Fofttnlna plaftan« t gotovini.
PoMun«ma ttcvllka 9
Leto L
Glasilo Osvobodilne fronte okraja Trbovjje
Trbovlje, 29. oktobra 1948.
Štev. 35.
Pričetek I. kongresa ESJ so delovni kolektivi okraja pozdravili s prostovoljnim delom
Med rudniki Zasavskega bazena je najboljši rudnik Trbovlje, ki je v prvi skupini Slovenskih premogovnikov zasedel 1. mesto

Za I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije so se delovni kolektivi ©KTaja Trbovlje temeljito pripravili. Nedeljsko tekmovanje je zajelo poleg rudarjev, tovarno cementa, elektrarni, steklarno Hrastnik, kemično tovarno v Hrastniku, tovarne! papirja f Radečah ter vse sindikalne podružnice, ki so ta dan tekmovale, da čim več doprinesejo kot darilo v Sest 1. kongresa ESJ. Posebno so se zavzeli rudarji, ki so ta dan tekmovali, kateri rudnik bo nakopal čim vjpč premoga za široko potrošnjo naših mest.
Pred odhodom na delovišča so ru darji iz Trbovelj poslali I. kongresu pozdravno resolucijo, v kateri so obljubili, da bodo nakopali 2000 ton dSemoga. V tekmovanju, ki je tra-ilo do ponedeljka zjutraj pa so pre-igli obvezo za 31 %. 'tekmovanje, ga je napovedal rudnik Breza fboveljskemu kolektivu, je doseglo jjojioln uspeh, kar pa jo zasluga vsega delovnega kolektiva od direk torja, obrutovodij pa do zadnjega rudaria.
bilo ta dan zelo živo, kolektiv na Doberni in Neži se je obvezal za 300 vozičkov in je to obvezo visoko prekoračil. Na številki 302 sta se obvezala rudarja Tratar in Čehovin, da bosta nakopala v 8 urah 50 vozičkov, ob 2. uri sta obvezo dosegla in prekoračila za 3 vozičke. Rudar Alojz Jelen je hotel pa še več in sicer kar 60 vozičkov in tudi on je obvezo dosegel. Na dnevnem kopu Doberna-Neža pa so se še izkazali Komlanc Anton in Levec Ivan, ki sta naložila 55 vozičkov, Tomažič Franc in Vodeb Drugo 55. Kolander Miha in Mlač Andrej 28 vozičkov premoga in 12 vozičkov materiala. Saršmid Oto'' in udarnica Vrečar Marija pa sta naložila 24 vozičkov premoga in 18 voz materiala. Na Vzhodnem obratu je bila najboljša številka 204, udarniki Karlič Ivan, Lapornik Silvo, Tomažin Jože so naložili po 10 vozičkov na moža.
Številka 212 je bila prav uspešna; v tej brigadi so delali sledeči: Kovač Štefan, Jekuš Ivan, Železnik Alojz 1!.. Lah Karl, Razboršek Florjan, Arh
Rudaril »Vzhodnega obrata« odhajajo z nedeljskega prostovoljnega dela
Udeležba pri delu je bila na dopoldanski tretjini 100 %, tekom celega dneva 8"/». Pravilna organizacijska priprava in razbitje plana na posamezna delovna mesta in številke ter visoka delovna zgvest je prinesla uspeh, da je v končni klasifikaciji rudnik Trbovlje dosegel v A-skupiui 1 mesto med rudniki Slovenije. V tekmovanju, ki ga je napovedal Vzhodni obrat obratu Zapadno, je zmagal Zapadni obrat, ki je dal ta dan visoko produkcijo. Tudi na dnevnem kopu Doberna-Neža je
Ivan, Vidic Martin, Ilolešck Vladimir, Hribar Stane, Rajner Albin, Lobnikar Franc, štajbin Herman, Žaubi Anton, Šuln Vencelj; vsi ti so naložili po lt vozičkov na moža. Tekmovalni elan pa je,še posebno zajel Zapadni obrat, številka 403 je napovedala tekmovanje številki 407, 404 številki 426, številka 421 številki 401. Mladinska številka 429 pa je napovedala tekmovanje mladinski številki Vzhodnega obrata 216. Posamezne številke so ta dan visoko presegle normo in sicer številka 403 za 30 %,
407 za 31 %, številka 404 za 32 %, številka 401 za 39 %, številka 429 za 21 %, številka 426 za 27 % ter številka 421 za 24 %. Mladinska številka Vzhodnega obrata ni mogla tekmovati, ker je imela v svoji progi posnetek, radi tega ni bila produktivna. Izkazali pa so se ta dan tudi pazniki in ostalo tehnično osobje, ki so s svojim prizadevanje momogočili, da je tekmovanje bilo zadovoljivo in uspešno. Separacija ni mogla sproti sprejemati vozičkov, tako hitro so se tu dan polnili, posebno dopoldan. Tekom celega dneva je trboveljski radio objavil rezultate tekmovanja, ob 10. uri je bila obveza izpolnjena s 32 %, ob 2. uri 90 %, ob 6. uri pa je radio objavil, da je bila obveza žu piekoračeua in to za 13,3 %. Zvečer ob 10. uri pa že 26 %, ob zaključku tekmovanja v ponedeljek ob 6. uri zjutraj pa je bila celotna obveza prekoračena za 31 %. V ponedeljek so lahko trboveljski rudarji sporočili f. kongresu, da je obveza izvršena.
I. kongresu Enotnih sindikatov v Beogradu
Trboveljski rudarji sporočamo 1. Kongresu ESJ, da smo v počastitev kongresa sprejeto obvezo izpolnili s 131 %. S takim delovnim elanom in predanostjo Partiji bomo nadaljevali borbo za plan in tako uresničili program Partije.
Naj živi delavski razred, združen v enotne sindikate, ki pod vodstvom KPJ rušijo vse ovire na poti v socia ližem.
Sindikalna podružnica rudarjev Trbovlje
Ne samo v rudniku, tudi na gradi-liščih so tekmovali. Splošno gradbeno podjetje »Zidar« je ta dan prav uspešno izvrševalo svojo nalogo; vsi so tekmovali. Okrajni magazin, rudniški konsumi, OLO, sodišče, MLO, prosvetni delavci, člani sindikalnega gledališča »Lojze Ilocbkraut« in ostali so delali na cesti Slačnik (Tr bovlje—Zagorje). Prav živahno je bilo na fizkulturnem stadionu, kjer je bila gimnazija, MLO, vajenci elektrarne in fizkulturniki, ki so zložili 14.800 komadov opeke za »Dom kulture in prosvete«. Na opekarni, kjer se je opeka nakladala na kamione pa je Imelo svoj štab trboveljsko gledališče. Od Plavšaka, Pater-nosta, Anice, Majde, Juste, Štefice do Dolničarja in ostalih, so sc vsi prav pridno izkazali.
