Šapičiou. d.ctja sr m svitlobo « (rajnske družbe Tečaj V. srèdo 19. veltkiga travna 1847. List SO od láni oie je današnji r( Dokler miza se pogrii in sodicek daje vina • Znancov vsaki kót! Vkup se snidejo, Ti napivajo: vBog naj te ohřáni!" Te zadene zlo, Te pogrešajo Kakor sneg od láni. d Vzemi 73 do 76 delov navadniga žgani ga apna ali pa namesto njega ravno toliko stiga apnjeniga prahu, ki se pri apnencah nabira, kjer apno žgó; daj ga z vodo dobro pognêsti ali pomesiti, in ga potem na vso moc z 24 do 27 deli kremenkaste ilove e takó zmešaj, de postane skozi in skozi enaka zmes. Iz te zmesinaredi kosove kakoršne si bodi velikosti; jih na zraku dobro po suši in jih potem kakor navadno apno, tode z ne Će hoćeš Emanvel Tomšic ce Ipuo 5 ki ml voile okasiicní koliko manjši silo, še enkrat zgi. cent taciga apna narediti, boš nar boljši storil vzameš 25 delov ilovce, 75 pa navadniga apna; će vzameš pre već ilovce, postavim le 28 delov že apno ne veljá nic. Imenovano apno je sploh rumenkasto od Za vsako zidanje silno dobra reć. poslednjim času so začeli umetni zidarji na ilovce, in se ravno tako kakor iz navadniga Nemškim pogosto tako apno pri zidanji rabiti, ktero apna morter iz njega delà;— pa tudi clo brez se vsaki mokroti zoperstavlja, in od mokrotě še peská se da za zidanje porabiti; samo na to se clo terdniši prihaja in clo okamení. „Hydrauli- mora gledati, de se morter koj nasprotina scher Kalk" mu pravijo. Koristno bi bilo, ko bi pravlja, sicer se koj sterdi in potem ni za rabo se tudi naši zidarji taciga sušivniga apna po Se ena prednost tega apna memo navadniga přijeli; torej jim mislim vstreći, će jim Dunajské nevgašeniga je ta, de se da dolgo hraniti. Na Avstrijanskim ste posebne dve veliki do gotoviga dognale. Morebiti fabriki, ki tako apno delate in ga naDunaji pro skušnje v ti reći na znanje dam, ktere so dobroto imenovaniga apna vo ; ena (Leithgeb'sche Cementkalk-Niedërlage in Wien, Josephstadt, Schwibbogengasse Nr. 6) v o 1 II V T Hil I •/ UOVy U/ IA 1/ èti ? V več krajih je napčina navada, kravam, ka der se otele, pervo mléko, ki ga „m le z va" ime nujejo, vzéti, je pa molzica ali kravarica po svoji nerodnosti kriva de krava bolno vime dobi, kér ga zna biti ni vse lej čisto izmolzla, ali de ga je večkrat s pre 9 /JL uerzujc , jc nar de iz njega potem skuto delajo. se kravi tele da merzlo vodo umivala, in de taka krava mléko za perpomočik, ako TV^V, .« deržuje, je nar bolji sredstvo ali To ni pràv! mlezva je teletu zdravilo, gaočedi de je po tem bolj zdravo, in mu pervi živež da. Pustite jo tedaj teletu, kér mu je že od natore od ločena. Kdor temu nasproti delà, ne bo dobrih in terdnih telét zředil. 5 3. a pleme odločeno ? Kako dolgo naj tele, ki je sèsà ? Tele naj okoli pet tednov vsaki dan po trikrat v raznim času sèsà; kmalo ga je vender tudi treba druçfiVa živeža vaditi ; v začetku se mu da soka z moko, ali z otrobi, kruham, ali pa poparjene ze lenjave, kuhane repe, korenja, tudi pomij ali mléka. Poznejši mu dajte mehke klaje JL V£iUVJ01 Hi u UUJily 1J1 UliaV/ A1UJU ^ to JG ^ iai\t ^ AVl/I ni treba veliko zvečiti, ali pa tudi lahko prebav ljive merve. Ako pa tele mléka od dobro molzne krave do čistiga ne more posèsati, je treba kravo take ktere za teletam dobro in čisto izmolzti, in mléko za dom oberniti. Ali se mora: kravje vime vselej čisto izmolzti? Silno veliko je na tem ležeće, de se kravj vime I ej to izmolze. Nektere molzice ali kravarice molzenja pràv nezastopijo; per molzenji ce vlečejo, in takó le slabji mléko z a izmolzejo, bolj mastno pa v vimenu ostaja 1 _ _ • _ • * i I 1 f . i . • v f , kravarice naj se . Take teléta molzti učé; tele večkrat z gobcam v vime sune zato, de ga pomane, in bolj mléko iz vimena dobi. Treba torej per molzenj vime z mlacno vodo umiti, ingana lahko z rokami nekoliko omehčati, de se mastno mléko z drugim slabjim zmeša, in v vimenu ne zastaja, kar krá- vám mnogo imenskih bole naklj Kako se tele odstavlja ? o Sčasam je treba tele odstav j in sicer takó, de le po enkrat na dan sèsà, krava se mora VY • A * «V/ V - - po po pa skerbno, kakor je bilo rečeno, do čistigř molzti. Tele naj se mehke klaje pervajuje, časi od gorke piče na merzlo vadi, in okoli dva --^------«« v/ null u»« najstiga tedna le z deteljo in drugo lahko prebav loci klaj kermi. V začetku se tele krav tako ? de ga kr di 9 pozneje pa se clo odvadi 9 tako deleč dene, de tele krave več in od ki slišati nemore. Tako se bo tele lahko odvadilo sèsati, in tudi kravi se ne bo preveč po teletu tožilo tudi se ne bo z ukanjem in z vpitjem oslabéla ? 1 ■ ■ Zlatica denarja vreden poduk! kteriga pa tišti ljudjé ne rajtajo, ki ir.islijo, de več vedó kot modri Stvarnik po natorn e P po svojih mislih obrac » y ki Vredništv de jo dobro posesá (Konec sledi.) Dru o pismiee Goriški družbi zoper terpineeu je živaL ga preljubiga prijatla, visokočastitljiviga go- Kdo bi bil mislil, de bo moj začetnika emlja krila, ko sim Ti unidan pervo Tvojiga neutrudljiviga začetnika, spoda St ani ga 5 pismice poslal. Redki so taki možje, ki na-se cio po občni prid živijo! z ab i j in le za in Bog daj de bi na rajnkiga stopnjo kak mož přišel, ki bo lepó začeto delo z ravno tako Tvoje tjo naprej peljal, kakor on! početje, častita družba, tudi na Krajnskim od dneva do dneva več prijatlov dobiva in s posebn ve selj rr: i opet dva gospoda oznanim, ki se v resnici y Tvoja prava ud ških šol v Id zadevajo miloserčnost do 2 cov vsajati; drugi pa gosp. J jemavec davkov tudi v Id a skazujeta: eden so c. k. vodja nem gosp. Anton Kurc ki si veliko pri I v mlade serca ucen Rott y c. k. pre ríi, ki je dozdej v sami Idrijski komisíi 56 udov Tvoji družbi pridobil, od kterih zamoreš veliko veseliga za Svoje mile namene pričako-vati. Cast in hvala takim možem f Vrednik Iz pastirski O a visokočastitljiviga gosp lista gosp Mjili Milosti dohtarja Jerneja Legata y Teržaškiga in Kopriškiga škofa. (Konec.) Na zadnje milostljivi skof svoje ljudstvo takóle nagovore : Tudi vas vse predrage otroke svoje škofije z očetovsko perjaznostjo za terdo opominjam, de spo-dobno živite v obličji Boga Vsig .„.^apricijociga, in svesti si bodite, de odsihmal bo naše življenje edino vašimu zve ličanju posvećeno y zavoljo tega bo tudi nase serce ali veselo ali žalostno bilo poleg prijetniga ali neprijetniga stanů vašiga serca. Vaše veselje bo tudi naše celo razvedrilo; vaša žalost bo tudi persi nam stiskala. Vsi imamo le en cilj in konec, za njim je vsim hiteti; vsim nam je eno plačilo perpravljeno v boljši domovini. Kar naš tiče, nam mora veči perzadevanje biti — in bode : zveličati celo čedo, ki je zročena naši pastirski skerbi. Torej prosimo, de nas dobrovoljno sprejmete, radovoljno pokoršino skazujete, in našimu trudu svoje lastno perzadevanje pridružujete. Goreče tedaj opominjamo s tarse de spoznajo svoje otroke kakor zastavo dobrote božje y y ktero je treba skerbljivo várovati, v milosti božji obra niti, po kteri se vsa človeška stvar posveti v kerstu in je deležna nebeške časti. Đe se to doseže, morajo starši modro in pobožno otroke rediti, in jih z lastnim dobrim V "'111 , B ■ -* Častiti gosp. Ant. Kurc so sedej Postojnski tehant. 79 Ravno tako pa moramo tudi otro- ktera zdaj po vodi in po suhim tolikanj slovi. Rabili so y zgledam uterdovati. kam zaterditi, de očete in matere spoštujejo, Jjubijo jim hvaležnost skazujejo in jih slušajo; zakaj le njim, ki se tako ravnajo, je obljubljeno verh večniga zveličanja tudi časna sreča. Gospodár naj pomni, de bo rèzne zapovedi mečil s prijaznim obnašanjem; hlape i pa naj marljivo spolnujejo njegovo voljo, in naj z vesti bódo. jo namreč fantinovci pri streljanji s ključem; ta igrača y Prodajavec naj per svojim prodajanji ise le spodobniga dobička, in kupovavec naj se varje nezmérnih stroškov. v • f V jim je prav prijetna bila. Nalili so v votli ključ vode ga z zátko zabili, in tako nabit ključ so deržali nad svečo ali na drugim ognji. Iz vode se je naredila pára ali sopár ter je zátko z veliko silo in z močnim pokam sprožíla." —Kar tukej česka Včela piše, je tudi pri mladih lét pomnim, skorej nas na Gorenskim, če práv iz ? Kdor v obertnosti živi, se ne zanasaj na slepo sreco temuč po pameti darove Previdnosti obraćaj. Um etnik naj poterpežljiv bode, vender naj ohrani duha vednost. Kmet naj butaro življenja poterpljivo nósi — svest si obilne žetve v nj i vah raja. Bogati naj se ne prevzame V vsakimu pastirju znano, in more ze silo davno otrocja igrača biti, desiravno je z nevarnostjo sklenjena, kér bi se utegnil tudi ključ razpočiti, in kakiga igravca ob oko perpraviti ali ga še huji poškodovati. Torej se morajo otroci od takih igrač odvraćati u („Orel tartranski)" pise, , kjer so v navadi, de se v Belgradu zavoljo obilnosti svojiga premoženja, temuč naj premiš- društvo za pisanje korístnih bukev za ljudstvo ljuje nečimernost posvetne sreče; — in ubožni naj ne zbira. Cena vdeleživnih listo v (akcij) je po pet ceki obupa v ~" potrebi, temuč » naj se spomni nebeskiga Očeta!" nov. Ko se 50 vdeleživnih listov (deležk) snide, bo Ako boste nebeški Modrosti ponižno svoj um vkla- začelo društvo delati. Polovica dohodkov razprodanih • #1 lili 1 • V# i* » i § njali, ter po naznanjenili vodilih svoje življenje ravnali ako boste svoje posvetne želje krotili, ter zaupljivo per vica'pa se bo med deleznike razdelila. knjig se bo k istnigi *) ali kapitalu djala ? druga polo r Bogu pomoći iskali; ljivosti mesá in oči ako se boste učili. strastim poze (SI ep ih ljudi) po vsih deželah avstrijanskiga in prevzetnosti duha se odpove- cesarstva je 31,666. Kér prebiva v našim cesarstvu dováti navdihvajoči se z gorečimi željami s Kristusam se 38 miljonov ljudi, pride tedej na 1200 ljudi 1 slep. V 1 # • a • i -- - v — — O J X O zediniti: se bo boste božja hiša, ki se z vérovanjem ustavi, z upanjem v severnih deželah in po gorah. — Tako piše nar slav gotovo v vas povzdignil v »i 1 j y "" — — J-------r božji tempelj, južnih deželah in po planjavah je sploh več slepih kakor __• _ -_____•________-, , V _ _ 1 -, »i « « V 1 d vigne, z ljubljenjem dodéla." Blažnosti veči ne poznamo, k čistejšim željam se skorej vnéti ne moremo, svetejši vošil od naznanjenih niši avstrijanski učenik slepcov, gosp. Do lez alek. ?? y pred stol Vsigamogočniga pošiljati ne vemo ; vam sa Iz Stajai'skiga mim svoje dobrovoljnosti, cujoce pastirske skerbljivosti in resnične ljubezni boljši in očitniši pokazati ne znamo. . V . y Pridi torej z nebés čez vas obilnost vsiga blagoslova, ki ga danes per svojim slovesnim nastopu Teržaškiga stola iz celiga serca veseli damo, in kteriga borno sko rej tudi Kopricanam podělili, in želimo goreče, de bi ga skozi veliko srečnih lét čez svojo predrago čedo obéh škofij ponavljali v imenu Boga Očeta, in Sina in Sve-tiga Duha. Amen!" (Nova kuracija in šola na Stajarskim.) Vi-sokovredni gospod Peter Dajnko, tehant velke Nedlje dober pastir svojih ovčic, so naravnali, de se bode cerkev sv. Jožefa sozidala na Runči, verhu med sv. ? ♦ V ♦ ' ' ' V v i V ^ > Tomažem in velko Nedljo. Solo so že poprej tu postavili dali. Kakó treba je bilo šole, množina šolarjev a ž e HBHMHHBHHMBHHI y kterih je više od 120. nič (Hvala, komur y mestni kaplan g re.) Visokovredni gospod Kaj- božjo čast in Or m uz ki, goreci za Drotatinice iz raznih casopisov. (Algersk pis) (je paAlgerja kos polnočne neutrudljiv delavec v vinogradu Gospodovim, so soli na Humi bukvarničico preskerbeli, ki imá okoli 70 bukvić. Iz nje dobivajo za branje ne samo šolarji, ampak tudi takó marljivo jih berejo, de se drugi bukvice ; in glej, Afrike, ki so ga Francozi roparskim nejeveream vzeli) nam vnaslednjim izgledu perpoveduje, kakšin dobiček ljivost, zadovoljnost in pob skorej nobene domá ne najdejo ! Razun bukvarnice Oni dosti bukvić darujejo; in se tudi tudi ubogim otrokam ljenje člověku pernese. s podučenjem sadjoreje prav pridno pecajo. Ktemu na-Francosko vladařstvo je pred nekimi leti Trapiški menu so jederke posejali, in 2000 lepih divjakov jim tan (klošter) v Algeríi vstanovilo, mu je velik je zraslo, ktere so požlahtene darovali. — Daj jim Bog kos pusavne zemlj m 62 jezer (tavžent) frankov srečo in zdravje, še vec dobriga storiti. (okoli 24 jezer goldinarjev v srebru) podarilo 1 (Kje je skozi nar več dijakov na Sloven- piški menihi po svoji postavi ojstro zivijo, se vedno na skini?)-Pri št. Jurji na Šavinci blizo Rad gone. Fara pol ji ali per rokodelstvu trudijo, in več ur na dan zdru- ima zdaj 9 učencov v latinskih šolah, 2 modroslova zeni molij Na prejetim kosu zemlje so menihi jezera murbnih , 1 jezero sadnih dr zasadili. in v ekusnjo majhen vinograd napravili, senozeti 180, gojzdi pa 11 oralov pokrijejo živinčet imajo 1097. Samostan, ki so Zdej njih njive 45, je 25. 3 pravdoznance in 1 bilo 10 bogoslovov. Pred tremi leti pa je Živih mašnikov iz fare rojenih pa bogoslovca. S. y Mnogoverstnih ga zidali y kev y y mlini zgledno pohištvo (Musterwirthsehaft) in prenočiše za popotnike kakih 200 jezer y g delavni oldinarj veljajo. Sleherni dan 60 menihov, 30 rokodelco 10 jetih) Pa tudi vsi naselj maki delo (Š Linču), rili, Urno. kaj novija? « • * t f • t • i _ kaj d tije s konjskim me sam v 1 or î? ostíjo y od ktere smo v 16. listu govo je napravila družba zoper terpincenj v « al po V • gostov potrebno hrano v samostanu vzivajo kazati, de konjsko mesó ni škodlj y pa tudi zoperno brez svoje zemlje, bolehovci, siro m gnjusno 42 oséb (peršon)je bilo pr ti ostíi pri y ki v letá kraj přidej o, dobijo per Trapistih cijocih / i • i« v • v- v- «1 y ki so mesó zaklaniga konja jedle, ki si je nogó y prebivališe in živež. zlomil. Med zbranimi 42 osebami so bil b o r n i k CV čika smo ki Včeli) beremo: ,.Iz pripovedovanja star- je že v poprejšnim stoletji okoli imenovane družbe, večidel vsi edili de 1770 (kakor déleč se starcik kakor na rec že dav z dra vnik i in njih predstojnik in c. k. s ve to vavec deželniga poglavarstva, veliko oficirjev in več druzih ljudi. Práv veselo rr A znano spomni) čudna moč P Drugo nedelj po rail pelj dobro znana bila štovanje je bilo; na tri vize napravljeno meso je vsim ' prav dobro dišalo in se je vsim tudi práv dobro prilêglo. Tudi v Berlinu so 29. maliga travna imeli veliko pu- na škofov sedež v Terstu so se škof pa v Kop podali prihod iioviga škofa z veliko slovesnostjo so Kopričanje prazn Ta beseda je pri nas na P y ad » jedino konjskima mesá; vKorlnovih toplicah (Karlsbad) pa že od 15. svečana delijo ubogim ljudém sirovo se dene v vreteno tište tiskavnice, kjer se zelje ali repa čisti ali viin jemlje." ' Vredništvo. konjsko mesó za živež. nam (Učenci latinskih sol v Pa zini) so častiti gosp. profesor »P. Vi Ih elm pišejo kakor obha- Žalostno oznanilo. Deseti dan teg mesca 1847 je po dolgi jali 15. dan maliga travna z veliko častjo blagoslovenje bolezni umerl Ljubljanski mestjan in posestnik g solskiga bandera za procesije, ki so si ga s no ví ga prostovoljnimi dařili iz Dunaja oskerbeli. Krasno bandero ima na eni strani podobo Matere Božje, na drugi pa podobo sv. Alojzja, patrona solske mladosti; blago slovili so ga mnogocastiti Pazinski prost in tehant gosp fs dolgi ospod Andrej Malič v 79. letu svoje starosti. Bil je neutru-den in za prid svoje dežele vès vnet mož. Več kot 40 let je bil v hudih in dobrih časih , ki so naše mesto in celo ki let tudi pr ajnsko deželo zadele, mestni odbornik in veliko Jane z Cap ell ar i, vprieo visoko spostovaniga vodja latinskih sol iden ud oskerbništva ubozih v Ljubljani, kmetjjska družba, ktere ud je ranjki veliko let bil Tudi ga gosp barona Friderika Grimšica je med svoje nar pridniši in umniši podpornike štela. Ozrimo se v njegove verte, ki so polni žlahtnih dreves, ? m veliko druzih ljudi iz vsih stanov. (Iz Idrije) nam Ljubljanski ilirski list od 8. ali pa na nje polj i posebno na Ljubljanskim močirj i tega mesca oznani, de so od tistih rudokopov, ki jih je in idili borno, koliko je ranjki Malic pri kmetijstv hudi sopár v Idrijskim rudniku lani 3. Listopada zadusil, opraA poslednje štiri trupla blizo skupej ležeče še le 24. ma- lí i I je tudi vedno pripravlj drugim razodevati, ki nje ?n, svoje skušnje eta potřebovali in liga travna našli, ktere so drugi dan iz jame spravili se Je takó z besedo in z djanjem verliga moža skazal in z veliko slovesnostjo pokopali. (N a Ogerskim) v Arvaškim komitatu je tako Bil je tudi od začetka noter do zadnje ure ud obert ijske družbe, ktere prizadevanja je vedno radovoljn strašna lakota, de veči del ljudí nima nič druziga jesti podpíral. Veliko je bil obrajtan pri visocih in nizkih zo kot plévě, korenine 1V\J t, liti/ V Ks , AU1 1/111111/ 111 gv» U , V Uli IV U JI 11 J v //U U VI 1 a ï\ UIU ■ "V" ---J--- ------O----------- *--------7---■ --J ~ — • -j - ----- pomerlo. Okoli 170,000 goldinarjev so za te reveže umnosti in ljudomile prijaznosti do vsaciga člověka se, je tudi pri njegovi smerti očitno pokazalo. Mest obe veliko jih je že od lakotě voljo svojih mnogoverstnih vednost, oljo svoje bistre skupej spravili, pa še vse ni zadosti, silno potrebo teh krajev potolažiti. (Gospod Juri Pajk) v Novicah že večkrat pohvaljeni mestni tesarski mojster, je napravo znajdel, po kteri se v potrebi zamore navadni vodnjak (sterna) v gasilno škropilnico spremeniti. Ta naprava— vođin ira si In i ca ob enim kar njani so si nainrec čast skazati « akoi in brez 7 kar so mogli. ? prizadeli, mu zadnjo je rajnki želel, práv na tihama vse očitnosti pokopan biti ? 12. dan tega mesca ob šestih zvečer so ga na pokopališe nesli, in ljudí, ki so ga spremili , se je iz vsih stanov toliko skupej zbralo, li jak — ni draga, in je bila unidan pričo več zastopnih mož skušena in poterjena. de se jih pri malo kterim pogrebu toliko skupej vidi Naj po dolgim trudu mir V • (N 1 trebujejo delav centov sira. med Celj Lj ubij an o) po domov ktei je do ad nje ure počiva v iskreno saki dan 200 centov moke in 25 zemlji ljubil ! S—a. oje v (z cr nj iz v « t in krompirja žgati) je na Po slaví j en j e St a jars kim zavoljo dragíne od c. k. dežeiniga poglavarstva prepovedano in sicer od 20. tega mesca noter do boljših časov. kup (Kruh i z otrobov) je dober kruh in tudi dober njiga gosp. Ljublj Presvitli Cesar so 24. preteceniga mesca dozda perviga s^ etovav pri mestni go spo ski v Ljublj Janeza Fišerja za mestniga poglavarja v 2III izVOÍili. Kakó je to pr neki pameten mož de si Veselo oziiaiiiîo. v » k ljujete kruh iz mnogih reci peci ? daj iz otrobov pa ne i pr pre m e 1 v dober kruh, ce jih ml Navadna moka z otrobi s e V krat kakor je tertek ? to j 20 dan tega mesca , je v ze oznanjeno bilo velki zbor kmetijsk zmesana , pa da družbe v Ljublj ? kterimu se bo čast zgodila, de pi prijeten in tečen kruh, ki tudi dalj mehak ostane kot beli ? boj itli nadvojvoda J V « pricijoci m iljsk tiste st v 47. Kali vala in pi'iporoeilo» Pred nekimi dnevi nam je Jožef Šram iz Go-e na Stajarskim poslal naprošeni obrázek (Modeli) list za zelje lanjskih N bomo v naberi kmetijski zahvalimo. in repo, ktere popodobo smo natisniti dali. Shranili rodja in se pràv lepo zanj Seljanov §loian$hi zemljovid pôlah je popolnama dokončan, in se vseskozi dobiva v Ljubljani v Lerherjevi bukvarnici po 2 gold srebra. na Prišlo vice fttajarskilt Sloveiico* Pravica je umerla, resnici pa so očí skopali ^ V Ze mu voda v zobe tece. Pi sk ti priliki še enkrat pnpor V • imenovano ktei Je dila in ki se br< izdeljuje celo pripr ebi skušnja že na več krajih poter-elikih potroškov omisliti da. Šram grošov za nar veči kadi in da lés in železo zraven. T obrázek ga nam je slal, i má 2 postranska stebra pohvalje morata mojster ne pripust tram t sicer kakor natis hram t e r d i 1 : listu No\ stranskih stebrov zsrorni tram eba dóbsti pr kaže takošen kleti Neki visokočastitlj • v kadí en sam t gospod nam pïèejo : „V moji en sam hitili klip (Srednja cena). 1 mernik Peemce 1 > » 1 > Turšice • 1 > Soršice • 1 > Reži • • • 1 > Ječmena 1 > 1 > í » domaće • • hanaške• • * V Ljubljani 15. Vélikiga travna. arold. Krajnju 10. Vélikiga srold Vrednik Janez Bleiweis Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani