da se sedaj prijavijo za Rimsko | bupen otroški in ženski jok iz družbi zunaj doma. Starejši se! ‘na razgovor”. Kličejo uradno.!tekmovanje v strojnem keglja-, oližnje vasice, ki šteje samo pet Zahodni sili predložiti Sovjetiji omejitev atomskega orožja MOSKVA, ZSSR. — Združe°® države in Velika Britanija s*3 ^ podobnih notah zavrnili sovj®^ sko trditev, da pomeni ustan° ^ tev “večnarodne atomske sile NATO” izročitev atomskega rožja Zahodni Nemčiji. Ist°caj. no sta Sovjetsko zvezo pozva ^ naj sklene z njima dogovor preprečenju širjenja a^0ll?Stega orožja na one države, ki doslej še nimajo. — Velikost cevi se P°ve\. ni®" štirikrat premer. če podvojimo mEKISEA DOHOVUNS, Bolgarske, ruske in druge povesti Zdajci se je Mihal Lojas tako ustrašil svoje misli in Njene odločnosti, da se je ozrl. A nikogar ni bilo v bližini. Bil Je sam na kraju gozda med Katalovkami in Kundratovo. (( ‘Res je! je rekel čez čas, res je. Kriv sem. žena, sam ti pravim: kriv sem. Kadar mi |e malo narobe gre, se napijem. A ti tega ne razumeš. Saj Veš, kako pravijo: moška pa-toet, žensko meso. Jaz sem že tak! Zdaj je izpremenil glas. ~7' ‘Kaj ? Ali se ne smem na-Piti za svoje? Kaj? Ali sem ti kaj ukradel?” Ta hip se je nehote prijel Za glavo; ponižal jo je, kakor ki ga bil kdo udaril. Potipal •i0 Je ■— ne boli. ‘Ali me je udarila, ali ne?” j® vprašal samega sebe. “Nič ne čutim, a se mi je vendarle zdelo, da sem jo dobil.” Zdaj pa se je druga, drugačna kača pričela plaziti po Pi'sih Mihala Bulcika Lojasa. Tj, dragi moji! Tista Bronka, to vam je dekle!” Jn Mihalu Lojasu so pričeli Prihajati spomini, kako jo je videl na plesu, drugič zopet, ko je šla v cerkev v rumenih °ravskih čevljih, potem pa, kako krave pase pod krupov-skim gozdom, kako lan tre, se srr*eje in poje. Kako je brhka! On pa ima tako ženo! A kaj hoče? Star je, šestde-Set let bo kmalu, dve postarni hčerki ima in nihče jih ne P^ara. In kako bi jih tudi? Revni sta in grdi pa zlobni. Trav materi sta podobni. Tre-ka ji je oblačiti, živiti, večen Prepir je v hiši, maščevalni sta ln zadirčni in materi pomagata, kadar ga tepe. Vrag naj vzame tako .gospodarstvo! tN je pljuni v stran. Prehu-