Niso pa tekmovali samo v Trbovljah; delovni kolektivi rudarjev Zagorje je v nedeljo dosegel prav lep uspeh, če vzamemo v obzir, da se rudarji iz okolice niso v celoti odzvali. V jutranji tretjini pa jre bilo prav živahno. Dnevna proizvodnja je bila dosežena s 61 %. Delali p« in
na upnenicali, na popravilu ceste ter na zadružnih domovih.
V Hrastniku se je tekmovanja y rudniku' udeležilo 77 % všegn delavstva. Tekmovulni polet je pil na višini, tekmovanju so' se udeležm tudi nameščenci. Nadzorni org&ni sp v nedeljo pričeli poseben odkop, Kt bo šel v dolžini 8—10 metrov In bd-do to izvrševali poleg svojega deli. Zadali so si obvezo, da nakopljejo V prostem času 100 ton premoga.
Prav lepe uspehe pa je dosegel dc^ lovni kolektiv Steklarne Hrastnik, ti je tekmoval in se zelo približal obljubi, ki jo je dal, t. j. da bo do 2% novembra dosegel letni plan. Tuai kolektiv kemične tovarne ni zaostajal ta dan. Vsi kolektivi so tekmovali in je bilo to tekmovanje odraz visoke zavesti. Želja ogromne večine članov sindikata je bila, da I. kop-gres Enotnih sindikatov Jugoslavije sprejme program Komunistične! partije kot svoj program.
Delovno ljudstvo Trbovelj protestira proti vmešavanju v grške zadeve
Trygve LIE
secretaire generale OllN
PAILANT PARIŠ France
Delavci in nameščenci, z t »rani na sestankih po obratih v Trbovljah, najodločneje protestiramo proti zločinskemu terorju, ki mu je izpostavljeno grško ljudstvo, ki se bori za mimo in svobodno življenje v resnično demokratični Grčiji.
Energično protestiramo tudi proti temu, da se dopušča še nadalje Anglo—ameriška intervencija, ki od« krito pomaga monarhofašistom izvajati najgrozoviteiši teror nad demokratičnim ljudstvom.
Zato zahtevamo od Združenih narodov, da v skladu z načeli ustanovne listine podvzameio najenergičnej-še ukrepe, da se dejansko preneha z Anglo-ameriško intervencijo in podporo monarhofnšističniim vsiljencem in na ta način omogoči grškemu ljudstvu, da si po svoji volji uredi življenje v svoji državi.
Likvidacija Anglo-ameriške .inter« vencije je v interesu svetovnega miru in je zato odločna zahteva vseh demokratičnih sil in svobodoljubnih narodov vsega sveta.
Grško vprašanje je predloženo zasedanju generalne skupščine združenih narodov Zahtevamo, da se omogoči predstavniku grške demokratične vlade, Markosu. da na tam zasedanju pred vsem svetom opiše dejansko stanje. Ta zahteva je v interesu pravilnega izvajanja nalog,- radi katerih so bil; ustanovljeni združeni narodi. V imenu delavcev trboveljskega rudarskega revirja podpiramo napore vlade FLRJ in vseh demokratičnih sil. s Sovjetsko zvezo na čelu, da preneha Anglo-ameriška intervencija in tako omogoči grškemu ljudstvu svoboden razvoj v demokratični državi, kar je v interesu svetovnega miru.
Tekmujmo v počastitev 11» kongresa KPS
Pred 11. kongresom KPS bodo delovni kolektivi trboveljskega okraja še podvojili svoje napore
Splošno stavbno podjetje »Zidar«
je izpolnilo na stavbišču pri gradnji delavnice vreč 90 %> vseh obvez, pri doikončavanju mehanične delavnice pa 00 %. Na stavbišču Elektrarne so bil« izpolnjene obveze. Na upravnem poslopju 100 %, na transportnih napravah 100%, na delu za stikališče 100°/» in na vodo-čistilnioi 100 %. Na stavbišču v Zagorju so bile dosežene obveze na četverčku Potoške vasi 100%. pri delu kopalnice »Apnenic« je delo ustavljeno, pri hiši Pograjc pa 100%.
Na stavbiščih v Trbovljah. Pri Sin_ dikiftnom domu ie doseženih 70 %, delo pa je ustavljeno, pri stanovanjskih hišah elektrarne 90%, delo pa je ustavljeno, pri stanovanjskih hišah cementarne je doseženo 70%, pri montažnih delih 70 %, pri gradnji trgovski hiše na Vodah 60 % zadanih obvez, delo pa je ustavljeno.
Na stavbišču v Hrastniku. Pri stanovanjskih hišah steklanne v Hrastniku je bilo izvršenih 90 %, v kemični tovarni 70'% obvez, delo pa je bilo ustavljeno, pri gradnji sam« skega doma 40 % obvez, na obratnem poslopju 50%, pri upravnem poslopju v Hrastniku 10 % obvez, delo pa ie ustavljeno. Da se obveze niso v celomi izvršile ie vzrok v pomanjkanju delovne sile in slabem vremenu. Na mnogih stavbiščih pa je bilo delo ustavljeno. Na dan 24. oktobra ipa so tekmovali na vseh gra-diliščjh in dosegli lePe uspehe.
Cementarna je dosegla plan v mesecu septembru 100 %, v oktobru pa ga je do 24. oktobra prekoračila za 10%. Proizvodi so na višini, kar je razvidno iz tega. ker ni bilo nobenih intervencij. Stroške so znižali za 2,8%. Skrbeli so za čistočo strojev ter so talko vsi tovarniški objekti in stropi očiščeni. Delovna disciplina se je zboljšala. Statistika beleži samo 0,30% neupravičenih izostankov. Na dan 24. oktobra so tekmovali na vseh treh izmenah.
Finančni uslužbenci so plan zniža« n ja proizvodnih stroškov dosegli 90 %. Vkljub temu da v Narodni banki v podružnici Trbovlje primanjkuje kadra, so uslužbenci vložili vse sile v delo, da je potekalo v redu. Obvezo, da bodlo z delom vedno na tekočem, so častno izvršili.
Dne 24. oktobra so delali usluž« benci na cesti in izvršili 90 prostovoljnih ur. Zveza delavcev oblačilne in tekstilne stroke se je udeležila dela na Cesti z 31 tovariši in tovarišicami dne 24. oktobra 1948.
Uslužbenci Okrajnega magacina so sc obvezali, da izvrše 210 prostovoljnih ut na cesti dne 24. oktobra, kar so tudi v celoti izvedli.
Tudi prosvetni delavci so opravljali prostovoljno delo na dan 24. oktobra. Da dnevnem kopu na Dobemi so pomagali rudarjem ter se jc dela gdeležrlo 8% članov. 1 v Cementarni, 7 pa jih je razkladalo opeko na fizkultumem igrišču. Dva sta se udeležila dela na gradnji zadružnega do« mn v št. .luirju pod Kumom, kjer sta vodila gimnazijo, ki je ta dan delala pri gradnji doma in imela kulturno prireditev. Pet članov pa je pomagalo Pri volitvah AFŽ, ki so se ta dan vršile v Trbovljah. Prosvetna podružnica štev. 1 si je zadala nalogo, da
dvigne strokovni kader. Članstvo sc ic povezalo z mladinsko organizacijo in ji nudijo vso pomoč. Poživili so pionirsko organizacijo, kar še izraža v tem, da so vidni uspehi pri učenju Organizirali so študijske krožke in napravili 42 prostovoljnih ur. Ker pa primanjkuje na šoli moči, pa poučujejo nekateri člani preko določenih ur. da otroci v glavnih predmetih ne zaostajajo. Dne 24. oktobra pa so se vključili v prostovoljno delo.
Prosvetni delavci na gimnaziji se zavedajo važnosti tekmovanja ter so izvršii do 10, septembra pa do 23. oktobra 355 prostovoljnih ur pri pouku. Na dijaškem domu, ki nima prefekta, se izmenjujejo članj brezplačno. Sodelovali so na različnih tečajih in tehnikumih ter izvršili do
23.	oktobra 138 ur.
Uslužbenci okrajnega sodišča v Trbovljah vršijo redne študijske sestanke ter so imeli v času tekmovanja 5 pblitičnih sestankov in 11 strokovnih. Izvršili so 54 prostovoljnih ur. Očistili so prostor pred sodiščem in iz« vršili 50% dela pri urejevanju arhiva bivših sodišč Radeče. Litija in Laško.
Kolektiv železničarjev v Trbovljah ie organiziral 14dnevno tekmovanje v odpravi naloženih voz premoga in cementa z maršutnimi vlaki velike razdalje, Vinkovci, Zemun. Beograd, Skoplje. S tem se je povečal obtok voz, ki jih lahko železnica zopet stavi na razpolago gospodarstvu. Tekmovanje -so zaključili 20. oktobra. Najboljše uspehe je pokazala skupina Bobek - Drnovšek, ki je v najkrak šem času, brez zamud v treh urah (3 X 24 ur) odpravila 380 voz. V nedeljo. drie 24. oktobra so se obvezali, da bodo 100 % krili potrebe rudnika in cementarne s praznimi vozovi, kar se ie tudi v redu izvršilo. S tem so P ihrannlj dragocene ure, industriji pa v pravem času dostavili premog.
Podružnica kovinarjev štev. 3 je v času tekmovanja do 24. oktobra v celoti izvedla delo po grupah. Vse komisije so delovale aktivno. Najboljša je_ bila komisija za kulturo in prosveto. Imeli so samo dva neupravičena izostanka in izvršili 140 prostovoljnih ur na raznih delih.
Sindikalna podružnica krajevne obrti, je zvišala število naročnikov za Delavsko enotnost za 10 več kakor je bilo predvideno. Pri gradnji ceste so izvršili 276 Prostovoljnih ur. Grupa I. brivskih delavcev je izvršila prostovoljno čiščenje in pleskanje prostorov. Lesnj delavci pa so dosegli do 24. oktobra plan, ki jc bil Predpisan. Dne 24. oktobra jih je delalo 40 na cesti Zaporje—Trbovlje.
V podružnici socialnih in zdravstvenih ustanov so delali po urah v pisarni, da opravijo posle, ki so zaostali zaradi prenosa filijale iz Ljubljane na ekspozituro v Trbovl jah. Dne
24.	oktobra so prostovoljno delali v svojem obratu. Ta dan so delal j y lekarni, zobni ambulanti in ambulanti za pregled bolnikov.
Delovni kolektiv ehektrarne je delal 24. oktobra normalno 50 %, prebitek pa je poklonil sindikalni podružnici. Nabrali so % vagona starega železa, druga skupina pa 10 vozičkov drv za delavce. Ena skupina pa jc delala pnj skladanju opeke za dom kulture in prosvete.
Komunistična partija ni nepoznana, skrita, sektaška grupiea nekih »samozvaneev, grupiea, ki se utaplja n Ljudski fronti«,ampak je splošno priznana vodeča sila, inieiator, ideolog in organizator vsega družbenega življenja v Jugoslaviji (Iz gorovn tov. Borisa Krajgerja na zasedanju Gl. odbora OF Slovenije dne 19. oktobra 1948.)
Izvrševanje obvez v mesecu septembru na strojnem in eleiktroobratu rudnika Zagorje
Zavedajoč se velikega pomena II kongresa KPS si jc zadal naš kolek-. iv obveze, katerih rezultati za mesec september so naslednji:
1.	Nadurno delo so znižali napram mesecu avgustu za 37 %.
2.	Za večja montažna dela soskraj-šuli termin za 10%.
3.	Neupravičenih izostankov nimajo.
4.	Delovni čas izkoriščajo do skrajnosti.
5.	Obvezali so se tudi, da bodo naredili prostovoljno 1000 udarniških ur na delih, ki bodo \ korist delovnemu ljudstvu. Ta
obveza je že dosežena, do II. kongresa KPS pa jo bodo še presegli, mamo.
6.	Članstvo KP so dvignili za 10,71 %.
7.	Proizvodne stroške so znižali za za 15,34 %. čeprav si jih v obvezi niso zadali.
Kolektiv strojnega in elektroobrata rudnika Zagorje obljublja, da bo v bodoče še bolj podpiral napore delovnega ljudstva za čimprejšnjo izvršitev petletnega plana ter za izgradnjo socializma v naši državi.
VZOREN KOLEKTIV TOVARNE 1ZOI.ET PLOŠČ V RADEČAH DOSEGEL PLAN 73 DNI PRED ROKOM
Gradbeno, podjetje tovarne izolitnih plošč v Radečah zaposluje razmeroma malo delavcev. Izdeluje lahko gradbene plošče za predelne stene, ki služijo kot obloga za toplotno izolacijo.
Dejovno silo tega kolektiva tvorijo prebivalci okoliških vasi, med njimi je 40 % žena, pretežni sestav kolek« biva je iz mladinskih vrst. Že za V-kongres KPJ so si zadali več obveznosti, jki so jih tudi presegli. Tako so za znžanje polne lastne cene dosegli doslej že 9 %, kar je visoko nad obveznostjo. Prihranili so nad 2% materiala, dočim so pri odvisnem vim, boljšim in cenejšim, prihranili kar 5.5% znižanja v ceni. Po predlogu tov. Tesiča Mileta, obatovodje, ie za izdelavo plošč poprejšnji sukanec in nafto odlično zamenjala navadna žagovina. Ravno tako pa sedaj že namesto cementne mešanice v kolektivu izrazit tekmovalni duh.
Razen nenehnega sodelovanja celotnega kolektiva pri izboljšanju de« lovnega postopka in pri povišanju kvalitete gradbenega ‘ materiala živi v kolektivu izrazil tekmovalni duh.
