i!*o vi., it. 104.
PoStnlna platana v gotovini.
M UubSJani, v foarak B. snsje 1922.
P©$am0 It. 75 p.
IflPIEJ
JJJassS© Socialistične stranke Jugesiaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in u n-avništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 21h pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V maju 1922 računamo pk po 4 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
K predstoječi zmagi kovinarjev v Celfu.
v tovam> u? ^ ra* se ^ Pridružilo
kokaznv ^esten v C?NU o^oli 200 stav-
•HJOolnnn avkuh>čim, tako, da ie tovarna kinoma Dragna.
^ odda? W°““« strojniki, potrebni *	električnega	toka, ki ga potre
buie mestno prebivalstvo za razsvetljavo in razna podjetja za obratovanje.
Sedaj je zmaga popolnoma na naši strani Stavkokazi so z velikim navdušenjem stopili v stavko in izjavili, da vztrajajo do končne zmage.
Izv
Oblasti brez strankarske politike?
mokratxve n* 0<^*>or Jugoslovanske de-n° akrož? stranke za mariborsko volil-ujariborsjf ^e. *zda' vseinu prebivalstvu v Rianif 6 °1°*as*:i' »znamenit* manifest. Kično zaJst uumreč v uvodu silno ener-iDrave r50varia nauk, da bodo oblastne rod (ijj,-	biti Pravi blagoslov za na-
iz njih Dravi»k> najši za ljudstvo), če bo D°Iitika V^Drei izključena strankarska kopica žv I11 temeljnemu nauku sledi ničnih ®nečih besed o upoštevanju res-^kfinosti	0 žeiiub okrajev, o čutu
res°v( uaroduiji in gospodarskih inte-^avih rna,Varnem	za	napredek, o
n-iu, 0 7n,?tjubih, o krivičnem izkorišča-J^sti v ca|ib itd. Nato pa okrtači po stne j itične stranke (razen svoje Us*-Varjair^e	da so nezmožne za
ln°^ratsV ‘J0!0- K sreči imamo še. de-I5lestih ni°>s^rank°' ki boče na vodilnih nin°Žice ? ’ k’1 so dvigajo čez ostale Sv°iitn vL.Sv°i° večjo izobrazbo in s P^edo ak zna^aienl (§koda. da ne etn ali \ nai bo ta značaj velik v do-, VfeJfabem!)
Vse n i- ?KU ffre vis°ka pesem. Krat-^okrats^ ne stranke proč, samo de-
ostane!
Šmarnice.
V jjj jv1'ška cerkev ima nebroi obre-?ad0stJl ,.Uziio za »utrjevanje vere«. Ne '•dr., jjie b vsakdanja »maša« s pridigo tftdtie r»r ~asa do ^sa iavne, zelo pa-tfed0 • °.Cesiie.. pri katerih kažejo svojo ^odfee j 10 vlačijo po ulicah pri zvokih ^°Vodo5r 2Yonenia, (kakor na pr. kaže 'Iruge d 1 cirkus svoje kamele, slone in Dreihaln ^Irane živali), ne — to ie vse
brtsleči 61 k* *ako ze ma*° spi°b °ič
Gorela « vek ne prišel do sape in se knjjgQ Pregrešil, pa vzel kako dobro VeČernP r? • Pfireiaio v mesecu maju <kmna6ft«,Do^ožnosti. katere imenujejo po
sA*t'imrice- D- *" ■’ -~-J-
,;5tvar J , t0
naj
Pa to nobeden
ni morda ne misli. — kar je
•OIVar r ,	1
Klati«	kr o organizirana in
Sev0," dela »efekt«, klap,g. *pa ,deluje tu prav židovska re-^robnp ajtl ~~ zraven godbe in petja, Pajo cinn azsvetljave, kadila itd., nasto-k' Znain , j1 <™evom fanatični pridigarji, diča hi « r,obro naštudiranimi govori hu-kuti da klenski ogenj tako živo našli-krbtu i)Jei.marsfkateri člDvek začne po Pridige n! ’ ce/es ze ne «ori smola, «« Pa so vedno času primerne. Ko-
Krasno, ne? No. sedaj tudi vidimo, da njihova uvodna zahteva niti ni tako otroška! če bo demokratska stranka sama, s kom oa naj uganja potem politiko? Potem bo res strankarska politika izključena (?)•
Ampak, tako naivnega »manifesta« res ne bi pričakovali tudi od demokratov u e.
Nai povemo še mi svoje mnenje, četudi ne v obliki manifesta.
Oblastne uprave bodo morale vršiti važne gospodarske, kulturne — skratka socialne naloge. Nalagati bodo morale celoti bremena (davke). Vemo pa, da so v načinu nalaganja bremen in uporabi dohodkov med nami in demokrati bistvene razlike. Dočim zastopamo mi proletariat, t. j. razred izkoriščanega ljudstva, zastopajo oni kapitalistični razred, t. j. razred, ki izkorišča. In ker vemo, da nam kapitalist ne odstopi niti drobtinice pravic in kruha prostovoljno, brez boja, je naša rešitev le v boju. t. j. v razrednem boju. Verjamemo radi. da kapitaliste razredni boj boli; kajti čeprav počasi, pa vendar zanesljivo zožuje zavedno organizirani (seveda tudi politično organizi-
likor bolj »vera peša«, toliko vehement-neje so nastopi pridigarjev, tein črnejša slika pekla. Pa — stvar vleče. Če stopiš v cerkev, vidiš, da ie nabito polna. Ni pa to pri vseh prava pobožnost, ki spravi toliko ljudi skupaj. Res, nekaj pobožnih ženic in možakarjev sedi ali stoji tam, zatopljenih v molitev ali pazno sledečih besedam prdigarjevim. ponajveč pa ie to le radovednost, da ne rečem kaj drugega. kajti tu si dajejo zaljubljeni parčki svoj »rendezvous« in zabavajo se prav po svojem v kotu, ne meneč se za grmenje in strele, ki švigajo semtertja s prižnice; tudi čevljarski vajenci pridejo na svoj račun: lepim gospodičnam nastavljajo noge, da padejo, nagajajo in z različnimi porednostmi »motijo« vernike v izvrševanju pobožnosti.
