i—I


......1

tfe'
„ - "-Ss- 'V ,
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
Xater«d as teoomd-Claas Matter, kptmb« U, 1903, al Um Port Office at New	N. Y., under the Act of Gongvau of Mareh S. 19/9.
TELEFON: S87« OOKTLANDT.
NO. 213 — STEV. 213.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 11, 1917. — TOREK, 11. SEPTEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV. M
Petrograd praznijo.
Kornilev odstavljen.
Švedska v škripcih.
Nemški pogoji.
Francoska fronta,
Ko nilov je lahUsval vso moč, — 6Vwl*ko miniMntvo ae posvetuje. Dan« se bodo vršila, pogajanja;	d^,, vse nostoianke uri
CIVILNO PREBIVALSTVO SE SELI IZ PETROORA- Kersniki ga, odrtav, - Obsedno j	r«tarj«o. _ Boji « riede papeževe note. _ Listi	^
DA. - ZARADI PADCA RIGE PETROGRAD NI SE v »Z?**- ~ * ' Lbar*a - K^iranj, vlade : hteva*- Nemčija popusti. I*551"«-~ Nemcl - - -V NEPOSREDNI NEVARNOSTI. — NOVA MINISTR- ,e hotel novo VIado
pet zavzeli izgubljeno ozemlje.
Soška bitka.
Lahi so vplenili mnogo topov. — Večino teh so obrnili na Avstrij. ce. — Ofenziva se nadaljuje.
SKA KRIZA.
-000
Petrograd, kusija. 10. sept. —j Stockholm. Švedsko, 10. sept. — Ministrski predsednik Kerenski! Danes j*' bilo uaua.^lonta sklicano
Kodanj, Dansko, 9. septembra. |Jutri se bo vršila takozvana 'pro-, London. Anglija, 10. septembra.
Petrograd, M. septembra, -ki krogi ne misli ju, da j«» položaj ca Kige nevaren, je vendar mestna uprava izdala nove odredbe, ker se vojna fronta bliža glavnemu mestu.
Vstanovila se bo nova vlada.
Vlada dolži poštnega in brzojavnega ministra Niki-tina, <la je on odgovoren za to. da se je deloma izpraznil Petre grad. Nikitin pa zatrjuje, da se to ni izvršilo zaradi vojne nevarnosti, pa«" pa v prvi vrsti zaradi živilskega problema.
Nemško napredovanje samo povzroča še večje pro hranilne težave.
Nikitin priporoča, da se civilno prebivalstvo, ki ni zaposleno v trgovini, izseli iz Petrograda: obljublja pa vsem izseljencem vse ugodnosti pri selitvi.
Borzna Gazeta poroča; da je resigniral minister za prehrano in zalaganje, Pešeklionov,, ker so se pojavile velike težave.
Govori se, da je večina ministrov proti načrtu, da bi se vlada premestila iz Petrograda v notranjost dežele.
Prvič, pravijo, da glavno mesto ni v nevarnosti; in drugič bi premestitev povzročila med prebivalstvom veliko vzznemirjenje in paniko.
V	vsakem slučaju, ne bo vlada v tem oziru šest tednov |»odvzela nikakih korakov.
V	soboto je bil Petrograd v velikem strahu, ker so se \ Kron sta d tu vršile seje, pri katerih so izjavili vojaki, da bodo v nedeljo prišli v Petrograd z geslom: "Kruh in mir" in "Poplačilo za dogodke 17. in 18. julija".
Vznemirjenje se je še povečalo, ker je več petrograj-skih polkov dobilo povelje, da zapuste glavno mesto, toda petrograjski vojaški governer general Vasilovski je mestnemu svetu-zagotovil, da to ni kazenska odredba.
Včeraj je bilo le nekaj manjših nemirov v mestu in niso imeli drugih |>osledie, kot da so bila oropana nekatera skladišča.
--j jiinusfrsKi preuseaniK ivereasia: uanes je bilo nenadoma sKlicano ,ta komUdja-> sestoječa U sedmo-< V včerajšnjih bojih .so Nemci po-
Med tem, ko ruski voja- .le razglasil obsedno stanje v me- švedsko ministrstvo h konferenci. rft ^lanov nemškega raj h sta pa inNkušali zopet zavzeti izgubljeno j Petrograda zaradi nad- stu in okraju Petro-rrad.	zaradi objava nemških poročil po; 7V07nejra sveta.	ozemlje. Na več mestih so bili bo-
' Predsednik Korenski je zalite--švedskem poslaništvu v Buenos rian{ se bodo psvetovali. \ kak- ji ze!o l-idi, toda nikjer se nemški val od generala Kornilova. ki je Aires. Pričakuje se, da bo mini«r-|-nem smislu odcorari Nemčija; uspehi niso mogli primerjati s bil do sedaj vrhovni poveljnik ru- stvo izdalo uradno izjavo. Dokler j	in najbrze bodo tudi sesta-' splošnimi operacijami,
skih armad, da resismira kot vr-.se to ne /-odi, se bo esopisje zdr- j vili od£rovor	j Zelo zanimiv dogodek omenja
hovn. poveljnik, ker jo zahteval jžalo vsake kritike.	j Dr-avni kauelcr Michaelis j#.i nemško poročilo. ki se nanaša na
VSO moč.	^	... ; Švedski narod je še prevee pre- j sporoči! glavnemu odboru rajhsta-1osvoboditev	vlaka, v ka-
1'redsednik Kerenski ie izdal ,bi moCe: nožna t i polo- rra, L\a iu, nemški vladi kmalo mo ' t'r,"in hila ?»ehota. Ta vlak so sledečo proklamacijo;	jžaj. Ni še zapopal vsega, kaj j* Loče objaviti mirovne poboje. j Francozi blizu Verduna obkolili in
8. se p te mra je elan dume, Lvov, j dogodilo, toda kaže se že strah, daj To se b<> zgodilo takoj, kakor obstreljevali od T. septembra, prišel v Petrograd in se je oglasil j bodo Združene države prepoveda-1 hitro bodo diplomati na čistem pri meni ter je zahteval v imenu j le uvoz živeža.	' giede Alzaeije-Lotariuške.
generala Kornilova, da izročim vr-l Med tem ko uplivni Švedi ča- \ Časopisje odločno zahteva, da hovno civilno in vojaško moč ge-'kaj0 na izjavo vlade, prav nič ne! na j se izvrši v Nemčiji notranje neralisimu, ki bo stvoril novo via-J prikrivajo svojega mnenja, in o-i ref orme. akoravno bi to izgledalo do po svoji volji.	Utro kritizirajo postopanje šved j kot nekaka kapitulacija preti
Avtentičnost te zahteve je po |«ke«ra poslanika.	i Ameriko,
trdil general Korniiov sam, ki sej Ameriški poslanik se še ni zgla, ! V južni Nemčiji se posebno zav-jk^ (VI° n"miK* seneralni štab pri je pogovarjal z menoj po direkt-i^j pri	zaradi te za-jzemajo za mir katoliški duhovni-j,da sotJ«_morali Nemci u-
nem brzojavu med Petrogradamj deve. tudi nima namena, da bi za- j ki. —
in glavnim mestom.	(ht.eval od nje kakega pojasnila j '1 Frankfurter Zeitung" pravi:
Z ozirom na te zahteve, ki so. Vendar pa jprizna', da je polo-j Narodna čast zahteva, da se de-hile skozi mene predložene provi-' £aj zelo resen in zamotan.	j mokratizaeija Nemčije ne sme
zorieni viadi kot poskus nekate ' l»t>slanik bo čakal, dokler vlada' vsled tega preprec-iti. ker .ie ta žarih strank, da bi se okoristile s n,. naziiani, da ga želi videti. Zu-|hteva Vsebovana v ameriških mi ležk^ami situacije dežele in da j nanje uiiuistrsavo mu še ni sporo jrovnih pogojih, bi se vAanovil položaj, ki je na-J čilo. ako se hoče vlada ž njim ra/-| 'Katholisehes Volksblatt.' piše: isnroten pridobitvam revolueije.]govarjati.	|CK1govor predsednika Wilsona nr.
je provizorična viada uvidela po-j z zunanjim ministrom danes ni j Papeževo noto je stvaril novo si-fcrebo. da me ie pooblastila, da za- [mogel nikdo govoriti. Ko so se čas-j tuaeijo.
radi varnosti republikanske vlade nikarski poročevalci zglasili, so j Večine v državnem zboru ne ve-( ...
podvzamem odločne in potrebne j biij -zavrnieni. češ da je minister že več obljuba, ki je vsebovana v fla,J,lje.io vroei artilerijski boji
posebno pa okoli hriba št. 344 in BoLs-des-F osses.
Nemško poročilo pravi, da so čete odbile sovražne napade z junaško vztrajnostjo.
Angleži so imeli hude boje ob Sommi jugovzhodno od Hargi-eourta. Takoj ponoči so Angleži pričeli utrjevati zavzete postojan-
makniti med llergieourtom in Vil-leretom. vendar pa trdijo, da so zopet zavzeli postojanke vzhodno od lla rgieourta. Cleneral omenja v svojem poročilu samo boje z bombami. ne omenia pa, da bi bili Angleži izgubili kaj z«>mi.ie.
Sinoči so biii odbiti nemški na padi na Loos. Nemei so tudi trikrat naskočili Angleže pri Armen-tieres. toda vedno s«> bili odbiti.
Na obeh straneh Mozele se na-
korake, da pri korenini iztrebim j preobležen z delom. Obljubilo pa i njem resoluciji in vsled tega mora vsak poiskus proti vrhovni moči, se jim je, da jih bo minister spre-j Popolnoma izremeniti svoje stali in pravicam državljanov, ki so jih | jel ob prvi priložnosti.	išče.
pridobili skozi revolucijo.	I Jutranji listi so z debelimi črka-
Zaradi obstoja države in svobo-<mi prinesli washingronske in lon-de domovine ter javnega reda'donske brzojavke. Zdržijo se vsa-vporabim vsa sredstva, katere | ke kritike. Koncem obdolžitve pa bora o primernem času naznanil' so nekateri časopisi postavili vpra-{narodu.	; šaj.
l*rebiva 1stVO Petrograila j«- bilo v nedeljo nekoliko v istem Času poživljam genera-j "Stockholm Dagblatt", ki je
notrto, ko so obhajali ijoletnico revolueije in so maksima- ,a Kornilova, da izroči vse svoje Nemčiji prijazen list, piše:
i	, • i-'	..	i posle generalu Klembovskemu. "vr ''Poglavitni namen obiave X.ux
• isti dcmoiiHtrinili po mestu proti provizoriem vladi.	'	-	'	uuum oujuu iiu
Ljudstvo se je šele pomirilo, ko je governer general
hovnemu poveljniku armad na se-' bur go vili brzojavk je, da bi Ar
Vasilovski zagotovil, da bo vsa k izgred takoj s silo zatrt:
Delavske in vojaške organizacije so imele po celi Rusiji svoje s«*je ob priliki proslave polletniee. Izdali so resolucijo, v kateri imenujejo vse one. ki jjozivajo prebivastvo i: orožju proti provizoričjii vladi, izdajalci4 in sovražnike revolucije in žele, da se taki povaljajo v krvi.
Pet rograjski vojaški in delavski svet je vstanovil po-seb<nu oddelek, ki ima namen boriti s<* proti vsakemu revo-lucjonarncmu gibanju.
Listi pišejo, da so vsi ministri odločni, da zatro vsako demonstracijo.
V	j)ozni uri se je izvedelo, da so maksimalisti sklenili, da optiste svoj načrt, ker je vlada izdala prestroge odredbe.
V	ministrstvu j»« nastala nova kriza, ker se ministri
verni fronti, ki	pot do Pe j rutina sledila vzgledu drugih juž-
tr ograd a in poživljam generala j no-ameriških držav in se pridruži-Klembovskija, da prevzame posle j la zaveznikom. Vendar pa nas to generali*ima, med tem ko ostane v j to manj zanima kot dejstvo, da se Pskovu.	je obdolžilo švedsko poslaništvo
Drugič razglasu jem obsedno-da je razpošiljalo tajna poročila stan je v mestu ri okraju Petro- J glede potapljanja nevtralnih la-grad.	j dij.
Apeliram na vse prebivalstvo, I Knrjozno pa je. da bila ta brzo-da ostane mirno, da olirani red. ki; javka oddana ameriškim časnikom je potreben za dobrobit domovi-j ob istem času, ko se je o tem obve-ne. armado in mornarico, in mirno j stil švedski poslanik. Ako je temu ter zvesto izpolnuje svoje dolžno- i res tako. potem se je ameriška sti v obrambi domovine proti zu-jvlada posluzila napram švedski nanje mu sovražniku.''	i vladi postopauja. ki ni v soglasju
"Hamburger Naehrichten'? pravijo :
Mi odločno protestiramo, ker pravi Avstrija, da edino Nemčija nasprotuje miru. Dvojna monarhija bi izdala svoje lastne interese, če bi sklenila mir brez aneksij in vojne odškodnine.
Kriza v Franciji.
V	Flandriji so zavemiški topovi zopet pričeli bombardirati nemške postojanke.
V	zračnih bojih so Francozi u-ničili pet nemških letal.
Kanadski glavni stan na Francoskem, 10. septembra — Na kanadski fronti so bombe s strupe
London, Anglija. 10. septembra. Navzlic slabemu vremenu general Ca d orna nadaljuje po dnevu in ponoči svojo ofenzivo okoli Gabrijela. Lahi neprestano pritiskajo na Avstrijce, toda dobili s<> rezervo in se hrabro branijo ter imajo še vedno goro v svojih rokah.
Lahi in Avstrijci imajo u>o laških poročilih) enako množino vojaštva, toda nobena stranka zaradi značaja ozemlja ne more vpo-rabiti več vojakov. Vsaka vrzel v vrstah se takoj zamaši. Kako 1 jut j so ti boji. se razvidi iz tega, da se neprenehoma vrše boji na bajonet. V dvanajstih urah so Lahi 12-krat napadli Avstrijce.
Današnje laško vojno naznanilo poroča o vročih artilerijskih bojih ter ob enem naznanja, da Lahi v sedanji ofenzivi vplenili 14."» topov.
Laški letalci .10 bombardirali avstrijske postojanke v Trnovskem gozdu. Avstrijci pa so jih odgnali s protizračnimi topovi.
Lahi poročajo, fla še niso pre-šteli vsega vojenga plena. Do se-daj so vplenili sledeče: 245 topov, med njimi SO srednjega kalibra, 93 zakopnih možnarjev in metalcev min; 323 strojnih pi«šk in 11,196 pušk. Al nogo tega orožja Lahi že obrnili proti Avstrijcem.
Washington, D. C., 10. septembra. — Uradno zanikanje dunajskih poro« i 1 vsebuje poro«'-51o iz Rima na laškega poslanika v Washingtonu. Poročilo namreč pravi, da Lahi niso samo zilržali napade avstrijskih, nemških in turških čet, temveč so celo napredovali meti Kostanjevico in nu»r-jem. Avstrijci so imeli začasen 11-speh meti Selom in Grmado, lotla
nimi plini dosegle velike uspehe. |tlu!i to Pridobitev so jim Lalii ta. Vsak jetnik pripovetluje. kako ve- j
like izgube .^o imeli Nemei pri Pomočilo dalje pravi, da so Lahi jLensu vsled strupenih plinov. {zavzeli vse prodore državne želez-
Prejšnji teden je nega stotnija
__prvega rezervnega polka izgubila
Pariz. Francija, 9. septembra, j20 mož- ^ s0 spali v kleti- kf> Je Ministrski predsmldik Kibot naj-]pkapl'HliraUl eua homba s strupe-brže ne bo stvoril novega kabine- llmu '>hni- Xoka	stotnija j.
Petrograd. Rusija. 9. septembra. • Zakasnerio poročilo). — Enajst
s tradicjonelno diplomatiČon ulj ud nostjo. Oficjelni washdngtonski
kabinetnih članov zboruje v tako-j brzojav vsebuje težke in resne ob-11, „ 1 .. ••	, .	j zvaJii Zimski palači ter razpravlja doliit ve proti naši vladi."
kadet n« straoke protivijo na.-rtu zalagalnega ministra Pe- 0 Uredbah, da se prepreči vstajo | Edino socjalktično časopisje se sekhonova. 1 ezkoee so nastale tudi zaradi posest vene po iki jo ie prizori
litikc poljedelskega ministra (Vrnova. Tudi zaradi ITkra-jine niso ministri istega mnenja.
Ker Pešeklionov ni hotel odstopiti od svojih zahtev, so kadeti zagrozili, da resign i rajo. nakar je Pešekhenov sam p«*tal resignacijo, pri kateri je vstrajal navzlic Keren skijevem pozivu ter se ni več vdeležil nočne ministrske seje.
Med sejo so kadeti protestirali proti temu. da bi vlada dovolila, da bi Viniček postal predsednik ukrajinskega minist rstva.
Ilebata je jw>stala tako burna, da so socjalistični ministri zapustili zbornico in je bila seja prekinjena.
i v ofenzivi.
London, Anglija. 10. *eptemhra
Ruska ar mat U, ki je bila potruaita
i »pred Kige. je doM-ifl« nove postojanke in je včeraj prieela močno ofenzivo. Roji so se vršili v gozdu pri Sejtfvoludu, 32 milj «e-
verovahodno od Rige. Bitka ni bi la odbW'ilna. da«i Petrograd in Iterlin naznanjata uspehe.
Vojaški strokovnjaki so trdili <la na tej fronti Nemci v tej zimi ne bodo več mogli prodirati, ako se Rusom posreči zadržavati so vražnikn samo še malo časa.
Poroča ae o mnogih apopadih med radivom pri Rici m Dvm«k< Zaradi velikih «o«dov in močvirij
Pskovom pa se je razvila bitka, katere so s«- vdeležile velike množine vojaštva. Do zdaj še ni prišlo do od ločitve.
Petrograj«»ko poroeilo omenja ženski bataljon smrti, ki je premagal večji nemški oddelek.
Včeraj je 16 nemških aeroplanov napadlo rusko torpedno flotilo v zalivu pri Rigi, toda ruske torpe-dovke so všle brez škode.
Berlin poroča o živahni rusko-mmunski ofenzivi. !Med Troitusom in Oituzo raso Rusi in Rumuni vprizorili več orotipapadov na postojanke, katere so Nemci pred kratkim zavzeli. Večkrat prkle do hajonetnih spopadov.
ki jo je prizoril general Komi-j ja\-no bavi s situacijo ter razprav-l°v-	ilja o ekonomičnih pogajanjih, ki
Splošno povdarjajo, <la je to 1 pomenijo za Švedsko življensko največji dogo«lek izza izbruha ru-i potrebo in ki niso še končana v
ske revolucije.
Razen odstavljenja generala Kornilova. ki skuša na vse načine obdržati v svoji roki moč, ni bilo odredenega ničesar posebnega.
Odrejeno je bilo imenovanje direktorija petih mož. ki naj bi imeli v rokah vse pravice.
Imena teh mož so naslednja: Ministrski predsednik naj bo Ke-renski. podpredsednik Nekrasov delavski minister Skobeljev, minister za mnanje zadeve Čerčenko in pomožni vojni minister Savin-kov.
V nekem pogovoru z zunanjim ministrom Orčenkom brzojavlja poročevalce naslednje:
Na ert gle<le direktorija je na
splošno zadovoljnost.
,4Ako se stvar tako razvije'*, piše nek socjalistični list. "da se naš poslanik v Buenos Aires, baron Loewen. ne bo mogel oprati obdolžitve. da je deloval roko v roki s svojim nemškim tovarišem, potem ni samo brezupno krompri-mitiral samega sebe, temveč je ob istem času postavil v žalostno luč dobri glas cele naše dežele.'*
Buenos Aires, Argentina, 10. septembra. — Argentinski zunanji minister še ni v posesti natančnih podrobnosti o washingtonskem odkritju. Čudi se tudi. da po preteku 48 ur še ni prejel nikakega zanikanja ne od nemškega, ne od švedskega poslanika.
dnevnem redu. Glede njega se bo Prejel pa je od argentinskega še danes odločilo. V vsaki drugi poslanika v Washington!! poroči-
ta. ker .so mu povedali soejaUsti. da ne morejo sodelovati žnjim. — Skupina parlamentarnih soejali-stov, iz katere je hotel izbrati Ri-bot več članov za novi kabinet, se je večraj sešla in »e posvetovala o svojem razmerju napram novemu ministrstvu.
Po dolgi debati je bil sprejet predlog voditelja Renaudela.
Renaudel je rekel .da so socjali-sti pripravljeni vdeležiti se, pod pogojem seveda, da vlada nadaljuje z vojno, da ščiti prostosti občinstva in delavstva.
Resolucija vsebuje ostre obdol-žbe tajne diplomacije in vstraja na tem. da morajo biti vojni cilji zaveznikov omejeni na pravične zahteve.
izgubila v enem dnevu vsled stm-peuih plinov 17 mož.
Da imajo Nemci toliko nesreč zaradi ekspiodiranja strupenih bomb, je pripisovati dejstvu, da
nice; v njih so imeli neizmerne zaloge raznega vojnega materjala. Priznavajo pa, da so bile izgujie v avstrijskih protinapadih zelo velike; Avstrijci pa navzlic temu niso dosegli nikakega uspeha.
I.ahi zatrjujejo, da s»o Avstrijci izgubili med IS. avgustom in 1. sep tem brani :>» ubitih, ranjenih in ujetih 135 tisoč mož, med kateri-
Resolueija ni bila enoglasno j izprazni. Nameravajo premeriti sprejeta. Zanjo je bilo 21 glasov. *olt* m dn,2>'e vzgojcvalne zavode; proti nji pa 16.	I vlada pa tudi pomaga, tla se pre-
Glede novega kabineta se bodo|nesej° P™atne stvari. To pa se posvetovali z vlado sledeči; !vrSl bolj 17- ekonomi"! :. kot pa
Albert Thomas. Renaut. Mou-1vojasklh vzrokov, tet. Veber. Hubert in Rouger.
jim primanjkuje gumija. Namesto' mi hlU tudl	Nemcev in
gumija pri maskah rabijo sedaj I Turkov. Z ozirom na avstrijsko usnje, ki pn ni tako dobro kot jeh^o,-iio o zračnem napadu na jjujjjii	, Pulj pravi laško poročilo, da so
___pri bomba n lira n ju biii ra' iejani
'pomoli za podmorske čolne. Rair Beg iz Petrograda.	,hiT bil tUt3i rn podmorski čoln
London, Anglija. 10. esptembraj1^ *"na vtllka iadJa- ohloŽ4na z Petro grajska brzojavka pravi; j'lrag-eemm tovorom.
"Prebivalstvo naglo zapnšča I	^oč.io pra^.
Petrograd, Vlaki, ki v-./ijo iz me- ,ja Lahi su'er	tona nepre-
sta. so napolnjeni do zadnjega sfano "^»ndujejo. Me.1 r. m ko prostora; na vseh postajah se zbi-!<mf>n^ajo	laške ofenzive
ra ljudstvo."	|»neti Selom in Grmado, pravi poro-
čilo. da Avstrijci navzlic iiudemu in hrabremu odporu nis|> mogli vsa vi t: prodiranja ki se vrši na
Vlada je odredila, da se mesto
zadevi je vlada nezmožna izjaviti kaj natančnega. Ob dvanajstih zve čer pričakujemo gnerala Aleksije-va, s katerim se bomo posvetovali. Moje osebno mnenje je. da ni vstaja generala Kornilova resnega značaja ter da jo je pripisovati v glavnem nesporazume van jem, kj se bodo v kratkem pojasnila. Poročevalec Ass. Press pravi nadalje, <la so neutemeljena poročila glede številnih aretacij v Prtro-gralu. Vlada ni odredila nobene je bilo xa to
lo. v katerem poslanik omenja nekatera naznanila, katera je odposlal že v petek. Znnanji ininister pa teh poročil ni prejel in je prosil poslanika, da mu jih še enkrat pošlje.
Predsednik dr. Irigoyen in zunanji minister se zelo čudita, kako je nemški poslanik grof Lux-burg vedel, o čem se je razpravljalo v tajni seji senata in sta. takoj vpeljala obširno preiskavo.
Znnanji minister je odločno zanikal, da bi aklenila kak dogovor
KOLEDAR
za leto 1918.
Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikaaski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegal* vse dosedarje.
Cena je samo 35 centov.
Umberto I. potopljen. Atlantako pristanišče, 10. sept.
Nek danes došli norveški parnik je prinesel poročilo ,da je laska pomožna križarka Umberto I., ki je spremljal trgovski parnik po Sredozemskem morju, zadel ob mino in se potopil. 50 mož posadke je utonilo.
celi fronti.
Izgube v zraku.
Be-lin, Nemčija. 10. sencem bra. Vojno poročilo pravi danes, da je hiio v avgustu izstreljenih 205 zavezniških letal; 126 jih je zgorelo v nemški črti. 169 pa v sovražni črti. I"nieenih je bilo tudi 7 zavezniških balonov.
Neme: pa so izgubili v avgustu štiri balone in da se 64 letal, ki so poleteli v boj, ni povrnilo.
Pošiljateljem denarja.
Kakor ie znano, ne sprejemamo več denarja za it« Da ga boste pravočasno dobili, j P1®^ v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.	j
ga naročite že sedaj. Najboljši do- TaMta pa YOdllO Š6 ixpOSlujemO izplačila vojnim ujeV«
sikom in drugim t Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, Id w$ saaedeni po laiki armadL	m
Kadar pošljete denar, priloiite tudi dopisnico aH pie smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti
* ~jI
kaz, kako veliko je po vprašanje po našem Koeldarju. je to. da smo morali že dve leti izdati po dve izdaji. Ker bomo leto« izdali le o-mejeno število Koledarja, ae na poznejše naroebe ne bomo mogli veliko ozirati.
Naročajte ca ©ri:
■
—...... ..... 'V	" ■■ww-