Ves mesec september in oktober sta obe iz.mcm stalno tekmovali med seboj v večji storilnosti. Med vsem teii» časom so dosegli posebno v gradbeni stroki izreden uspeh in ie delovna disciplina tako visoka, da imajo vseh izostankov v obeh mesecih pod 1 %. neupravičenih izostankov pa sploh ne poznajo.
Za I. kongres ESJ so dosegli svoj letni cilj. Dne 20. oktobra se je vršila borba za zadnjo ploščo neprestano od šeste zjutraj in je 23 delavcev delo nadaljevalo po delovnem času vse naprej- do 17-30. ko je bila dovršena zadnja ploščo — letni plan je bil dosežen.
72 dni pred rokom sto izpolnili letni plan
V podjetju »Apnenice« v Zidanem mostu. V Zidafiem mostu je bil 20. oktober 1948 pomemben dan, saj je delovni kolektiv obrata lahkih gradbenih plošč dosegel 72 dni pred rokom svoj letni proizvodni plan. To veliko delovno zmago si je delovni kolektiv izvojeval samo na podlagi trdne de« lovne discipline, ki je vladala v njihovih delovnih edinicah in na podlagi socialističnega tekmovanja. Slednje se je stopnjevalo posebno še zadnje mesece, ko sta se posadi Majhen-ca Jožeta in Sotlerja Vinka kosali med sabo za prvo mesto. Diagrami, napravljeni za vsako posado posebej, so do tekmovanje še podžgali, tako da danes ne moremo reči, katera posada je boljša od druge.
Dne 20. oktobra manjka še 411 plošč do letnega plana. Dela se s podvojeno hitrostjo, da do 14. ure dosežejo plan. Ura bije 14. a plan še ni dosežen. Majhen posvet delavcev in sklep pade: danes, da dan osvobo« ditve Beograda, moča biti letni pro-
izvodni plan dosežen. Delavci sc še bolj zagrizejo v delo in ob 17.30 uri je bila izgotovljena zadnja lahka gradbena plošča in s tem dosežen letni proizvodni plan. Obenem je delovni kolektiv s to delovno zmago počastil osvoboditev Beograda. |. K.
Predčasno izpolnjena obveza {tjirtijske cefiee CRD Trbovlje v čast II. kongresa KPS
V	času, ko napredni delovni narod živi na potu v socializem ter v času. ko razni neinformirani infanmbiroji klevetajo našo. na temelju naukov marksizma in leninizma v borbi prekaljeno partijo, se partijska celica CRD Trbovlje dobro zaveda, da le s konkretnim delom in uspehi lahko dokaže, da je današnja pot partije pod vodstvom Centralenga komiteja KPJ in maršala Tita edino pravilna za boljše življenje naprednega delovnega ljudstva.
Ko si je delovni kolektiv CRD na javnerp partijskem sestanku ob priliki sprejema novih članov partije zadajal častne obveze v počastitev II. kongresa KPS, si je partijska organizacija kot aovantgarda proleta« rijata zadala na Obratu najtežjo nalogo: Splaniranje terena za skladišče naše livarne.
Celica se jc z velikim elanom in delovno resnostjo podala na izvrše-nje svoje obveze. Zadala si je nalo« go. da obvezo ne samo doseže, ampak da jo tudi prekorači. Toko so se mladi partijci vsako soboto po svo-lem rednem delu udejstvovali na kopanju terena, pri čemer jim je bil kot, pripomoček kompresor z odklop-nim kladivom.
V	času, ko so s staro miselnostjo nastrojeni ljudje opazoval; in ugibali, kdaj bodo komunisti pod težo dela onemogli ali zgubili voljo, se jim želja ni izpolnila, mladi člani partije so z nasmehljanimi obrazi zapuščali delo z razgovori, kdaj bo treba spet zgrabiti.
Zadana obveza., katera bi morala biti izvršena 1. novembra 1948, je bila predčasno izpolnjena dne 19. oktobra 1948.
Pri izpolnjevanju obveze je sodelovalo 29 članov celice CRD, ter 5 članov nepartijcev kolektiva CRD, kateri so od začetka do. izvršeMja obveze vztrajali na delu in s tem pokazali lik pravega člana OE.
Pri tej zadanj in prečasno izvršeni obvezi se je izvršilo 5t2 prostovoljnih delovnih ur ter izkopalo in odstranilo iz obrala 202 m3 zasipnega jamskega materijala, kateri je bil delno postavljen v drobilnik za zasipanje jam,
S tem že izvršenim in bodočim delom, ko se razvija obrat CRD v tovarno. bo partijska organizacija pravilno korakala po eni sami in pravilni poti Marksa—Engelsa—Lenina in Stalina v boljše življenje — v socializem.
Rudarska konferenca v Trbovljah
Rudarstvo je osnova vse naše industrije je poudaril minister zvezne vlade FLRJ Svetozar Vukmanovič-Tempo
Trbovlje. 23. okt. 1948. V petek dne 22. oktobra 1948 se je vršila v Trbovljah Širša konferenca vseh direktorjev in odgovornih voditeljev rudnikov zasavskega bazena. Konferenci so prisostvovali tudi vodilni politični aktivisti. Konferenca se je vršila v dvorani Delavsko nameščenske restavracije, udeležil pa se je je tudi minister Zvezne vlade za rudarstvo Svetozar Vukmanovič-Tempo.
Konferenca se je vršila z namenom, da se ugotove vzroki nedoseganja plana v rudnikih Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Konferenco je »tvoril direktor uprave Zasavskih premogovnikov, ki je pozdravil vse tiavzočrte, zlasti tov. ministra Tempa.
Iz poročil, ki so jih dali poedini direktorji rudnikov, je bilo razvidno, da je rudnik Trbovlje do vključno septembra dosegel plan z 98,8 %, Za-padrai obrat je presegel plan za 5%, Vzhodni zc bil s 95,7 %, Dobrna pa s 96,6 % matenkostno pod planom. Dani so pogoji, da se plan do konca leta v celoti doseže. Zagorski rudnik jč do meseca septembra dosegel 97,4 odstotka planirane' proizvodje, hrastni-ški rudnik pa je do konca meseca septembra dosegel 99,3 % planirane proizvodnje. Glavni razlogi v nedoseganju plana so v vseh treli rudnikih Zasavskega bazena v pomanjkanju delovne sile in v nedoseganju planiranega učinka. V vseh treli rudnikih se ne dosega plan kapitalne izgradnje. V diskusiji so govorili zastopniki sindikalnih podružnic, .ki so ugotavljati iste napake kakor predgovorniki.
Zastopnik Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije tov. Miklič Rado je poudaril da je v svojih opažanjih v Trbovljah opazil dvoje bistvenih pomanjkljivosti pri sindikalnem delu. Sindikati proučavajo v zvezi s tekmovanjem v glavnem le objektivne težkoče ta se premalo bavijo z organizacijskimi problemi tekmovanja, na primer, kako bi spremenili delo in ga bolje organizirali. Premalo se dela tudi na uveljavljanju brigadnega sistema dela. Nadalje so sindikati premalo seznanjeni z novo Uredbo o plačah, čeprav je politično važna v borbi za doseganje plana.
Direktor za kadre Zasavskega bazena je analiziral vzroke nedoseganja plana in smatral, da je eden najvažnejših razlogov v pomanjkanju delovnega elana, kot posledice delovne nediscipline. Sindikalna podružnica v Trbovljah sicer dobro deluje, vendar tega ni mogoče trditi za večino sindikalnih pododborov. Velik del krivde leži tudi na samem nadzornem osobju, kjer je velik del takih, ki se pri vr-šitvi svojih poslov premalo poglabljajo v svoje delo. Po 15. septembru smo sicer v zvezi s tozadevno akcijo pri Ministrstvu za delo prejeli prilično številno delovno silo, ugotoviti pa je treba, da so podjetja, ki so se obvezala odstopiti nekaj delovnih moči, odstopila najslabšo delovno silo. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če proizvodnja ne funkcionira ttko, kot bi morala. Z odpravo vseli teh napak pa smemo upati, da bomo dosegli letošnji proizvodni pl a,n.
Tov. sekretar Okrajnega komiteja Povše Dušan je podčrtal v sami diskusiji potrebo kritike in dolžnost, da se poda tovarišu ministru realno poročilo o položaju v Zasavskem bazenu. Dejstvo je, da se je pri sprejemanju nove delovne sil 6 delala napaka. Tehnično osebje bi se moralo v celoti zavedati, da inora biti vsakdo poleg svojega diela tudi še politični aktivist. Nenehno moramo imeti prod očmi, da smo borci za socializem in da naša ljudska oblast zahteva od vsakogar, da prispeva svoj delež. Veliko grešimo s teta. da ne posvečamo dovolj pažnje udarnikom in novatorjem ter raciona-lizatorjcm.
Po diskusiji j,e govoril tov. minister rudarstva FLRJ Tempo, ki je v svo-
jih izvajanjih takoj uvodoma podčrtal važnost rudarske službe.
Za gospodarsko osamosvojitev sta nam danes najbolj potrebni surovin' koks in nafta. Po dosedanjih ugotovitvah imamo v naši zemlji za naše potrebe dovoljno število ležišč nafte, enako pa je tudi dokazano, da je naš premog prav primeren za izdelavo koksa. Za pridobivanje zadostne količine teh surovin so nam potrebni stroji. Te stroje bomo prejeli iz inozemstva. Naša industrija pa je toliko napredovala, da izdelujemo vrtalne stroje, ki so potrebni za ugotavljanje ležišč nafte, že doma. Za nabavo prvotno omenjenih strojev pa so nam potrebne devize. Te pa bomo dobili le na ta način, da bomo^ pridelali čimveč rud, katerih jc v naši državi dovolj in jih eksportirali v inozemstvo. Zaradi tega moramo predvsem forsirati rudarstvo. Brez premoga bi zastala vsa naša industrija ,če bi ga pa producirali preko naših potreb, bi bil to koristen artikel, ki bi ga uporabili za izvoz. Zaradi navedenega bo naša naloga, da plana proizvodnje v rudarstvu ne bomo skušali samo doseči, marveč tudi preseči. To je nujna zahteva, ki se postavlja pred vso našo državo. V zvezi s tem pa je bilo določeno, da sc bo forsirano delalo na tem, da se še v tekočem, posebno pa v naslednjih letih zgradi čim večje število delavski stanovanj pri vseh rudnikih.
Znano je, da primanjkuje delovne sile ne samo v rudarstvu, temveč tudi v vseh drugih sektorjih. To dejstvo jč tipično za vse socialistične države, ki ne poznajo brezposelnosti. Da pa primanjkuje v rudarstvu več delavstva kot v drugih panogah, pa je tudi razumljivo, saj vemo, da jc delo v rudnikih težavnejše od drugih del. Zvezna vlada je, upoštevajoč ta dejstva, izvedla niz ukrepov, iz katerih je razvidna tendenca, da se favorizira rudarsko stroko. Poleg že preje omenjenega sklepa, da se zgradi čim več delavskih stanovanj pri rudnikih, jc izdala odredbo o plačah rudarjev, ki določa mnogo višje plače, kot so plače ostalih strok. Glede preskrbe je zagotovljeno, da bodo dobivali rudarji poleg največje količine racioniranih artiklov še posebne dodatke, kar pomeni v vsakem oziru prioriteto.
Nadalje ie predvidena' Uredba o upokojitvi rudarskih delavcev ter Uredba o uniformiranju rudarjev. Ti ukrepi Zvezne vlade so ponekod naleteli že na ugoden odziv, naloga naših sindikatov pa ic sedaj, da te ugodnosti pravilno tolmačijo delavstvu.
Tov. minister se je nato dotaknil še raznih problemov, ki se pojavljajo v naših rudnikih. Glede delovne sile je omenil, da ie treba v zvezi s tern upoštevati’troje, in scer vprašane delovne discipline, dotoka delovne sile in razlog pri odhajanju iste. V zvezi s prvim vprašanjem je treba ugotoviti žalostno dejstvo, da znaša dnevni izostanek delavstva ponekod do 20 ta še več odstotkov staleiža. Da bi se v bodoče preprečilo tolikšno izostajanje, bodo morali skrbeti sindikati! In Partija. Tu bo njihovo plodno polje dela. Dotok delavstva v rudarstvo bo pospešen s stalnim izboljšavunjern življenjskih prilik. Tu pa so predvsem Okrajni odbori tisti, ki bi se morali zavedati, da je prospeh zveznih industrij. predvsem pa rudarstva, odv sen od njih samih. Pri dotoku delavstva in pri zadržavanju istega v rudarstvu pa je ogromnega pomena tudi < bnaša-njc telinčnega osebja proti n'>vitn delavcem, Vsako kolebanje tehničnega osebja ima v tein pogledu težke posledice za delavstvo.
Drugi problem ie vprašanje kadrov. Od pravilne izbire kadrov zavtei v veliki mei dober uspeli. Pri izbiri ne smemo Imeti ozirov na farnidarne razmere. Merilo naj nam bo samo delo. Inženirji in ostalo tehnično osebje nai prenašajo svoje znanje na delavstvo, na
drugi strani pa naj se inženirji uče pri izkustvih delavcev. Le v takem medsebojnem odnosu in zaupanju bomo želi uspehe in dosegli skupne cilje.
