NAVEDENA LITERATURA 
A Systems Analytic Approach to Economic Geography, 
Commission oc College Geography Publication No 8, 
Washington, O.C.: Association of American Geographers, 
1968. 
Ginsburg, Norton, "Natural Resources and Economic De-
velopment," Annals of the Association of American 
Geographers, XLVII, September, 1957, pp. 197-212. 
Kromm, David E. , "The Creation, U t i l i za t i on and Deple-
t ion of Resources as Cultural Phenomena," The Journal 
of Geography, LXVII, November, 1968, s t r . 462-465. 
Marsh, George P., Man and Nature: or Physical Geogra-
phy as Modified by Human Action, New York: Charles 
Scribner, 1864. 
Parson, Ruben L . , Conserving American Resources, Se-
cond ed i t ion, Englevood C l i f f s : Prent ice-Hal l , Ind. , 
1964. 
Schwendeman, J .R. , ed., Directory of College Geogra-
phy of the United States: Academic Year 1964-1965, 
Lexington, Kentucky: The Association of American Ge-
ographers, ^ ' i theastern Div is ion, A p r i l , 1965. 
Schwendeman, J.R. , S r . , and J.R. Schwendeman, J r . ,eds . , 
Directory of College Geography of the United States: 
Academic Year 1968r1969, Richmond, Kentucky: Associ-
at ion of American Geographers, Southeastern Div is ion, 
A p r i l , 1969. 
Smith, J . Russell, Men and Resources; A Study of North 
America and i ts.Place in World Geography, New York: 
Harcourt, Brace and Company, 1937. 
Zimmermann, Erich W., World Resources and Industr ies: 
A Functional Appraisal of the Ava i l ab i l i t y of Agr icul-
tura l and Industr ia l Resources, New York: Harper £ 
Brothers Publishers, 1933. 
Zvezdana Knez-Šterbenc 
Delo v geografskih krožkih-primer krožka na 
celjski gimnaziji 
Geografski krožek deluje na ce l j sk i gimnazij i od 1. 
1957. Rodil se je na dijaško pobudo. Di jaki so b i l i 
pr iprav l jen i gledati s l ikovni material tudi izven re-
dne učne ure. Zato smo se začeli sesta ja t i vsak čet r -
tek ob 6^ (zaradi vozačev). Kmalu zatem so se pr i jav i -
l i d i jak i sami, da bi na podlagi prospektov in s l ikov-
nega materiala obdelali kakšno temo iz regionalne ge-
ograf i je . Pripominjam, da takrat še nismo imeli dia-
f i lmov. Ker takrat na gimnazij i še ni delovalo to l i ko 
krožkov, zato smo se sesta ja l i vsak teden. Sedaj se 
sestajamo vsak drugi teden, in s icer 7. učno uro. Ge-
ografski krožek je vključen v redni program izvenšol-
skih dejavnosti. Na š o l i , k i ima 28 oddelkov z 850 di-
j ak i , deluje 20 krožkov, klubov in društev. Di jak i se 
vkl jučujejo po interesnih sferah v razl ične krožke. 
Geografski krožek obiskujejo zainteresirani d i jak i iz 
razredov, k je r poučuje mentor; manjša je udeležba iz 
osta l ih razredov. Tudi p r i drugih krožkih je opazi t i 
enak pojav. Krožek obiskuje od 15 do 60 a l i celo več 
dijakov iz vseh le tn ikov. Udeležba je odvisna od teme, 
predavatelja, primerne propagande in reklame. 
Nekaj dni pred sestankom obesimo na določeno mesto 
oglasno tablo, na katero napišemo naslov tdme, čas 
predavanja in ime predavatel ja. Na dan sestanka šo po 
zvočniku opozorimo dijake na predavanje. Opazil i smo, 
da je obisk največj i takrat , kadar mentor in njegovi 
kolegi v razredih objavi jo predavanje, obrazloži jo te-
mo in predstavi jo predavatel ja. Pomemben je tudi i l u -
s t ra t iven mater ia l . Najbolj pr i tegnejo barvni diapozi-
t i v i , barvni f i lm i in s l i k e . Samo predavanje, brez 
slikovnega materiala, se zdi dijakom suhoparno. 
V vsakem razredu imamo enega a l i več di jakov, ki ka-
žejo večjo razgledanost in zanimanje za geograf i jo . 
17 
Pri pouku se pojavi zanimiva tčrna a l i problem,ki ga v 
redni ur i ne moremo obdelat i . Takrat se mentor dogovo-
r i z zainteresiranim dijakom za tčmo, ki bi j o naj pri-
prav i l za geografski krožek. Svetuje mu tudi l i t e r a t u -
ro, včasih pa si jo preskrbi ta kar sam, najčešče v 
š tud i j sk i k n j i ž n i c i . Sporazumno določi ta rok, ki je 
vedno primerno dolg, tudi 2 - a l i 3 - mesečen.Priprav-
l jeno je tudi nadomestilo, za s luča j , da bi predava -
te l j zbole l . Če zaradi drugih razlogov predavanje od-
pade (športni dan, praznik, proslava), je drugič ude-
ležba že slabša, [ l i jak i imajo radi stanovitnost v de-
l u . 
Vsak krožek ima svoj d i jašk i odbor, profesor je mentor 
krožka. Di jaški odbor geografskega krožka sestavl jata 
predsednik in tehnično vodstvo. Predsednik pomaga men-
to r j u pr i "snubljenju" predavateljev in vodi evidenco 
o predavanjih in udeležencih. Te podatke žel i mladin-
ska organizaci ja, da ima pregled nad udeležbo v izven-
razrednih dejavnostih. Predsednik krožka poroča na 
mladinskih sestankih gimnazije o delu geografskega 
krožka. V tehničnem vodstvu sta navadno dva d i jaka,k i 
ravnata z epidiaskopom in diaprojektorjem. 
Najbolje j e , da je predavanje v prostoru, ki se d5 po-
polnoma zatemnit i . Od zatemnjenosti prostora je namreč 
odvisen učinek barvnih i l u s t r a c i j . 
Dijak predava prosto. V oporo mu je lahko l i s t s po -
da tk i . Nikol i ne doseže zaželenega učinka, če predava-
nje bere. Uspe le t i s t i , k i se dobro pr ipravi in samo-
zavestno in prepričevalno nastopa. Nastopi imajo tudi 
to prednost, da se d i j ak i navadijo pred poslušalci 
sproščeno govor i t i in se tako otresejo treme. I lus t ra -
t i vn i material (d ia f i lme, d iapozi t ive, s*like, graf iko-
ne, diagrame) pokaže predavatelj sprot i a l i pa po za-
k l jučku, kakor je pač primernejše. Če je predavanje 
dobro pr ipravl jeno in p rep r i č l j i vo podano, d i jak i radi 
kaj povprašajo. Dostikrat pa zmanjka časa za diskusi jo. 
Krožek deluje od srede septembra do konca maja. Maja 
meseca pošlje mentor krožka poroči lo Prirodoslovnemu 
društvu v L jub l j an i , k i zbira poročila o dejavnosti" 
bioloških in geografskih krožkov za vso Sloveni jo. V 
začetku jun i j a pr i red i Prirodoslovno društvo za men-
to r je in najbol j prizadevne krožkarje brezplačno pouč-
no ekskurzi jo, ki je vedno odlično pr iprav l jena. 0 te j 
ekskurz i j i udeleženec navadno predsednik - poroča na 
geografskem krožku. Pred zaključkom delovanja krožka 
pr i red i mentor enodnevno strokovno ekskurzijo za vse 
di jake - predavatelje in vse stalne obiskovalce. Ker 
je to zanje nagrada, uprava šole dodeli denarno po -
moč, s katero pa le delno krijemo stroške za vožnjo. 
Zdi se mi, da bi morala b i t i brezplačna, a je denarne 
podpore vedno manj. Obiščemo manj znane predele agrar-
no zaostalo Kozjansko, Pohorje, koroško reg i jo , sa -
motne kmetije) a l i pa Ljubljano (geografski muzej, 
p l a n e t a r i j ) . 
Poročila o delovanju krožkov objavl ja gimnazijsko 
"Letno poroč i lo" , o geografskem krožku pa tudi "Geo-
grafski obzornik". 
Di jak i najraje poslušajo tu r i s t i čne teme, reportaže 
o potovanjih a l i poči tn išk ih b ivanj ih v inozemstvu. 
Sodelujejo tudi p ro feso r j i , k i radi potujejo in ima-
jo na vol jo uspele d iapoz i t ive. Predavajo tudi naši 
b ivš i d i j a k i , ki kot študentje potujejo (USA, SZ,Ja-
ponska, B r a z i l i j a ) . Naši d i j ak i hodijo v počitnicah 
k sorodnikom, znancem, na mednarodna športna tekmova-
nja a l i na delo. Radi se odzovejo našemu povabilu in 
na krožku poročajo o svoj ih popotnih v t i s i h . 
Zelo pri tegnejo predavanja o lepotah Slovenije in Ju-
gos lav i je . Privlačna so predavanja o planinah, poseb-
no če predavajo znani planinci in a l p i n i s t i (Himala-
j a ) . Poslušalce zanimajo tudi teme iz regionalne ge-
ogra f i j e , z las t i t i s t e , ki so najbol j aktualne. Izra-
z i to po l i t i čne teme obravnava klub OZN. Di jak i radi 
poslušajo predavanja iz deroogeografi j e , z las t i o manj 
znanih, a zanimivih l j uds tv ih in rasah, ki j i h v red-
nih urah ne utegnemo podrobneje obdelati (Eskimi, T i -
betanci, I n d i j c i , Japonci, Laponci). Opisujejo n j iho-
vo ž i v l j en je , borbo z naravo, šege, navado, verstva. 
Iz obče geografi je so vabl j ive temo za prvošolce o 
vulkanih in meteoroloških pojavih. Vsako leto izbere-
mo tudi nekaj tem o soncu, osončju, l un i , vesol ju. 
Na krožku želimo s pestrim programom p r i t e g n i t i Čim 
š i r š i krog di jakov. Specializirane in i z raz i to geo-
grafsko poglobljene teme obravnavamo namreč pr i prak-
t i čn ih znanjih v 3. in razredu. Geografski krožek 
pa dopolnjuje redno šolsko delo tako, da di jaku na 
p r i j e t ne j š i način š i r i geografsko znanje in obzorje. 
Zvezdana Knez-Šterbenc, 
mentor geografskega krožka 
18