Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravnifitvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno . . . K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K V '■ mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno . . . K 28" -za vse druge dežele i. Ameriko K 30- -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 264. Telefonska itevllka es. Celje, v soboto, 19. novembra 1910. Čekovni ratnn «•.•17. Leto n. Klerikalci ln grof Aehren« thalova politika. London, 13. nov. 1910. (Konec.) Da nam bo mogoče ta čin Aehrenthalove zvestobe Nemčiji nasproti dostojno oceniti, moramo pomisliti, da ima Anglija samo v Indiji 63 miljonov Mohamedancev, ki so najtrdnejša in najbolj zanesljiva opora britanskega gospodarstva v Indiji, da je nadalje večina prebivalstva v Egiptu, Sudanu in drugih angleških kolonijah v Afriki mohamedanske vere, da je isto tako pretežna večina prebivalstva v francoskih kolonijah v Afriki (Alžir. Tunis) mu-sulmanska in da je torej tema dvema državama kar največ na tem ležeče, da ostaneta z musulman-skim svetom v najboljših odnošajih, da pa kljub ysemu temu nista hoteli dati Mladoturkom posojila brez garancije, da je uporabijo v gospodarske namene, mesto da je zavržejo v bojne svrhe. Ako torej pomislimo vse to, se moramo vprašati, kake koristi bode imela A. O. od tega, da je grof Aehrenthal pripomogel bojeviti Turčiji do posojila za nove oborožbe? Kake občutke vzbudi ta čin naše vnanje politike na Bolgarskem, v Srbiji in na Grškem? Je li to primerna priprava za vodstvo in prvenstvo A. O. med balkanskimi državami? Misli li grof Aehrenthal, da je s tem le količkaj pripomogel k utrditvi miru in reda v Evropi? Delo notranje konsolidacije Turčije pod mlado-turškim režimom nam karakterizuje mladoturško glasilo »Tanin«, ki je priobčil pred dobrim tednom jako oster, ali bolje rečeno, divji članek proti politiki »trdnosti, pravičnosti in vsmiljenja«, katero vodi baje Hakki paša proti Bolgarom v Macedoniji. »Tanin« piše: »Mi nikakor nismo pristaši milosti in vsmiljenja. Ni dvoma, da rodi v Macedoniji pravičnost in dobrosrčnost le usodepolne plodove ... Dokler postopa vlada pravično in modro, narašča nasilnost in divjaštvo bolgarskih zverin. Edina dolžnost vlade je, delati politiko skrajnega zatiranja (repression a outrance). Zakon mora maščevati po nedolžnem prelito kri v Macedoniji. Macedonsko kugo moramo zatreti v nje gnezdih ... Prepričani smo pa, da dokler bo dobival bolgarski komite bombe in denar iz Sofije, ne bo mogoče napraviti zopet miru in reda v Macedoniji. Vsekako pa moramo storiti na naših tleh, kar je v naši moči. Zatrl-mo brez usmiljenja s krvjo omadeževane bestije; potem pa, če bo treba, s sekiro po korenu zla.« To vzbuja v človeku kaj prijetne občutke in tolažljive misli o tem modrem delu notranje konsolidacije na Turškem, ki je grofu Aehrenthalu tako po srcu. »Da, pa »Tanin« ni vladen organ.« — »Res ne, je pa organ eksekutivnega komiteta Mladoturkov, in ta komite ima vse turške vlade pod svojo komando, torej! Hakki paša, ali veliki vezir, govorita v turškem parlamentu popolnoma tako. kakoi ministri civiliziranih držav, »konsolidirata« pa tako, kakor jima »Tanin« diktira. V čegavem interesu se vzdržuje torej tak »status quo«, v čegavem interesu se podpira taka vlada?« Tudi na to smo dobili odgovor. Berolinski dopisnik lista »Temps« je poročal pred par dnevi v Pariz, da je bila sklenjena neka avstro-turška pogodba, ki je stopila začetkom 1909 1. v veljavo in glasom katere A. O. jamči Turčiji za nje integriteto (ali nedotakljivost njenega ozemlja) ter ji obljublja podporo proti napadom od strani Bolgarije ali Rusije. Turčija se s svoje strani obvezuje, da ne da nikomur nikake koncesije ne v evropski Turčiji in ne na obalih Črnega morja ne da bi v to tudi A. O. privolila. Dopisnik dostavlja, da je bila sklenjena ta pogodba, ko je Rusija izjavila, da bo treba dati Srbiji odškodnino za priklopljenje Bosne in Hercegovine. Znano je, da se je koncem marca 1909. 1. govorilo in pisalo o neki ofenzivni in defenzivni pogodbi med A. O. in Turčijo, da so pa oficijozi dejali, da so te govorice neosnovane. »Temps-ove« vesti ni dozdaj še nikdo dementiral, sicer pa bi dementi malo izdal. Verjetno je, da je tako, in bi to bilo od strani grofa Aehrenthala dobra poteza proti kralju Ferdinandu, ki se je, ko je postala Bolgarija neodvisna in on priznan kralj, izneveril svoji nekdanji zaveznici A. O. ter se približal Rusiji. Vpraša se pa, ali so take diplomatske finese v interesu obeh držav. Grof Aehrenthal in kralj Ferdinand bosta že davno pozabljena, ko bodeti A. O. in Bolgarija še vedno sosedi in v nekem smislu navezani druga na drugo. Iz takih intrig in spletk se rodi le zlo in sovraštvo. Ne efemerne diplomatske slave, mi želimo in hočemo trajnega prijateljstva, vzajemnega zaupanja in spoštovanja, kakor se med sosedi spodobi. Ponavljamo z vso emfazo, da je posala A. O. po aneksiji Bosne in Hercegovine balkanska država in da se bode mogla samo na ta način vzdržati na Balkanu, ako se identificira s slovanskimi balkanskimi državami ter postane njih voditeljica, kristalizacijsko jedro slovanske balkanske federacije. Ako si je tega v svesti, mora opustiti vse intrige in sodruštvo na nemških in mladoturških spletkah, ki so koncem koncev naperjene vse proti njej. Gospoda, ki vodi našo vnanjo politiko, naj ne zabi na lekcije, ki jih je Avstrija dobila v minulem stoletju v Italiji. Tam je igrala podobno ulogo, kakeršno igra grof Aeh-. renthal sedaj na Balkanu in posledica je bila, da se je kljub zmagam na suhem in na morju, morala 1866 1. popolnoma umakniti iz celega Apeninskegd polotoka. Ideje so bile v 19. stoletju močnejše ko bajoneti. K temu moralnemu porazu v Italiji je prav izdatno pripomogla Bismarckova Prusija, katera je Avstrijo vrgla tudi iz Nemškega bunda. Gospodje naj torej ne zabijajo na te lekcije. Moč idej je v 20. stoletju na tej strani Adrije istotako velika, kakor je bila v 19. stoletju na oni strani, in Prusija ima tudi dandanes še koristi in težnje, ki so težnjam in koristim A. O. istotako nasprotne, kakor so bile v Bismarckovi dobi. Ako bi bil dr. Šusteršič govoril kot pravi avstrijski patrijot in dober Jugoslovan (in ako bi ribniški prerok sploh tako daleč mislil, op. ur.) bi bil moral našega zunanjega ministra in one visoke kroge, ki stoje za njim, na vse opozoriti, čeprav bi se jim bil s tem zameril. To bi bilo v interesu Avstrije in v interesu Jugoslovanov. Mož je pa zastopal svoje posebne koristi, zato je bil njegov govor tak, kakeršen je pač bil. In zdaj še nekaj. G. dr. Šusteršič je govoril o carinski zvezi z Balkanom, protestiral je pa proti temu, da bi se jim dovolile kakeršnekoli ugodnosti na škodo kmetijstva. Balkanske države so agrarne države, katere kupujejo od inozemstva indu-strijalne izdelke ter izvažajo za mejo svoje kmet-ske pridelke. Ako sklenemo z njimi carinsko zvezo, kake ugodnosti jim zamoremo dati, ako ne agrarnih? Te ugodnosti bi našemu slovenskemu kmetijstvu ne donašale nikake škode, škodovale bi kvečjemu cerkvenim in oosvetnim veleposestnikom; torej škofom, samostanom, nemškim In madžarskim aristokratom. Dr, šusteršič je protestiral torej v imenu teh proti pametni ureditvi gospodarskih odnošajev med našo monarhijo in balkanskimi državami. Carinska zveza z Balkanom, ne da bi se balkanskim državam olajšal izvoz kmetskih pridelkov, je prazna fraza, s katero bo gospod delegat slepil nerazsodne svoje volilce. Idejo o carinski zvezi z balkanskimi državami je pa g. dr. Šusteršič vzel od nas. »Nar. Dn.« je v člankih o »Vsenemcih in Avstriji« (referat o And. Cheradamovi knjigi: »L'Europe et Ia que-stion d' Autriche etc.«) prvi predlagal, naj se proti vsenemški ideji pangermanskega Zollvereina postavi idejo avstrobalkanske carinske zveze. Pozneje je »Nar. Dn.« v posebnem članku predlagal »program«, o katerem naj bi se vse napredne slovenske stranke posvetovale in ena točka tega LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. i6 Češki spisal Ignšt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. »No, ali ti še ni zaupala?« »Pepica?« je rekla gospa Kondelikova. »Moj Bog, seveda«, je nadlegovala tetica Urbanova. »Kaj pa, Katinka?« je vprašala gospa Kondelikova, kakor bi se ravnokar prebudila. »O ti moj ljubi Bog, kaj!« je rekla tetica in se namrdnila nad nerazumljivostjo gospe Kondelikove. »Kaj me ne razumeš? Saj si mati, za božjo voljo... Zame se ne spodobi, da bi povpraševala, sem neomožena... včeraj sem samo z eno besedico Pepici namignila, toda gledala me je kakor miška iz luknjice, niti ena žilica ji ni zatrepetala, pa mi pravi: Vzemi, tetica, še malo kolača! — Potem sem si mislila: no, pove mi Beti, in grem k tebi — a zdi se mi, da bom odšla, kakor sem prišla...« Gospa Kondelikova se je pogladila po čelu, gledala je Katinko z izrazom, kakor bi bogve kje bila s svojimi mislimi in je s suhoparnim glasom odgovorila: »Ne, Katinka, jaz ne vem ničesar — niti na misel mi ni prišlo — sedaj imam polno glavo skr-bij — prazniki so pred vrati — premišljujem, kaj bi Pepici, kaj Vejvari, kaj Kondeliku — razume se, Katinka, da zopet prideš k nam, kaj ne? Menda ti ne bo treba posebnega vabila pošiljati...?« »O ti otrok«, je sprejela povabilo teta Katin- ka, »zakaj pa ne bi prišla! Kje pa naj bom? Saj če bi ne bila pri vas, bi se morala izjokati doma v samoti. Celo leto sem tam, celo življenje v svojem zapuščenem kotu, toda na ta dan, Beti, bi mi počilo srce od tesnobe. Takrat šele človek vidi, da mu manjka družina.« Govorila je še nekaj časa Katinka, govorila, toda v njenem glasu je bilo nekaj čmernega, ker ni zvedela, kar je hotela zvedeti. Dragi tetici se skoro zdelo, kakor da bi bilo nekaj pred njo utajeno in mislila je, da tega ne zasluži. Saj se tako veseli — tako se veseli nečesa, kar bi prineslo tudi v njeno starodeviško življenje novo ljubkost, radostno raztresenost, nekako srečno skrb, do sedaj nepoznano stran življenja — in glej, tu stoji kakor pred zapečateno knjigo. Pepica na Vinogradih se dela kakor jagnje in molči — in tu gleda mati Kondelikova kakor Sibila in molči. Kaj je nobeden ne razume? Ali je to samo hlinjena nerodnost? Ali ne spada tudi ona k rodbini, ona, teta Katinka? Ali nima košček svoje pravice, da zve vse takoj, ko je še toplo? Ko bodo o tem ščebetali vrabci na strehi, potem ne mara vpraševati nikogar — potem ne bo to nobena tajnost več. In ravno za to se je šlo teti Katinki. Take male rodbinske tajnosti je hotela nositi v svojem srcu — v tem je bila podobna vsem dobrim starim devicam. Nekaj vedeti, kar ne ve nihče razun izvoljenih! Toda imela je tudi resnično zanimanje. Od tre-notka, ko zve, česar sedaj ne more dočakati, bo delala tudi svoje priprave. Prispevala bo s svojim delom, rada bo prispevala — saj to ve Beti, ve tudi Pepica, saj so si vzajemno najbližji. Koga ima tu teta Urbanova razun rodbine Kondelikove? Komu bo nekoč pripadlo, kar bo po njej ostalo? In glej, pri vsem tem pa so tako neodkritosrčni, si je mislila ta stara devica. Pogovorila se je torej še malo in se je poslovila od drage svakinje. Poljub, katerega je danes pritisnila na ustna, je bil malo suh, brez soka. V tem trenotku ni niti opazila, ker se ni v duhu pečala z nobeno drugo stvarjo, kot z nerešenim svojim vprašanjem, kako odkritosrčno ji je gospa Kondelikova stisnila roko in ni se zmenila, kako gorka da je dlan gospe Kondelikove. Tetica Urbanova je sklenila, da ne izda niti z besedo, kako jo neodkritosrčnost svakinje jezi; odide brez opazke in nikdar več ne povpraša ničesar. Toda katera ženska je pojedla še kedaj grenko jederce, ne da bi tudi drugemu koščka oddrobila? In tako se je tudi tetica Urbanova že Ha pragu obrnila h gospej Kondelikovi in je rekla z neprikritim očitanjem: »Da se je Pepica delala tako, kakor da bi ničesar ne razumela — no, to že vem, zakaj; sram jo je, ker je še mlada! Ampak da si tudi ti napram meni tako zazidana, Beti — kaj nisem iz rodbine? Ali bi to raznašala po Pragi?« In šele sedaj se ie obrnila in hitro odšla. »Moj Bog, Katinka, kaj se jeziš?« je zaklicala gospa Kondelikova presenečena. Toda teta Urbanova je bila že na hodniku in na stopnjicah. Gospa Kondelikova se je vrnila v sobo, zaprla je za seboj, nekaj časa stala, gledala skozi okno v prazno — in naglo se ji je tresla okrogla brada, oba kota ust sta zlezla nižje, oči so se zakalile, desnica je hitro dvignila konec predpasnika, v grlu se je že nabralo in v joku je zašepetala: »Draga Katinka, ko bi ti vedela...