Tudi v metodi vodstva podjetij so potrebne in nujne izboljšave. Odstraniti je treba birokratizem, tehnično vodstvo, zlasti inženirje pa ]e treba razbremeniti pri administrativnem delu. Strogo je treba ločiti p ansk sektor od operativnega.	,
V nadaljnjih izvajanjih se je dotak lil tov. minister vprašanja plana. Poudaril je, da je plan zakon, ki se mora brezpogojno izvršiti, pred očmi je .treba neprestano imeti dejstvo, da se mora plan izvrševati stalno, od ure do ure in na sehernem delovnem mestu. Plan ie samo eden. Nikakor ni mogoče ločiti produkcijskega plana od plana investicij. Vse plansko delo se mora izvrševati vzporedno. V pogledu planskega dola bo dosežen uspeh Ie z najtesnejšim sodelovanjem med upravo in sindikalnimi podružnicami ter partijsko organizacijo Pri tem pa se opaža na mnogih rudnikih delavna neskladnost in neenotnost. Poudariti je treba, da mora vladati največja skladnost v delu uprave s sindikati in Partijo tako pri izvajanju kot eri tolmačenju uredb.
Mišljena je pri tem zlasti nedavno iz-išla Uredba o delavskih plačah. Ne zadošča tolmačiti delavstvu zgollj višino njegovega zaslužka, poudariti je treba zlasti koristi, ki jih imajo od tega zaslužka on in njegovi domači, najvažneje pa je, da se delavec zaveda, da je za ta zaslužek dosegel uspeh, ki je v korist vsemu ljudstvu.
Ob zaključku svojega govora je tov. minister izrekel željo in upanje, da bo plan Zasavskega bazena čimprej dosežen, dosežen v celoti in nozval vse navzoče, da v to svrho zastavijo vse svoje sile ter da bo pri izvajanju plana vsak na svojem mestu vršil svojo dolžnost, za katero je postavljen in plačan.
Direktor Zasavskih premogovnikov se je ob zaključku konference zahvalil ministru rudarstva FLRJ za vzpodbudne in poučne besede ter izrazil željo, da bi tov. minister še večkrat prišel med naše rudarje. V imenu vsega delovnega kolektiva Zasavskih premogovnikov pa je obljubil, da bo vsak član tega kolektiva zastavil vse sile za izvršitev produkcijskega plana, v kar tem trdneje veruje, ker pozna patriotizem delavstva revirjev, prvega proletarskega centra v Sloveniji.
Volitve terenskih odborov AFŽ v trboveljskem okraju
Dne 15. oktobru so se vršile volitve AF2 v Hrastniku. Volitve si potekule zelo dostojno in živahno izmed 7 volišč je bilo najboljše vo išče v steklarni, kjer je bila udeležba 95 %. Nujslubše pa se je odrezalo volišče Zasavje, ki je volilo konuij •5i°/o. Zlasti so (rila razgibana volišč:: v steklarni, Kemični tovarni, na Lo gu in centru. Na 4 voliščih so iz vedle volitve žene popolnoma samo torno.
Volitve so se nadaljevale dne 17 oktobra v radeškem sektorju. Tu so se udeležile volitev žene kmetskih predelov, Loke pri Zidanem mostu in Račiče s 86 % udeležbo. Takoj po izvolitvi so z vso resnostjo sprejele funkcije in porazdelile delo in sprijele obveze. Obvezale so se, da bodo organizirale šivalni tečaj ter pri redile eno kulturno prireditev
Dne 24. oktobru pa so bile izvršene volitve v Trbovljah na 9 voliščih. 1’ovprečna udeležba je znašala 77 %. Največje volišče je bilo tretje vo-iišče, ki jc imelo preko 800 upravičenk. Na tem volišču je prisostvovala volitvam tudi novinarka, ki se je izrazila zelo pohvalno o delu aktivistk, ki so 100 %. izvršile svoje inloge.
Istega dne so bile volitve tudi v Zagorskem sektorju. Udeležba je bila preko 90%.
Z volitvami v AFŽ odlxvre so storile žene velik prelom v organizaciji, saj so pokazale s samostojno izvedbo volitev, da so se (udi v političnem pogledu osamosvojile in da gledajo lunes drugače na dogajanja v svetu, kot so gledale doslej.
Poživitev dela v ljudskih univerzah
V	sezoni, ki stoji pred nami, bomo v trboveljskem olkraju organizirali 3 ljudske univerze, in sicer v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Poleg tega bodo delovali še predavateljski krožki v Radečah in Zidanem Mostu, dočim bodo po gradbiščih zadružnih domov in večjih agrarnih cent,rili organizirana mesečna predavanja. Na teh predavanjih se bo obravnavalo praktično znanstveno snov s področja našega kmetijstva. Iz teh predavanj bodo naši kmetje črpali konkretna na podla za delo v kmetijstvu.
V	prejšnjih sezonah je bilo opažati več pomanjkljivosti, ki pa jih moramo nujno odkloniti, čc hočemo da bo ljudska univerza v tej sezoni pravilno izpo-lnjo vala svoje naloge.
Ena osnovnih pomanjkljivosti je bila zelo slaba udeležba pri predavanjih, kar je vzrok nezadostnega zanimanja vseh množičnih organizacij do ljudske
univerze. Naloga vseh mti-ožičnih organizacij je, do povedejo čim širšo agitacijo za obisk na ljudski univerzi- Druga pomanjkljivost je bila, da so bila predavanja mnogokrat odtrgana -od naše politične stvarnosti. Vse premalo so obravnavala družbo in kaj je bistveno vplivalo na razvoj, ali pa kaj je zaviralo razvoj znanosti. Vemo, da je bila in jc še, vsa znanost odraz družite. Nekateri predavatelji pa so vso snov odtrgali od nujnih družbeno političnih dogodkov in sprememb, ki so v zgodovini človeštva nujno nastajale in odločilno vplivale na razvoj znanosti. Enako niso bili v polni meri izkoriščeni predavatelji. Skopo vsak predavatelj je predaval le po enkrat in še lo navadno ob zelo slabi udeležbi. Odslej bo treba predavatelje mod posameznim« univerzami izmenjavati tako, da bo aktualna preavanja na vseh treh univerzah podat en’ sam predavatelj.
Priprave za cepljenje preti jetiki
Kakor po vsej državi, tako se vrše tudi v trboveljskem okraju pri pruve za cepljenje z novim »Be-se-že« cepivom proti jetiki. Prihodnji leden se bo vršila v Trbovljah kon ferenca vseh zdravnikov v okraju na kateri bo dogovorjen načrt, po katerem bo cepljena s tem cepivom zlasti vsa šolska mladina, razen te pa tudi ostalo prebivalstvo trbovelj skega okraja. Ker ima to cepljenje isti značaj kakor cepljenje proti kozam, bo zajelo cepljenje široke plasti ljudstva. Preventivno cepljenje proti! tej, današnji morilki ljudstva, bo, prav gotovo korak naprej v borbi z* zavratno morilko.
O razporedu in krojih, kjer se bo cepljenje vršilo bomo prnvoČtrsno IMiročali.
Oglašujte v Zasavskem udarniku
Priprave HSKUD-a »Lojze Hofukrauta" za festival v Mariboru
Naše kulturno umetniško društvo je prijavilo svoj prvi nastop za festival V Mariboru. Nastopilo bo z godbo na pihala, moškim in mladinskim zborom, sindikalnim to mladinskim gledališčem, plesno Skupno in recitatorji. Morebiti bo naknadno prjavilo še mešani pevski zbor, ki se je pravkar osnoval, in pa zbor harmonikarjev, ki vežba pod vodstvom tov. Skrinarja šele mesec dni. Z vsemi temi oddelki hoče častno zasfopati Trbovlje v Mariboru in se uvrstiti- med naša najboljša kulturno prosvetna društva. Godba bo nastopila i deii: Fučiik »Prihod gladiatorjev«, rriedman »Slovanska rapsodija« in Korošec »Slovanski ples št. 1«. Moški zbor nastopi s pesmimi:	E. Adamič
»Zdravica«, Risto Savin »Mi vstajamo«, O. Deu »Soči«, Groebmang »S pesmijo na delo «in J. Skrinar »Pesem trboveljskih delavcev«. Mladinski zbor nastopi s sledečimi: E. Adamič »V snegu«, K. Pahor »Pesem slovenske mladine«, N. Diiklič »Pesem o pesti«, M. Kozina »Vstani mladina«, R. Gobec »Mi smo rudarji«. Sindikalno gledališče nastopi z igro V. Škvarkin_ »Izpit za življenje«, mladinsko gledališče pa z igro I. Fele »Uroki«. Plesna skupina bo predvajala venček narodnih plesov
v narodnih nošah, člani sindikalnega in mladinskega gledališča bodo recitirali naslednje pesmi: Kajuh »Jesenska« in »Pesem matere treh partizanov«, M. Bor »Srečanje«, M. Remec »Pesem mrtvega minerja«, A. Aškerc Kronanje v Zagrebu« in F. Prešeren Zdravljica«.
Vse skupine pridno in sistematično vcžbaio vsaka svoj program ter je udeležba pri vseh vajah skoraj stoodstotna. Od nastopajočih v vseh oddelkih je velika večina delavcev, rudarjev, posebno pri godbi to moškem zboru. Med njimi so tudi udarniki, ra-.ekmalizatorji m pohvaljeni. Precej nastopajoče mladine se je udeležilo dela na obeh mladinskih progah, in pri graditvi Nove Gorice. Mladinski zbor je nastopal s svojim programom na mladinski progi Samac—Sarajevo in na avtostradi bratstva im edinstva. kjer e bila tudi plesna skupina. Vseh sodelujočih je okrog 200. Pred odhodom v Maribor bodo nastopili vsi pred prvo ocenjevalno komisijo v četrtek dne 4. novembra v Delavskem domu v Trbovljah. O nadaljnjih pripravah bom« še podrobneje poročali, da zainteresiramo široko javnost Trbovelj za to plemenito tekmovanje.	P. J.
Gostovanje sindikalnega gledališča iz Trbovelj
v Hrastniku
V soboti« 23. L u». je gostovalo Sindikalno gledališče iz Trbovelj v naši prenovijo'« dvorani. Uprizorili so Škvarlu-nov »Izpit za življenje«. Igro so podali vzorno. Vsebina kot podajanje je naši publiki zelo ugajalo in si želimo še več takiili gostovanj. Gledali smo igralce, ki imajo že večletno odrsko tradicijo, in pa novince, ki so se v takem vzdušju globoko vživeli v svoje vloge in so bili na pri lično visoki ravni oblikovanja vlog S tem gostovanjem je bil storjen pivi korak za najožjo kulturno-prosvct-no povezanost med našim in trboveljskim SKUD-otn, ki se bo v bodoče še Stopnjevala in prišla do izraza v vseh
oblikah tega udejstvovanja. V načrtu so še nadaljnja gostovanja in kot prihodnje bo zopet v Hrastniku gostovalo Sindikalno gledaLišče iz Trbovelj z igro L. Podor: »Matura«, ki bo v soboto 30. oktobra ob 19, v Domu kulture in prosvete. Vabimo vse prijatelje lepe gledališke umetnosti da sc predstave gotovo udeleže in pomagajo na ta način podpreti naša stremljenja za skupno in uspešno delo. Gostom se tem potom najlepše zahvaljujemo za njihov trud ter jim želimo še lepših uspehov v njihovem prizadevanju, ustvarili res pravo žarišče gledališke umetnosti v našem okraju
Prostovoljno delo mladine gimnazije
Trbovelj
Mladina trbovelji-fke gimnazije si je poleg u&etnja zadala tudi nalogo, da s prostovoljnim delom pomaga naši državi. Dijaki in dijakinje so sklenili, da bodo do polletja, to je do 15- januarja 1949 naredili 600 prostovoljnih ur. To svojo obvezo so že sedaj, ne samo dosegli, temveč tudi prekoračili. Na vseh delovnih akcijah so naredili že 881 ur. Večino prostovoljnih ur so mladinci naredili na gradil ščih zadružnih domov. Doslej so delali že na gradjliščih zadružnih domov v Čečah, Dolah, pri Litiji in dvakrat v Sv. Juriju pod Kumom. Delali so pa tudi na novi cesti v Trbovljah ter kopali temelje za kullurni dom pri štadionu.
Zadnja delovna akcija je bila v nedeljo 24. oktobra. Mladinci in mladinke
so delali na zadružnih domovih v Dolah pri Litiji in v Sv. Juriju po Kumom. V Dolah pri Liliji so dijaki delali v surovo zgrajeni stavbi zadružnega doma. Drugi so vozili opeko. V Sv. Juriju pod Kumom so pa dijaki izkopali temelj, tako da bodo lahko že začeli zidati temelje. Pri delu so se zlasti izkazali četrtošolca Golob Gusti in Plavšak Borut ter profesor Ponikvar. Skupno je 24. oktobra 62 dijakov naredilo 203 prostovoljnih ur.
S svojim delom doslej so dijaki trboveljske gimnazije dokazali, da se zavedajo svojih dolžnosti do države, Partije in ljudstva. Vendar se dijaki ne bodo ustavili pri doseženem, temveč bodo tudi še naprej z vsemi svojimi mladimi silami pomagali graditi socializem.
TRBOVELJSKI AVTOBUS
Med lisic reči, ki jih je treba smotrno urediti in izvajati, če hočemo doseči izvedbo petletnega načrta, spada brez dvoma promet. Prvenstveno važen je kajpalz promet velikega obsega, kakor n. pr. prevoz velikega lovora jx> železnici, na svoj način pa je važna tudi takšna funkcija kakršno vrši avtobusno podjetje lokalnega značaja, ki prevaža potnike od kolodi*ora do trga. Pri domačem avtobusnem podjetju u Trbovljah ni videti, da bi se poklicani činitelji zavedati te dolžnosti.
Podjetje razpolaga z dvema avtobusoma, večjim in manjšim. Če bi načrtno obratovala od kolodvora do rudniške restavracije pa na ostali progi do Trbovelj oba voza, bi brez dvoma lahko uspešno krila prometne potrebe kraja. Zadnji čas sc opaža,
da uprava podjetja posveča nekaj več pozornosti prometu, kakor se je to godilo do nedavna. Ta pozornost je hvalevredna, toda želeli bi, da bi se malo bolj približala stvarnosti. Brez dvoma je prav, da se vrši redna kontrola nad tem, ali potniki v redu plačujejo voznino, to se pravi, ali je sprevodnica vsem v redu izstavila vozne listke, Toda ~ccla vrsia reči je, v katerih bi bilo tudi še treba revizije.
Nekaj vlakov je, zlasti ob sobotah in ponedeljkih, ko’ množice ljudi odhajajo na deželo ali se vračajo v Trbovlje, pri katerih je na avtobus posebno velik naval. Da to spoznaš, ni treba bili kak prometni strokovnjak, dovolj je, da sc kakšno soboto ati ponedeljek pripelješ v Trbovlje in se prepustiš na kolodvoru Sizifo-
vemu prizadevanju, da bi vstopil v avtobus. Nekajkrat sem bil priča, da je bil ob največjem navalu potnikov v obratu samo en voz. Manjšega ni bilo od nikoder. Človek bi razumel, da se to zgodi zaradi višje sile, recimo, ker je potrebna kakšna nenadna večja reparatura. Na žalost pa to ni bil razlog. Ko je pred restavracijo čakalo toliko potnikov na avtobus za kolodVort da se niso mogli vsi zbasali vanj, je v smeri od kolodvora prazen, samo s šoferjem za volanom, pripeljal manjši voz. Na poziv, da se obrne in prevzame del potnikov, je šofer cxigovoril, da ne more, ker nima svrevodnice s seboj. Ko smo prišli na kolodvor, pa je nekaj minul
prazen in spet brez sj>revodnice l>ri-vozil za nami. Čemu takšni sj)reh(xti s prevoznim sredstvom, namenjenim, delovnemu ljudstvu, brez vsakega haska, si človek ne more pojasniti. Dejstvo je samo, da zavoljo tega avtobus, ki obratuje, prevzema čezmerno število potnikov, da od pre-obremenitve škripljejo osi pod šasijo in da je potrebna poštena mera sreče, da doslej še ni prišlo do kakšne katastrofe.
Kontroli, ki tako skrbno pregleduje vozne listke — za to ji brez diroma gre hvala — svetujemo, naj bi se še z večjo vnemo vrgla na prizadevanje, da se tudi v tem jx>gledu napravi red.	' tr
Fizkultura in šport
Nogometno tekmovanje za paScal maršala Tita
SŠD Rudar prati SŠD Tekstilac (Varaždin) 4:1 (Im)
V nogometnem tekmovanju za pokal maršala Tita je v nedeljo tekmovalo v celf državi 58 društev; zmagovalci igrajo naprej, premaganci pa izpadejo iz nadaljnjega tekmovanja. Trboveljski Rudar
igro, pri Rudarju pa se je opazila nervoza, toda že v 9. minuti Iludarin s krasnim strelom popelje Rudarja v vodstvo. Tekstilac je imel dovolj prilike, da izenači, vendar so vsi streli šli
Moštvo Rudarja uspešno tekmuje za pokal maršala Tita
je imel za nasprotnika Varaždinskega I preko gola- Polčas se je končal z ie-Tekstilca, ki je lansko leto igral v I zultatom 1:0-
II. zvezni ligi. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje, saj se je zbralo na stadionu Rudarja preko 1500 ljudi, ki so bili priča ponovnemu uspehu Rudarja. V tekmi proti Tekstilcu je Rudar postavil isto moštvo, kakor proti Kladi-varju. Rudar je zasluženo zmagal s 4:1. Vendar je Tekstilac pokazal tehnično lepo igro, katero so pa hoteli spremeniti v grobo, vendar je sodnik Milijan iz Zagreba držal igro v rokah in ni dopustil surove igre. Gostje so začeli hitro
V drugem polčasu je Rudar po IIu-darinu dosegel še tri gole in to v 3., 12. in 44. minuti. Vsi goK so bili neubranljivi, Gosti so 6rodi drugega polčasa dosegli častni gol po Janžekoviču. Vendar pa je v drugem polčasu Tekstilac 15 minut prevladoval na terenu, tega pa ni znal izkoristiti. Rezultat je bil, da je moštvo Tekstilaca odšlo poraženo in izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja za pokal.
SŠD Polet (Maribor) proti SŠD Pmletarec 4*®
V nedeljo se je domače moštvo Proletarca sestalo v prijateljski tekmi z Mariborskim Poletom. Igra je bila zelo živa ip hitra. Moštvo Poleta je zaigralo prav dobro, tudi Proletarec je vkljub porazu dal dobro igro. Toda tehnično boljšega moštva Poleta ki je ta dan pokazalo prav lepo igro, ni bilo mogoče obvladati. Rezultat je bil 4:0 za Polet-Vendar je Proletarec imel možnosti, da doseže vsaj častni gol, kar pa nd dopustil dobri vratar Poleta Plaznik.
Ali že veste,
da nekateri uslužbenci OLO Trbovlje štodijo bencin na ta način, da sc vozijo po veselicah in zabavah (primer gasilska veselica v Zagorju 17. X. 1918);
da se je salama silno podražila na gasilski veselici v Zagorju in to približno na 1000 dinarjev za 1 kg;
da se je v Zagorju zelo udomačila navada, da ob večernih urah trgajo cvet. lice po oknih;
da v krajevni klavnici v Zagorju mesar Pavle striže ovce, ki so za zakol, a voLno spravlja za sebe. Pravi, da jo rabi za nogavice;
da se je spremenila deska za stenčas v CRD v razglasno desko, ker že tri mesece ni nikogar, ki bi poslal kak prispevek za stenčas;
da sc je stenčas rra glavni upravi rudnika zbudil iz poletnega spanja. Zasluge za to ima FM;
da trboveljski rešilni avtomobili RK prenočujejo kar na prostem, cele noči, zaradi onemoglosti, ker jim tovariš mehanik nc prizna težkih dodatnih kart za maščobo.
da se v Trbovljah zapira voda brc® predhodnega obvestila prebivalstva;
da vlada v Trbovljah prava egiptovska tema, ker pride na vsak kilometer po ena žarnica;
da v Zagorju na obratu apnenice že pol Irta visijo razne parole, ki so že raztrgane kar ravno ni v okras;
da pred ICLO Zagorje loži že ver mesecev hidrant in išče gospodarja PU.
Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tisk arna Slovenskeaa poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane