Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 2, LETNIK 19 4. 01. 2008, CENA 1,13 €/270 81 COBISS e 0090666,2 Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, 1420 Trbovlje » "Start-up ekarna) DobTO Rot krilil! s F» a n Ponudba velja do 29.1.2008 oz. do prodaje zalog. Dobra kot kruh! Žemlja postrežno, 55 g redna cena 0,22 W5 31% ceneje! Dobra kot kruh! Jabolčni zavitek postrežno, 140 g 31% ceneje! l i •s =: Dobrodošli v Hipermarketu RAR ® ZAGORJE! Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Miewta uMm tgeeew mazoa r TESTNE VOŽNJE 2 VSEMI MODELI . MAZDA No« športni terene« f7W QUÄUTÄT8 jM REPORT ML REPORT £302007 Tretja Mazdina zmaga na testu kakovosti >jjj ;jjigi/4U uMiAu i 'J AKCIJA TRAJA SAMO DO KONCA JANUARJA! II J Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 1/1 OOkrn,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. Morate prebrati Neverjeten izziv Prometna problematika v železniškem prometu Začel se je izbor za najpodjetniško idejo Rokovnjači in pležuhi Drugi matematični vikend Tjaša, Neva, Oskar in Branko Blato in luknje na Polju v Zagorju Dvojčici v TKI Hrastnik Ex tempere v Knezdolu Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00srn, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. wm\t stavk opravil' no delo, kot ga, me ne bo' Urednica Marta Ne morerrXv / verjeti, da je res že v. / prišel čas, ko bomo sneli, X c mislim, nadeli maske in spet X / rajali in se veselili in se z užitkom / / sprenevedali, kdo da smo in kaj da S ) smo, da ne dodam še to, kje da smo. Sicer S ( ne bo nič posebno izvirnega in novega, saj X ) to počnemo vseh 365 dni. Letos je namreč ( ) februar za en dan daljši ali drugače, naši dohodki S j bodo za en dan krajši. Pa kaj! Pust mora biti mast-1 ) nih ust in nikakor si ne bomo dovolili vzeti tega tre-( (nutnega užitka, kajti če nam že gripa, ki se počasi, a S /vztrajno širi tudi k nam v Zasavje, ne bo vzela veselja do) /življenja, nam ga bodo pa cene, ki letijo v nebo. Pa tako S (lepo bi bilo gledati zvezdice tam gori in veliko debelo luno ( ) in sanjariti, če.. .ja, res »smo za luno«. ) (V tem času po poljih in ravninah rogovilijo) /kurenti in p rega n- ’ jajo zimo. Prihajat Jmi na misel, da bi bilo lepo, ko bi' (presedlali na pre- ; ganjanje rastočih >cen,ali padajočih ,eno. Da bi val j tako mukotrp- ■, (imajo kurenti, I (nihče prepričal. 1 )ki ga zganjajo (stavkajoči, da ne Po kravalu,« kurenti ali pač) omenjam naših/ nebodigatreba/ idan, ki se mu pravi pepelnica. Saj ni( (potreben komentar, mar ne. Kdor hoče z/ /volkovi jesti, mora z njimi tuliti in tako je bilo, je in bo. j (Prešeren, katerega dan smrti je postal naš kulturni/ (praznik, je dobro mislil, ne pa tudi trezno. Pa vzemite/ Spojem »treznost« kakor vam drago. ) (Nekaj pa res komaj čakam! Naj vam zaupam/ Lani/ (se me je eden od kurentov »od zadaj sposodil«,/ Sni pa maral mojega robčka.Jaz si pa tako zelo/ (želim, da bi mi robček odnesel... ( (Dragi naši bralci, želim vam eno m ega/ (pustovanje, nič posipanja s pepelom in/ (kulturno kulturni dan. / naslednjič se snidemo 7. 2009 Naslovnica: Tjaša Šketako z Dola Slika Avgust Šketako © PKHA Neverjeten izziv: Kako se boste odzvali na pričujoče pisanje bralci Zasavca? ZAROTA I.Ob začetku vladavine sedanje koalicije je bilo govora o dvigu DDVja zaradi primankljaja v državnem proračunu.To bi vrglo slabo luč na vlado. Zato so naredili načrt. Umazan. Zahrbten. 