glas naroda, ti. sept 1917
u
olasNaroda

(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
(* corporation.)
m AX* SAKSFR. PrMddaat_LOUT8 BENEDIK. Treasurer.
Pla.w of Businem of the corporation and addresses of above officers; Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
fit celo leto velja liflt *?. Ameriko
in Canado.,..........................$3.50
7.a pol l**ta .................... 2.00
Ka fijtrt leta .................. LOO
Za celo leto aa mesto New York 15.00 Za pol leta sa meato New York.. 3.00 Za četrt leta aa mesto New York 1 50 Za Inozemstvo za celo leto...... G.00
jajne, a klj«b temu vlada še veliko napačnih nazorov glede vojne in njenih posledic.
Besede nemškega cesarja, ki je rekel, da vede nemški narod sijajnim časom nasproti, so se izpolnile, a na zelo žalosten način.
Umor v velikem in stradanje v velikem — so edini uspehi njegove vlade.
-ooo--
-GIJLSI NAHODA** labaja vsak dan lzvaemSl nedelj in praznikov.
"GLAS N A K O D A**
("Voice of the People"J tanked every day except Sundays and Holldaya.
Subscription yearly <3.50._
Adverti»rm«it
Dopisi brv« podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri tpremembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSnje blvallSCe
_ naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom In po&ljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
Cortland t St..
New York City.
Telefon: 287« Cortlandt.
"Krasnim časom vas
vedem nasproti!"
Detroit, Mich.
Dre 1. septembra t. L se je odpeljalo tukajšnje pevsko društvo "Ljubljanski Vrh" v Cleveland, Ohio, na koncert ZJPD., kar nam gotovo Ht! uide tako hitro i z spomina. Da so nas pevci iz dragih
kjer drugje.
In res Mother Jones je prinesla tudi "trouble'' v Springfield. Nekaj dni po njenem odhodu je bilo vse mimo. Na Labor day pa jo 41o kakih 1200 imijskih delavcev korakat v Bloomington. ill..
naselbin iznena-dili s svojim kras- kjer je bila parada. Ko se ti -nožnim pot j cm, j e razumljivo, kajti j je vrnejo zvečer, pa hajd na stav-baš vsi vdele.tenci koncerta iz na- kokaze. To se je dogodilo malo
še naselbine smo prijatelji petja. l)a pa smo tudi mi Detroitčani
pred 10. uro zvečer. Največ je bilo med njuni premogarjev. Pride-
želi tako obilo odobravanja od jo pred Court House, tam, kjer se elevelaud&kega občinstva, nas pa J deli pravica in kri vica. Ko pride
Wilhelm II.
-ooo-
peii,
je vse še posebno razveselilo, tako da bi skoraj najraje ostali med vrlimi Clevelandčani in drugimi. Predvsem za^služi zalivalo naš uči^ telj g. Mihael Klopčič, kajti ravno njemu se moramo člani društva ' Ljubljanski Vrh" zahvaliti za uspeh. Hvala Ti lepa, rojak g. Klopčič, za trud, ki si ga imel, in priporočam se, da bi še nadalje tako poučeval, kakor si do sedaj. Gotovo bomo Tvoji učenci pokazali kdaj še kaj boljšega. Člani, vam pa še enkrat kličem: vdele-žujmo se redno vaj, gotovo bo potem nam tudi boginja petja še v prihodnje naklonjena.
Vsem pevskim društvom sirom Amerike t>i svetoval pristopili k zvezi, kajti krasna je zadouela melodija naše pesmi ''Jadransko morje1', ko je nastopilo 209 pevcev. Gotovo bodo potem, ako še niso, izprevideli drugi narodi, da še ni izumrl rod Slovencev. Zato k zvezi, da se gotovo vidimo na tretjem koncertu v New Yorku!
Vsem vdeležencem koncerta, kakor tudi tistim, ki so zamudili to priliko, iskren pozdrav!
Fran Stimšek.
Spring^eld, El.
Kar se tiče delavskih rasmer, so bolj srednje. Zasiuži se toliko, da se človek pošteno preživi: na stotake ali tisočake se ne srne mi si iti, da bi jih človek prihranil. Stvar je taka: zaslužiš in pot.ro šiš. ker je neznosna draginja, kakor povsod drugod. Življenske potrebščine sedaj stanejo dvakrat
to vojno posojilo v Nemčiji je imelo sijajen us-jti podpisalo se je celih trinajst milijard. Tako oznanjajo nemški časopisi, ki pa pri tem pozabljajo. na kak način se je prišlo do teh uspehov in kak sredstva se je uporabljalo, da se doseže te uspehe.
Šolskm otrokom se je dalo posebne privilegije, če so podpisali določene svote; vojaki so dobii dopuste in delavce se je naravnost prisililo, da polože svoj dar na oltar domovine.
Xa mestne uprave se je izvajalo od zgoraj pritisk, da napote svoje hranilnice k prispevanju.
Na kak način se je pritegnilo tudi vojne dobavitelje, jt znano, in vsled tega se ni čuditi, da je postalo šesto vojno posojilo 4•uspeh".
V	naslednjem pa hočemo razpravljati o metodah pri udejstvovanju vojnega posojila, temveč o splošnih narodnogospodarskih posledicah vojne, pri katerih tvorijo posojilna bremena le majhen del.
V	splošnem se je dosedaj dovolilo v Nemčiji 79 milijard mark vojnega posojila.
Dasiravno je ia svota velikanska, pa vendar ne predstavlja skupne višine vojnih izdatkov Nemčije. Poleg teh posojil obstaja še nefundiran dolg v znesku 20 milijard mark, a še stem niso izčrpani vojni izdatki.
Konservativni poslanec von Osten je izračunal, da (toliko, kot so stale pred par leta znašajo vojni stroški nemškega naroda 120 milijard marki Kar se tiče nas premogarjev, aii 120 tisoe milijon mark. Ta poslanec gotovo ne skuša1	P" P*" J
,-,	. • 1 • - 1 X	• ■	I zadnjih treh letih 13 centov pri
Slikati stvan hujše kot so v resnici.	toni, tako da sedaj služimo m
Za teh 120 milijard je treba računati na leto 6 in pol'od tone premoga za nakopanje in milijarde obresti, katere bo treba seveda plačati po vojni, če noče država izgubiti svojega kredita.
Nič manjši pa ne bodo neobhodno potrebni izdatki za preskrbo družin vojakov, padlih v vojni ter za preskrbo invalidov in v tem oziru se ne more vzeti v primer nobene prejšnje vojne.
Žrtve vojiie so tako velikanske, da so nemške vojaške oblasti prepovedale objavljenje izgub v manjših mestih in vaseh, ker bi se drugače prebivalstvo preveč razburjalo. —
V	celi Nemčiji je komaj najti družino, ki bi ne bila dejanski prizadeta vsled vojne. Prava posebnost je, če nima kaka družina obžalovati smrt očeta ali sinov in v številnih slučajih celo po več sinov.
V	pričetku tega leta je moral celo Scheidemann, ki s* vedno zavzema za nadaljevanje vojne, priznati na nekem ljudskem zborovanju, da znaša število mrtvih nad milijon. Na podlagi navedb, ki izvirajo iz avtoritativne strani, pa znaša število padlih več kot dva milijona.
Število trajno pohabljenih pa znaša nadaljna dva mi lijona.
S temi mrtveci in pohabljenci pa še niso izčrpane žrtve vojne.
Le malo onih, ki so preživeli dve zimi v polju, se jih vrne domov v zdravem stanju. Izpostavljeni so bili prevelikim duševnim in telesnim naporom in vsled tega so trajno omajani v zdravju ter nosijo v sebi kal smrti.
Vsled tega je treba prišteti cele tri milijone mož, ki so postali vsled vojne nesposobni za vsako delo.
Te pohabljence in hiralce se bo izročilo njih usodi, -njih družinam kot se je zgodilo to še v vseh prejšnjih voj nah in dalo se jim bo kake orgije, da si služijo svoj bera-tki kruh. —
Kljub temu pa bo morala država podpirati te svoje invalide in vsled padanja denarne vrednosti se bo moralo izplačevati večje podpore.
Skupna svota te podpore pa bo znašala cele milijarde. Ker pa je računati na kako 5 milijonov ljudi, katere bo treba podpirati vsled te vojne, bodo znašali tozadevni izdatki nekako pet milijard mark na leto.
Poleg tega pa se ni videti konca vojne in najbolj krvave bitke se bodo Šele vršile in en dan bo zahteval morda toliko žrtev kot jih je zahtevala cela vojjja 1870.
Nemški narod bo vsled tega obremenjen na način kot si ga more danes predstavljati le malo ^udL
V	splošnem se čuti. da ne bodo razmere no vrrini
Pozdrav vsem rojakom Sirom Združenih držav.
Anton Petris, 338 F. A., Barrack F. 2. Camp Jackson. Columbia. S. C.
Po koncertu.
nalaganje.; toda ta plača je vendarle premala pri današnji draginji.
Dne 6. septembra so imeli neko zborovanje v lndiamapolisu, Iud., ■uradniki United Mine Workers of America. Do sedaj se še ne ve, kaj so sklenili. Sliši se nekaj o stavki, ali stvar ni še na jasnem.
Tukaj je stavka na poulični železnici že 6 tednov, kakor je bilo že poroeano v 4 4 Glasu Naroda". V petek 31. avgusta je bila tukaj Mother Jones, ali kakor jo irazi-vajo: Angel of the Miners. Imela je govor pred Court House liad 2 uri in v govoru je kruto bičala kapitalizem in tiste možake tam v Wall Streetu v New Yorku, ki sami ne vedo, kako da bi živeli od prevelikega bogastva ter kje in kako bi dan zapravili. Primerjala je plačo tukajšnjih sta v k ar j C v, ki so delali za celih Yix/»t na uro iu po štirih lest i h službe so dobili po višek na celih	Kdor je imel
že desetletno službo za seboj, je dobil največjo plačo 24^; nič več in nič manj! Potem pa naj živi sebe in eelo svojo družino, ako mu jo dobrodelni Bog da Pa sodnika F.. S. Smitha je tudi dobro oštela. Ona pravi, ako se hoče stavka dobiti, se moramo boriti politično in tudi z rokami ali z opeko, kar v roke pride. Nič se bati zapora, v zaporu si človek svoje trudne ude malo odpočije. Ona pravi, da je bila v zaporu že neštetokrat, pa vsikdar so jo izpustili na svobodo. Ako se nočejo možje boriti b stav-kokazi, da morajo ženske vreči z voza stav kokaze in voz pognati v divji dir, da naj gre "to hell"! Pravi, da se državne milice ni treba bati in da nimajo zadosti mHice, da bi njo prestrašili. Ge-
prva kara skoči gor premoga r, vrže stavkokaza z voza in ga požene v divji dir. On seveda skoči s kare, katera se en blok nižje zaleti v drugo, ki ji pride nasproti. Potem pride še druga ter se zaleti na kup. Tako so jih 6 pognali. da so bile razbite. Potem gredo pred glavni urad. Tam je bilo kakih 14 miUčarje-v. Opeka je začela leteti v okna kakor toča, ali noben miličar ni oddal strela, dasi je marsikoga zadel .kos opeke v glavo. Zastave, ki so bile v oknih, so pobrali, da bi jih ne poškodovali z opeko. Kmalu zatem pridni kakih sto vojakov z nasajenimi bajoneti ter so demonstrante prc-gnali. Kakih 17 mož so tisti večer zaprli, aH največ takih, ki so se zoperstavljali ini-lieL Od tistih, ki so okna pobijali in kare v beg pognali, jili ni veliko zaprtih. Škoda se eeni na 10* tisoč dolarjev, kar mora mesto plačati.
Najbolj se jezi general manager A. D. Mackie na tri stvari, in sicer: ilother Jones, organizer Jerry Burnett in Bloomingtpn Bus.
Jr_z pravim: vsaka stvar ima en konec, klobasa ima dva. Tako bo tndi ta stavka končana v prid stavkarjem.
Naj še omenim, kakšno plačo dobivajo stavkokazi za njih prekleto mazano delo. Plačajo jim po$5 in hrano s stanovanjem. Kar dobijo ni kijev, vtaknejo vso v svoj žep. Pa saj samo prai-aie kare prepeljujejo sempatam, ker noben organizirani delavec se ne sme in se tudi ne gre peljati ter se ne bo šel, dokler ne bodo stari možje ali nazaj na delo, ki so že organizirani.
Sedaj straži mesto 1200 mili-čarjev, ki se poslužujejo naročila: "*ilove on!" Nobedeai ne sme postajati na uliei. Prvi dan so jih zaprli 9, ker niso hoteli slišati na "move on".
5. septembra zvečer je stavko kaz s kare streljal na nekega pre-
Izzveneli so zvoki zadnjega koncerta v Clevelandu, O., in povrnili smo se v svoje vsakdanje delovanje.
Iz zagotovil, katera prejemam dan za dnem od društev in posameznih pevcev ter ljubiteljev petja, posnemam, da se je cela prireditev izvršila v popolno zado-voljnost. Vsi so enega mnenja, da je koncert dosegel najboljši uspeh.
Da je vse tako harmonično poteklo, se moramo v prvi vrsti zahvaliti vrlim- C le veland čanom, ki so vse tako lepo priredili. Posebna hvala gre veliki požrtvovalnosti nekaterih elevelandskih pevcev in pevk. ki so storili in stori1« vse, da je pevska sla vn ost dosegla svoj višek.
Bili so sicer nekateri nedostat-ki in naj se mi ne zameri, ako jih omenim.