Rekel sem, da stvar vleče, linam služkinjo, ki gotovo ne bo zamudila ne enega večera, da bi ne šla k šmarnicam. Kaj io tie vleče? Res ie versko vzgojena in rad ii verjamem, da gre molit, vendar n:i so značilne njene besede:	»Sem	že
tako navajena! Torei — tukaj, mislim, ie iedro stvari. Kakor vsi verski obredi, tako tudi »šmarnice« preidejo človeku v meso in kosti. Navada je pač železna
rani) proletariat svoi. železni obrpč. ki bo sčasoma zadušil kapitalizem. Razredni boj ie nujen, le z njim bo mogel proletariat pridobivati; zato pa tudi v oblastih ne bo prenehal. Nasprotno, mogoče se. bo še poostril, ker bo hitrejši in vidnejši uspeh boja prej mogoč v manjšem krogu, nego v velikem.
Tudi naša želja pa je, da bodi ta boi stvaren: ne mogoče v znamenju zahrbtnih, skritih bojnih sredstev, ne s korupt-n os tip, tie pod krinko »državotvornosti«, ne pod krinko patriotizma, rodoljubja. temveč v znamenju odkritega boja na naši strani za človeka vredno življenje, in na vaši?
Pa na to odgovorite sami!
INTERPELACIJA
gospodu ministru za zunanje zadeve.
Gospod minister!
Po časnikarskih vesteh se vodijo med zastopniki Italije na eni, in zastopniki naše države na drugi strani nekakšna pogajanja, baje zaradi rapahske pogodbe. Iz časnikarskih poročil se pa ne more točno spoznati, ali gre za izvršitev ra-pallske pogodbe, ali za nje izpremembo. Toda sodeč po nekih vesteh, je vendar videti, da zahteva Italija gotove izpre-membe. ki bi mogle v sedanjem momentu brez dvoma pomeniti le povečanje krivice. storjene naši državi s samo rapall-sko pogodbo. Opravičen ie tudi strah, da namerava Italija z omenjenimi pogajanji do kraja zaigrati suverenost reške države. Ob tem pa ni nobenega znamenja, da je izvršitev ranallske pogodbe zagotov-
HMMe^^«j^aEagnTT-T.rTBrsrri7niMj5i»iE^
srajca. Za itak že v globini srca prepričane katoličane ni ta pobožnost nobena nevarnost več, le-ti se ne bodo tam dosti več naučili, teh ne bo nobeden več ne pokazil. ne poboljšal. Drugače ie pa stvar pri indiferenineiših ali celo pri iz-obraženejših. Začetkoma stopi mladenič ali mladenka iz radovednosti v cerkev. Recimo, da so to mladi ljudje, ki so že prišli čez povprečne pojme vere. Radi čitaio, premišljujejo, pogovarjajo sc med seboi. razvijajo vprašanje »vere in vede« in s tem so se naučili poznavati »Stvarnika« tako, kakor ga pač vsai povprečno izobražen človek skuša poznati. Oni torej že vedo, kje nai iščejo Njega, vsai ga imajo itak povsod, kamor pogledajo. Tudi so že govorili o huronskem vpitju »Slovenca« jn »Novega Časa«, o »razkristjanjenju šole« in popolnoma pravilno so komentirali, da nima katehet
v šoli nič opravka, se to in drugo razmo-trivanie že pravilno in z zdravim razumom. Sedai pa ta-le pridigar! Gorje tebi, če nisi značaj! Danes si prišel iz radovednosti, jutri tudi še: čutiš srcer, da je to vse le past na človeške, rahločuteče duše, čutiš^ da se tu vrši boj za obstanek lene in požrešne kaste ljudi, ki živijo od
TJetia, in tudi tli znano, ali ie vlada storila primerne korake za zagotovitev naših pravic in interesov, kolikor so obseženi v omenjeni pogodbi.
Sočasno zaseda v Genovi konferenca, katere se, kolikor je znano, udeležuje tudi naša država. Toda iavnosti tukai ni znano.^ kakšne splošne direktive so bile dane naši delegaciji, koliko je vetana s pogodbami takozvane »Male antante« in kakšno ie njeno stališče napram drugim silam, zastopanim na tej konferenci. Kolikor te mogoče soditi po časnikarskih vesteh, edinih, ki so javnosti na razpolago, se.zdi da igra naša delegacija vlogo marionete v rokah gotovih sil, in v borbi interesov dveh velikih skupin ne vidimo, da bi bili naši resnični interesi prav razumevanj in branjeni, kakor bi bilo potrebno.
Zato nam je čast, predlagati Vam, gospod minister, sledečo interpelacijo:
1. Ali se vodijo pogajanja med Italijo in našo državo?
2. .Kakšna je v pozitivnem slučaju podlaga teh pogajanj, kakšno je v stvari stališče naše vlade in kakšen je eventualni rezultat pogajanj?
3V Kakšne direktive ie dobila naša delegacija za genovsko konferenco in kakšno ie njeno postopanje na konferenci z ozirom na splošne evropske in naše posebne interese?