« Močno je pritiskala predpasnik na usta, da ne bi dekla za vrati ničesar slišala. programa je tudi »avstro-balkanska carinska zveza«. Dr. Šusteršič je kot izkušen demagog takoj spoznal, da bi se dalo s tem geslom uspešno agi-tirati, zato si ga je od nas izposodil, odvzel mu je pa takoj ves smisel, ker v imenu škofov in grofov protestira, da bi se dale balkanskim državam ka-keršnekoli ugodnosti za njih edini izvoz. Ako bi bil tako govoril kot »klobasar« na kakem katoliškem komersu, bi nič ne dejali, da pa tako govori v delegacijah. in to celo, kakor pravi, v imenu Jugoslovanov, je sramota in neodpustljiv greh, za katerega ga bodo Slovenci še poklicali na odgovor. Tako vsaj upam. Občinske volitve v Slov. Bistrici. V Slov. Bistrici, 18. nov. Lani so se slovenjbistriški Slovenci prvokrat odločili naskočiti občinski zastop. Storili so to v zvezi z nekaterimi zmernejšimi meščani — sicer nemškega mišljenja. — katerim Stigerjevo gospodarstvo tudi že smrdi, in dosegli nepričakovano lep uspeh, ker je Stigerjeva stranka vkljub vsem mogočim nepostavnostim zmagala le z enim glasom večine. S kakim nasilstvom so Sti-gerijanci takrat delali, o tem priča obsežna slovenska pritožba zoper volitve. V nič manj kakor 33 točkah so Slovenci volitve izpodbijali, in vlada ie tokrat, čeprav nerada po poteku poldrugega leta končno vendar vsaj deloma ugodila pritožbi in s tem obsodila nepostavnosti. ki so se vršile pod Stigerjevim vodstvom pri volitvi. Pa seveda je bilo treba obvarovati Stigerja pred prevelikim porazom; in zaradi tega je namestnija misleč, da bi znal pri novih volitvah pasti tretji razred Slovencem v roke in Stiger priti ob županstvo, njegovo izvolitev potrdila in le izvolitev ostalih 5 odbornikov in 3 namestnikov v 3. volilnem razredu razveljavila. Dopolnilne volitve so se določile na 17. t. m., torej na ravno isti dan, ko je bila razpisana obravnava pri Okrožni sodniji v Mariboru v znani kazenski zadevi zoper Henrika Grila, v kateri je bila povabljenih cela vrsta slovenskih prič. Da ne bi bili ti oropani svoje volilne pravice, se je dosegla preložitev obravnave. Ko je bil Stigerju prekrižan ta račun, je skusil srečo na drugi strani; hotel je izolirati Slovence s tem, da je sprejel med svoje kandidate tudi Katza in Zupančiča, ki sta lanska leto prodrla le vsled kompromisa s Slovenci. Ta namera se mu je posrečila v polnem obsegu; kajti to Stigerjevo postopanje se je njima tako dopadlo, da sta pozabila na dano častno besedo in ne le nista storila ničesar za slovenske kandidate, marveč sta celo z vsemi močmi podpirala nemško kandidatno listo. Slovenci so torej nastopili sami. Toda kdo bi popisal dolge nemške obraze po končanih volitvah! Zmagali so nemški in nemčurski kandidati zopet le z enim glasom večine. Magistratni aparat je deloval s takimi sredstvi, da se z volitvami bavi že državno pravdništvo, nemški in nemškutarski volilci so razun i prišli vsi, zanesljivo slovenskih pa je izostalo 20. In vkljub temu sta slovenska kandidata Ivan Gum-zej in Peter Novak propadla le z en m oziroma dvema glasoma! Razumljiv je torej nemški strah; kajti to je pač precej jasno, da v 3. razredu Nemci ne zmagajo nikdar več, če Slovenci le ne bodo spali. Sicer se Slovenci pritožijo tudi zopei te volitve in je pričakovati, da z uspehom. Ta rezultat je Slovence zelo razveselil. Veliko navdušeneje je vzbudila med Slovenci malo-dane polnoštevilna udeležba naših kmečkih volilcev, ki so pač s tem pokazali svojo zavednost ln politično zrelost, splošno ogorčenje pa vlada nad postopanjem treh domačih duhovnikov in socija-lista Novaka (čudna zveza!), ki so vkliub posredovanju in prošnjam od slovenske strani od volitev izostali in s tem pripomogli nemškutarjem d«> zmage. Nad poldrugo leto že se Slovenci bojujejo za občinski zastop in dosegli so lep vspeh; v zadnjem, odločilnem trenutku pa jim zmago preprečijo krvni bratje, od katerih bi se to smelo najmanj pričakovati. Ob taki indolenci in narodni nezavednosti so nam pikre besede na jeziku in zaslužili bi gospodje, da bi se jim javno povedala obsodba njihovega postopanja, ki se je čula na dan volitve od vseh slovenskih volilcev brez razlike stanu in mišljenja. Pohvalno pa moramo omeniti ostale volilce, ki so se dobro držali, in soseb-no tudi zunanje. Splošno navdušenje je nastalo med Slovenci, ko je prišel na volišče gospod župnik G. iz Gomilskega. Kako borno je temu naproti postopanje g. kaplana Doberšeka, ki se je na dan volitve — skril! Kako so nemški volilci v tem oziru postopa-li, je razvidno iz tega, da so celo privlekli iz Maribora šolskega slugo vinorejske šole Lepeja in iz Gradca trgovskega potnika Zekarja, ki seveda nista zastonj potovala. Davkar Masten je prišel tz Laškega trga reševat slovenjebistriških Nemcev, kar je vsekakor častno(?) za c. kr. uradnika! Slovenci so z vspehom svojega postopanja lahko zadovoljni. Ne gre se za županski stolec, pač pa za kontrolo potratnega mestnega gospodarstva, o katerem se že desetletja ni polagal račun (Besede občinskega odbornika.). Pred to kontrolo je Stigerja sicer strah in zaradi tega se tako strastno bojuje za župansko čast. Za sedanje volitve je celo osebno opravljal posel občinskega dostavljalca in onim volilcem, na koje je hotel vplivati z osebnim pohodom, lastnoročno dostavljal volilne legitimacije z izpolnjenimi!) glasovnicami. Pa vse to mu ne bo nič pomagalo. Slovenci so »ante portas« in po prihodnjih občinskih volitvah bodo prekoračili magistratni prag. Politična kronika. SKLEP DELEGACIJSKEGA ZASEDANJA. V včerajšnji, zadnji seji 44. zasedanja avstrijske delegacije, je bil odobren proračun o dobavah za armado ,proračun najvišjega računskega dvora in skupnega finančnega ministerstva. Konstatiralo se je, da se sklepi avstrijske in ogerske delegacije strinjajo. Senzacija včerajšnje seje pa je bil govoi delegata Klofača, v katerem je ta kritikoval postopanje avstrijskega železniškega kartela, ki brezvestno izsesava avstrijsko prebivalstvo, pa tudi državo, kar se zlasti občuti pri ladjedelnicah in so ravno radi tega cene železa za ladje kakor tudi ladje same neprimerno visoke. V tem kartelu so združeni Zidje in katoliški škofje, avstrijski nadvojvodi in špekulanti v skupno zvezo v zavarovanje njih »interesov«. • Delegat Klofač je prečital njih imena. Med drugimi so v kartelu nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Karel Šteiar. dva škofa, Kranjska industrijska družba ter železnnrna v Štoreh. Delegat Klofač je predložil delegacijam tajni štatut tega kartela ter obširno dokazoval njegove škodljive posledice. V seji je došlo ob priliki Aehrenthalovega odgovora na neko Zazvorko-vo interpelacijo med obema do ostrega spopada, v katerem je Zazvorka prav energično pojasni! ministru Aehrenthalu. kako ima občevati z delegati. Tudi med skupnim vojnim ministrom Schonai-chom in krščanskimi socijalci je došlo do spopadov. Koncem seje je sporočil grof Aehrenthal delegacijam cesarjevo zahvalo za uspešno delovanje. Prihodnje zasedanje avstrijske delegacije se bode vršilo najbrže že od 8. januarja naprej. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Konferenca čeških poslancev. Češki poslanci so imeli včeraj v parlamentu konferenco, na kateri so se posvetovali o konsekvencah. ki jih za-morejo imeti razbita češko-nemška spravna pogajanja za državni zbor. Češki poslanci zamerijo zlasti min. pred. bar. Bienerthu, da je cel čas odkar so trajala spravna pogajanja, ni prav nič interesi-ral za njih prospeh in se nikakor ni potrudil, na-svetovati Nemcem, ki vendar tvorijo njegovo večino, več treznosti. To dejstvo bo tudi za stališče Cehov napram min. pred. bar. Bienerthu mero-dajno in zlasti se je bati. da Cehi ne bodo dovolili podaljšanja državnozborskega poslovnega provi-zorija. O poteku državnozb. zasedanja sodijo če ški državni poslanci jako skeptično . Poljsko-rusinska pogajanja. Včeraj sc je vr šila konferenca načelnikov poljskih deželno/,bor-skih strank. Prišlo je do delnega sporazuma, vsled katerega odnehajo Rusini od svoie obstrukcije proti temu, da ostane odsek za volilno reformo v permanenci. Volilni odsek ima vpoštevati podatke debate in kritike v gališkem deželnem zboru in ima na podlagi tega izdelati nov predlog za gali-ško deželnozborsko volilno reformo, ne da bi pri tem prejudiciral razdelitvi mandatov, o kateri se bodo vršila še posebna pogajanja. Izboljšanje odnošajev med Avstrijo in Rusijo. V dunajskih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da pride novi ruski poslanik na dunajskem dvoru, Giers, ki pride na Dunaj, z izrecnim nalogom, da izboljša odnošaje med Avstrijo in Rusijo. To je namreč že dolgo iskrena želja avstrijskega cesarja Franca Jožefa in ruskega carja Nikolaja. Sekcljski šef Aranitzki — umirovljen. Uradne »Narodne Novine« razglašajo včeraj, da je sekcij-ski šef Aranitzki umirovljen. Kaj je s češkim deželnhn zborom? Odločitev o tem, ali bo vlada odgodila, ali zaključila češki deželni zbor, še ni padla. Narodna obramba. Ivan Prekoršek. Uradno ljudsko štetje leta 1910. Komaj dobrih šest tednov nas še loči od letošnjega uradnega ljudskega štetja, ki se izvrši prve dni januarja prihodnjega leta. Namen te starodavne uredbe je, da poda natančno in resnično sliko gospodarske in številne moči države in posameznih narodnostij. Važno je v naši mnogojezični Avstriji ljudsko štetje za vsak narod, saj poda neko merilo, po katerem se »narodom reže kruh«, tem pomembnejše je torej za nas teptane, ki se korak za korakom šele borimo za svoje pravice. Zopet se nas bo skušalo pokazati kot narod analfabetov in hlapcev, ki živi razškropljen južno od Drave do Trsta, in ki mu gospodari par nemškutarskih mest z nekaj sto Nemci in nekaj tisoči renegatov. Navadili smo se v zadnjih letih, da smo slišali mnogo protestnih resolucij doma na Slovenskem in nekaj praznega trušča na Dunaju, brez vsega tega se bo izvršilo ljudsko štetje mirno, a tu se bo ravno bojeval boj, ki bo mnogo odločil za prihodnje desetletje. Pouka in dela treba, da nam ne bodo manjšali naše moči in kradli slovenskih ljudij ob letošnjem ljudskem štetju, ki pokaže naš velik napredek! Radi letošnjega ljudskega štetja se razburja novembrova številka »Siidmarkmitteilungen«. — Posebno neljubi so ji v tem pogledu Cehi, ki se povsod pripravljajo, da preprečijo kolikor mogoče največ nasilstev in krivic, katerim smo slovanski narodi izpostavljeni pri vsakem uradnem ljudskem štetju. Ni jim ljubo, da se v tem pogledu poučuje ljudstvo in da se direktno opozarja oblasti, da postopajo v smislu postave in pravice. V svoji jezi postaja list tako odkritosrčen, da očitno priznava, da se je pri dosedanjih uradnih ljudskih štetjih krivično postopalo, pravi namreč o Cehih: »Sie wollen diesmal mit ihrer ungeschmitlerten Kopfzahl als Masse glanzen ...« itd. Gotovo, to hočejo Cehi, to hočemo tudi mi Slovenci! Menimo tudi, da ni namen uradnega ljudskega štetja, da poda lažnjive rezultate narodnostnega stanja v prilog Nemcev! To delo lahko opravijo »Volks-rati« in Siidmarka, ne pa c. kr. avstrijska oblast! Šotor Ciril-Metodove družbe. Prodaja nar. kolka, računskih listkov in drugega družbinega blaga v zadnjem času nekoliko peša. Kriva je temu na eni strani premala agilnost CM podružnic, na drugi strani pa tudi napačna misel naše javnosti, da nam sedaj, ko bomo skoro na papirju zaključili 200.000-kronski zbirko, in ko je CMD prejela skoro polmiljonsko Kotnikovo volilo — ni treba več toliko gledati na te »drobne in male dohodke«, ki pa v resnici tvorijo dobro tretjino vseh letnih prejemkov družbinih V vseh naših trgovinah se mora prodajati narodno blago v prid siovenske šolske družbe, dolžnost podružnic je, da to dosežejo, kjer še ni uvedeno. Mnogo bi lahko tudi pripomogli »šotori Ciril-Metodove družbe«, ki ne bi smeli manjkati pri nobeni nar. slavnosti. v nobeni razstavi, pri nobenem zborovanju. Povsod v večjih krajih že obstojajo podružnice Ciril-Metodove družbe, tem bi svetoval, da si uredijo za svoj kraj in okoliš tak priprost šotor, kjer se prodajajo nar. kolki, plačilni listki, razglednice in drugo nar. blago. Ako si podružnice to primerno in priprosto uredijo in posamezniki menjajoče oskrbujejo to »prodajo« pri vseh teh navedenih prilikah, bo to najboljša živa reklama, ne ho treba več toliko vsiljevati, in vsakemu bo odvzet izgovor, da pozabi ali da je prekomoden in da nima časa, da bi si kupoval te stvari. Nesla pa bo ta stalna uvedba tisoče novih dohodkov, ki se ne bodo občutili kot breme ali nadležnost, objednem pa bo pomenila lep kos narodno-vzgoinega dela. ki je na slovenskem krvavo potrebno. Nove podružnice CMD na Štajerskem so se ustanovile v poslednjem času za Falo-Puščavo-Selnico s sedežem na Fali ter za Polenšak, Št. Lovrenc in Št. Tomaž s sedežem na Polenšaku v Slov. gor. V kratkem se ustanovi ženska podružnica za Šmarje pri Jelšah, in pripravlja se nekaj novih ustanovitev. Nedosežen vzgled narodne požrtvovalnosti Podružnica laškega »obrambnega« društva v Za-dru izkazuje v letu 1909 52.850 K dohodkov, ki se razdele sledeče: 1. v spomin umrlih 4676 K, ob raznih prilikah 11.201 K; članarina 6119 K, čisti dobiček veselic 26.845 K, različni dohodki 3127 K. Toliko je storila ena sama podružnica »Lege na-zionale« v Zadru — mestu, ki šteje komaj 8 do 10 tisoč Italjanov! Kaj stori v primeri s tem naša Ljubljana za CM družbo, saj zmore celo Slovenstvo za našo šolsko-obrambno družbo komaj 150.000 K, to je trikrat toliko kakor sama zadrska podružnica. C; še pripomnimo, da je omenjena laška podružnica zbrala tekom 18 let svojega obstoja 444.151 K za svojo osrednjo organizacijo, potem si nam še ni treba vedno pripovedovati, kako ogromen naroden davek plačujemo mi. V razvoju smo, in višek tega. kar v resnici moremo, še dolgo, dolgo ni dosežen. Društvo za vzdrževanje Nemštva na Oger-' skem (Verein zur Erhaltung des Deutschtums in Ungarn) je začelo z organizacijo obrtnega in trgovskega naraščaja ter pošilja nemške obrtne in trgovske učence v šolo k nemškim mojstrom v Avstrijo. Tako se hoče vzgojiti in utrditi krepek in soliden nemški obrtni stan za nemške kolonije in nemške naseljence na Ogerskem. Sudmarkina loterija. Finančno ministerstvo je letos že v tretjič dovolilo »dobrodelno« loterijo Siidmarki za 1. 1911. Nesla bo zopet ogromen dobiček društvu, ki se vedno hujše zajeda v našo posest. Ali bi bilo kaj podobnega pri nas neizvedljivo? Da vsako leto izražamo po slovenskih listih svojo ogorčenje nad to koncesijo vlade Nemcem, to končno ne moti mnogo, koristi pa nam prav nič. Jutri, dne 20. novembra, zvečer ob 7. uri se igra v celjskem Narodnem domu »Martin Krpan", narodna pravljica v potili dejanjih. Štajerske novice. Žalostna posledica narodne nestrpnosti. — Iz Pekla pri Poljčanah nam poročajo sledečo resnično dogodbo: Majnika meseca so postavili fantje pred jedno tukajšnjih gostiln visok mlaj, katerega so okrasili z visoko trobojnico. Ta je bodla tukajšnje nemškutarje silno v oči in ponoči so šli naki lopovi in prežagali mlaj. Ko pa je drevo padlo, je raztrgalo žice električnega prevoda, ta- ko da so ugasnile po Peklu in na kolodvoru ponoči naenkrat vse električne žarnice. Slovenski fantje niso na to ničesar drugega storili, temveč postavili Ie nov mlaj, zopet okrašen na vrhu s slovensko trobojnico. No — nemškutarsko županstvo ni morda dalo iskati krivcev, ki so ponoči mlaj odžagali in poškodovali električno napravo; nemškutarski župan je namreč takoj »uradno« za-povedal slovenskemu gostilničarju, naj da mlaj takoj podreti, da »se ne ponovi dogodek ii pretekle noči«. Gostilničar seveda ni nvidel, čemu bi se na Slovenskem takemu ukazu pokoril in ni hotel mlaja podreti ter tudi ne plačati kazni 20 K. — Vložil je priziv na okrajno glavarstvo, pri čemur mu je pomagal domači narodni župnik g. Cilen-šek. Rekurz je glavarstvo seveda zavrnilo; gostilničar pa ni hotel plačati globe, vsled česar ga je prišel župan rubit. Došlo je do prepira, saj si lahko mislimo, kako j« nastopil strastni nemšku-tar proti zavednemu Slovencu — in gostilničar je v jezi udaril župana po glavi. Za to Je dobil pri okr. sodniji v Mariboru pet mesecev težke Ječe. — V ilustracijo tega dogodka pripominjamo, da je celjska okol. občina kaznovala tovarnarja We-stena, ker je v popolnoma slovenskem Gaberju razobesil v izzivalne svrhe frankfurtarico in je navzlic uradnemu pozivu in intervenciji vstrajal pri razobešenju, na 50 K globe. A ta odlok občine Je celjsko okrajno glavarstvo razveljavilo. Razlika med Mariborom in Celjem, ter med postopanjem z Nemci in Slovenci, je očividna. Našim poslancem priporočamo ta slučaj v uvaževanje in premišljevanje, kako treba prepotentnim političnim oblastim stopiti na prste. Za tujski promet na Sp. Štajerju. Kakor smo že nedavno tega omenili, se vrši jutri v Mariboru nemško zborovanje za povzdigo tujskega prometa na Sp. Štajerskem. Ni nam treba ponovno pripovedovati, kake važnosti je povzdiga tujskega prometa na našem z naravnimi lepotami tako zelo oblagodarjenem Sp. Štajerju v narodnem in posebno še v narodnogospodarskem oziru. Tujski promet je v alpinskih deželah danes že zelo dobičkonosna industrija in ni čuda, da se mu posveča od dežele in države največja pozornost. Spod. štajerska je bila doslej v tem oziru zelo zanemarjena in dejali bi, umalovaževana dežela; ni se brigala za njo država, še manj pa deželno društvo za povzdigo tujskega prometa, ki je popolnoma v nemških rokah. Od velikih svot, katere potrosi vsako leto ministerstvo za javna dela ravno za tujski promet, nismo imeli na Sp. Štajerskem ničesar. Imamo sicer naše planinsko društvo, ki se s svojimi skromnimi redstvi trudi za povzdigo tujskega prometa v Savinskih planinah; imamo zadrugo »Rinko«, ki pa tudi — menda vsled pomanjkanja sredstev in prave podjetnosti — ne more naprej. To je pa menda tudi vse. Za zboljšanje prometnih sredstev v zgornji Savinski dolini se ne stori ničesar, podjetnikom, ki bi poskrbeli za udobna in lepa prenočišča, pa nasprotujejo občine (n. pr. znani nezaslišani' slučaj v Ljubnem!) Ponovimo, kar smo že zadnjič povedali: treba bo Nemcev v naše slovenske planine, da se bo v tem oziru res kaj storilo! In potem si bodo Nemci tudi polnili žepe, nazadnjaški domačini pa bodo glodali kosti, ki jim jih morda prepusti tujec. Ali bi ne biloi potrebno in umestno, da se lotimo sistematično takega važnega narodnogospodarskega vprašanja kakor je tujski promet? Ne pustimo, da bi nas prehiteli Nemci! Naj bi se sklicalo enako zborovanje, kakor je nemško v Mariboru, še tekom zime, morda po Božiču, recimo v Mozirje. Akcijo naj vzame za sedaj v roke Savinjska podružnica SPD; naj se povabijo k zborovanju zastopniki vseh prizadetih občin, okrajnih zastopov, obrtniških organizacij, političnih in gospodarskh društev, državni in deželni poslanci, zastopniki denarnih zavodov itd. Če se hoče zborovanje prirediti v večjem stilu, za celi Sp. Štajer, naj se priredi v Celju; saj pride tudi vpoštev Pohode, Sp. Savinska dolina in Posavje. Toda na delo, na delo! »Nar. Dnevnik« je rade volje vsakemu tozadevnemu nasvetu in članku na razpolago. — J. Lešničar. Iz Celja. Ob priliki goda nepozabne pokojne cesarice Elizabete so se vršile danes v celjskih cerkvah črne maše, katerih so se udeležili zastopniki uradov, vojaštva, učiteljstvo in šolska mladina. Sestanek slov. trgovskih pomočnikov v Celju se vrši danes, dne 19. nov. zvečer v gostilni »pri mestu Gradec«. Prosimo za polnoštevilno udeležba ker se gre za važno zadevo, o kateri še v »Nar. Dnevniku« več spregovorimo. Pretep v Gaberju pri Celju. Sinoči je došlo v Gaberju do hudega pretepa. Trije pijani fantje so Sli proti Hudinji; pred neko gostilno so vpili na korajžo, vsled česar je prihrumelo ven 6—7 deča-iov, ki so se takoj začeli ravsati. Konečno pa so se pretepači pogodili in šli v gostilno — skupaj dalje pijančevat. Vse one cenjene naročnike, ki so prejeli, oziroma še bodo prejeli opomine za zaostalo naročnino, uljudno prosimo, da se koj odzovejo. S tem si prihranijo nepotrebne in neljube sitnosti, ki bi sicer morale nastati. Upravništvo. v Malomarnost na celjskem poštnem uradu. Nek najemnik poštnega predala nam piše: Dobivam vsak dan z jutrašnjim poštnim vlakom iz Ljubljane važne poštne pošiljatve, a če grem ob l>ol 9. uri ali celo ob 9. uri k predalu, pa vidim, da jutrašnja ljubljanska pošta še ni razmetana! Poštni uradniki pa se izgovarjajo drug na drugega, da razmetavanje ni njegov poseli Ker imamo vsled te nemarnosti in lenobt sitnosti in nepotrebno ponovno letanje na pošto, pozivam v svojem kakor tudi v imenu drugih najemnikov poštnega predala, g. uradnega vodja, da ta nedostatek popravi in prizadetim uradnikom njihovo dolžnost primerno pojasni. v Prvi sneg je padel danes v Celju in po celem Sp. Štajerskem. v Mlada neprljatelja. Pred nekaj dnevi sta se v Braslovčah sprla dva učenca radi orgljic. Franc Malaušefc je moral popustiti. Da bi se maščeval nad zmagovalcem, je bežal domov po škarje ter nevarno ranil ž njimi svojega malega neprijatelja Jakoba Poušeka v levo roko in levo ramo. Cerkven rop v Ponikvi. Dne 8. t. m. pop. je neznan tat ukradel iz zakristije žnpne cerkve na Ponikvi pozlačen kelih in križec z vdelanimi relikvijami. Tatvina se je pa opazila še-le prihodnjo Martinovo nedeljo pri popoldanski večer-nici, ko bi imelo biti darovanje, pri katerem vsak darovalec običajno poljnbi križec z relikvijami. Zakristan, ki bi imel prinesti križec, je javil ves presenečen, da je ta izginil in ž njim tudi en kelih. Kelih so darovali g. župniku Kreftu župljani. Sumilo se je različne ljudi tatvine, med drugim tndi — seveda popolnoma neutemeljeno — domačega organista. — Sedaj pa se je dobilo pravega krivca; kakor poročajo hrvaški listi, so tatovi že pod ključem. Iz najnovejših poročil posnemamo sledeče. Dne 15. tm. dop. sta prišla k zagrebškemu zlatarju Ferd. SchOnbuchnerjn dva mladeniča ter mn ponujala na prodaj več posameznih komadov od srebrnega pozlačenega keliha in križa. SchOn-bucbnerju se je zdela provenijenca teh komadov sumljiva ter je takoj obvestil redarstvo. Ko sta zlikovca opazila SchOnbuchnerjev sum, sta pustila torbico s srebrnino na mizi ter žbežala, Redar-stveni organi so dognali, da so ostavljeni komadi bili ukradeni ter so takoj začeli zlikovce zasledovati; še istega dne so aretirali več sumljivih oseb. Med temi je bil najbolj sumljiv neki 17 letni Ivan Krčelič iz Marije Gorice. Imel je namreč na sebi hlače enake barve, kakoršno je po opisu zlatarja nosil eden zlikovcev suknjo. Drug zliko-vec si je dal namreč obleko oz. suknjo ^renare-diti ter jo je zamenjal s Krčeličem, a sam je oblekel drago suknjo. Krčelič je priznal, da je z nekim samo na videz poznanim človekom nosil k SchOu-bachnerjn omenjeno srebrnino, a to da je storil vsled prigovarjanja. Redarstvu se je posrečilo še istega dneva proti večeru prijeti roparj« na periferiji mesta v osebi policiji dobro znanega žepnega tatu Antona Jeušenaka, rojenega 1. 1882. pri sv. Duhu v Ločah na Štajerskem. Priznal je, da je 8. t. m. ukradel v Ponikvi kelih in križ, da je 14. dospel v Zagreb in se 15. tm. podal s Krčeličem k zlatninarju, križec in kelih sta pa s Krčeličem prej razsekala, da bi tako ložje prodala ukradene stvari. Oba zlikovca sta izročena sodniji. „Ljubeznjiv" soprog. Posestnik Ignac Flu-dernik v Ljubnem je živel že dalje časa s svojo ženo v prepiru. Med dragim jo jedolžil zakonske nezvestobe. 13. tm. jo je tako pretepel, da je morala iskati pomoči v gostilni Alojza Klemenšeka. Fludernik se je radi tega tako razjezir, da je vzel svojo nabito puško in pričakoval ženo, da bi jo ustrelil, kakor hitro bi mu se prikazala. Slednja je bila torej prisiljana, se skrivati pred „ljubeznivim" možem dokler ga niso žandarji odpravili. v Sinova — morilca očeta. Dne 15. tm. so našli v Srdmljah pri Brežicah mrtvo truplo Bah-čiča. Sumljiva umora sta oba sinova Kari in Franc Bahčič, ki sta že pod ključem. Da bi sam ne padel na nju, sta ubitega očeta spravila 150 m proč od hiše pred neko klet, češ. da so očeta ubili na prostem sromeljski fantje. Toga obleka ubitega je bila zjutraj, ko se ga našli, čisto snha, čeravno je vso noč deževalo, znamenje, da je bil oče po umoru pienešen na prosto. Čedna sinova sta ubila očeta s krepelci; pri tem sta pomagala neki Jožef Ban in Matija Petran. Tudi slednja dva sta izro čena sodniji. v Upornež pred sodnijo. Zadnji četrtek je moral dninar Ignac Levičnik iz Jurovec pri Ptnju v Ptuj k neki zapuščinski razpravi. Ker se je pa pred sodnikom zelo žaljivo in renitentno obnašal, ga je slednji obsodil v 48 urno disciplinarno kazen. Sedaj je Še-le začel Levičnik divjati in raz- sajati. Ko ga je hotel redar odstraniti, se ju zo-perstavljal na vse mogoče načine. Vrgel se je parkrat na tla, tako da so morali poklicati še dragega redarja da so spravili uporneža v zapor. Proti povišanju hišnonajemnitiskega davka se bo vršilo danes ob 8. uri večer v mariborski kazini protestno zborovanje hišnih posestnikov. Govorila bosta tudi mariborska deželna poslanca Neger in Wastian. v Poroka. 16. tm. sta se poročila v Šmarju pri Jelšah Anton Babič. orožniški uad; I 598 30-4 v Crevesih, gotovem viru najveC bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci, škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami, s 120 krogljicami stane samo 2 K; pri predpošiljatvi 2 K 45 v franko. dvprilnT Pred ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neasteinove Čistilne krogljice, ki so OV&IllU ! samo tedaj prave, ako niso vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v Črno rdečem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišCu zavarovani zavitki moraio nositi našo tvrdko. Filip Neusteinova lekarna „k svetemu Leopoldu" Dunaj i., piankengasse 6. -v Izseljevanje črez Trst v oktobra. Oktobra letošnjega leta se je izseljevanje črez Trst znatno zvišalo. V tem mescu je odpotovalo iz Trsta 1166 izseljencev v Severno Ameriko, 1068 izseljencev v Jnžno Ameriko, skupaj 2234 oseb proti 1740 istega mesca lanskega leta. Približno 85°/o vseh izseljencev v Severno Ameriko in vse izseljence v Jožoo Ameriko letošnjega oktobra je odpravila „Austro- Američana". v Železnica Osjek-Tinbovei se bo izročila javnemu prometu 15. tm. v Prva srbska trgovska zbornica. Pred nekej dnevi se je konštituirala v Belgradu prva trgovska zbornica, organizirana na podlagi od vlade potrjenih štatntov. Po slovesni otvoritvi je bil izvoljen dr. Kosta Riznič za prvega predsednika zbornice. Mesto tajnika ostane za sedaj še prosto. v Avstrijska statistika stavk. Vsled stavk v 10 letih od 1899—1908 je avstrijska industrija zgubila približno 12 in pol miljona delavskih dne-vov. V obče se kaže, da se štrajki po številu manjšajo, po obsegu pa naraščajo, dokaz da se delavstvo zaveda večje odgovornosti, torej da se ogiblje objestnih malih stavk in da hrani svoje moči za večje konflikte. Statistika o uspehu stavk tudi za delavce ni zelo vzpodbudljiva. Le kakih 20°/o stavk doseže popolni in kakih 40% delni uspeh. Sicer pa najdemo jednake pojave tudi v Statistiki stavk drugih dežel. v Kitajski in japonski krošnjarji na Dunaju. Že dalje časa se pojavljajo v dunajskih gostilnah in kavarnah japonski krošnjarji, da ponujajo gostom izdelke iz svoje domovine. Kompe-tentne oblasa so bile opozorjene na to „rumeno nevarnost" ter so izvedle poizvedbe. Rezultat teh poizvedb nam ni znan, pač pa opozarjamo na to, da so se v najnovejšem času k malim, vedno se smehljajočim Japoncem pridružili Kitajci. Kakor se kaže, Japonci in več kakor z malim zadovoljni Kitajci se najbrž s časoma ne bodo zadovoljili s tem obrtom in je po našem mnenju sedanjo marljivost »rumenih gospodov" smatrati kot začetek mnogo ostrejše konkurence. Kakor se poroča, nastopajo kitajski in japonski krošnjarji že tndi v provinciji. Nastop v rezidenci kaže, da nameravajo ti naše krošnjarje oškodnjoči elementi sesti-matično poplaviti celo Avstrijo. f-EC §3 VsaK poscstmH Konj | naj rabi le sploSno znani _ originalni H wb« |g| Stoli močno! Vsaka neprilika izključena i Edino praktičen za gladka nota! Dobiva se v podkovalmcah in trgovinah z železmno. Svarilo Samo H ozobci so pravi, ker bo h; posebnega jekla Čafte na ponaredbe, ker drugi izdelki so iz slabega matenjala. <2.2 «5 ■~ir.~Ln_rij-u-rryLiVj*u i 11 ■ ■**i^**1' ................... Najizvrstnejše |QTY)hlll*ina in najboljše tdfllUIII Ujtf izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tambura J. Stjepušin Sisek, Hrvaško. Odlikovan na pariški razstavi leta 1900 in milenij-ski razstavi leta 1896. Razen tam-buric in skladb za tam buri ce ima v zalogi razna glasbila, kakor : gosli, citre, mandoline, harmonike okarine, gitare itd., katera pošlje poseben cenik s slikami. — Velik in ilustrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški me-seCnik pod naslovom „Tamburica", ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za celo leto samo 8 kron. 610 6-2 Izorstna šiuilja se priporoča v izvrševanje raznovrstnih oblek, kakor tudi perila po zmerni ceni. Josipina Hribaršek, Breg št. 31 pri Celju. Jaz Ana Dremelj, posestnica v Stražah pri Zidanemmostu, obžalujem, da sem žalila g. Janeza Sulčiča, trgovca v Širji pri Zidanemmostu s tem, da sem ga dolžila goljufivega računa. Prepričala sem se. da so moje dol-žitve neutemeljene, prenagljene in da sem jih spregovorila v razburjenosti, — prosim torej g. Sulčiča odpuščanja in mu izrekam zahvalo za vstavljenje tožbe. 629 i in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica zasukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko. Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. .Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča 660 8-6 namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Št. 123. 606 3-3 Ponudbeni razpis. Za opravo novega šolskega poslopja v Žalcu se odda naprava pohištva za 3 razrede, 1 posvetovalnico in 1 pisarno za proračunjeno vsoto 2242 K. Dela se bodo oddala ali skupno ali pa po skupinah istovrstnega pohištva. Ponudbe se naj vložijo do 30. novembra 1.1. z 10 °/o varščino vred od ponudbene vsote. Proračun je razpoložen v upogled pri podpisanem uradu. Pohištvo ima biti izgotovljeno do dne 1. avgusta 1911. leta. K rajni šolski svet V Žalcu, dne 3. novembra 1910. Načelnik: Josip Širca. Odlična in najožja inozemska zaVaroValna družba išče za Celje zanesljive sotrudnike za zavarovanje na življenje, zoper ogenj, vlom in nezgode. Pogoji jako ugodni. — Vsak si lahko s tem zagotovi jako dober zaslužek. Diskretnost jamčena. Dopise, katere se takoj reši, naj se blagovoli pošiljati pod naslovom: „ft$sccuranz 16", post« restante, Celje. 628 2-1 ^Najbolj varno naložen denar le > stans^ Mestni hranilnici ljubljanski 1 Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov K Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4V Uj ter pripisuje ne-35 vzdignene obi esti a-' vsakega pol leta h kapitaln. Rezervni zaklad nad I milijon kron. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodisca denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaracuni. — Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/4% na leto. Dolžnik more »voj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične 185 12 9 domače hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo. Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v PREŠERNOVI, prej SLONOV I (Elefantovi) ulici štev. 3. i',-.milji SINGrER— šivalne stroje kopajte samo v naših trgovinah, kater« lahko vne spoznate na tem -——- znamenja. -w*■■ 05 N"« dajte is zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajen« svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje v Celju, Graška ul. 6 belili rjuh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2*/« m 16 K, iz domaČega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2 '/4 m 20 K. razpošilja franko narodna veletrgovska blša R. Stermecki v Celju F 428 52-18 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije „Narodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in : elni pridelki, najcenejše, a debelo in drobno. — P remog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. 10 K, najfinejši prsni Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pni j enega 2 K. boljšega 2 K 40 li; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K; belega, finega puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70, 1780 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 450, 5 20, 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-16 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. Novosti t suknenem in mani|fakturnem blagu priporoča \ največji izberi Karol Vanič, Celje „Narodni dom". Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Sirupi Celje. Graška cesta. tt > 03 1 O rx a> S 9» ' A Ipip « ' X' V' priporoča po najnižji|i cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! A šfe Na drobno! Iv. ]ax & Sin, Ljubljana 336 52 26 Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svoio bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. aiSi Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — |Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. >j R. DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vi jeno obutev. i Zvezna tiskarna izvršuje vsa v iskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račune, vabila, lepake, letake itd. c m C M C M C m C M C M C M C M C H C M E ic H Na debelo I Na drobno! Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega biaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar ceije Graška in Krožna ulica. 511 35-23 ! UTJ SJT'LTL< »TL« >TL'»TT« >rz < > B EEEEEEETSSrEral? Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniika glavnica kron 3,000.000. « lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000 Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 4Moa 149 40-38 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnetnem kurzu. — ZllT*'— ■»Jbo'J«» P-ilika «a sigurno štedenje je plodono.no nalaganje gotovine ===—= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejie pogoje. I_ A£fcTNI irifll l< registrovana kreditna in stavbena zadruga m rnm m UUIVS ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, sprejema hranilne vloge od vsakega, je član Rotovike ulice št. 12 zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- tflffl »fn /K®/ \ ©©© nilne (vložne) knjižice in Jih obrestuje letno po wM 3911»U /0J tlraduje se w»ak dan HJ|aBilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se razun nedelj in praz- ®»!*e8to»anJ« prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga iu ga ne odteguje vlagateljem tako da ™ KiS r a nalože5?lh ,300 K - P®»ojila daje proti ««/0 obrestovan?« na o/ebni kred t proti « i , vrc!inot:lc- dragocenosti fe 1,nepremičnin na menice ali dolžna pisma. - Odplačuje se na račun e8S®0 ^iav,i,ce 111 bresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt - oziroma oolletnih obrokih © © © © © razun nedelj in p?saz nikov od 8.-12. ure 0 © © dopoldne. -3 s © hi Cdino narodno H p| prVa južnoštajersKa KanntsdKa tnttos jb£_ Htavbena in nmetna kam-aoee4ka obrt s strojnim s:: obratom. tx*rie*anje vseh stavbenih deii kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. ^ različnih kamenov in st: cementa. ::: Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnib ::: kamnov itd. :« Brušenje, poliranje tn strugranje kamena s troji.« Ho podjetje 4 industrijska dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov ie različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Haprava zidanih ali betonl-ranih rodbinskih grobiSč :s: (rakev). :j: Brzojavl: ,KamnoseSka Industrijski družba Celje'. Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikor 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlb marmornih vrst t vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:: tavanje napisov v Iste. ::; stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna ===== 61 50-44 stavbena zlasti tesarska dela. MliMliasS Sprejmem takoj učenca. Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta. Največja in najcenejša zaloga špecerijskega iu barvnega blaga. Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno. Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke. Na debelo. Na drobno. Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Zvezna trgovina v Celju V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. - Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. - 88 48 42 i Južnoštajerska hranilnica u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od t, 8.'do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po m- 4 V/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker niraa namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. m u narodnem domu. i i L _J Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 26.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se ItlTtlA^tattdfe hrafliltlftt Pn BalaflanJu 8V0Je9a denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne utaiimuvi a,j varovance in zahtevajte pri sodiscih, :,l5llll|faS.«-Vii fttafttlfltV da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JU, laju>tyv iHaRUUUV. 43 52—45 POSOJILNICA v CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne h anilnice ček. št. 9579 V lastni hiši ,Narodni dom1 Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 Va °/( in 5°/0 obrestovanju. Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog S S "ad 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52 46