Pri vsakem petju in pri vsaki enaki prireditvi je najvažnejša stvar točnost, katere pa nekateri niso pokazali. Kar pa človeka šs najbolj bede, je to, da se je neko društvo tako ostentativno držalo proč od slavnosti. Ako mislijo, da je dovolj, da prisostvujejo kon-
— Vrhovni poveljnik črnogorskih čet, ki so branile go*-% — piše srbski pisatelj, — sin kralja Nikolaja, princ Peter. je stal v trajni zvezi z avstrijskim vrhovnim poveljnikom v Boki Kotcr-ski. Stala sta celo v telefonski zvezi Vladi v Cetinju so bile te neprimerne zveze dobro ?nane in s preiskavo, katero se je uvedlo, se ni nadaljevalo. Zakaj pa bi vlada ne vedela za to? Poveljnik Lovčena je svoje simpatije tako malo skrival, da je na dan. ko so vkornk Vi Bolgar! v mesto Skoplje. odredil igranje l>olgarske narodne himne. Kako vzvišeno razodetje! Oficijelna Črnagora. ki jo Bolgarom prijazna in Srbom sovražna !
Dva sinova kralja Nikolc sta vodila podajanja s sovražnikom. Tretji, princ Mirko, pa je disk redit iral Srbijo pri črnogorskih vojakih. Kar se tiče kralja samega, je sicer izda! zelo visoko!etečo p reklamacijo, ki pa je bila določena le za galerijo. Odobril je izpraznjen je Lovčena, k j
Hudič bo vas vzel!
Delavec kateremu se pote noge, ima peklenske bolečine.
Najvrednejši ud delavca je noga. in oni ki ne neguj© svojih nog postane vragova žrtev.
Tat moi ue more delatI in njegovo življenje je spojeno s kalnim trpje-njem.
Itabite PEDISIN. PEDISIN zabrani rast kurjih očes.
Xoga potrebuje PEDISIN in nič drugega.
.} Velika družinska, .^katlja zadostni« ,v se 111 • več mesecev lu stane $1.00. nudilo nobenega rednega odpora.J Naročite se
i
takoj pri:
CROWN PHARMACY
2« 12 E. 79th St.. E. Cleveland. Ohio.
Njegovi častniki, ki so .-iisan o njegovem načrtu, so se pritožili radi njegovega stal;"ča. Tekom
umikanja z Lovčena si je dmiil to Skoplje, je žalovala eeb Nikola nagovoriti nekega višjega trorska armada, častnika na sledeči način-	i V maju leta 1915 im je zIk-va-
— Izdajalec, zakaj ste me iz s ko postopanje avstrijskih let; dali ? Zakaj ste izpraznili Lov- cev. ki so metali bombe
• _	gorske vasi. nanotilo. da
Častnik pa je odgovoril:
ai-
la čmo-
em stavil srbsjtemu generalu Jankoviču. Jaz nisem nikak izdajalec. na<Vfniku generalnega štabu t"r:io-certu, potem pa gredo svoja pota, Izdajalci ste vi in v:iši sinovi. Vi gorske armad dasiravno ostanejo v mestu do ste ukazali umikanje, ne da bi bi- jc
•adnjega, se motijo. Taki j>evci (pevke) niso storili (e) svoje pevske dolžnosti. In naj v prihodnje, ako se zopet vdeležijo koncerta, to vpoštevajo.
V splošnem pa moram sam priznati, da se je vse izvršilo v mojo popolno zadovoljnost.
Hvala vsem elevelandskim rojakom in rojakinjam za požrtvovalno sodelovanje in veliko gostoljubnost. Pozabili Vas ne bomo in Cleveland nam bo ostal v vodnem spominu.
Pevci in pevke! Koncert v Clevelandu naj Vam bo v spodbudo, da bodete sedaj še z večje
se uii je
neki predlog. Zde-neobhodno nujno in
lo res potrebno. [potrebno	orbiti avstrijskemu
Kralj, ki je dobil tak odgovor, poveljnik i	v K.dorju. da bomo je le rekel:
— Hotel bi biti mrtev.
moj
prisiljeni poslnžiti se represalij. in sicer na način, ki se nam bo Iz pamfleta bi se lahko naved- zdr! najbolj primeren. C-e bodo lo še druga mesta — pravi gori avstrijski letalei še nadaljevali s omenjeni lozanjske iiat, — kot na svojimi sramotnimi dejanji. Ge-primer ona, tikajoča se skrivnih nerai Jan kov ič je privolil v pogajanj med princem Petrom in predlog.
avstrijskim generalom Ilubko, Po kratkem pogovoru ž njim ter ona. tikajoča se pogajanj med glede načina ureditve zadeve in princem Danilom in B-rnsdor- potem, ko sem zopet prevzel po-fom. zastopnikom centralnih dr- veljstvo nad svojo armado. s»-m /av*	poslal di^e maja prvič svoje
Kot odgovor na dvignjene ob- parlamenta i je k Avstrijci m, da tožbe proti kraljevski družini sta izroče koJorskemu poveljniku naslovila prestolonaslednik Da- moje obvestilo. Avstrijski častni-
vnemo šli na delo, da bodete s tern nilo tor princ. Peter nasWTnj:* ki m	hoteli spustiti v poga-
večjo pridnostjo ohiskavali pevske vaje in pripravljali za prihodnji koncert. Ne mislite na to, da imamo do tedaj Še leto časa, kajti čas beži. Pripravi j ajmo se že sedaj in uspeh bo še večji kot pa smo ga dosegli letos.
Pozdrav vsem in na svidenje prihodnje leto v New Yorku!
Vaš	Ignacij Hud«'.
pisma na "Gazette de Lausanne* in pariški "Temps".
L
janja z našimi Ijiulnia brez d »vo-ijenja poveljnika in naši so obljubili. da se drugi dan zopet vr ne jo.
dal konečno avstrijski svoje dovoljenje, so nasi spomnili n:w skl«p glede til strani letal, te /ad -ve ttrr tudi glede omenja v nahajam v
Ko je
načelnik lastniki Inapadov
- Glede 1 rti g) h tovk, katrre : lotičncm paimletu. >•
Črnogorski kralj in sinovi kot izdajalci.
Proti črnogorski kraljevski družini se je pred kratkim dvig nilo obtožbo izdaje domovine, ki je vzbudila po celi Evropi veliko pozornost. Nek odličen Srb jo pri
mogarja in ga zadel v hrbet. Pre- ohm pred kratkira v Švici na er-mogar se bori s smrtjo v boW na?orski narod naslov!icno br;>-•nici, stavkokaz pa v okrajni ječi (county jail) redi stenice in premišljuje, kam ga je njegovo umazano delo pripeljalo.
Nekaj se slisi in piše, da se hočejo poravnati, ker se bojijo, da ne bo nastalo kakšno veliko razgrajanje sedaj v "fair week'', ki se je pričel 7. t. m. in bo trajal do loga.
Sedaj pa moram končati -to mojo skromno pisavo, ker se bojim, da bo dopis predolg.
Valentin Vodopivec.
Camp Jackson, Columbia, S. C.
Jaz se nahajam sedaj pri National Army m sem pridejan s 53 vojaki 23. regimenta konjenice k temu taboru za Stable Sargent a. Povelje smo dobili včeraj ob 3. uri popoldne in smo zapustili ob 6. uri zvečer Lvttle, Ga. Peljali smo so po Georgia Central že le« t riici čez At lan to do An gust e, Ga., od tam pa po Southern železnici do Columbia, South Carolina. Po poti od Atlante, Ga., pa do sean ni skoro nič drugega videti kot bombaževa polja in koruzo. Tu smo se pripeljali ob 3. uri popoldne. Jaz sem prideljen 318. regimentu poljskih topničarjerv. Tukaj so prisilni vejaki iz South Caroline, North Caroline in Floride. Camp je dolg 3 milje in širok pol aulje ter je oddaljen 6 milj od mesta Columbia. Delavcev je tu še 6000 in bodo vse ugotovili v treh te-
neral managerja A. D. Mackie je primerjala s kajzerjeim in krvno dnih. pijavko. In vse take in enake mo-. Če bi kateri Slovenec pričel že, ki nam kri pijo, je poslala "4o sem, n prosim, da me pride ob-hell'\ Rekla je, da naj dajo Ijn	~ ^^ ^ - *
dem živeti, pa at be
šuro. ki nosi naslov: "J'a_*usse! (Jaz obtožujem.) Ta brošura vsebuje celo število zelo senzaeijo-naLnih dejstev, ki s-.' titvjo črnogorskega kralja in njegovih ri-nov. "Gazette de Lausanneje pri razpravljanju o razkritjih, ki so posebno v Franciji vzbudila veliko pozornost, opozorila na čudne vesti, ki so krožile v času, ko je predala črnogorska armada goro Lovčen Avstrijcem. Še nikdar niso želi Avstrijci v teku te vojne lažjih lavorik. kot pri zavzetju Lovčena. Vojaški krkiki so dali izraza svojim pomislekom in od onega trenutka naprej »e je takoj vzbudila sumnja pri ljudeh. ki so poznali ves položaj.
K utrjenju tc sumnjc je veliko pripomoglo postopanje črnogor skega kralja v njegovi rezidenci pri Parizu ter tudi dejstvo, da je eden njegovih sinov odpotoval na Dunaj z namenom, da položi ve-nec na grob pokojnega avstrijskega cesarja. Franca Jožefa. V dobropoučenih krogih so si pripovedovali, da se je kraljevska družina, ki je dvomila glede končne zmage, na premeten način porazdelila udoge ter dala tu zagotovila, tam protizagotovila, vsled česar bi stala v vsakem slučaju na pravi strani.
Glasom izvajanj pisatelja srbskega pamflcia je črnogorski kralj vedno zasledoval dvoumno politiko. Nikdar mu ni bilo mogoče voliti med Petrogradom in j Dunajem. Od obeh strani je sprejemal podpore, za katere je pla-čeval z menjaj očimi se nalogami;
dokumentov.
General princ P črnogorski.
ter
— Obdolžbe. katere se je dvig nilo proti meni v anonimnem srbskem pamfletu. so popolnoma neutemeljene.
Trditev, da sem imel potom nekega Bernsdorfa zveze s centralnimi silami, je nesramno obreko-I vanje. Vse. kar sc omenja v peni- posesti jfletu elede moje prejšnje iu seda-'nje uloge in o čemur razpravljate i sedaj vi, nima niti enega doku-j	•
menta v potrdilo ter je prav tako V odgovor na jforiomenjeoa napačno kot zjroraj navedena tr- dva pisma pravi "Gazette de Lau-ditev.	jsanne" naslednje:
Moje stališče kot prestol ona j — Rc-či moramo, da ti dve iz-sbidnik ( rue^ore je bilo vedno javi nista pojasnili zadeve. Kot določeno od ljubezni do domovi- dokaz /a to je svež -ni pisem, ki ne ter interesov srbskega naroda. <mo jih piejeli o<.i različnih stra-Moje postopanje kaže brez vsa- :a. L. skupine prejšnjih uiinLstruv kega dvorna iskreno željo, da bo- kralja Nikole obstoječi odbor Trdo Francija in vsi naši zavezniki nogorcev je potixlil obdolžitve ter zmagoviti ter da bodo zajamčili prišel do naslednjega sklepa: tritimf prostosti in pravičnosti z Okoliščine, vsled katerih smo
prostosti
zmago nad nagimi skupnimi sovražniki.
Danilo, prestolonaslednik.
II.
opustili Lovčeu, kažejo na jason način, kako jc oficijelna Črnagora Izpeljevala svoje dolžnosti v zadevi Srbije. Vprašanje separat-netra iniru in depeše, ki so jih ]>c-slali cesarju Francu Jožefu in Bu-
— Preseneča me, da priobčile . . . . list, kot je vaš. fantastična nato!- "ami*	r°vsem	k:,k<>
cevanja, katera je fabriciral kak s" Je S,IUCI,° stvan S,ovauov 111
oljskuren pisnn v interesu sovraž-;
zaveznikov.
nikov Črnegore. Kor ste me pa'	nLM> .^»J® v
naprosili, naj odgovorim na ob- f^,1'1 dc^lh	mk^v
dolžbe. ki se jih je dvignilo proti knvale SVOJ,h SUapat,j do 1>ll51a
meni, vas prosim, da priobčite na-i slednjo izjavo v "Gazette de Lau-'
ja in Sofije.
Znano je. da -e jc stalno nastanil na Dunaju eden sinov črnogorskega kralja Nikolc. Pa naj
.. J . bodo obdulzbc. ki so bde dvisnje-nkujen! , ..... ... ^ J, w-» ne I)rotl "'aljevi dinastiji, take »losu- ,. ,—	......
kot vaš članek z dne 15. julija.
1. Povsem odločno zani
trditev anonimnega pisca ,,	. ...
re. ki navaja, da sem stal kot vr- ah ta ,	W™"'«*- Ja hovni poveljnik na" Lov^nu v f,h
stalni zvezi z avstrijskim vrhov- ^	m vladajo^ dma-
nim poveljnikom v Boki Kotor- StlJtK« JC	P«J?v 1 PJ^d. Tega
. se ne more	zanikati. Boljše Im bi-
r-ki. Kiir se tiče telefonske zveze.
lo.
je jasno, da bi onemogočil zem- , .. . ^ .	, ,
i-	i • * i j»okazati, da take stvari sploh ne
ljepisni značaj onega kraja tako %	, .	, r
zvezo in da je vsled teira trditev popolna laž.	•	| «
2. Da, jaz som odredil igranje bolgarske narodne himne. Vendar pa ni najti niti enega Črno-frorca, ki bi ne odobraval mojej;i takratnega postopanja. Domnevali smo, prav kot vsi naši veliki zavezniki, da ho stala Bolgarska na naši strani in vest o priklop-
da se da prizadetim priliko , da take stvari sp c»bstajajo. Nek star profesor fjrm-v Cetinju je pred 'aatkini naslovil na nas pismo, ki vsebuje naslednji odstavek:
— Obdolžbe. ki so bile dvigi.jene proti glavnim vodjem Črnegore. so dobesedno resnične. Potom prič se jih lahko ojači vsak in te priče se nahajajo na Francoskt-m.
1 jen ju Bolgarsk.; k zaveznikom Velik angleški pamik potopljen, je ravnokar dospela v Cetinje. — Atlantsko pristanišče, 10. sept. To vest sf* razširili vsi zavezniški Kakor se danes v parobrodnih kro-časopisi. Bilo je sest mesecev po- ^ih eovori, je nek nemški pod--.. . _ . t -	m potem, ko je zav>^el kralj morski čoln potopil veliki angle-
Lqv€cnm Itftrajo kot j Ferdinand ono obžalovanja vred- Ški tovorni parnik City of Corinth.
Ino stališče, in na dan, ko je pad- 5700 ton.
bi« li-ifcai1

OT,AS NARODA, II. SEPT J317
Slovensko Republikansko Združenje.
Sedel v Chicagi, 11L
IZVBŠEVALNI ODBOR.
Frank Boatič. Pilip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Krže. Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNIODBOB:
Matt Pttrovieh. Ludvik Benedik. Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR:
Anton Zlogar, Matt Pogorele, Anton Motz, Frank Mravlja. Ivan
Kuaar, Frank JSava, Frank I'dovk-h. Joseph Steblaj.
(Opomba. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še
niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora kakor hitro se pravdno priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne posiljatve je sledeč}: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Cicero, 111.).
Jugoslovani v federativni republiki.
-ooo-
V	prejinjem f'lanku smo pojasnili, kaj pomeni republika in kako velikanskega pomena je za vsak narod, da razmišlja o t« m ter s<> oklene misli in prineipov, na podlagi katerih se vstvarja republika.
Danes pa hočemo pokazati, kako bi bilo razmerje med jugoslovanskimi narodi, torej med Slovenci, Hrvati in Srbi, ee bi se ti narodi v resnici združili na podlagi federativne republikanske državne oblike.
Da rešimo to vprašanje, je treba poseči malo nazaj v zgodovino.
Kot je znano, so bili srednjeveški narodi razdeljeni na najmanjše skupine in se niso zavedali narodnega obstanka.
Tako je bilo naprimer v Italiji nešteto kneževin, grofij, baronatov, svobodnih republik, in kdor je pripadal tej ali oni državi ni nikdar mislil na to, da obsega ves narod veliko večje ozemlje, kot si ga misli on. Misel o združenju o političnem organiziranju naroda se še ni porodila.
Isto prikazan vidimo v Nemčiji, ki je bila razdeljena v nešteto malih avtokratičnih držav, ki so mogoče obsegali' vsaka zase le trotino ali polovico Kranjske.
Tudi v Nemčiji se št- ni bila porodila misel o narodnem združenju.
Prišli pa so drugi časi, in te čase je uvedla francoska revolucija slavnega spomina.
% Takrat s*1 je pričelo narodom in posameznikom jas-r.ti, da jp treba storiti nekaj, kar bi končalo prejšnjo ma-lenkostnost in prejšnjo razpršen je sil.
Nemčija je vstala kot cn mož proti ogroženju Napoleona. In tedaj se je nemški narod prvi zavedel, da je en narod, kojega govorica, čeprav v narečjih, sega od Baltika pa do avstrijske meje.
Istotako se je zgodilo ]>o drugih narodih.
1stotako so je zgodilo pri drugih narodih.
Države kot so Francija ali Anglija se niso imele boriti s takimi vprašanji, kajti v teh deželah je bil narod celokupen in zavedajoč se svoje narodne samostojnosti že od nekdaj. Vsled tega ne pridejo pri tem vpoštev te države.
Naše razmotrivanje s«* omejuje na Nemčijo. Italijo in Balkan.
Združila se je Nemčija, združila se je Italija in zdru-z li se BODO TUDI JUGOSLOVANI.
Pri tem pa moramo obstati ter izgovoriti par besed glede bistvenih podlag, na katerih bi bilo tako združenje
mogoče.
Zgodovina nas uči, da so Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi, ločeni po kulturi, zgodovinskem razvoju in plemenu.
Da je to res, ni krivda Slovencev, Hrvatov in Srbov, temveč krivda držav in dinastij, ki so imele te tri narode pod seboj.
Dejstvo je, da smo vsi trije narodi istega izvora in da obstajajo v jezikovnih razmerah le malenkostne raz
like.
Kot j«4 že omenil dr. Krek v svoji zgodovinski brošuri o Slovencih, ni zapaziti od koroških gor pa do Soluna nikakega nenadnega prehoda v jeziku, s čemur je hotel reči, da se preliva eno narečje v drugo in da je s tem dan fn>goj, vsled katerega bi bilo jezikovno združenje teh narodov inogočt*.
Obst ajajo pa še druge razlike in te temelje na zgodovinskem razvoju naših jugoslovanskih narodov.
Ravno Krek omenja, da se je z invazijo Turkov uničilo pristno slovensko prebivalstvo Slavonije, ki je postala prazna dežela.
V	to deželo so se zatem priselili južnejši brati, govoreči isti, a kljub temu drugačni jezik.
S tem je nastala jezikovna meja med slovenščina in pristno srbohrvaščino.
Vse te razlike pa se da polagoma izbrisati na podlagi velikega narodnega političnega programa.
Prvi korak v tej smeri se je izvršil v času ilirizma, in'seme, ki je bilo tedaj zasejano, je padlo na rodovitna tla ter bo šele v poznejših časih obrodilo svoj sad.
Povdarjati pa morajo, da se more vse to izvršiti le potom pravilnega načrta in brez vsakega šovinizma.
Če je Jugoslovanom določeno, da dobijo svojo državo, je uspeh te države mogoč le v federatinem združenju teh narodov.
Od pri če tka, ko se bo vstanovila država, bo imel vsak posamezni narod svoje pravice in svoje pogoje za nadalj-ni razvoj.
Vsled tesnega združenja in vsled ozkih stikov, ki bodo prav gotovo obstajali med temi narodi radi skupnosti rojake ter zunanjimi zadevami pa se tjo gotovo v času izvršilo izenačenje, ki ne bo obsegalo le
političnih* nazorov in pojmovanja o edinstvu, temveč tu-[Morda tudi nimam pravega glasu, di jezik ali pravzaprav jezike, v katere razpada danes ju goslovanski na rod.
Takih velikih izprememb se ne da prisiliti ali pa od rediti potom vladnega dekreta.
Take stvari pridejo sameposebi in ne da bi kdo opa zil. —
V tem oziru imamo že veliko vzgledov in ravno ti vzgledi so nam poroštvo, da. se bo vršil ta razvoj v smeri, kot si jo mislimo mi.
Enotnega jugoslovanskega naroda, ki bo imel skupni jezik in skupno kulturo, ne bodo vstvarili diplomat}, in ne bodo ga vstvarile države, temveč trije narodi, ki se bodo združili v federativno republiko Srbov, Hrvatov in Slovencev.
To bo Jugoslavija, ne diplomatična, temveč Jugoslavija v pravem pomenu besede — plod naravnega zgodovinskega razvoja.
x.
5. majnika. Bliža se konec, konec uioje rev-jne uif.te. Dobro vem. to. dasi se ; ne upam pisati, predobi'o vem, zakaj se preselim 13. maja. kakor je prerokoval Balzac, rz življenja v smrt, zauživši črno krogljico....
Črno krogljico z javaneškim zdravilom.... Kje najti to črno krogljico, ki hrani v sebi večnost? I Hodim iz prodajalne v prodajalno, k lekarnarjem, k rastliuozuancem. Ponujajo mi razne strupe, samo tega ne.... ('O Bog! to grozno življenje! In kako sladka bi mi bila smrt!).... Hočem javaneški strup, javaneški strup v črni kro-gljiei.... Balzac tako veleva.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve, c številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera amo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakier.
Neprava Ester.
Konec.
—	Rojeni ste leta lSO.r> kot hči Sare van iiobseek in nepoznanega očeta V asa mati. ki jo je Maksim de Trailles miniral, je umrla kot žrtev morilskega častnika v neki hiši v Palais-Royal meseca decembra 181K. Takrat ste bili stari trinajst let, a ste pdo vodstvom svoje matere Sare živeli že nekaj let sem žalostno življenje malih ne-dorastlih prostitutk. In takrat ste stopili v Opero. Več rednih gostov vas je vzdrževalo, med temi tudi Clement des Lupeauli. Sedaj bi moral na vsak način veleti. kakšno je bilo v oni dobi pohištvo vaše spalnice; toda ker nočete povedati, idirao dalje. Leta 1823 se sklene zarota, da vas pošljejo v Is&oudun k staremu Jean-Jacques- Ron getu, ki se je hotel prav tedaj poročiti s svojo deklo in ki so ga hoteli z vašo pomočjo odvrniti od te nevredne ženit ve. Načrt se ni obneseil. Preidetn tudi preko denarnih stisk, ki so vam delale mnogo žalosti v vašem osemnajstem letu, stiske, ki so vas pri-morale do sramotnega koraka. — Proti koncu istega leta 1823 srečate slučajno v gledišču Lucij ana Ruhempreja ter ga sprejmete v svojem stanovanju v ulici Langlade. Obožujete ga. on vas ljubi in ne bom vam pripovedoval, kako vaju z Vautrinovim posredovanjem baron Nucingen napravi oba skupaj srečna, vas in Lucijana. — Sedaj pa me dobro poslušajte.
Poslušala sem ga v skrajni grozi. —
—	Nucigen vam je zoprn, dekle. Osemintrideset let je starejši od vas. Antipatičen je in celo ostuden. Prenašate ga z vedno rastočim sovraštvom. Poslušajte me dobro trinajstega majnika, po soareji, ki se bo vršila njemu na čast, boste zavžili črno krogljico z javaneškim strupom in boste takoj umrli. Tako usodo sem vam namenil.
Gorje! tresla sem se kot šiba.
—	Kako veste to, gospod 1 sem za jecljala.
—	Kako to vem je zavpil. — Kakšno neprikladno vprašanje! Saj sem vas jaz ustvaril!---
VII.
17. aprila.
spomine v trenutku, ko sem izgubila svoje resnične spomine.
Moja osebnost se je tako i>opol ti, kdaj se je natančno izvršila metamorfoza mojega jaza, zakaj služi mi pri tem samo spomin, ki je od vrha do tal potvorjen. Čutim. da živim v duševnem stanju sanj ter -ni a Tram za verjene razno razdvojila, da ne morem vede-ne namišljene dogodke in dolgo vrsto spominov, ki jih je Balzac s svojo formelno izj»ovedjo izpre-menil v prazen nič.
VIII.
18. aprila.
Tako sem torej ena tistih žensk... Moj Rog! Tega si nisem mislila. Nisem videla resnice; toda kaka blaznost, ko bi jo hotela tajiti, kaka blaznost! Moji občutki podiraj o Balzaeova pričevanja, jih potrujejo. Nisem fizično čista; moja čistost je samo intelektualna, imam nasilne občutke kake kurtizane; moje truplo žge notranji ogenj. Kako bi to tajila, gorje! In vse moje slai>osti! In vse slabosti svoje volje!
(Tu konča rokopis. Sledi še praznih strani).
41
IX.
1P. aprila.
Nocoj sem šla na ulico, da zavr-šim svojo usodo. Toda kako pre-čudna je moja metamorfoza ! Popolnoma sem pozabila svoje pr-votnen avade. Že sama misel, da bi se povrnila knihn rrie bega in p!a-h >st mi zapre sapo v trenutku, ko hočem izpregevoriti.
Neznanec, ki sem si ga drznila ogovoriti, me j? nedvomno s.ci;-tral za kako bcračieo, zakaj vrgel mi je kakih petdeset vinarjev in me ni pozval, naj grem ž njim.j Morda nimam prave obleke....
- Varčevanje v Avstriji.
Kodanj, Dansko. 9. septembra. Avstrijska vlada je izdala sledeče odredbe:
V	privatnih hišah ne smejo greti in razsvetljevati več kot tri sobe in kuhinjo. Kurjava ie pred 15. oktobrom prepovedana.
(lorko voda v hotelih in privatnih stanovanjih smejo imeti samo ob sobotah.
V	gledališčih in klubih ne smejo kuriti.
Iloteli, klubi in enaki prostori morajo biti zaprti ob desetih zvečer.
Krajt-vnim oblastim je naročeno, da naj vstavijo vse obratovanje pouličnih železnic. Luksurjoz-ni hoteli se morajo zapreti.
Vse kurivo se bo razdeljevalo samo proti izkaznicam.
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Miss
No. 330062 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 26G583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stil
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Jankovic Mihael
330395 Kastelic John
No. 44708 Košir Frank No. 329631
Kovač Frank No. 260641 Kulovie Josip No. 330772 Lenaršič Josip
No. 44555 Malavaaič 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe
No. 260621 Pekol John No. 44749
Poldan Marko
No. 44518 Rak Ferko
No. 330001 Ranch Math No. 260622
Resman Frank
No. 44296 Rohs Anna
No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spaniček Rozi
No. 328894 Spanrblek Joe
No. 330661 Starcevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 320741 Yakliseh John
So. 330404 Žagar Frank No. 331286
BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "6 LAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
ft'. : a 5 5

Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(ponudba velja samo za kratek caa)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamcene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za:
$3.00

Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetja. Vsaka ura je jamčena!
V. J. KUBELKA
530 W. 145th St.	New York, N. Y.
Razum se mi vrača polagoma.
Sedaj vidim jasno. Položaj se1 osvetljuje. To je borba dveh gotovosti med seboj, nič drugega, nič drugega
Mislim, da sem stara sedemindvajset let, da sem rojena v Mae-st rich tu leta 1812, da nosim ime svojega očeta in da sem vedno živela kot pošteno dekle; roda kak-en dokaz imam pravzaprav za vse to ? Nobenega!
Ne morem se sklicevati niti na; kako načelo razuma, niti na pre izkuešno resnico, niti na občutek, da bi lahko trdi'a. da je moje življenje takšno Pretresati morem torej samo dve možnosti, da pridem do pravega poznanja svoje prete klosti: svoj lastni spomin ali pa izpoved koga drugega. V tem slučaju imam torej dve nasprotujoči si možnosti. Preostaja mi samo odločiti, katera izmeti obeh izpodrine drugo.
Res, čutim se duševno še preveč utrujeno, da bi dala prednosti svojemu osebnemu prepričanju. Človek, ki je govoril včeraj z me-moj. me nadvladuje. o tem ne morem dvomiti. Ko bi hotela smatrati njegovega duha mojemu pod-rejega. bi bila to od moje strani velika budalost. Njegova bistroumnost je bila luč moji zmedeni pameti. Živela sem te dneve v ha lucinaeiji, ki se je nisem niti zavedala. in ki mi je dala pot
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	atvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd.	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejsi in najbolj razširjen slovenski lint na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane...............................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane..... ......$1.00
Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega s*ane.....................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih Je vsepovsod dovolj.	v
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti.
_
LŽ_
_

_
_!_

OfcAS MAHODA. 11. SKPT 1-117
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE A MTiRTW Ti. Sedež: FOREST CITY, PA.
lororporlrano dne ti. januarja 1903 v državi Pennsylvania.
GLAVNI I RADNIKI:
Preti «e<! ni*: F. 8. TAUCflAK, 674 Ahsay Ave., Rock Springs. Wyo. Podpr*Ms4 .intk: JAKOB IX»LENC, 181* Broughton, Fa_ Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, U»x «47 Forest City, Pa. Pouiafut tajnik: AVGUST <;ONTIŠA. box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARlN'Clt"', St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik In aanpnlk: ANT. IJOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11%, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
PrwlwHlnlk nad* odbora: JOSIP PKTERNEL, l>ox 95, WUlock, Pa. L nadsornik: JERNEJ HAFNER, box 65. Bun] i ne. Pa. 2. nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. i:i7th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana.
1.	porotnik: FRANC TSROPClC, It. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark,
2.	porotnik: JOfiiP GOLOB. 1016 So. 14th St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 II Ohio St., Pittsburgh, Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. X.
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki ko naprošeni pošiljati vse dopise direktno na javnega tajnika in nikosar drugega. Denar naj se pa po-fiilja etllno i>otom jioštniti, ekspresnih ali bančnih denaruLh nakaznic, nikakor 'a ne (lotom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmery 4 Miner* National Bank, Forest City. Pa.
V »luftijn, da opazijo druitvenl tajniki pri poročilih plavnega tajnika kak* pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ae zaniore naitako popraviti.
ESH
IZ URADA GL.
PREDSEDNIK A S.
-OOO—
P. DR. SVETE BARBARE.
Na šemmeaečiii seji gl. odl>ora 8. I*. D. .sv. Barbare sem bil izvoljen, tla med članstvorn nabiram prostovoljne prispevke za
slovenske vojno begunce, ki mo ubežali v Švico za času vojne. To ho večinoma slovenski dijaki ki visokošolci, kit«ri !xxlo po vojni velika pomoč <4* reorganizacijo Slovencev. Teh moči naš narod niknkor ne sne izgubiti! Zato pa je iikAm dolžnost, tla materijakio podpirata« te naše brale v sedanji potrfbi in neprijetnem položaju.
Pismo jc bilo sicer že davno po-slano run-me, toda sam se nLseni HinMral za toliko avtoritetitire^a, tla l»i zadevo predložil pred elan-Mvo; feotel se*« s'var predložiti seji Ifiavnctta odbora iu medtem dobiti še pogrebne informacije, <V jc našu pouns- res tako nujno j»o-trebna. I n formira l i Kino v, tla naši hriilje res v veliki potrebi, ker v Sv it* i se tutli navadno tlelo jako težko dobi. Zalo j»* t»l. odbor
* klonil, <la toplo priporoča cenjenemu elatkKtvu naše organizaeije, tla v«ak po srvoji moči daruje za te naše trpele brale.
Ja/ torej toplo priporočani našim krajevnim postajam, tla napravijo na svojih sejah koiekte vi proi^M-h tej»a. Ako v*i »topimo na plen in damo *sak nekaj toailega, bo uiiim piecoj [»omagano in h hvaležnostjo \ svojih srcih bodo spominjali svojih dobrot'jivi h bratov v Ameriki.
l a priobčujem eno Lined pisem, ki sem jili prejel od tozadevnega *li>ora. kateri ve nahaja v Zeuievi v Švici:
Slovenski podporni odbor
\ ZiMuni (Švica)
Žoneva, dne 24. marca 1117. Blagurodru gt**pod!
Z tlopi*irni dn« 11. febr i Kino čast Vn ustanovili v podp< prom
]>ri postaji štev. 7 Satovšek Mihael 9012;
pri postaji štev- 8 Dragovič Mikala 8273, Novosel Josip 9697, Likar Josip 5560, Likar Frančiška $40. Ravnikar Alojzij 9573, Bomba č Ivan 135;?; k postaji štev. 13 Alberguei Angelo 5415;
pri postaji štev. 14 Fitz Josip 6902, Fitz Marija 948, Aubl J. 6511; j pri postaji štev. 15 Fitzel Josip 629; pri postaji štev. 16 Bersjani Lovrenc 6778; pri postaji štev. 11 Palarovski Peter 4746; pri postaji štev. 17 Subie Anton 2726. Keršman Edvard 4679; pri postaji št v v. 19 Oin^rzu Anton 8861;
j pri postaji štev. 20 Gazvotla Ivan 5986, Dermota Frank 1149; pri postaji štev- 21 Lučič Štefan 8867. Bračano Marko 5294. Golie
Matija 8869. Marov Tomaž 9094. Malizija Simon 6111; pri j»ostaji štev. 23 Smole Anton 8981;
'pri postaji štev. 26 Kropar Jakob 5139, Konjar Alojzij 9257, Medved Josip« 9S3, Volf Justina 826, Potočnik Ivan 9397, Medvel I. 4903: j pri postaji štev. 28 Skapin Leopold 7929, Mislej Alojzij 7245; pri postaji štev. 30 Malevieh Ivan 6410;
: pri postaji štev. 31 Biondich Ivan 9852;	j
pri postaji štev. 32 Zarovnik Tomaž 9620; j pri postaji štev. 33 Mustar Avgust 8971; jtri postaij štev. 39 Oblak Andrej 8784; pri postaji štev- 41 Esih Franc 3448, Kaučič Ivan 5619; pri postaji Štev. 44 Blažič Rudolf 2712, Cafuta Karo! 4554; pri postaji štev. 43 S&aerdel Anton 5370; pri postaji štev. 53 Sluga Peter 6246;
pri postaji štev- 54 Poljaner Fraaie 8945, Mulej Alojzij 8369;
nri postaji štev. 64 Smrdel Frano 8526. Dovgan Anton 9690. Komar
Josip 9778; pri postaji štev. 65 Šaju Ivan 9771;
pri postaji štev. 68 Čipelo Anton 9tJ33, Podvratnik Peter 5918, Ma-
telič Fred 980; pri postaji štev. 69 Devič Ivan 9576, Niklovič Mihael 1472; pri postaji štev. 70 Rezar Ivan 5497; j pri postaji štev. 73 Oreškovič Ivana 586; pri postaji štev. 75 Podobnik Ivan 2411;
1 pri postaji štev. 76 Vidmar Anton 6475, Zagorc Martin 9409; pri postaji štev. 77 Pompe Josip 8186;
pri postaji štev- 79 Darnik Josip 7792, Suljada Matija 9425, Meglen Ivan 6554, Stariha Ivan 9403. Horvat Anton 7503, Pečnik Fr. 669:1, Popovi e Marko 6561; pri postaji štev. 81 Petelin Rok 9772; pri postaji štev. 82 Karnič Franc 9866;
pri postaji štev. 84 Žakelj Karol 7778, Jereb Leopold 7211- Dular
Anton 9063, Zorko Ivan 3649; pri postaji štev. 85 Zore Mihael 6745; pri postaji Štev. 88 Gazar Boštjan 9555;
Anton 7458 vsi k 64; — Tmoc Prane 4891, Tome Alojnja 426 k postaji štev. 68; od 53 Stuek Anton 7953. Stušek Marija 11 JO k 6; od 54 Verhovšek Josip 8701, Pernišek Matija 6297, Pernišek Uršula
6151, Razpergar Andrej 8540 k 56; od 63 Groser Jedert 733, Gabrovšek Ivan 1419, Remc Ivan 4740, Je-raša Ivan 6612 Jeraša Aloaij 8264, Matija Vehar 8738, Vehar Ljudmila 990, Urh Valentin 6489. Kaueič Stefan 9437, Rant Josip 8263 k postaji štev. 29; od 67 Kladnik Rajmund 6633 k 9; od 72 Salmieh Josip 2891 k 6;
od 91 Krapes Andrej 5180, Krapeš Marija 1169 k 94;
od 97 Koneič Pet-er 9077 k 4;

Umrli člani in Sanice:
Švigei Frane 425, član postaje št- 1, umrl 27. julija 1917; Suštaraič I. 9845, član postaje št. 20. umrl 10. avg. 1917; Kogoišek Jnrij 7321, član postaje štev. 50, umrl 1. avg. 1917; Molka Frančiška, članica postaje štev. 18, umrla 24. jul. 1917; Braleška Ivan 4044, član postaje štev. 16, umrl 14. avg. 1917; Laurie h Ana 895. članica postaje štev- 53, umrla 3. avg. 1917.
Frank Pavlovči^.
__tajnik S P. D. sv. Barbare.
n • -11
sinove, je popolnoma obubožala.
ili bratov. Ko smo videli, kako;1"'! p0SfJ1 ^ ™	,	, ,
ustanavljajo drugi naroui za!pri postajl stev' 94 Grasnar Ta]entin <13°' Šmkovee AL 1453-
svojce v Švici jKinlpoma društva j	Pasivni Člani:
(tako Poljaki, Rumimci, Belgijci j
itd.), ki nabirajo sredstva za po-!*'ri postaji štev. 1 Telban Ivan 9622. moč dijakom, da nadaljujejo s!
šolanjem, in ostalim v bedi biva-	• Odstopili člani in članice:
jočim rojakom iz befle in obupa. !'-*d postaje štev. 16 Augustini Karol 6148; smo >e spomnili naših rojakov	postaje 17 Lekše Frančiška 811;
Ameriki, ki bivajo v ugodnih'od postaje štev. 63 Drgam Martin 8986; ~ razmerah, ter ustanovili "Sloven-j od postaje štev. 71 Klučevie Martin 6044-ski podporni odbor" izključno
'"•lovekoljuhaiim ciljem, pomagati;	Črtani člani in Danice:
UiLiotno našim rojakom v Šviei.jP^i postaji štev. 3 Sever Ivan 8000, Mlinar Anton 6656; Beda je velika in nujna pomoč'pri postaji štev. 14 Lampič Josip 3737; potrebna. Obračamo se do Vas, pri postaji štev. 17 Podobnik Tomaž 7917;
bi a sorodni gospod, da bi blago-; pri postaji štev- 26 Mrčun Ivan 9581, Zalokar Josip 4000. Mestek
volili pomagati našemu namenu! Anton 6085, Košir Ivan 8461;
in apelirati na blaga *r<-a naših postaji štev. 33 Abran Josip 7748, Hočevar Marija 1136: rojakov v Ameriki.	| pri postaji štev. 44 Bobnar Julijus 4327;
1'pamo trdno, da naš klic po pfi postaji štev. 53 Salomon Ivan 9692, Salomon Avgust 9694. De-pornoci ne ostane nezaslišan. Pred kleva Josip 9569; ^lovemskin- narotlom, kakor pred pri postaji štev. 55 Šturem Anton 7697; nobenim v Evropi, stoji življenje1 pri postaji štev. 63 Glinšek Ivan 8840. Mlinar Ignac 4741; in smrt. Od naših volj jc vse od -i pr? postaji štev. 64 Svetek Anton 9150; visno. S! Icjiimo se v krog meni-'pri postaji štev. 71 Klučevšek Franc 5546; ^e boj ne ljube/ni t^r naša m naškli I>ri postaji štev. 76 Baša Alojzij 9621; očetov volja do slovenskega sa-ipri postaji štev, 79 Fortuna Ignac 8353;
dostojnega življenja bo zmagala J pri postaji štev- 81 Lnkan Frane 2401, Botalja Anton 8301, Lukan Z izrazom spoštovanja:	j Antlrej 1010, Lukan Frančiška 709;
Jjsip Birsa, stud. pliil.,	|>!"i postaji štev. 89 Szezipta Ana 1031, Szezipta Josip 8832, Zzezip-
predsednik.	i ta Ivan 8870.
A. Gašperčič, Sv. Ivan pri Trstu. ]
tajnik.	j	Zopet sprejeti člani in članice:
F. Prime, veMrgovec v Trs-tu, J k postaji štev. 1 Cerar Ivan 9663, Svete Marija 734, Prudič Neža 45, blagajnik.	j Svete Ivana 735. Roser Anton 6626, Prudie Anton 138;
Kot raz vidite iz zgoraj navede-1 postaji štev" ^ ^oklaJ P/ter 4877 5 nega p kima, so ti slovenski begu- : r>ostaj.1. s}ev' 6	^van 1518?
ni v resnici zelo potrebni naše 1 P0^1 stev- * Sever Martin 4573, Podlinžek Marija 810, Paulin lenarae podpore; zarto pa - poma-i JosiP 227' Pod11^^ Matevž 3037, Paulin Terezija 105; gajmo jim!!!	k postaji štev. 11 AVihrovski Franc 449, Wihrovski Jožefa 42, Sa-
Onjeui bratje in sestre! Spo fer Ivan 4655;
minjajte se svojih trpečih bratov, vojnih begunov v .Švici! Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo
	FINANČNO POROČILO ZA		MESEC	AVGUST		1917.	
Štev.	Dohodki:	Izdatki:	Stev.	Dohodki:		Izdatki:	
1.	$ 262.73	$ 329.00	51.	$	16.83	$	
2.	$ 26.16	$ 47.84	52.	$	5.55	$	
3.	$ 213.69	$ 119.00	53.	$ 165.09		$	542.27
4.	$ 56.64.	$ 9.00	54.	$	"48.83	$	16.00
5.	$ 18.62	$	55.	$ 124.64		$ $	40.00
6.	$ 148.27	$ 78.00	56.	$	36.38		
7.	$ 107.29	$ 101.00	57.	$	35.73	$	
8.	$ 122.20	$ 191.00	53.	$	93.60	$	13.00
9.	$ 49.23	$ 96.00	59.	$	37.16	$ 372.00	
10.	$ 66.13	$ 2.08	60.	$	40.48	$	31.00
11.	$ 77.48	$ 50.00	64.	$	45.09	$	
13.	$ 88.92	$	65.	$	134.28	$	
14.	$ 24.10	$ 22.00	66.	$	32.09	$	
15.	$ 33.79	$ 37.00	67.	$	67.41	$	
16.	$ 142.28	$ 250.00	68.	$	155.61	$	4S.00
17. '	$ 320.80	$ 147.00	69.	$	63.49	$ $	104.00
18.	$ 42.28	$	70.	$	53.69		
19.	$ 128.62	$ 63.00	71.	$	89.73	$ $	21.00
20.	$ 75.79	$ 94.74	72.	$	41.03		61.00
21.	$ 109.59	$	73.	$	12.26	$	
22	$ 44.97	$	74.	$	19.90	$	
23.	$ 82.40	$ 123.50	75.	$	10.67	$	
24.	$ 29.53	$ 60.50	76.	$	58.75	$	4.75
25.	$ 47.41	$ 16.00	77.	$	49.13	$	7.00
26.	$ 280.91	$ 209.00	78.	$	35.49	$	14.00
27.	$ 85.32	$ 60.00	79.	$	47.61	$	
28.	$ 59.3^	$	81.	$	44.33	$	38.00
29.	$ 107.09	$ 135.50	82.	$	44.35	$	
30.	$ 151.46	$ 232.50	83.	$	26.95	$	
31.	$ 125.53	$ 179.00	84.	$	33.52	$	45.00
32.	$ 117.87	$	85.	$	23.57	$	18.37
33.	$ 108.48	$ 92.00	86.	$	84.76	$	27.00
34.	$ 56.55	$ 10.00	87.	$	54.21	$	43.00
35.	$ 85.97	$ 54.00	88.	*	22.15	$ $	
36.	$ 18.17	$ 11.00	89.	$	24.81		
37.	$ 83.19	$ 280.00	90.	$	38.69	$	38.00
39.	$ 63.25	$	91.	$	44.73	$	40.50
41.	$ 137.16	$ 208.00	92.	$	66.20	$	47.00
42.	$ 54.94	$	93.	$	37.61	$	
43.	$ 79.45	$ 59.00	94.	$	34.25		61.00
44.	$ 212.14	$ 72.00	95.	$	41.88	$	101.45
46.	$ 42.68	$ 19.00	96.	$	32.08	$	
47.	$ 68.96	$ 41.00	97.	$	25.58	$	
48.	$ 34.31	$ 22.00	98.	$	17.68	$	
49.	$ 48.21	$ 15.00					
50.	$ 69.23	$ 41.00	Skupaj.	.$6627.03		$5295.00	
me more kdo opa7ovati, vzel iz žepa iglo in beli sukanec ter v šil celi obrambni načrt, v kolikor sem ga obvladal, v svojo srajco. Orte dolin so bili dolgi šivi, Črte k ozadju kratki šivi. Postojanko ali posadke so bili vaeiji in kolikor je bilo postojank z garnizya-mi, toliko vozljev je bilo.
Bilo jo že poldne, ko sem končal svoje delo. Nato srm si ga o-gledal z zadovoljstvom. Kako krasna črtica je bila to. V<*aka guba v platnu znači razdaljo desetih metrov. Pj-imerjal sem skieo z zaml jeri idom in vse je soglašalo. Torej proč z zemljevidom in sežgal sem ira. En obtožnik manj.
Zavžil sem nato svoje kosdee, obstoj-^ iz kruha Tn «ira.
Nato zopet naprej! Pred večerom sem moral "bin na glavnem vrhuncu tam zgoraj. Ne prepozno. kajti potem bi ne imel časa brusiti ter se prikupiti vojakom. Na drugi st ran i i pa zopet ne pre-zif >daj. kajti potem bi jim zbrusil vse nože še pred večerom in gotovo bi me ne pustili spati tam zgoraj.
(Konec prihodnjič).
Nemška konferenca v Mehiki.
Mexico City, Mehika. 9. sept. — V zadnjem času je prišlo v »lavno mehiško mesto večje število nemških konzulov, med njimi tudi Sehulz iz Juareza in R. Everbuseh iz Tampico. Ta obisk spravljajo v zvezo s prihodom štirih nemških častnikov, ki so se za drža val i več mesecev na zapadnem obrežju in v Sonori. Zato se domneva, da se bo v kratkem vršila velika nemška konfereiea. Mehiški vladni krotri ne vedo, zakaj naj bi se prirejala taka konferenca.
Tovariš.
Spisal Roda Roda.
11 javljati, da wnoj sprejet in točno odposlan na pri-Zetievi 4' Slovenaki j stojno mesto. i»i'i odbor Ker so poštno- Vse darove je pošiljati na gl. *"tne zveze z Ameriko precej predsednika P. D. sv. Barbare: Inc. dovoljujemo »i, da
j»ere*ine aovoijojemo st da h* znova obračamo do Vašega Blagorodja.
V«ied vojne biva v šviei pritie-no Mtevilo naš.h rojakov in »lijakov. Zivljemke prilike so po#taie
težke \ino, »tare harji
eea poljane in linwont naših očetov. Stara domovina, ki je v mirnih časih komaj vzdrzevala svoje
, Vezi, ki se je imelo z domo-so prekinjene; podpore iz domov ki" izključene. Vi vojne divjajo tudi
Frank S. Tandiar, 674 Ahaay Ave.,
Rock Springs, Wyo.
Vse projete svote bom priol>čil
v našem glasilu <lGla.s Naroda", skuni znesek Iwfm pa poslal tozadevnemu odlwiru v Švico.
Na delo torej, dragi bratje in sestre, storimo nekaj aa naše brate, kateri se nahajajo v resni po trebi!
Blagohotno priporočeno vsem. Fran S. TJauehar, predsednik.
IZ URADA PREDSEDNIKA 8. P. D. sv. BARBARE.
k	poMaji	Štev,
k	poataji štev.
k	postaji ste v.
k	postaji atev.
k	poataji	štev. k postaji štev. k postaji štev.
Pristopili člani in članice:
ll Svetlinska Jožefa 1304;
17 Garfild Carother* 9893, Strah Katarma 1305;
35 Zibert Katarina 1303;
65 Govednik -losip 9894;
74 Močnik Matija 9895;
87 .Šuštar Anton 9896. fcirak Joaip 9897;
95 Vidmar Josip 9899;
k postaji štev 98 Novak Ivan 9898.
žitni jn članic«
3 Kral Frauc 9516, Cemigoj Anton 1033;
Cesec
■ sr-
pri postaji štev. _ .. .. _ ...... .
pri postaji štev. 6 Ce*en Frane 9343, KorenSič Andrej 6192, Perko Franc 4K34, Juvančič Joaip 9826, Mastnah Mihael	USeni?-
lvan 7234. Obreza Jakob 6654; m *
M<mmm
le postaji štev. 14 Slak Frane 533;
postaji štev. 16 Gaburi Angela 5533, Hribar Frida 393, Zloh Josip 6978, Hrbiar Franc 2598, Morteneli Peter 6024. Zupančič Frank 690;
k postaji štev. 17 Demšar Cecilija 273, Oblak Jakob 1735, Oblak
Ivana 125, Fabišev»ki Alex 9043, Demšar Anton 1428; k postaji štev. 20 Kovač Marko 1141; k postaji štev. 23 Ladje Niek 3473. Usnian Viktor 890; k postaji štev. 26 Šuštaršič Franc 6811, Carman Franc 9213, Cek Fr-8808, Se me ar Frank 3343, Jerman Alojzij 8793, Lavrič A. 7393. Malečkar Anton 3646. Paraie Josip 6485; k postaji štev. 33 Fimee Mihael 9198, Glivar Franc 9001. Tomažič
Ivana 1236, Bobnič Marija 389; k postaji štev. 35 SetinŠek Josip 6428;
k postaji štev- 37 Zorko Frančiška 975, Kraser Joaip 9626, Tersinnr
Frane 3994, Žagar Franc 1599; k postaji štev. 41 Eber Ivan 8970, Kral Anton 5088; k postaji štev. 44 Polšak Ana 300, Leekovee Anton 223, Česen Josip 827, Polšak Frane 2635, Smuk Ivan 2077. LeskoveC Josip 1425. Potočnik Franc 8505, Šmarda Josip 5649; pri post a j i štev. 51 Mišmaš Ivan 297 ;
k postaji 53 Zaviršek Franc 5176. Modec Jakob 7589. Zavirfek Ana 1206;
k postaji štev. 59 Lice Štefan 5337;
k postaji štev. 64 Nenadovič Josip 9753, Radulovič Ivan 97T>2; k postaji štev. 68 Stergar Frančiška 361, Stergar Jakob 5210; k postaji štev. 88 Ctrfar Ivan 5998; k postaji štev. 95 Ilie Kick.
Prestopili člani in članice:
cd postaje štev. 1 Pišler Matija 7225 k postaji itev. 67; od 3 Bergant Peter 4583 k 46; od 8 Bombač Lovrenc 8511 k 83; ol 16 Sturm Anton 1027 k 17; od 19 Kofeal Anton 9767 k 3; od 27 Primon Franc 7843 4 44; od 31 Medic Anton 9458 k 23; od 37 Spendal Ignac 6742, Cukjati Alex 862.
Prebudil sem se iz neprijetnih saaij in ko sem se dvignil, sem stopical nerodno naokoli. Kdor se prebudi «na ta način, ne ve spiva, kje se nahaja.
Zunaj se je pričelo svetlikati. Moj gostitelj se je sklanjal nad kozo ter jo molze!.
S svojimi prsti sem potegnil par stvhih listov iz las. Rad bi si umil obraz in roke, a tu. med skalami, nimajo nikake vode.
Moj Bog, kako utrujen sem in kako duševno pobit!
Taui gori so vojaki.
—	A koliko jih je? — Ne izplačalo bi se iti. če jih je le kak ducat.
—	Seveda — seveda.
I11 pričel mi je voljno, obširno in počasi naštevati postojanke kordona. v kolikor so mu bile znane.
Pozorno sem poslušal, da mi p.e uide <niti ena besedica. S trdim svinčnikom pa sem si zapisal vsako posameznost v svoje možgane.
Potem sem vse posameznosti zopet pre motril. Mislil sem in mislil. Pretehtal sem ter vrgel na stran vse. kar je bilo nevažnega in nebistvenega, ter obranil, kar je bilo tehtnega, in takoj sem imel pred seboj vse kot je in kot
Ali naj plaeam svojega gostite lja? In koliko? Dobri, pošteni^« pozneje, dečko! Če mn pa dam dosti, bi! Kak uspešen dan! Kako bi si lahko pričel sumiti.	.mogel kdaj misliti da ve ta k org i
Tiho in molče je prinesel posodo z mlekom. Postavil so se "poleg mene, odrezal kes krnita hi se pripravljaj da odide. Jaz pa sem< mu moral staviti par vprašanj. Drugače bi 4ahko zgrešil pot in dan bi bil izgubljen.
— Sosed, — sem ga poklitai, ko sem pričel zavra vat i svoj z»-
p a stir toliko? Vedel je za vse stal ne utrdbe in za vse posadke v o-kolici.
— C uj! — mi je rekel, ko sem «e pripravljal na odhod. — Rad bi te prosil za uslugo. Nabru mi oni-le nož tam!
Kaj sem mogel storiti? Rajši bi mu lril dal goldinar, kajti izmu-
jutwk. — Zelo slabo sem se čutil .čen sem bil od včeraj, od predvče skozi zadnje din. Potrebujem ne- rajanjem, od vseh teh dni in tekaj Tsdravfl.	dnov, ko sem potiskal pred seTroj — Tako? Potem kreni v Gm-'to zeleno brusilnic:o ter dajal Ibdvo. Razvenftega pa je tam ved- brusnemu kamenu motom o silo.
no dosti dela.
—	Grahovo! Ali misliš, da ea-kajo tam hwš name? Tam hnajo več brusaeev kolt imaš ti kora.
—	Potem pojdi v Bejabešir.
—	Ne govori mi še nadalje o mestih ali trgfh. Vas. kjer je nekaj vogakov — ee bi -mi mogel povedali. kje Ke nahaja kak tak prostor? — sem odgovoril obotnvlja-je se.
Zakaj se ozira po mojih rokah '?
—. Vas * vojaki ?
PenriMjal je nekaj trenutkov. Ne. on ni ničesar sumil.
Cuk-
jati Liza beta 602, Ostanek Ivan 6)76, ToninFrane 7184, Fer!
nuu.
Pa kaj »em mogel storiti?
—	- Daj mi ga. brate!
In brusil sem. Z-z-z — je škri pal kamen in vodne kapljice so padale nanj ter odletavale.
—	Hvala. Najlepša hvala!
—	Zahvali Bog, — sesn rekel jflz.
Tako rekoe sem prijel za voziček ter se spustil po ozki stezi navzdol. Eno, dve uri je tekel sam od sebe. iTreba mi ga je bilo le zadrževati. bi bile le vse c«ste take kot Je ta!
Spodaj je ležala glavna cesta.
— Vojaki! Tain-le — ali vidišKakih sto korakw od nje vstran celo visoki fui.
NAZNANILO.
t lanom društva s^•. Barbare postaja št. 55 v Conemaugh, Pa., i»e daje na znanje, da je bivši tajnik sobrat Frank (Jnezda zaradi vojaških razmer tajništvo odložil in za mesec september je prevzel upravo postajnega tajništva brat Frank Petrie, Box 2, ParkhiU, Cambria Co., Pa.
Tem potom opozarjam vse člane, da zadoste zahtevam pravil do 15. septembra 1917, ker kdor ne bo plačal asesment do omenjenega dne, bo suspendiran.
Vsak član naj pa se gotovo vde-leži soje meseca oktobra, ker moramo voliti tajnika; sedaj je postaja upravljana po nadzornem odboru, ker nobeden ne sprejme tajniškega posla. Torej vsak naj pride na sejo. da se reši ta važna zadeva.
Brat-ski pozdrav!
Za postajo štev. 55: Frank Petrie, Mihael Vadnal, predsednik.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Chieagu in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Ur. OTTO PEZDXR, ki je pooblaščen pobirati naročnine za 4'Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bode 81 na reke.
S spoštovanjem Upravništva "Glaa Naroda".
LEPA PRILIKA.
75 a k rov, 5 goved, par kanj, prašiči, kokoši, orodje in pridelki, $1500.00, $800.00 na račun.
1,11 a krov, nov skedenj, 20 goved, za $500.00 par konj, orodje, pridelki, cena $5000.00, $2000.00 na račun.
142 akrov, 24 goved, par konj, prašiči, kokoši, orodje, pridelki, $6000.00. $3000.00 takoj, ali zamenjati s posestvom v mestu.
169 akrov. 30 goved, par konj, prašiča, kokoši, orodje, pridelki, $6500.00, polovico takoj.
Poceni in jaiučene lastninske pravice.
W- H. Muddock,
(8-11—9)_Fly Creek, N. Y.
Želim izvedeti za svojega bratranca JANEZA ŠKUBIC, po-domače Jemačev iz Paradiža pri Šmarju, potem oienjen pri Cestniku na Viču pri Ljubljani in zdaj nekje v Združenih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bom želo hvaležen, poročati miu imam nekaj zelo važnega od njegovih bratosv. -- Anton Žagar, Box 238, Aliqnippa. Pa. (10-12—9)
I
tretji od sem sedul jned dve veliki skali, se jo vMIS? ozrl pozorno naokoli, da vidim,
ROJAKI NAMOČAJTK M NA [A80DA", NUVttH 8UK. DNKVNXR T ZXML DBH*

OI/AS SABOOS. JI SBPT 1-VI7
m
Jugoslovanska
s
Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januar^ 1901 v državi Minn
sedež v FIX MINN.
OLAVKI URADNIKI.
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Oo«e-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Peart Are.. Loraim,
Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Giavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn-Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. JOSEPH V. GRAIIEK, 843 Eaat Ohio Street, Pittabnrgk,
Pa.	. .	J — .i^i-iaL
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L
JOHN V A ROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waak.
LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn.
MAT. POGORELC. 7 W. Madison St., Room 605, Ckieago, IIL
GOSPODARSKI ODBOR:
IOSEPH PLAUTZ. Jr.. 432 — 7th SL, Calumet, Mick. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo. _
FRANK KOCHEYAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna potiljatve, naj se poiljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odtralo.
Društveno glaailo: "GLAS NARODA".
Zlatarjevo ziato.
Historična povest is 16. stoletja.
Spisal Avgust ftenoa.
(Nadaljevanje).
V sili Tako
t: i/. i
je samopomoč potivb-hla razbojnik!" piant v\.iž»ku in *>ogrnbi sv »jo
Ki>
se zasveti po* lire 'ivu. oči nra za

te
j» tiev
udari Ure tirne j
e*tne|n o muj
i, lopov! i, vi si e ra i-uplenili sina. dni. Čakajte — strela \ as!"
lijauci- pograbi vrč,! in ga z vso silo vrže sodnika. Toda ta v »c. Vre trešči ob zid e na slo ko-cev, zlato vino ropi presdxaicue goste, i >ih» se tabliiičtjo rablje, tekla Zdftjpaadaj bodo gosti drug na drttfefa. ijte!" zagrmi želnički. ja hi>a je hma miru in ni i/boj n i kov. Dajte, f;o*po-tje v uoJmiee m sarma vas i .ni vračate hude za down« vedrti, f us pod podbati. jo duAo zavzel ne-r ti dtth, mestya go>|MKia, pr»».>im pripovedujete, kako (rte lj*ni p<m1 to sdreho!"
tudi vi tako?"' nasmeji an. "I)«*bro! Pojdimo lega gnezda. Vaiu Zagreli->a povem, da se bom grdo vam jaz, al:
vrattm in sv^lo se je blesketal ob lodu, kakor ob žlahtnem kamenu. V m-stu je bilo vse tiho in mirno. Samo L/, Ilarmiee, iz šotorov pijanih vojakov ve j.^ slišal krik in vik.
"Dragi oee", re.V Dora, ''tukaj so pripravljeni kljuki, k rešilo in svetilniea, ako bi bilo treba odpneti duri. Tukaj sta tudi plašč in kapa, ker je mraz, da se vse bii.šei v ledu. Vanrjte se; zdaj pa lahko noč!"
"Lahko no<\ draga Dora!" tk!-v«lra\i zlatar in se vleže na klop v svoji prodajalnict.
Mimo so <apait tudi eesarski
44Crkni, lopov!" zakliee eden in zamahne s sekiro, da bi zdrobil ttareu iglavo.
Vide -, kaj se godi. kakor lev se vrie i.ajij des^tuik inreita.", po grabi zn :• »ko in se začne b«-riti /. naoadalee.n. j " * Xa pc moe!" * za kkee d esetni k. j O.l istarjevi- hiše pribiti žen-| .ka v he!i nočni obleki. Trrpeče. ' kakor <ibn na vodi ter b< i. -mat; ! nogici st vdirata cjioboko v s.;eg I Lepi. ra/.pJeieni lasje padajo ii p« rami. a krvavi žar gorečih bakeij odkriva strah in grozo .ia nda-dem licu.
Dekle zapazi starca.
"Oče!" zakriči. "Jezili. Marija!" in že pade na ila k o'-et n.
"lla", /aškrtnc .Štefan, ko nc-jnadoina zapazi Dora, "te jc ta I prisuLojcuka! llej, sluge, zakolji-| te kar-o ;:"
"Nazaj!" zagrmi v istem hipu mogočen glas. "Strelci, v vrsto 'nan iei it e p uške !7 ? j Gregorijauce s.- začudi. S-tin-I deset .strelcev je bilo prihitelo iz } stražnice pod vodstvom kapitana {Peruhartii ter namerilo puške na pod bana in njt^g-ove Jjndi.
"Desetaik Unreiter", obrne se kapitan k mlademu vojaka, ki je bil slugo premagal in ga vrg el o> tla. "dajto znamenje meščanom!'
Desetnik »proži strel iz svoje puške.
"Vi pa, velemogočni gospod" reče kapitan Gregorijaneu, "stf na razbojniški način kršili mir. Zdaj pojdite mirno domov z vašimi tovari&t. a jaz bom celo zadevo. kakor jc bila, javil svoje mi generalu!''
Podban faškrtne jezno z zobm: ter se poda iia dom svojega svaki Konjskega.
Vsled strela se zbere kmalu velika množica meščanov okoli krvavega. starca. Kletve iii psovki •šo se glasile po nočiii tišini in ma sčevanjo je vzkipelo v vsakem srcu.
"Porušimo h£o Mibe- Konjskega!" slLšfdi so se pasovi. "I'obia mo (i re pre rijanea!' *
"Nehajte, bratje!" izptegovor glasno Jakorpovie ter sto^ i nena doma v krog razkačenih ljudi "Nehajte! Medvedgrajski gospodar nas tare s silo, mi ga bomo pj s postavo. Do krvi na- je razžali' nas. svobodobne meščane, in za klel se je, da mora pasti rdi on ali pa moramo pasti mi. Dobro Tukaj polagam desnico na glavf t< ga krvavega stan-a in se zakli njam pri živem Bogu, da. nočem mirovati, da nočem spavati, dc
GE6AVA KRIVDA.
da nisi tako močan, kot bi mural biti t
ČEGAVA KRIVDA, da si izdelan. slab iu oslabljen?
ČSGAVA KRIVDA, da nijnaš
uitH»i. ki bi jo moral imeti?
Ne doiži drugega, ampak samega sebe.
Morda >*> prehitro grešil napram naravnemu zakonu, bdil noč za noč ali mofroče, da skrbi in težko
Listnica uredništva.
L. S., Zeijler, IU. — Zaradi prošnje za oprfkščejje vjja.ščine
Vam ne moremo ničesar storiti Edhio. kar Vam moremo svetovati, je, da pri naborni komisiji navedete vzroke, zakaj želite »iti oproščeni vojaške službe.
Vs^n onim, ki so mu vprjišali za ceno ire»vvorSk^mu grozdju,
LAHKO STE OZDRAVLJENI!
WW Pridite k meni ~ Jaz m povrnem vaše zdravje.
Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni-
X-žarki (električna^ preiskava
{d-
lelo so teVipravile v stanje v^0Var*da ^ ^ ^
reaio j>o.oeari mkake naiančnj
i at ere ui se zdaj nahajaš.
Moč. bistre oči. veselje za življenje vrne zopet
JUVIIO ZDRAVILO ZA SLABOTNE
kot je vrnilo že tisočerim.
Pošlji še danes 1 dolar za eno. ali 5 dolarjev za šest škatelj in postani zopet močan, kakor ti je narava določila, da moraš biti.
Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill, Branch 5, Pittsburgh, Pa.
cene, ker grozdje se prične razpošiljati šele s prvini oktobrom. Manj kot cela kar« se ne razpo-šflja. pač pa lahko \\-Č rojakov skupaj naroči eno karo in se po-
strciei v stražarnii i pri Kamenih vratih, ki so Kili danes Tukaj :ia-	ne pade oholi lcr\"nik Štefa:
me»"eni ]K»d poveljstvom kapita-i (Jreaorijanee !*
na Uinta IVrnharta.
Niikrat nastane pieH vra+mi brum in ropot. Sih;o se je od ?.u-naj razbijalo vratih. Desetnik Ivo 1'nreiter skoči, da prebudi zlatar
k njegovi bi^-i tt
ia Pobit kliče:
"Hej, n:->jst e r. na no»g* se na duri!"
Kn<aLu se prikaže stare;? Peter, obrnjen v pla> noseč veliko s-\-e-tilnieo.
"Kilo je?" vpraša Krutde
Zakoinite se tudi vi!" pozove lila^ Stakor ljndstvo.
"Zaklinjamo se!" zakličejo rne-'ani in dvignejo roke.
XVII.
Bila je burna noč nekaj dni pr Trkalsla\ nem dohodu bana Fngnada Jug je pihal z vso siilo; sneg sc j< tajal in ^-oda snežniea se je ste kal a s strdh; mesec je bledo sve til in se zopet skril za temne ob • lake, ki so se podili po nebu. V t
Al
►ti podban z drugimi likov dvor. j«' vedelo po meatu. » zgodilo. VTwxtto mji>ttfje»<».
Jak
k, "da odprta
vrata'
moj*
ata! znpo
rekel", ugo »raio ob ča-
"Odprite' Zbornika go<q>oda v aaienu kraljeve svetlosti!" ORla-si se neanan gla^.
Zlatar (k.pre mestna vrata. Široka vrata se razgrnejo v dve kri-, li in v mest«) se navali kopa podivjanih konjenikov;	je 710-sil v !-<*ki «portčo bikljo, ki s krvavo svetlobo svetila po snegu.
Začetkoma se strese Krupič ne-koliko. S|K«rial je vodjo Štefana *Jregor*ijanea M<^dvrdy;rajskega in svojega >oseila Mihaela Konj*ke-jra. Pa k mal u se zave.
g*»spoda!" pokloni se
burni no.?i je švigala mala sener pe Mark« 1 vem trpu in s«» skrbne pritiskala k zidu. da bi je nihče ue videl. Človek je bil ogrnjen \ plašT'. Približa se hiši, poleg kater«- jc bil vrt. V hiši jc gorelr luč, iz hiše pa se je slišal hrup človeških glasov. Človek pos-tojd nagne dvakrat ali trikrat glave in meri plot. Kmalu se j>opne nf plot. s plota ua staro jablano, ki je stala pri hiši. S tega drevess je bilo mogoče videti in slišati. k?ij se godi v hiši. Človek s:e ja
Dober večer in lahko noč. ve-jhaje v.v-de na vejo. leže se nanje
lemožna sta ret*.
"L'emu pa zapirale duri. nerod-mkži ? Da vas kdo ne ukrade? Ali niste slišali banov<f zapoved? Kdo »i ti. r loveče ? * * vpraša naglo ^te-l'an. ki je bil poLpijan. "!*eter Krupie se n, zlatar, v; ša nUMtna vratajmik^p* ru-e -stare,' -mirno.
"Ila. ha! Ti stari ničvred-ponovi Jako- než! Ti si oče one prismojenke, odgovomo-4 * J n,{ zastrupila sina! Aj do-
sin! Ne
testu suio trn pt-.liro, dp «mu ti dobil, pasji s e m vaš poslane^ atefei mi ve! Na. tukai
nte mtneanooi, Glejte, da b nw*tu i*'
co!
v«
1°. udari Uarea v obraz, da ga oblije Ikri. Nato skoči divjak raz konja, e sodnik, ni^j porabi starca za sive lase in ka
naj raj
r
val
poslanec
ta vrata, • »1
Zaprite a kiju
vi ste lui *ej Kanm uva Peter Krupi«'! «tari navadi niso ponoči ču-B kljuke me«ituih vrat najeti iratarji, aniipak po vrsti me»ini n-etje ali meščani; tokrat je aod-mk p«udal klj*»«*e staremu zlatarju Krupiču.
t lilo je
in se trdno prime. Nihče bi ne bil mogel videti', da je na starem dre> vesu živo bitje. Ako bi ga bil kdo opazoval, bil bi videl, kako je upi ral svoje oči skozi temo proti hiši kakor bi hotel videti, kaj ve godi notri. Bilo pa je mnogo videti.
V hiši Ivana Jakopovlea — v prostorni sobi — je sedelo okoli mize mnogo ljudi, a za njimi jih je mnogo tudi stalo. Okoli Jako-povieeve mize se je zbrala mestna go«poda Telctie. Kaptolovjč, Bla-tukaj dobiš škovn-. Vernic in drugi, a za. nji zakrici podban divje ter od .so stali mojstri raznih zadrug
da se posvetujejo, kako bi se naj oprala sramota, katero je bilo do živelo mesto po gospodu Štefanu Gregorijaneu.
• • Hr*t je moji in mehčani pleme nit* ga mesta", začne resno Jako-po vie, "pwel je čas, da pokažemo. kako smo svobodni in sami zase. Vi ste se sicer zakleli, a če bi tudi se ne bili, -morali bi skočiti na noge. Na vasi remiji, pod vašim pravom ste videli, kako je medvedgrajski gospodar dvignil
" 'ti*
koV neumno zver ga bije in suva.
"Joj, joj! Za bo^jo vo'jo* Na pomoč!" kliče revni starec. Brez zavesti pade na zemljo in rd«*ča kri omoči begi »neg.
*4Dajte umi »e vil" obrne se podban k svojim ljudem 4 Radi tega gada sta morala poginiti dva va«a tovariša Ivo in Luka. Ma-ičujte se!"' Kakor tmkačeni psi V
Hi
JAZ SIi^I najstarejši kri-tj:inski .špecija-
ii<t v Ptttslmrjdi, Pa.: ::T let skušnje v zdravljenju bolnikov. JA/ VAM liO.M pove«ial ako morete bid opravljeni brer. dvomi jen j a in ozdravil v:i-< bom. 11 ko se ni |«osreeilo mlaj-iim ali nelzkusimim »lravnikom. JAZ KAItl.M najbolje- in iiajuspeNDejSe zdravila jui zdravljenju mojih bolnikov.	t JAZ DIAM svojo lekarno in laboratorij,
vse najboljše za bolne ljudi. Zamudili s<> t»oste kakor hitro zamorete biti ozdravljeni. En sam «>bisk vam Ik» zagotovil mojo sjKisobnost in preprieali se boste zakaj imam usik»U v kratkem času.
U"i močila uašo zemljo. Tudi ste slišali, kako jc ta veliki sovražnik govoril sramotilne besede nagemu sod-niku in «lrugi naši ^o-{podi. ki je nedela okeli m\ze go-;poda stolnega ]>ro>ta. Ako smo Ljudje in vrediji na^ih pravic, f)o-cažimo. kdo smo i'i oprriruo sva-noto sebe, naj gr«-. ^ p«>tre->a, do samega kralja." -"Doliin). d'tbre, prijatelj!*7 po-v>rdi sk«»zi nos velemodri Kaptoio ic. "Tudi mene pe-je ta lopov*, laterega mi je bil gospod podban jrrišil k pečenki: a jni-luii, da. čc-)rav nas ni o klofut al 7 rok«;, je /eaidar ta beseda grozno žaljiva. ;i je osramotila vsakega meščani iu ves mestni svet Tudi ui jubo mojemu sretu da je gospod »odban vrgel s posi o v anega mojstra Krupiea v sneg i11 ga tuko-iko pobil, ker bi sicer mojiier irupič v tem mrzlem zimske a: 'romanu lahko zmrznil. Vse to 111 >0 postavi, a kaj- ni po postavi, ■e proti nji. in to se pravi: kri-/iea so mora kaznovati. Jaz. se •avr.am vedno po posta\i. In kaj >ravi naša postava, naša bula! ■»hfcsajte 1 K«ior d^ drugemu Ido-■uto, ali ga za lase vlači, mora »lačati -sto novcev/' -
"Glej, dragi brate!" prereže nu Matija Vernič besedo. 4tTa wstava velja, ako «:>klofutaš ti leue ali nklofutam jaz tebe, ali tko se pošteni mojstri oklofutajo ne d seboj. Ta postava volja sa no -ra m»'š«"-ane. Po<lban jia n>v spa la tx»d našiega sodnika."
(Dalje prihodnjič.)
us. ^Jr^izTečtr PROF. DOCTOR B. F, MULLIN
•b M^tljll luo	ŠPECIAI 1ST
U19 io 2 m p.p.1. 41 1 4thAvenu. PITTSBURGH, PA.
tr Iireiite ta oglas in prinesite ga s seboj ko pridete k meni.
tem med *eboj razdele. Najboljše j v .____. v| .	- ----------
grozdje za vino v dvžiivi New jVsc Kronične bolezni moških in ženskih zdravim uspešno.
York ra^te v Angola in se stezu NIZK?	PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ, liovori se slovensko.
do Erie, to je kakih 7"» milj v daljavo in kakih pet do osem milj na šlrjavo. Potem je pa tudi dobro grozdje v dolini reke Hudson v okrajih Marlboro, Ulster Park in West ri-ster. Kak orbit 10 izw-1110 za natančno ceno bomo pa že v listu poročali. Vsa tozadevna n&daljna \"i>rašanja naslovite na znanca rojaka Mr. L. Benedika. ki ima že za nekaj kar naroči! od Kvjakov iz raznih krajev.
Želim izvedeti za naslov JANEZA TIR K. doma iz Bab ne ga ]M*lja pri 1-ožu. Prosim eenjetno rojake. če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi.--Taeob Mlakar. Ber ;{. McMillan. Mich.
(10-12—9)
Rad bi izviHki za JOŽETA ZA-LAK, doma od Sv. Vida nad Cerknico. Pred dvema letoma je bil v Gatfnev, Potter Co.. Pa. Zdaj ne vean, kje se nahaja. Oe kdo cenjenih rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Tony J urea, Box h VI. K eh-wood, W. Va.	(11-13—9)
IŠČE SE KOVAČA,
ki zna konje kovati in gozdarsko orodje popravljati. Plača na dan za deset n "no delo. Hraaa stane 11a dan ti(>r in zdr;v\nik na mesec 11.00; drugi gozdarji imajo i>o >ir.75 <lo ^2.00 na dan.
Frank l"i-basT Box 127. <"amp 7-". Da\is. \V. Va.
ni 12—9}
Had bi izvedel za svojega svaka IVANA PERKO, doma fe p0. Ijan nad ^ikotgo Loko. Služil je pri topo k-ar jih v trdnjavi Prze-mvsl v Galiciji in ko so U-usi trdnjavo zavzeli, je bil ud Huso v v jet in odgnan nekr.m v rusko ujetništvo. Prosim, ako kdo ve za njega in njegov naslov iia Ruskeiii. naj mi ga blagovoljno naznani, za kar se žc vnaprej zahvaljujem. — TI10-^ mas ( a dež. B«»x	Ji^nrk
S p rings. \V yo.	(ll-l.J ~0)
Andrej Divjak, doma iz Dolenjega Logatca št. IS. išče svojega brata JANEZA DIVJAK in prijatelja JANEZA iTK. donm iz Blekove vasi. te^- ju prosi, <la mu pišeta na ta naslov: Andrej Divjak, pi-igioniero tli guei-ra. Caserma I mbeiio 1.. Sulmona. Italia.	11-13—^ i
NAŠI. ZASTOPNIKI,
Rusko bojišče.
Petrograd, Rusija, 9. septembra *ri Rigi, kjer so postavili mosto-■*e čez dolenji tek reke Aa. zbira ;o Nemei svoje čete na severnem iregu ter pod varstvom svoje ko-ijeuiee vprizarjajo poizvedovalne >ohode proti inskini postojankam
Na cesti, ki pelje v Pskov, so vrie vroči boji med nemškimi pred-ljimi in ruskimi zadnjim straža-ni. —
Na rurauu-ikein bojišču so Nemei 8. septembra pričeli z ofenzivo užiio od Arbori. Rumunske čete pa so sovražnika pregnale.
7. septembra je več sovražnih 'et-1 poletelo nad železniško posta-io v Ajud iu so metali bombe.
Berlin. Nemčija. 9. septembra Med Baltiškim morjem in Dvino >o Nemci na več krajih pregnali tiske prednje vrste.
Južno od Pruta se vrne artilerijski boji; na nekaterih krajih je irišlo tudi do infanterijskih spo-oadov._
Hn'id bi izvedel za naslov svojega brata ANTONA ŠKRAJNAR I>oma je iz vasi Konjsko, fara B«'>rjnu okraj Krško na Dolenjskem. Sedaj se nahaja že dve leti v ruskem ujetništvu in bi jako rad »vedel za njegov nasiov. (e kdo kaj ve o njem, ga prosim da na i naznani, ali naj se pa sapi oglasi. Vse stroške prav rad povrnem. -- Frank Škrajnai- 705 Ketcliem Street. Indianapolis. Tnd. 111-13—9'
Rad bi izvedel za JOHNA BOUO Vir, doma iz vasi Dolško. pošta Senmiea ob Savi na Sp. štajerskem. Meseca maja tega leta je od šol iz Cumberland«, Wyo., ne ve-m kara. domnevam nekam v Colorado. Ker niu imam več važmega sporo<*iti, zato prosim cengene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, tiaj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam zglasi na naslov: J^tajfrc, e o John Gtažar, liox 17. Qleneoe. Wyo. (11-13—9>
VABILO na
VELIKO ZABAVNO
in
PLESNO VESELICO,
katero priredi slovensko izobraževalno društvo
'■Rodoljub**
v South Forku, Pa., v soboto dne 15. septembra.
PiLeetck ob fi. uri zvečer. Vstonuui za moške 2-ui, dame so vstopnine proste.	,
Tem potom vljudno vabimo \se rojake in rojakinje iz South For-'%a in okolice, da na>i postijo na omenjeni dan. Za dobro postrežbo in prigrizek bo skrbel odbor.
Jakob Govekar tajnik. _12—9)_
VABILO
IZLET ALI PIKNIK,
ki ga priredi SLOV. M9X11 AM GODBA pod vodstvom g. Jo.iipa llogol na "lioehbergu" pri Johnstovvaiu v nedeljo 16. septembra. Švirala bo izvirstne komade, <la jih b<» res veselje poslušati. Zato vljudno prosimo vse rojake in rojakinje iz Johnstown a. Pa., iu okolic., da se polnoštevilno vde-laže naše zabave v gozdu.
Vstopnina za moške je $1, dame so vstopnine proste. Za sveže pivo in dober prigrizek bo najbolje preskrbljeno.
Torej, rojaki in rojakinje, na veselo svidenje v nedeljo 1P. septembra !	Odbor.
(11-12—9)
kateri so pooblaščeni pol>Iratl naročnino ta dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto 13.50, za pol leta »2.00 i a zu Četrt let* pa 91-00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel in jih rojakom priporočamo.
Sad Francisco, CaL: Jakob Lovfiln.
Denver, Colo.: Louis AndolSek ta Frank Skrabec.
Pueblo, Colo.: Peter Culi- Joh-Germ, Flank Janesh in A Koehevar.
Salida* Colo, in okolica: Lou. Costello.
Somerset, Colo.: Matb. Kf-ruely.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois liuclmao.
Aurora, IIL: .Jernej It. Verbie.
Chicago, IL.; Jos. Bo.tič. Je«. BlisL In Frank Jnrjovec.
Joliet, IIL: Frank Bambloh, Frank I^iurieli in John Zaletel.
La Salle, IU.: Matija Eomp.
Livingston, IIL: Mib. Cirar.
Nokomis, IIL in okolica: Matb. Galshek.
North Chicago, IIL in okolica: Anton Kob.il in Math. Ogrin.
So. Chicago, IIL: Frank Ccrne.
Springfield, IIL: Matija KarboriC.
Wauktgan, IIL in okolica: Math. Ogrin in Frank Petkovfiek.
Cherokee, Kans.: Frank Reflsnik. Columbus. Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Kans.: Frank Leskovoc.
Frontenac. Kans. in okoUea: Bok Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk in Peter Schneller.
Mineral, Kans.: Frank AugufitiB-
Bingo, Kans.: Mike PenciL
KUzmiller, Md. in okoiiea: Frank Vodopivec.	,
Hibbing, Minn.: Iran Pou3e. Virginia. Minn.: Frank Hrovatich. Kansas City. Kans.: IVter Scliuel-
ler.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch.
Roundup, Mont.: Toma3 Panltn. Gowanda. N. ¥.: Karl Sternlfta. Little Fafla, N. ¥.: Frank Gicgorka Barberton, O. Ua okolica: Math.
Kramar.
Bridgeport, 0.: Frank HoCevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Saksor, Jakob Debevc, C bas. Karlinger, J. MartnCiC,
Frank iteh in Jakob Resnik.
1 strain. O. in okolica: I -mis Balant in J. Kmn^e.
Nile«, O.: Frank KogovSek. Yonngstown. O.: Anton KikelJ. Orrgoo Citj-.Oreg.: M. Jnstin In J.
Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klaricn.
Imbridge. Pa.: Frank JakSo. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughtoa, Pa in okolica: An to«
Ipavce.
Burdine, Pa. In okolica: John
Demšar.
Cauonsborj;, Pa.: John Koklich. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Vld
Rovan.šek in Jos. Turk.
CI*ridge. Pa.: Anton Jerlna tn Anton
Kozoglor.
Export, Pa.: Louis SupanCiC In Fr. Tre bets.
Forest City, Pa.: Mat. aramtn, TranJi
IaIK'U.
FarelL Pa.: Anton Valentin«?. Greensburg, Pa. in okoUea: Fraa 4
Novak.
Hostetter, Pa. In okolica: Frani
Jordan.
Johnstown, Pa.: vrank Gabrenja la John Polane.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton
Osolclk.
.Manor, Pa. In okolica: Fr. Demiar. Moon Ran, Pa.: Frank Maček in Fr.
PodmtlSek.
Pittsburgh, Pa. In okoUea: U. R
Jakobich, Z. Jakshe. Klarich Mat., I.
Magister.
Reading, Pa. in okolica: Fr. Špeliar. South Bethlehem, Penna.: Jer.uJ KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Bren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fran* Sehifrcr.
Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolar. West Newton. Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. PeterneL Murray, L tali in okoUea: J Kadite« Tooele, Utah: Anton PalčiC. Black Diamond, Wash.: S. 2« Porenta.
Davis, VT. Va. In okoUea: Joha
Baltic, Mich.: M. D. Llkorlch. Calumet, Mich, in okoUea: M. F. Br"fich in	TavSelJ.
Kobe, Martin Rade In Pavel Shalta f Thomas, W. Va. in Mascoutah, IU.: Fr. Augustin.
Korenchan.
okotiea: A.
Išče se majnarje Hmrlette Coal MMii CoinpMy
Llanfair, CaaMs Cnonty.
Nase majue so v biixini South Fork, Pa., Windlier. Pa. in Jobustovn, Pa. ob Pennsylvania železnici, v lepem mestu Llaufair, Pa.
Nasi majnarji zaslužijo od $00 do $100 v dveh tednih. Pri nas je stalno delo. — Odprte svetilke. — "Šaft" maj na — I*remog je visok od 42 do 45 inCev. — Bre* akrlja.
I>obre bWe. — Stanarina $&50 do fT.'Af. — Vrtovi. — Najboljše šole v deželi. — Štiri cerkve. — ZabavlSCa.
Mi vam hočeno dati dobro delo. — Pridite takoj osehnor ali pa pifiite aa informacije

Chishoim, Minn.: Frank OovSe. Jak.	Milwaukee. Wis.: Aug. Coliandae M
Petrich in K. Zgonc.	Josip Tratnik.
Ely. Minn, in okolica: Ivan Goule,	Sheboygan, Wis.: Anton lie, John
fos. J. Pefchel, Anton Poljanec in L* ula	Stampf.-l in Ilt-ritiin Svetlin.
M. PernSek.	West A Hi s. Wis.: Anton DemSar la
Eveleth, Minn.: Louis Gov?; in JarU	Frank Skok.
Kotze.	Rock Springs, Wyo.: Frank Fortnna,
Gilbert, Minn. In okolica: L. VesoL	A. Justin, in Valentin Marcina.
//W
i fi x ' - I - j \ f
v


»
J1i,y
v	'r •T -5 cT. • H .
■ x	j i a
V -y \ gfr o ■>	■ \ - v «1 r rj
.	. mh
U .	r -v 4


Zadar ja kako drnštro namenjeno kupltl bandoro, aastarn,, t^pdj^ godbone Instrumente* kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verUice. prtia^rl prstane Ud., no kopito prej nikjer, da tndl nas a ceno vprašate. Uprašanjo stane le 2e. po al bodete prihranili dolarja
Panika vet vrat pofiljamo bresplaCna PUlte ponj.
IVAH PAJK 6 CO.,
416 Ghtttant St,
OONEMAUaH, PA.




H


■ >™
OLAS NARODA. 11. SEPT 1917
UMETNI JAHAČ
!Sr - '1H W
-s ROMAN >
Slov. peysko podporno društvo "ZVON"
BKDSt V OLI7ILAXD (NEWBUBG), OHIO.
19	(,Nadaljevnje).
—	Povoj mi vendar, saj vendar veš. da me vse neizreeno za
nima.
—	Sprva sem mislil, da bi šli sami, to j« Marta, stari, Jozefina
m jaz. — Toda on je vstrajal pri zahtevi, da ne ?re drugače, če tudi dečka ne vzame seboj.
—	Kaj pa je s tem dečkom?
—	On je sin njegovega brata, ki se je smrtno ponesrečil pri padcu z vrvi. Skoraj bi rekel, da era ima rajše kot svojo lastu<»i hčer. — Nekaj časa *em mu prigovarjal, naj gre sam. toda on ni hotel o tem ničesar slišati.
—	Kaj se je pa zatem zgodilo?
—	Ni mi kaza?o drnjrejra kot vdati se njegovi zahtevi. — Toda tejra nisem Moril prej, dokler mi ni obljubil, da bo dečka neprespano čuval in pazil na vsako njegovo kretnjo.
—	Da, prav imaš — je odvrnil Gulf. — Boljše, veliko boljše je tako, — ln otrok nainu bo sčasoma hvaležen, ko se bo izučil kakega dobrega rokod«-!>.tva — V < 'amdenu je izvrsten učitelj. — Njemu !.ra bomo dali v vxsrojo. In če no bo napravil iz njejra dobrega moža, 8ra ne bo nihče napravil. — Toda. tam je že erozdarjeva hiša. Geor-*_»e. — Presneto sva hitro prišla. — Ali se še kaj spominjaš?
—	Kako bi m gol pozabiti kaj takega. — V tukajšnji okolici >em vendar preživel svoja najleywa leta.
—	V r jamom, vr jamom.
—	Kdo pa je zdaj v hiši?
—	(»ozdar in njegov pomočnik. — Njegov pomočnik Alvort je šole tri leta tukaj.
Moža sta sedela pred hišo. — Ko sta opazila prihajajoča gospoda, ->ta vstala in spoštljivo pozdravila.
—	No, prijatelja — je rekel Gulf — tukaj vam predstavljam \voj< ga novega najemnika, barona CJastona. — Upam, da se boste dobro razumeli.
—	(io>pod — je odvrnil pomočnik — vesel bom in zadovoljen, če bom mogel gospodu baronu v vseh ozirih vstreei.
Tudi jaz, rudi jaz — je rekel gozxlar Bartold in se priklonil.
Kako Bartold, kako j** pa z vami?
—	Hvala, gospod grof.
Vi ste vedno mlajši in vedno bolj močan.
- Ne rečem, da sem slabič, gospod grof. toda leta so le leta.
—	Kako je pa diugače?
—	Kako je pa drugače?
—	Vedno ponavadi. — Opravka je pa dovolj. — Vse se je iz-premeniio, samo gozd jo vedno enak.
Seveda, drasr? Bartold. — Nobeden .se ne pomladi, vsi se sta-remo. — Koliko *te pa že pravzaprav stari?
Petinsedemdeset jih bo v jeseni.
O. tn je pa že lepa starost. — .laz jih ne bom učakal.
Zakaj bi jih ne? — Tako se mi zdi, kot da bi bil še včeraj mladenič. Kes. visoka staiost je petinsedemdeset let. toda je
lepa. —
—	Kaj pa divji lovci in tatovi?
—	Tako. tako — >e jc zasmejal Bartold in -pomežiknil. — Tega ne morem ravno reči, da so čisto izginili s sveta.
—	Tako? — Tor« j jih je še vedno dovolj?
—	Tega ravno nisem rekel, pač pa, da niso še popolnoma izginili. .la? h doliro časa nisem videl nobenega, toda sosedje so v večjih stiskah - Ljudi, ki pobirajo d račje in suhe veje, pa ne preganjam.
To rudi ni bila nikdar moja volja — je odvrnil Gnlf. — Kaj divjačino, Alvort? — je vprašal pomočnika. Jaz sem čisto zadovoljen. — Jelenov j*- dovolj, toda leto«.
Predsednik; JOŽEF BLATNIK, 8682 M. 82. St., Cleveland. Ohio. Podprsdaednik: GUST 8TRAJNEB, 993 K. 63. St., Cleveland. Oblo. Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 8704 E. 78. St., Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON GOBENC. 7728 Osage Ave., ClveUnd, Ohio. Blagajulk: MIKE VBČEK, 363* E. 78. St, Cleveland, Oblo. Za planika ri ca: BOŽI MATJER, 8822 B. 82. St., Cleveland. Ohio.
NADZORNI ODBOR: . 1 MART GUBA, 8808 E. 78 St., Cleveland, Ohio. . . MARTIN MARTINSEK. 3559 E. 8L St., Cleveland. Ohio . . FRANK VBCEK, 8884 E. 78. St., Cleveland, Ohio
BOUOSn NADZORNIKI:
JOHN FONDA. 7828 Burke Ave., Cleveland, Ohio. FRANCES ZABUKOVEC, 8684 E. 78. 8t„ Cleveland. Ohio.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN. 8684 fi. 78. St., Cleveland, Obi*
Seja ae nil prvo nedeljo v meseci rant 3811 E. 81. St.. Cleveland, Oblo.
oh 9. art dopoldne v Mike Platevl
Pred seboj
P»
nismo š<- nobenega ustrelili. — Vsi pričakujemo velikega lova.
-	L/vrstuo, če bo kaj časa. bomo enkrat poskusili. — Gospod
baron, vi sto gotovo tudi lovec?
-- So veil a, — je ot l vrnil Oeorgo
Po teh besedah sta pozdravila gozdarja ter odjahala. Gozdar in njegov pomočnik sta š*- dolgo časa gledala za njima. sele. k> sta izginila za ovinkom, je gozdar odkimal z glavo.
-	No, gospod Bartoht. kaj pa kimate? — Ali se vam morda novi najemnik no dopade?
Se voda se mi dopade. Alvort, toda ne zdi se mi popolnoma
neznan.
—	Ne?
—	Ne. seveda ne.
—	Ali sra že od prej poznate?
—	Ne. njegoveg* obraza nisem še nikdar videl, toda zdi se mi.
l/vanredno znan in prijazen. — IV bi no vedel, da....
—	Kaj pa?
O, nič, nič. - Nečesa sem se spomnil, toda to ni mogoče. — Ljudje so si podobni. — Saj celo pravijo, da ima vsak človek na -vetu tovariša, ki mu jo v vseh ozirih popolnoma enak. — Staran, so. staram se, dragi moj.
-	Tako stari pa še vseeno niste. — Deset ali dvajset let boste ii tlačili zemljo, ako Bog da.
—	Mogoče. -- (Jo se bom vrgel po očetu, bom še. — On jih je imel petindevetdeset na hrbtu.
Po teh besedah >ta se gozdarja ločila. Starec je odšel v gozd, pomočnik pa v hišo. V pozdu jo serM Bartold na star štor ter začel premišljevati. Oledal jo v daljave in premišljeval. — Kimal je z glavo, računal nekaj na prste in zopet odkimava!.
Slednjič jo vstal in vos zamišljen odšel v notranjost gozda.
fi t f > ' 12.
Prešli %o trije meseci. Novi najemiki so se na gradiču popolnoma udomačili Telo Marta, ki je tieorga najbolj skrbela, je postala bolj živahna. Zdelo so mu je, da je začela pozabljati na svoje prejšnjo življenje in da se bo »časoma vendarle vdomačila.
CifArge ste jc kmalo seznanil z domačimi razmerami. Zdaj jo bil na polju, zdaj ua lovu. zdaj v hlevu. Stari oskrbnik se mu jo čudil, kako ana skrbeti za konje in druge domače živali.
George je poskrbel tudi za mab-ra Karola. Deček je že hodil v šolo. stari učitelj ga je pa še v posebnih urah poučeval. — Jozefina ni hodila v šolo, ampak jo je vzgojiteljica poučevala douia.
Kot že rečeno, .se je Martu kmalo vdomačila. Bližnja grajska doseda sta hila nek mladi zakoniki par in nek stari major. — S temi ljudmi je ponavadi občevala in se prav dobro počutila.
Kmalo je pa začelo prihajati v grad več mladih gospodov, n radnikov in učiteljev, ki so dvorili lepi Marti.
George ni imel ničesar proti temu, vendar mu je blo nekako tesno pri srcu. ker je prav dobro poznal svojo ženo in njeno omahljivost.
Ko ji je nekoč rekel glede te«a, ga je ona začudeno pogledala, potem se je pa zasmejala rekoč:
—	Ne bodi vendar neumen! — Kaj pa misliš, da se bom pOkme-tila med temi ljudmi?
Bolj kot Marta ga je pa skrbel starec, ki ni bil popolnoma za nobeno delo, pač je pa vedno bolj pil in se je skoraj vsak teden par-krat upijanil. Zastran pijače mu še ni bilo toliko, toda bal se je, da bi starec kaj ne izblebetal poslom.
Slednjič je dobil v vasi nekega psa, kateremu je nadel ime Pajac.
Tega psa je dtesiral vsak dan cele ure in ure.
Nekega dne se je bil odpravil starec v Camden. — Kot ponavadi, je zavil v kremo "Pri zvezdi".
V krčmi je bil en sam gost, namreč stari Tobija je imel velik vrč žganja.
—	Pozdravljeni, pozdravljeni! — je vzkliknil. — Zdaj vas pa žc dolgo Časa ni bilo. — Mislil sem že, da sem se vam kaj zameril.
—	Prokleto žalostno življenje je tam zgoraj — je rekel starec. — Včasih mora človek priti malo na zrak.
—	To je res, to je res. — Čudno se mi zdi, da že niste umrli od samega dolgega časa.
Ko je naročil starec dve čaši žganja in ko je gostilničar odšel iz sobe, se je sklonil k Tobiji in začel polslišno govoriti:
—	Poslušajte tovariš- nekaj vam bom po veil al.
—	Dobro, dobro. — 0e bo treba kaj svetovati ali kaj s-toriti za vas, se name čisto lahko zanesete.
—	Odzdaj zanaprej bom prišel večkrat sem. — Priti hočem v miru in se pred nikomur skrivati.
—	Skrivati se morate? — Ali vas imajo tako na trdem? — se je zakrohotal Tobija.
—	Na trdem? — Ne, jaz sem dovolj star. m ne potrebujem no. oenega učitelja. — Toda vseeno____
—	Saj nisem mislil tako hudo, gospod tast.
Naslov tast se je bil pri ljudeh že čisto vdomačil.
—	Kaj ste pa vi ? — je vprašal starec.
—	Kako mislite?
—	Prejšnje čase. dokler sem bil Še mlad, sem bil mlinar. — Zdaj pa nisem nič. — Stara leta. saj veste. — Človek ni za nobeno
i rabo več.
—	Od česa pa Ži\ite:
—	Mlin sem dal svojim otrokom. — Otroci mi dajo hrano stanovanje m že za k:.kšen kozarček žganja. — Kaj pa vi delate?
Jaz? — se je začudil pajac.
—	Da. seveda. — Nikar ne zamerite, če vas vprašam.
—	O, jaz pregledujem račune in oskrbujem korešpoudenco.
-- Tako? — Meni se je pa zdelo, da niste kmet.
—	Tako ? — Seveda nisem kmet. — Delati ne znam, toliko več se pa bavim z računi. — Pri tako velikem posestvu kot je naše, morajo biti vsakovrstni ljudje. — Jaz sem študiral. — Dol~o časa sem študiral.
Osvoboden od notrajnih bolečin.
Dragotin Husar. 229 Nelson St.T j New Brunsehwick, N. J. je poslai j sledeči dopis o BOLGARSKEM KRVNEM ČAJU:
"Ztlolej podpisani lahko morem reči in vsakemu najtopleje priporočam to izvrstno zdravilo, ki je mene po parkratnem vživa-1 nju, popolnoma ozdravilo in od strašnih notranjih bolečin osvobodilo.
Odkar vživa m BOLGARSKI
KRVNI ČAJ. počutim se kot takrat, ko sem bil star dvajset let".
To in na tisoče enakih pisem svedoei o čudovitem činu BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA
in zato. ee ste bolni nikar se n*-dajte zapeljati od vsakovrstnih ponaredb. temveč naročite za eno ali za $5 šest škatelj pravega BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA od nas- Naslov :
Marvel Products Company
9 Marvel Bldg.. PITTSBURGH, PA.
Opomba: Ako hočete pošiljate v zagotoviti, p »Šljite 10c. več
POTREBUJEMO
krojače za vojaške obleke. Preskrbimo stan in hrano. Pišite takoj. kaj znate. Naslovite:
Frank Troha. e/o Kemper, (10-12—9)	Boobville, M o
IŠČEM
Slovenko za pomoč v kuhinji Stalno delo. dobra plača. Pišite ali pa vprašajte pri:
Anton Starich, 208 Reed St.. Milwaukee, Wis. (10-11—9)
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Zal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepajo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem r
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj ]o vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroČi. — Stane 60 centov.
ESlovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,
New York, N. T.
aiaiaismiaiaiaiigiuai^^
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko goro- jg reči specialist moških bolezni v H? Ptttsburghu, Pa.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne »lo 8. ure zvečer. V petkih od !). dopoldne do 2. po pol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni. 644 Penn Ave. IL nadst. na ulico, Pittsburgh, Pa.
igiaraaHMgiaaenu^^
jManiraiaiaiafaiai^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YOBK, N. Y.
BasaaaaBRB&smaattMaKaMagRaatRSMm
EiaaJi
POZOR ROJAKI
— .Študirali ste? -- No. potem je pa že drajraee. — Tudi učitelj je študiral, pa ni mo-el ničesar doseči. — Pravi, da ne more sedeti. — Meni se zdi. da ni posebno nriietno štmli».ti
posebno prijetno študirati. V sobo je stopil nov erost.
—	Dober dan vsem skupaj! Bil je frozdar JSartold.
—	Dober dan, gozdar! — je vzkliknil klatiš? — Ze dolsro časa te nisem videl. ___________(Dalje prihodnjič).
Tobija. — Kod se
pa
CHROMATIC HARMONIKE
najnovejšega sistenna. se dobe pri:
Joseph Jiuss, 392G St. Clair Ave., Cleveland. O _v t 21—8)
POUČNE KNJIGE:
Annov nemlko-angleSkl tolmač.
Tesan	—.50
Cerkvena zgodovina	e?.T0
Hitri računar	C-.40
Poljedelstvo	<—JjQ Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan 91.00
Sadjereja t pogovorih	—.28 Slov.-angleški ln angi.-alov.
slovar	fl_50
Trtna ufi ln trto reja	—.40
Umna živinoreja	—JO
Umni kletar	<—.00
Umni kmetovalec	f-USO Veliki sloven ako-angleikl
«2.00
ZABAVNE IN RaZNE DRUGS KNJIGE:
_______ ... wm Wa rttst« lakaj**
~ to^XKf&oiteJCSF^toio itn
zaatooj.
JAKOB WAH&0, <703 Bonna Ar*, Cleveland, Ohio
Ot PFVN AVE.,
PITTSBURGH, PA.
_ SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler Je oajstarejči slovim ski »d ravnik, Specialist t Plttsburgbu. ki ima '.»letno prakso v zdravljenju tajnih molkih bolezni.
Jaz adravim uKfieSno rvvmatixem, kilo, ture, &kmft»lDe, holeuii plJuC, area, želodca. Jeter, tivbutee, ledle. mt-hnrja, koine in aploti vse moftke bolezni, ki Jih povzroči Kiatia kri. 014 in 006 rabim pri zdravljc-bolezni.
ar«:

Kje je moj brat JOJL.V RUDOLF, dom a iz Voli kili Blok pri Rakeku ; Prosim cenjene ^rojake, če kdo ve ctji njegov naslov, da ga mi naznani, ali uaj se pa sam oglasi. — Lawrence Rudolf, Box .ifi.3, Bairberto«, Ohio (10-12—9)
VABILO NA VB8BLICO.
piknik s plesom in šaljivo pošto,
kojo prirede slov. društva
Mednarodna Zveza" .SNPJ., "Delavec" SSPZ. in
Jugoslovanski Socijallstični Klub
iz Forest City, Pa., v korist skladu za bodoči Slovenski Dom t Forest. City ▼ soboto dne 15. septembra 1917
na prostorih g. John liukasa v VamdlragTi, Pa.
Začetek ob 10. uri dopoldne. Pieene in slov. komade bo igrala unijska godbe.
la bo preskrbljeno.
I$če majnarje z družinami.
Loyalhanna Goal and Coke Company
ONNAUNDA, CAMBRLA CO. PA
Železniška postaja Lioydell. Pa., Pennfnkivania R. R. prop*, blizu South Korit. Pa. -Ali Windher, Pa.
Mi plačamo linijsko plačo. Mi imamo stalno delo v naših jamah in vsi nadi maj na rji zaslužijo aelo dobro plačo.
FSae hiše za pnjemno najemnino. Onnalinda. I»a. je lep majhen kraj, ide-Jalnl prostor za majnarje z družinami, ki ž$le živeti v lepi in zdravi okolicL ftole. cerkve in razvedrila v bližini.
Vprašajte ali pa ptSite za nadaljua pojasnila 8uperintendentu
LoyaHmna Coal and Coke Co.
ONNAUNDA. PA
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v zapadnih!
državah, Wyoming, Utah, v Coo-rndi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Bodi svoje sreče kovati Doli « orožjem Fablola Miklova Zala Pegam in L<ambergar Slovenake novele in povesti Socializem
Socljalna demokracija | Trojka
Vojna na Balkanu IS area. •' Zgodovina c. in k. pefipolka fit 17 i S
*F.S0 b-JSO
*=M
(—30 —.30 f-Ai
€-r. 10
'—JS0 >1.88
-JJ0
71
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Itudolt«. (Tragedija t Mejerlingu)
RAZGLEDNICE: NewyorSke s cvetlicami, bomo-rističue, božične, novoletne in velikonočne komad po	i—,0S
ducat po	(r~JSM
Album menta New Torka s krasnimi	mali	<—.H
ZEMLJEVIDI t
Združenih držav mali	t—.IS
veliki	tr-.2S
Avatro-Italljanska vojna mapa (—.11 Balkanskih držav	t—.11
Evrope	i~-.il
Evrope, veaan	—.00
Vojna stenska mapa	18.00
Vojni atlas
Zemljevidi: New Xork, Colorado, 11 lino La, Kanwas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wlacomdn, Wyoming tn West Virginia ln vseh drugih držav po	—.2S
Avstro-Ogrske mall	—.10
veliki veaan	—.50
Cell svet
Velika stenska mapa 17. s. na na drugi strani pa celi svet $3.00
HARMONIKE
Naročilom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini noitnl nskaanicl. all pofifih snamksh Pofitnlna Je pri vseh cenah že vračunana.
Veliki vojni atlas
▼ojskqjoah se evropskih drža? in pa k*-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov^
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO KAPO CELE EVROPE $34)0.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZEr DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ki je poobUKsn sprejemati narot nino n "OIm Narode" In isdnjeti toMdevna potrdila. On je pred leti ie vfQnl prepotoval drle v % .? » ni m|iki liiolJoBi ln
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar po&ljit* na:
Slovenic PabHshing Company
Enr Vok, H. T.