Belgrad. 28. aprila 1922.
Interpelanti narodni poslanci: (Slede podpisi soc. poslancev.
Politične vesti.
+ Proglas sovjetske Rusiie proletariata vseh dežel, Ko je prišel francoski delegat Barthou iz Pariza, so ga obkolili časnika Hi, katerim je tia vprašanje, kai ie dosegel v Parizu, odgovoril: »Pomiril sem duhove-« Kakor zatrjujejo v konferenčnih krogih, ie položaj konference nevzdržen. Prihodnje dni utegne priti do tega, da se razbij mednarodna rosoodarska konferenca v Genovi. En-tenta zahteva od Rusije, naj povrne ino-zemcem, tovarnarjem in bankirjem njihovo imovino. Ves svet naj ve. da sta Barthou in Lloyd George pripravljena
žuljev in možganske teme nevedne mase
—	vse to veš, pa — omahuješ. Zapeljive, dobro premišljene, na vse vrste človeških nagonov nameriene besede prefriganega nrrdigarja so te zagrabile, oropale so te v.a ves trud, za vse, kar si v neštetih urah pridobil na znanju — vrgle so te nazai v temo, iz katere morda nikdar več ne prideš na luč.
Pajk je potegnil svoio mrežo in —-ujel te je. Žalostno in resnično, kajti pri »šmarnicah« šele izveš, da ie izobrazba sjreh. »Gospodov« nič ne peče vest. da ubijajo talente, teh oni ne rabijo. Vest! Kdo bo trdil, da ta beseda eksistira v besednjaku katoliške cerkve?
Saj vendar nihče ne more zahtevati, da bi oni samo radi vesti životarili od talentov — n§, oni hočeio živeti že tu, na tem svetu, drugi, ne poznani svet nj zanje! Za udobno življenje, t. j. za dobro jed, pijačo in lepe ženske je treba denarja, denarja in zopet denarja. Le-ta se dobi samo od neumne, pekla in hudiča se boječe mase. Ker pa se neumnost mora zasejati že v mlada srca, je v glavnem potreba, da obdrže v svojih črnih kreinp-liih šole, kr^ko rečeno »krščanske šole«-
In v tem znamenju se vrše letošnje »šmarnice*
razbitLJconferenco v interesu kapitalistov in Evropo strmoglaviti jv gospodarski kaos. V interesu peščice kapitalistov hoče ententa stopiti sovjetski gusiii na tilnik. Pri tem pozablja, da ima opraviti z revolucijo, ki ie zmagala v meščanski vojni in ki lahko stopi pred aeropag narodov s ponosno dvignjeno glavo. Petro-grajski sovjet pozdravlja rusko, delega-ciio v Genovi in zahteva, naj zavrne vse pohlepne zahteve kapitalistov celega sveta.
-f Ruski delegati na Genovski konierenci.
Buržoazni »Glas Naroda«. ki izhaja v Newyorku, je prinesel 18. aprila t. 1. pod naslovom »Rusi na konferenci«, sledeči uvodnik, ki ga prinašamo v celoti, ker ie zelo značilen za leno buržoazno, kteri se polagoma odpirajo oči: Nastop Rusov na genovski konferenci je presenetil one. ki ne Poznajo Rusov. Za one pa, ki poznajo Rusijo in njeno veliko dušo, ni njihov nastop na konferenci nfkako presenečenje. L!oyd George, najbolj markantna osebnost v vrsti takozvatiih diplomatov, je sam odkrito priznaj, da ga je nastop ruske delegacije presenetil. Zavezniško in posebno ameriško časopisje ie pitalo svoje backe toliko Časa z lažnjivimi poročili o sovjetski Rusiji, da se je ustvarila v glavah vseh misel, da so Rusi ušivi divja&i. z velikanskimi bradami in zmršenimi lasmi, ki ne govore po človeški, temveč lajajo kot psi ter hlepc le po krvi. Ko pa je prišla v Genovo ruska sovjetska delegacija, na čelu ji dovršeni diplomat Čtčerin, se_ je zvedrilo celo v buticah najbolj zabitih pristašev zavezniškega roparske- j ga počenjanja. Ljudje, ki so prišli v Genovo kot j zastopniki sovjetske Rusije, so možie. ki v vsakem oziru nadkriljujejo one, s katerimi so se sestali. Resnica je, da zastopajo nov setovni nazor, ki pa j« dejanski prastar* kajti predstavljal je od nekdaj nekak klesal zatiranih in tlačenih po celem svetu, od KStajske pa do Evrope, — ideal prirojenih pravic človeka do enakosti, splošnega bratstva, odprave vseh posebnih privilegij in neznosnega jarma kapitalizma ter podedovaiflii predpravic m bogastev. Dobro so vedeli, s kom imajo opravka, namreč z organizirano silo svetovnega čifutskaga kapitalizma in vsled tega ic bil njih nastop tem bolj presenetljiv in veličasten. Ena in največja prednost sovjetskih delegatov obstaja v tem. da so zmožni več kot enega jezika, da se lahko naravnost in pristno raztovarjajo z Angleži. Francozi. Italijani in Nemci a’ njih lastnem jeziku, dočim so zavezniški diplomati zmožni le svojega materinskega jezika,
o	katerem je vsakdo prepričan, da ie edino-zveličaven ter da ga mora razumeti in govoriti vsakdo, ki heče imeti z njimi posta*. Druga prednost sovjetskih delegatov pa obstoja v tem. da zastopajo trdna in neomajna načela, dočim so zavezniški diplomati le barantači, kojih vsak posameznik nima drugega v mislih kot to. kako bi pridobil za svojo državo čim največ pravic ter ociganil Rusijo za njena naravna bogastva, ne da bi daJ ruskemu narodu kaj v zameno. (Je ne drugega, bo imela genovska konferenca ta uspeh, da bo razvedrila glave tudi najbolj zabitih pristašev zavezniške roparske politike.
-h Usodna klavzula versaillske mirovne oogodbe. V soglasju z uradnimi statistikami, katere je izdala berlinska mestna uprava, sc ie tekom leta 1921. pripetilo v Berlinu 65.000 vlomov. To ie rekord, ki premaga rekorde New Yorka, ali Chicaga. Ti dev mesti sta namreč do časa svetovne vojne »nosili bandero« v tem oziru. In pred volno so smatrali Berlin kj?t svetovno najvarnejšo metropolo. Tekom zadnjega leta se Je izvršilo na berlinskih ulicah povprečno po dvajset cestnih ronov vsak dan. V vsem letu .ie bilo umorjenih tisoč oseb. Izvršilo .se je več političnih umorov, ki so izzvali senzacijo po vsem svetu. Tako so bili v Berlinu nedavno ubiti Talaat paša. bivši turški ministrski predsednik: ruski publicist Narboukov in pred nekoliko tedni dva odlična turška velikana. Nemške oblasti pripisujejo vzrok pomnoženih zločinov neki klavzuli versaillske mirovne pogodbe, ki določa, da mora Nemčija zmanjšati armado svojo policijske sile. S. to določbo so zavezniki storili zločincem naivečio dobroto.
+ Pred gospodarsko krizo v Avstri* fi. V Avstriji bo naibrže izbruhnila industrijska kriza, ker hoče dunajska občina , zaradi vedno naraščajoče draginje zopet
zvišat! cene v vseh' mestnih obratih. D ginja je pritisnile, v zadnjem dasu pr neusmiljen« na državne nameščence, zahtevajo povišanje draginjskih do® * Angleški kontrolor Joung je vložil 'V' test, ker bi bila zaradi povišanja omenje-
nih doklad potrebna vsota 40 mfliara a strijskih kron. V tem slučaju bi »JgJ Avstrijo nova bremena, ki bi io pntiraj v siguren propad.
+ Napredek socialističnega, gibanj
v	Evropi. »DeLavske vlade v večini a '
žav zapadlie Evrope so gotova stvar _ nekaj letih,« je rekel I1enry W. kaw* • tainik Lige za industrialno demokracij
in urednik lista »Labor Age«, ko je s voril na svoji propagandni turneji pre dijaki nekega angleškega kolegija: »k®. 1914. je bilo delavsko gibanje v KVT, še zelo slabo,« je dejal govornik. danes je drugače- Švedska vlada je rokah zmernih socialistov. Socialisti komunisti v Nemčiji kontrolirajo stotkpv poslancev v parlamentu, v p. giii je delavski vodja La Fountaine. i*^ predsednik senata in socialist je P* . sednik nižje zbornice. Socialistično pr stavništvo v parlamentih drugih d* zanadne in srednje Evrope je sledeče: Avstrija 38 odstotkov: slovaška 38; Belgija 35; Danska 34*
lija in Bolgarija 26; Norveška. Holan
in Švica 22. V Franciji, Španiji n r galski ie predstavništvo primeroma bo. Francoski socialisti imajo 20 p® e cgy. oziroma 10 odstotkov.« StrotSP ^ organizacije v Evropi — je rekel go nik — imaio danes 41 milijone^ pred
to je skoro trikrat toliko kakor voino.
pos&j
Drsevsi® vest*
Odbor Kola jugoslov. sester J . sV<>ji
sledeči dopis: Kolo jugoslov. sester J«se v zadnji seji sklenilo še enkrat konštaUrafl. .j0 3 prvem letu svojega obstoja ni nikdar » pd-politiko in da se tudi v bodoče ne bo. •J,rabHa ločno odklanja vsak boj, ker ve.	tvoftfj
mnogo dragocenega časa m u£°'.n L„ sile, ki jih hočejo kolašice posvetiti samo svojega naroda, ki je zlasti sedaj nujno v ^ pomoči. Pri ustanavljanju podružnic v n ven® so poudarjale odbornice našega ma n3 druživa iz Ljubljane, da stoji naše _ siU®*11?; najšivi podlagi, ker ne poznamo ’U1 n® „ poznati niti strankarstva niti raaltke sPS;r0<lel!'0 paše društvo je samo kulturno m ilt bi®' društvo, ki pozna le en cilj In ta je sreča ^(0,
gostame našega ubogega jugoslovanskega
da v naši mladi ujedtojenš državi in sJe„jjh krf' zasužnjenih bratov ta sester onkraj sed&*J vsega vičnih meja- Ta naš cilj jc vodilna zvc vfenem° našega	delovanja in ta	od te smeri	ne	^jjno
niti za	korak, ker smo	uveriene. da	ie w	ja-
mrava pot. po kateri moramo hoditi. aXo tno. da	bo naše »Kolo«	doseglo svo]	name	•
Zdravstveni odsek	za Slovenilo	nanj
ca: Razpisuje se služba upravitelja °‘Kno0nr/' bofcilce v Murski Soboti. Interesenti se wv jato na razpis v uradnem Hstu.
Ljubljana. _	^
Unbilanski trg. Ker ic ostal prost in živine saimo še v Jugoslaviji. se ie teSa
rala inozemska kupčija na Jugoslavijo, (vs‘e .^a je nastalo že sedaj pomanjkanje in so se cene hitro dvignile. Nadaljno v7~ ^o-nje prostega izvoza bi utegnilo v danem ^ žaju občutno škodovati. Na domačem tr".v6je kažejo neprijetne posledice. Nakup dobre s0 živine le silno težaven. Cene govejemu f|lCQjede gibljejo med 44 in 66 K za kg po kvaliteti. d0. mesa cenejšiih vrst se porajajo pogost '.,ar-statiki slede kvalitete m snažnosti blaga- ,u_l ja se interesente, naj posvečajo naistro^o *ši. njo temu blagu. Cena debelim hrvašKim £«ii se je silno dvignila vsled forsiranega pa Češke, Nemčije itd., zajedno že	uub-
zrelega blaga uo ariavi- Cena živi ^JrhlaSfi' lianskem tržišču 90 K za ks prvovrstne®* i;lagG Slanina se je podražila na 110 K	ceJia
in 120 K riba in sal: enako se ie masti. — Ostalega blaga, na trgu ne prm18 jledc cen ni bistvenih sprememb.
in	mcstne	nttogc.	rtolgoletaa	vofna
D°satnezni]cp v ICe-so-l)a^.n^e številne družine in » taf±U n,riCJO bed.°' V, zadnjem
dneva do d™ -Je Mstab beda ubožcev od ®estna ohttn, * Yey’a' Sredstva, ki jih je imela tako tnaleKJoza/evno ,ia razP°togo, so bila ubožcev	da s,e ,niti majhen del mestnih
Sel srtoh J32£j*Skrbeti toliko- da bi zamo'
čenje p0 hiših • L a se nekoliko omeji bera-feveže dostnllj11 w. ubcab in ^ se zasnore te Ski žunan ni Preskrbeti, se je obrnil ljubljan-^a žrtvutom premožnejše sloje mesta s pozivom, korist mpi*l mestne uboge primerne vsote na med	ubo,žnomi1 zakladu. Ta poziv
nega odziv i1 meščanstvom ni našel zadost-SDevkov n« ,n vsota prostovoljnih mesečnih primula uboi^23??5^1'0 nit* xa preskrbo majlmega tmvSa vso^' Da,sc {.a a*o*!a razširi ki da se ubožni reW ,prostovoljnih prispevkov, ie sklical vseh	.,	2- t- m. popoldne zastopnike
Sester k	i zavodov in Kola jugoslovanskih
°rgajii2jr., ~jttku na mestnem magistratu, da se rist linhii, b?c,lranje mesečnih prispevkov v ko-vubljenci Uf . ubožcev. Vabilu so se odzvudi ske organizao"' bdc številno zastopane žen-
svetnik Govekar je v krat-Vdaril M ,lia®n tega sestanka, predvsem po-Valstva	2	sodelovanja vseh	krogov prebi-
t®1" ovit, • , cbi za podporo mestnim ubožcem ubožcev Vr zlasti na dejstvo, da ie število dan ve&J • ,vtodajočih razmer v občini vsaki večaio '<5pjn .da s® bo v doglednem času še po-eev j ifS £aj dobiva stalno podporo 570 ubož-na ®eser	i?3	mesec, kar znaša	skupno 57-000 K
znaša	i?2	ub°toerv a K 50	na mesec, kar
mr a j 7oq jin\.na mesec, skupno	66.600 K, letno
SevOo"• Razven tega dobiva veliko večje * • ^ 2tovCev mesečne podpore v znesku od No izdatu; bo Proračunu za leto 1922/23 zna-‘®iiev Jf1 za razne podpore skupno 257.500 di-vatije 'uiP?v.en tega znašajo stroški za vzdrže-r7°žirica mce v Japljevi ulici 297.000 dinarjev.
, b°žtij z,!!? Karlovški cesti 108.463 dinarjev. Niti izda? - mestne občine ima v primeri s Večja aken tak° maibn® dohodke, da je vsaka Uročena 'V23 Podporo mestnim ubožcem one-2 izdatnim-a^°. m; priskoči meščanstvo na pomoč °d stram ’ prispevki. Pri sestanku se je nadalje 2°v, kalfA ■ Vzo^b stavilo več primernih predlo-Jzvoljeai u ,'^vesti to akcijo, da bo imela uspeh.
?° izvršHi nato oz*' °dbor, kateri bi imel na-rpspevJojv Prcdvsem nabiranje prostovoljnih ngaTicva 'tj to odsek so bile izvoljene gg, Be-,r?ičeva' toltičeva, Gašperlinova, Koširjeva, Ij?le mesta r •^m^eva- Apeliramo s tem na vse >° v ^mbljane. da podpirajo zatpočeto ak-j_ln® le v!]?, mestnih ubožcev, ker beda med t° beri„ ,a in dolžnost vseh, ki zamorejo. je A j£L?laišajo.
& Sn?m magistratu je ustanovljen s 1. _ *o s!^..a«ii referat, v katereiga delokrog spa-zadeve: ubožne ustanove, uprava
mestne
in'	°Znic	hi ustanov socialno-skrbstvene-
^.^ošč« b 23 ubožce, razdeljevanje podpor Nnih tjar zbiran}e milodarov in sploh prosto-/ tožitev inV 23 ubožni fond, evidenca privatnih -aj0 s Socia ustanov ter javnih naprav, ki se pe-J^Nitje n,?® skrbstvom, posredovanje in ob-> s t	temi in mestno občino ter sodelo-
1	to zrn p r	orsanizacijami, proučavanje social-
niWi ,cv,d&nca podpornih dajatev posa-NJij,0 ^ »ništvom in zavodom ter skrb za
Z niatri®I,e®®ano:ra. da olepšajo zunanje lice » 'atisb! ^ 51110 dobili naslednji dopis. Te-- bca ii„M. ‘eta započeto obnavljanje zimanje-?QsPe&itj Sanskih hiš bi sc moralo letos še bolj 'JflSačen v?-	primerih vidimo, kako vse
v®Čkrat . tlat>ravlja lepo prenovljena hiša, t? ie treba s*50 ?!ico dela Prijaznejšo. V tem ozi-? tougistrat ° obnovitvenega truda in mest-^bljausko L-Se tem Potom obrača na vse one za	.Posestnike,	ki imajo razumeva-
{hance v t°to Ljubljane, da vplivajo na svoje lbHo gostAu ^nrislii. Letos pričakuje Ljubljana Va> ki	,ze*'J vel'ko tudii gostov iz inozem-
f5013 ravn^13 «dobiti od mesta lep vtis. Saj ?’ da se rikri” mesto še posebno gledati na ^ tudi trJIgne tui^ki promet. Zato velja ta po-Kaje iz]ož?°vpeTn> da olepšajo in modernizujejo '®m. Ha r,oe.,.ln. napise in sploh vseiu prebival-Drus*	*10 svo.to okna s cvetlicami.
tiio opozar?n slaf,ovaniskili najemnikov za Slovc->®ja v srpi' ,a su. vrši prihodna javna odborova Jvoram MM, ne maja t. 1. ob 20. v veliki Klan°ui dnov!!623 u01,na- Dništvena pisarna daje Petca cesti	ob l8* do 20. Informacije Sv.
^to štev. 12. pritlično, desno.
Celle«
^vnih ,fc^10-euS^ne^l, zborovanju nižjih dr-ti sledo^	*!cey. so spreieli zboroval-
ca DrotPcf«reS llc^o: Zk°rova'd. zbrani
avmTi na,?e*x shodu %žm Bavcih in nameščencev v Celju, dne 2. maja
J 922 protestirajo najodločneje proti maksimiranju dravinjskih doklad na nižje kategorije javnih nameščencev. Povdat-iaio. da jfe sklep ministrskega sveta in finančnega odbora narodne skupščine v direktnem nasprotju s členom št. 51. zakona o dravinjskih dokladah za javne nameščence, ker je zakonodaveti odbor doprinesel pravico, ki jo daje člen 51. brez-dvomno v teni smislu, da ministrski svet sporazumno s finančnim odborom popra-
vi	predstoječe krivice omenjenega zakona. Torei da zakon izboljša in prilagodi tako, da odgovarja izpremembi cen živ-Ijenskih potrebščin, ne pa da ministrski svet na podlagi tega člena direktno gospodarsko in moralno unropašča t. maksimiranjem draginjskih doklad nižje javne nameščence. — Spričo nepopisne bede. ki ie zavladala vsled vedno naraščajoče draginje, — zahtevamo ,da ministrski svet in finančni odbor ta sklep nemudoma in brez odlašanja razveljavita. — Protestiramo tudi proti naredbi. da se črta draginjske doklade onim nižjim iav-nim nameščencem, ki plačujejo 5 dinarjev letnih neposrednih davkov, ker je na-redba skrajno krivična in zahtevamo, da se ta naredba uporablja le proti onim. ki plačujejo tristo dinarjev letnih direktnih davkov. — Pomožnim slugam, pisarniškim pomožnim močem in državnim cestarjem ter tem enakim, ki še niso dobili naknadnih draginjskih doklad, naj se iste takoj izplačajo: — Istočasno apeliramo na narodne poslance vseh strank, da v finančnem odboru odločno branijo eksistenco nižjih javnih nameščencev in vlado prisilijo, da zviša osebne draginjske doklade nižjim iavnim nameščencem najmanj na 18 dinarjev, — Z ozirom na to, da. imajo ostala mesta Slovenije nepretrgane uradne ure od ppl 8. ure do 14. ure
—	zahtevamo, da se isto uradovanje upe-lie tudi v Celju.
83: sftrok. ipbanls.
Seia odbora podružnice kovinarjev v Ljablian! se bo vršila v torek, dne 9. inaia takoj do delu v društvenih prostorih. Šelenburgova ulica 6. If. nadstropje.
Stavka krojaških opmočnikov v Celju je včeraj, dne 7. maja s 45% poviška končala. Edino demokratski eksponent, vsegamogočnež g. Bizjak, ni podpisal pogodbe- Opozarjamo sodruge krojače, da ne sprejemajo dela pri tvrdki Bizjak. — Odbor.
HultorB? vestnih.
Razstava otroških del se bo otvorila pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva 3. septembra t. I. v Zagrebu _ v Umetniškem paviljonu, a trajala bo mesec dni. Razstavljena bodo dela otrok do 15. leta. katera so nastala iz lastne Iniciative In to risbe s svičaiakom, barvo in peresom; predmeti izdelani v lesu, ilovici, izrezani iz papirja, vezani z isto j duševni produkti, kakor pripovedke in pesmi itd. Spiska dela in taka, ki so delana samostojno^ Tedaj pregledana ali prerisana ue pridejo v poštev in tudi se ne bod< razstavila. Poslana dela se bodo vrnila, če b< označeno od pošiljatelja, da zahteva vrnitev Stroški za pošiljanje in vrnitev nosi »Proljetn Salon«. Zagreb, Iliča 5. najpozneje do 15. avgusta t. 1. Odpošiljat©]] mora točno označiti ime ir priimek, prebivališče in starost otroka, kateri j< izdelal poslano delo. »Proljetn! Salon* bo izda povodom te razstave strokovno kniigo o dešk umetnosti, za katero pišejo naši najboljši peda-gagi in v kateri bodo reproducirana najbofjšr deta iz razstave.
Komorni večer kvarteta »Zlka« v Ljubljani Vsredo 10. maja t. 1. priredi splošno znani in pri-ljubljeni kvartet Zika v dvorani Filharmonične družbe svoj IV. komorni večer, ki bo obenem tudi poslovilni koncert. Prihodnje dni odide namreč to umetniško udruženje v južno Nemčijo, kjer priredi v vseh večjih mestih 12 komornih koncertov. Zikovci so se pa tudi ravnokar vrnili s svoje koncertne turneje po Jugoslaviji, kjer so
bili povsod sprejet? z nalvečHm oduševljenjem rn bili deležni najlepšega in splošnega priznanja, tako s strani kritike, kakor s strani publike. Pa je to prizauje v resnici iskreno, nam dokazuje dejstvo, da. so bili brzojavno pozvani na koncert, ki se vrši v nedeljo 7. maja v Zagrebu. Naše občinstvo opozarjamo na ta koncert, kojega začetek je v siredo točno ob 8. uri zvečer.
»Novi Rod«. V Trstu izhaja letos ilu-strovana revija za mladino. M jo Izdaja Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev v Trstu. Naročnina stanc za inozemstvo 15 lir. Naroča se v Trstu. Škorklja Sv. Peter štev. 62. — Ta list, v katereea pn sejo najbolj požrtvovalni ljubitelji in vzgojitelji slav en ske mladine, priporočamo vsem dobrim staršem, da ga naroče svojim malčkom. Pa tudi v ta namen, da gmotno podpirajo razširjanje slovenske kulturne vzgoje in samozavesti med mladino v zasedenem ozemlju.
Izšla Je 7. številka Športa zelo dkusno opremljena in z zanimivo vsebino. List prinaša krasne slike s Triglavskega pogorja. Šport prav topio priporočamo kot prvovrsten list, ki zasluži vsestransko podporo. Naroča se pri Športni Zvezi, Narodni donn.
= Denarni trg. Dne 6. maja borza v Zagrebu radi praznika ni poslovala. Naša. valuta ie bila .pretečeni teden še precej stalna. Dne 6. maja je beležila naša krona na ziiriški borzi T85.
= Žitni trg, (Novi Sad, 6. maja.) Kilogram pšenice 4.12 Din, kg koruze 2.82 Din, kg ječmena 3 Din, kg ovsa 2.92 Din, kg pšenične moke (štev. 0) 5.70 Din. —< Kg svinjske masti 10.50 Din.
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahvaljujemo članom strokovne organizacije kemičnih delavcev Moste pri Ljubljani, posebno pa še predsedniku Ivanu Cofu, za vse, kar so storili za mojega ranjkega očeta Antona Bučarja, ki je umrl dne 3. marca 1922. Tukaj v daljni tujini je bilo nam vsem, otrokom pokojnega dragega očeta, v vel.iko tolažbo, ko smo izvedeli, da je imel blagi pokojnik plemenite prijatelje in stanovske tovariše ob svoji strani v zadnjih dneh svojega življenja ter da je imel tudi dostojen pogreb, spremljan od številnih tovarišev-delavcev kemične tovarne in članov strokovne organizacije na zadnjem potu. Sprejmite torej vsi našo iskreno zahvalo. — Žalujoči ostali Anton Butcher, France Mahar. Antonija Butcher.
—	288 Mineral Str. Mihvaukee, Wis, U. S. A.
Popisi,
Polzela, Pretečeno nedeljo dne 30. aprila Je
priredilo dramatično društvo na Polzeli dramo »Lovski tat« v dvorani & Cimpermana, gostilničarja na Polzeli. Kako veliko zanimanje vlada za novo ustanovljeno društvo se vidi v tem. da je bila dvonama prenapolnjena kljub slabemu vremenu. Pri tej priliki so darovali z društv. sklad «• dr. WildJ, tftv. na Polzeli K 300. g. Anton BaL lant. posestnik in mlinar v Braslovčah K 200 g. Avgust Cirperman, gostilničar in mesar” na Polzeli K 120, g. Kandušer v tovarni W.ildi na Polzeli K 40. — Vsem darovalcem se odbor dramatičnega društva prisrčno zahvaljuje.
Proslava praznika Dela v Prevaljah.
Socialistične organizacije so letos v lepi vzajemnosti praznovale praznik Dela. Naši konsumi, restavracija in tudi hiše posameznih sodrugov so bile slavnostno ovenčane in z zastavami okrašene. Na predvečer ie bil iluminiran obhod naših sodrugov iz Leš proti Prevaljam. Mnogoštevilni lampijoni, bakle in izborna godba, vse to je med delavstvom vzbudilo svečano razpoloženje. Že zgodaj zjutraj L maja so ob najlepšem vremenu pokali topiči in godba ie mlado In staro budila za
proslavo. Zbralo se ie mlado in staro okrog 7. pred delavsko restavracijo v Lesah, prijezdili so naši člani »Svobode«, prišli so kolesarji s krasno ovenčanimi kolesi, vsak posameznik pa je nosil na sebi znake proletarskega praznika.. Pred odhodom v Prevalje ie predsednik »Svobodi?« nagovoril množico v izbranih besedah. povdarjajoč, da Prvi maj ni samo praznik ročnega delavstva, temveč tudi zavednega kulturnega. Ob zvokih godbe sc ie razvil preko Prevalj impozanten sprevod, ki je hitel naproti guštanjskemu proletariatu, ki je na enak način prišel v lepem sprevodu k skupni proslavi v Prevalje. Številno množico, zbrano pred leno krašenim prostorom pred Konsumnim društvom je nagovoril sodrug Močnik iz Ouštania ter otvoril še nikdar tako lepo obiskano zborovanje. Sodrug Dražil iz Ljubljane je govoril o pomenu Prvega maia ter v daljšem govoru vzpodbujal slehernega sodruga, da vztraja, dela, napreduje in zmaguje. Po slavnosti se je shod mirno razšel. Popoldne pa se je razvila neprisiljena domača zabava v prostorih rudniške restavracije na Lešah. Najstarejši sodrugi ne pomnijo lepšega praznovanja praznika Dela, ki so ea letos naša društva vzajemno praznovala in s tem dokazala pravilnost starega reka: V slogi je moč!
Sir Arthur Conan Doyle, pisatelj detektivskih povesti, je prišel v Ameriko, kjer obdržuje predavanja o spiritualizmu. Doyle ima dokaze, da so duhovi umrlih med nami. On sam se ž njimi pogovarja. Koder nastopa, ga poslušajo velike množice. kajti misterioznosti so bile vedno privlačne za ljudstvo. Katoliška in druge krščanske religije, ki tudi uče nauk o ne-
umrjočnosti duše, ne gledajo z zadovoljstvom početje spiritualistov, ki se pogovarjajo z duhovi umrlih že na tem svetu. W. J. Conan Doyle in drugi podobni učitelji so ostanki mračnjaštva iz preteklih stoletij. Teh ostankov je še veliko, ker je masa duševno zaostalih iiudi še ogromna, danes še v veliki večini. Toda znanost je v ospredju. Bryan, Doyle in drugi pa so v ozadju, med nevedno maso, h kateri spadajo. Ako bi duhovi umrlih prebivali med nami v takem smislu kakor uče spi-ritualisti, in bi se ljudje lahko pogovarjali z njimi, bi bila genovska konferenca prav gotovo uspešna. V Genovi, kjer zborujejo predstavniki današnjega' ekonomskega sistema, ki so v veliki večini, in predstavniki novih idej, ki so danes še v manjšini, bi bilo navzočih tudi miljone duhov padlih ljudi na bojiščih in onih. kateri so umrli vsled mizerije, povzročene v sled vojne. Ta ogromna armada duhov, ako bi mogla govoriti, bi zahtevala od genovske konference sklepe, ki bi vodili že jutri v novi družabni sistem, v katerem bi bile vojne in mizerije v današnjem smislu nemogoče. Takih duhov ni, zato so diplomatje v Genovi brez skrbi’ Niti duhovi v živih ljudeh danes še ne morejo zapopasti grozot in škode, ko jo je povzročila vojna, zato bomo še imeli vojne in še razdejanja. Duhovi, ki znajo misliti in voditi k izboljšanjem, so v živih ljudeh. Nauki, ki so jih širili živi ljudje in jih utelesili v knjige, slike in kipe, v tehniko itd., so edini duhovi, ki so jih zapustili po smrti. S temi se pogovarjajmo in od teh se učimo.
UTRINEK.	~
Iz Beljjrada je prišla v svet že zopet briljantna vest. Slavonci v Bački bodo sešiii zlato srajco kralju za poroko. To novico so sporočili brzojavno na vse strani sveta in inozemski Časopisi so jo natisnili s komentarji na uvodnih me-
stih. Ob tei prllfki so tudi živahno komenflralt »jugoslovansko« brošuro, ki so jo razdeljevali skrivnostni agenti v Genovi- V tei brošuri le stalo zapisano, da je Jugoslavija zaradi svojec zakona o zaščiti države najbolj barbarska država v Evropi.	.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik : Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
iilUlli, MUKI Ufi SE e
= REGISTROM« ZADRUGA 2 OMEJENO ZAVEZO. = TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN* STVA IN URADE. NAJMODER* NEJSE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
ST£REOTIPUA. LiTOSRAFIJA*
Sposobnega, samostojnega ter izkušenega
se išče za takojšnji nastop-Predstaviti se pri stavbeni tvrdki Viljem Treo v Ljubljani*
Gosposvetska cesta 10.
mol samec,
kom, sc želi v svrho ženitve seznaniti z dekletom od starosti 18 do 20 let, lepe zunanjosti brez premoženja. Morebitne ponudbe po možnosti s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj se pošiljajo na upravo .Naprej-a“ pod .ženitev*.
™ Hajj;?e?Ja zaloga
jih m m ?
TVRDfCU J. © O IL E 13 C,
Ljubljana, Hilierjeva uiiica št 5
se priporoča za kup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Limone Pomeranče Rožiče - -Riž-
oddaja po najnižjih cenah tvrdka
Paternost & Remic,
Ljubljana, Slomškova ulica 11. Tel. 589.
LJUBLJANA
v Trbovljah, r. z. z o. z.
sporoča svojim članom, da toči dobra dolenjska, bizeljska in l|utomerska Izbrana vina, kakor tudi vedno sveže pivo v sodčkih in steklenicah, vedno
po konkurenčnih cenah.
VLOGE obrestuj po listih 4 % °L Vloge so znašale 31. dec. 1921 K 592.971*17, rezervni delež K 29.022*19. Blagovni promet v letu 1921 pa je znašal
K 1,820.617*51.
Clan postane lahko vsakdo, ki plača K 50*— in vpisnino 50 vin.
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadrug« s omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°|,
|0»
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade-
Rezervni delež K 120.201-82.	-	Društveni	delež	K	17.103-71.
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*—.
Clan postane lahko vsak.