2. Pred uvedbo € je vlada hinavsko pozivala trgovce naj ne dvigujejo cen, da je skrila svoje namere. 3. Nekaj mesecev po tem so trgovci dobili zeleno luč za dvig cen. S tem se je jasno povečal dotok DDVja v državno blagajno v taki meri, da je državni proračun v treh, štirih mesecih izplaval iz rdečih številk. Z dvigom DDVja tega ne bi mogli doseči. Po drugi strani pa so vladarji ohranili »čist« obraz pred publiko. Mal inflacije - pakajpol. 4. Ljudje so vsak dan v večji stiski, katero lahko sedaj vlada »blaži z ukrepi« - z drobižem. Hinavsko. Dela se fino. Kot se bogataš dela dobrega, ko beraču da deset centov. 5. Po drugi strani je pa vse, kar bi morala država urediti v totalni riti - od zdravstva naprej.Vse. 6. Z lažnimi hinavskimi »priporočili« država namerno ustvarja kaos. Nemogoče je namreč kruh v akciji kupovati v Šparu, poceni mleko v Tušu in meso v akciji v Mercatorju.Vladarji to vedo.V sodelovanju s trgovci, ki ponudijo eni poceni mleko, drugi kruh, pa spet prvi drago mleko in drugi drag kruh - nebrzdano in brez vsake kontrole ropajo. Državljane.“Zveza potrošnikov Slovenije” je lutkovno gledališče za 3 letne otroke. UPOR 1. Prišel je čas, ko se moramo zavedati, da je državni aparat, aparat prisile naš sovražnik in ne prijatelj. Prijatelj nam je država toliko, kolikor je bogataš prijatelj brezdomcu. Ne glede na to katera opcija je na oblasti. 2. Zato se je treba upreti z vsem kar imamo na razpolago. Ne z orožjem. S pametjo. Organizirano. 3. Pozivam vse državljane Slovenije h sistematičnemu bojkotu trgovcev. 4. Potrošniki jim lahko vrnemo s hudim udarcem, tako da izkoristimo to, česar do sedaj nismo. Konkurenco. Internet. Le tako jih bomo spravili na kolena in prisilili, da spustijo cene osnovnih življenjskih potrebščin za 30%. 5. Zavedajmo se, da nam država ne bo stala ob strani. Država bo z aparatom prisile in laganjem poskusila zatreti to akcijo. Ker hoče veliiiko DDV-denarja. SISTEM 1. Za obveščanje in organizacijo izkoristimo internet in ne množičnih zborovanj v stilu sindikalnih veselic.Tiho. Nevidno. Sindikalne veselice - štrajki so neuspešni. Sindikalni vodje nesposobni. Pogajajo se o drobižu, ki ne pomeni za nikogar človeka dostojno življenje. 2. Bojkot trgovcev je potrebno izvajati sistemsko.V začetku majhen pritisk potem pa vedno večji. Na velike trgovce. Recimo: 2.1 Od 01. 02. do 08.02. 2008 se vsi izogibamo kakršnih koli nakupov v Spar-ovih trgovinah. En teden je kot opozorilo dovolj. Misliti je treba na zaposlene v Šparu. 2.2 Po tem je na vrsti Tuš. Pa Mercator. UEclerc ... 2.3 Če ne bodo dojeli sporočila s 01.03. 2008 spet zavrtimo kolo bojkota - tokrat za vsakega po 14 dni. 3. Link za tole sporočilo razširite po internetu.Vsem, katerim lahko. Naj se razve, da se s prvim februarjem začne opozorilni bojkot Sparovih trgovin z zahtevo po znižanju vseh cen za osnovne življenjske potrebščine za 30 %. 4. Dodatne izvedljive ideje sporočite v komentarjih in vpisal jih bom tule. 5. Važna je resnost. Prosim, da se izognete nesmiselnim komentarjem. Sedaj pa v akcijo -TAKOJ. Razpošljite link in obvestite vse, da prvi petek v februarju začnemo eno-tedenski bojkot Sparovih trgovin. Komentar uredništva Zasavca:To bi pa zelo radi pofotkali-mislim, bojkot... Starejši občani Hrastnika so praznovali Kot vsako leto doslej so starejši občani Hrastnika, tudi tokrat, pred novim letom imeli praznično srečanje z aktivisti RK, njihovo predsednico Jelko Markovič- Grahek, ter županom Milanom Jeričem, ki je vse prisotne po lepi stari navadi toplo pozdravil, saj bolezni navkljub ni želel, da se slovesnost odvija brez njega. Jelka Markovič- Grahek je predstavila dejavnost RK Hrastnik, ki je v preteklem letu zbral kar 100.500 kg oblačil, pohištva in gospodinjskih aparatov. Razdelili so 70.700 kg hrane 390 družinam in 280 posameznikom. Seveda je to le del njihove aktivnosti. Podmladek RK, ki šteje 60 članov, deluje pod vodstvom mentoric Andreje in Helene. Pomagajo v domu starejših občanov in obiskujejo po domovih starejše, bolne in invalidne. Aktivno sodelujejo na prireditvah, pomagajo sošolcem in doma. Na ta način so zelo koristni celotni družbi in za vzgled ostalim. Srečanja se je udeležilo skoraj 1.500 udeležencev in večina jih je ostala do poznih decembrskih uric, saj jim je bilo druženje resnično lepo in prijetno. Za zabavo so najprej poskrbeli pevski zbori, hrastniški otroci s svojimi nastopi in na koncu ansambel Zasavci, ki so s pesmijo in humorjem pričarali nasmeh na lica vseh prisotnih. Udeleženci srečanja se iskreno zahvaljujejo predsednici Jelki, županu, sekretarki RK, prostovoljcem, podmladku RK, ki so v ostarela srca pričarali toplino in jim polepšali božično novoletne praznike. Vsem pa želijo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu. Povzetek napisala St.R. na podlagi pisma Pepce Majcen miirem Q| Otvoritev modernizirane lokalne ceste Izlake - Čemšenik Dolga leta so si predvsem Čemšenieani želeli dobre ceste skozi Parklov graben do Izlak. Po tisti makadamski, so se poleti pošteno naprašili, pozimi, pa so bile težave druge vrste. V službo je mnogim, po tej poti dosti hitreje in bliže. Še v predbožičnem času, natančneje 23.12. je v Čemšeniku, na odcepu za Izlake bila majhna slovesnost ob otvoritvi- končno in na zadovoljstvo vseh modernizirane lokalne ceste do Izlak, kateri so prisostvovali: zagorski župan Matjaž Švagan, direktor občinske uprave Brane Omahne, predsednik sveta KS Izlake Franc Ravnikar, predsednik sveta KS Čemšenik Mitja Drobež, ter predstavniki ostalih društev in organizacij. Za modernizacijo je sredstva poleg Občine Zagorje in KS Čemšenik sofinancirala Evropska unija v višini 70, 83 %, delež občine pa je 29,17 %. O pomenu projekta za Čemšenik in Izlake je spregovoril predsednik sveta KS Čemšenik, Mitja Drobež. Prisotne je pozdravil tudi Franc Ravnikar, predsednik sveta sosednje KS Izlake. Govornikom se je pridružil še zagorski župan Matjaž Švagan, ki predstavil kakšni so še načrti v občini Zagorje. V tem letu bo občina Zagorje ob Savi s sredstvi iz regionalnega strukturnega sklada financirala ureditev obrtno industrijske cone Selo, v letu 2009 pa prenovo komunalne ureditve stanovanjskega kompleksa Polje v Zagorju. Kulturni program ob otvoritvi so pripravili OŠ Ivana Skvarče Podružnična šola Čemšenik in Folklorna skupina in PZ Čemšenik. Slike: IRH, besedilo: StR. Q fUNŠIERC Sprejem predstavnikov verskih skupnosti v občini Trbovlje Ob pričetku novega leta sta, zaradi službene odsotnosti župana občine Trbovlje, predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Trbovelj, sprejela podžupan Nitja Rozina in direktor občinske uprave Boris Noškon. Sprejema sta se udeležila predstavnika Župnijskega urada Sv. Marija Trbovlje Franc Mlakar in Župnijskega urada Sv. Martin Trbovlje Ivan Selih, medtem ko so bili povabljeni tudi predstavniki Baptistične cerkve v Trbovljah, Skupnosti za zavest Krišne, Islamske skupnosti in Jehovovih prič. Podžupan jima je v svojem pozdravnem nagovoru zaželel veliko zdravja, uspešnega dela in medsebojnega sodelovanja v novem letu in se zahvalil za vsakoletno udeležbo na tem srečanju. Beseda je tekla o aktualnem dogajanju v občini in državi, možnostih in načrtih o nadaljnjem razvoju Trbovelj, kulturnem udejstvovanju in o tradiciji. Sestanek so zaključili z upanjem na sodelovanje tudi v prihodnje, predvsem na področju humanitarne dejavnosti in ohranjanja ter oživitve kulturne dediščine. Razpisi v občini Trbovlje Občina Trbovlje je objavila razpise za sofinanciranje športnih, kulturnih dejavnosti, invalidskih in humanitarnih organizacij, programa Droga in sofinanciranje društev in organizacij splošne porabe v občini Trbovlje za leto 1008. Okvirni zneski razpisov za leto 2008 so: za šport 155.000 €, za kulturo 38.086 €, za invalidske in humanitarne organizacije 17.000 €, za program Droga 4.300 € in za splošno porabo 56.627 €. Razpisi in vsa dokumentacija, vključno z obrazci za prijavo so dostopni na spletni strani občine www.trbovlje.si. Zainteresirani jo lahko dobijo tudi na sedežu Občine Trbovlje, Mestni trg 4, na Oddelku za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, v sobah št. 44 in 46. Obiska vodstva trboveljske občinske uprave v mestnih občinah Koper in Ptuj V petek, 11. januarja 1008 so župan Bogdan Barovič, podžupana Netod Kurent in Nitja Rozina ter direktor občinske uprave Občine Trbovlje Boris Noškon obiskali Nestno občino Koper. Na sestanku z direktorico občinske uprave in vodji oddelkov tod Kurent in direktor Boris Moškon obiskala tudi Mestno ob-so razpravljali o postopkih pridobivanja ISO standarda, katere- čino Ptuj, in sicer prav tako v zvezi s pridobivanjem standarda ga namerava trboveljska občinska uprava vpeljati v svoje po- kakovosti ISO 9001/2000. Trboveljčani so predstavnike obeh slovanje; o urejenosti sistema primarnega zdravstva; o prido- mestnih občin povabili, da se srečajo tudi pri nas, v Trbovljah, bivanju sredstev iz evropskih skladov ter o poteku investicij v kar bodo storili v prihodnjih mesecih. obeh občinah. V ponedeljek, 14. januarja pa sta podžupan Me- Po virih:MaH Ostali bodo v stranki Tajnik 00 SNS Trbovlje, Gregor Hetere, je v izjavi za javnost pojasnil stališča članov odborov SNS v Zasaju. »V zvezi z dogodki v preteklem tednu, ko so iz poslanske skupine SNS in same Slovenske nacionalne stranke izstopili podpredsednik in poslanec SNS Sašo Peče in poslanca Boštjan Zagorac in Barbara Žgajner Tavš ter včerajšnjo ustanovitvijo društva Lipa, sem se v skladu z dogovorom z republiškim predsedstvom SNS posvetoval z OO SNS v Zasavju in sicer kakšno je stanje članstva in morebitnih prehodov v društvo Lipa v teh odborih po razpadu poslanske skupine. V Zasavju ima Slovenska nacionalna stranka 4 odbore in sicer v občinah Litija.Trbovlje, Hrastnik in Radeče. OO Litija je svoje poglede že predstavil v medijih in potrdil, da članstvo ostaja v Slovenski nacionalni stranki. Prav tako pa je tudi v ostalih zasavskih odborih. Po besedah predsednikov zasavskih občinskih odborov in sicer Ivana Hršaka (OO Hrastnik), Draga Slaka (OO Radeče) in Mitje Rozina (OO Trbovlje) vsi odbori, kakor tudi članstvo v teh odborih ostaja zvesto načelom in programu Slovenske nacionalne stranke. Prav tako vsi trije zasavski odbori podpiramo odločitev Bogdana Baroviča, da ostaja član in poslanec Slovenske nacionalne stranke in obtožujemo odhod ostalih poslancev, ki so izdali SNS in s tem mandate, ki so jim jih zaupali prav državljanke in državljani Republike Slovenije. Do danes, 12.1.2008 v zasavskih občinskih odborih ne beležimo nobenega izstopa iz članstva SNS, v OO Trbovlje pa beležimo celo povečanje članstva in sicer za 3 nove člane. Glede na pogovore s posameznimi člani SNS pa bodo tudi ob morebitnem ustanavljanju društva Lipa v zasavskih občinah le ti ostali zvesti programu in načelom Slovenske nacionalne stranke.« Besedila: MaH Okrogla hiša v Trbovljah V Trbovljah stoji okrogla hiša. Prebivalci ob najavi gradnje okrogle hiše pač niso imeli zaupanja in vere v izvedbo takega objekta. Kar precej šal je krožilo okrog gradnje in vogalov, ki jih ne bo. Za arhitekta Marka Župančiča pa je bil to čisto izvedljiv projekt. Žal obnove svoje stvaritve ni dočakal, saj se je v lanskem štiriindvajsetem aprilskem dnevu v triindevetdesetem letu življenja poslovil. Zahteval pa je, da mora okrogla hiša biti obnovljena tako, da bo ostala prav taka, kakršno so zgradili po njegovih načrtih. To pa sploh ni njegov edini arhitektonski podvig v Trbovljah.Tudi Delavski dom Trbovlje je njegova stvaritev in zanj je bil leta 1956 predlagan za Prešernovo nagrado, ki je bila tedaj namenjena politikom, gospodarstvenikom. Na žalost, ni je prejel - zakaj? - »Po pričevanju starejših občanov je bil v komisiji, ki si je prišla objekt pogledat, tudi Edvard Ravnikar, ki si je močno prizadeval, da Župančič nagrade ne bi dobil, kar mu je tudi uspelo.« (citat) O tem sam Župančič ni nikoli govoril... Na »njegovi« znameniti okrogli hiši v Trbovljah so končana 100.000 evrov vredna dela za prenovo pročelja in oken, ki je prva večja investicija v ta objekt v njegovi v polstoletni zgodovini. Kako se ravne ploščice položijo na okroglo podlago? Hja, morala sem stopiti do delavcev in se izobraziti tudi na tem področju. O sami gradnji mogoče kaj več drugič, dejstvo je, da okrogla stavba, mogoče bi lahko rekli valj, sije v sveži belini kljub sivim vložkom ali pa prav zato. Okolica je videti kar nekam bedna... Besedilo in slike: MaH © pMm; Agrolit raste 0 gradnji poslovno stanovanjskega objekta» ki ga v Trbovljah gradi Agrolit iz Litije» smo v Zasavcu že pisali. V Trbovljah skrbijo za kmetijsko vrtnarsko preskrbo, trenutno v stari trgovini »pri Podlesnik« pri cerkvi sv. Martina. Te trgovine ne nameravajo opustiti, ko bo gotov nov objekt, ki pa bo vsekakor nekaj posebnega. »Njihova vizija je vzpostaviti finančno stabilno in močno podjetje, ki bo sposobno slediti ter prispevati k razvoju na področju bio prehranjevanja in zaščite rastlin in pri tem ohraniti naravo ekološko nedotaknjeno.« O svojem poslanstvu pa razmišljajo takolexddentificirati se želimo z dobrim in poštenim poslovnim odnosom, grajenim na filozofiji Vaš uspeh, Skupno veselje, torej na zadovoljstvu strank in na ta način dajati zgled tistemu delu poslovnega sveta, ki ne deluje tako. Graditi želimo delovno okolje, ki temelji na zaupanju ter odkritosti, katerega temelje bodo gradile vrednote poštenosti, integritete, kreativnosti, fleksibilnosti, inovativnosti, znanja teamskega dela, razumevanja potreb drugih ljudi in pomena različnosti.« Ako bo vse to zares tako, kakor so zapisali, potem naj se objekt čimpreje dogradi in zaključi. Besedilo in slike: MaH Hypo Alpe Adria Po vseh opažanjih sodeč dobivajoTrbovlje še eno banko v zgornjem koncu mesta, oziroma ob Lekarni Pušnik (bivša OnaOn). Kar krepko so zagrabili za delo in precej postorili in spremenili podobo pročelja in seveda notranjosti. Koncern Hypo Group Alpe Adria je zrasel iz avstrijske banke, ki je bila ustanovljena daljnega leta 1896 v Avstriji. Danes je finančni koncern Hypo Group Alpe Adria ena najuspešnejših in najbolj dinamičnih finančnih ustanov v Evropi, ki pokriva države širše regije Alpe-Jadran. V Sloveniji se je Hypo Group Alpe Adria pojavil leta 1994 z ustanovitvijo Hypo Leasing d.o.o., ki je danes vodilna lizinška hiša, leta 1999 pa se mu je pridružila še Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., ena najbolj dinamičnih in prodornih bank pri nas. »Verjamemo v priložnosti naših strank, ne glede na njihovo poreklo, jezik ali narodnost. Na razpolago dajemo poslovno mrežo, ki združuje dinamiko z avtohtonostjo, poznavanje individualnih in regionalnih posebnosti pa dopolnjuje z željo po nadaljnjem razvoju in spodbujevalno miselnostjo. Ne glede na to, kje opazite naš znak, ste lahko prepričani, da pomeni nekaj dobrega.« Tako so se sami pohvalili, da pa bodo stranke prepričali v to, jih čaka še veliko dela.Torej, v Trbovljah je že opaziti njihov znak, poslovati pa še niso pričeli. Besedilo in slike: MaH Prometna problematika v železniškem prometu Vodstvo Slovenskih železnic se je sestalo z župani ljubljanskih primestnih občin in se dogovorilo glede reševanja prometne problematike. Vodstvo Slovenskih železnic se je v začetku leta natančneje sestalo z župani in predstavniki ljubljanskih primestnih občin v zvezi z reševanjem problematike javnega potniškega prometa zaradi povečanja prometnih tokov med Ljubljano in primestnimi kraji. Sestanka, ki je potekal na pobudo Slovenskih železnic, so se udeležili predstavniki občin Borovnica, Brezovica, Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno pri Litiji in Trzin ter predstavnik Ministrstva za promet. Kot so nam povedali, se v Ljubljano dnevno pripelje 120 tisoč potnikov, približno polovica z osebnimi avtomobili. Več kot 20 tisoč potnikov vsak dan vstopi oziroma izstopi na železniški postaji v Ljubljani. Prevladujejo potniki iz Posavja, z Gorenjske in s Štajerske, za četrtino se je povečalo število potnikov z Gorenjske in za desetino proti Dolenjski. Kar 60 % potnikov se pripelje v Ljubljano med 6. in 9. uro, polovica potnikov se odpelje iz Ljubljane med 14. in 17. uro. V jutranjih in popoldanskih konicah Slovenske železnice prepeljejo za tretjino več potnikov kot pred petimi leti, v istem obdobju se je tudi povečal delež železnic v javnem potniškem prevozu iz 10 na 30 odstotkov. Slovenske železnice bodo zato spremenile prometno organizacijo in nabavile nova prevozna sredstva. Do leta 2011 bodo nabavile 14 elektromotornih EMG in 6 di-zelmotornih garnitur, do leta 2013 tudi 30 sodobnih potniških vagonov. Pripravile bodo nove ponudbe za starejše, pospeševale prodajo abonentskih vozovnic, predvsem polletnih in letnih, in uvedle mestno vozovnico, ki bo veljala en dan za neomejeno število voženj v posameznem regijskem prometnem vozlišču. Potniki iz primestja bodo lahko z vozovnico za npr. Ljubljano, brez doplačila potovali v vozlišču. Pomembno pa je, da so Slovenske železnice decembra ponovno postale upravljavec javne železniške infrastrukture z možnostjo dajanja pobud v zvezi z železniško infrastrukturo. Predlagale so izgradnjo novih postajališč. Postajališča bi bila opremljena s peroni dolžine 120-150 metrov, nadstreškom, klopmi, koši za smeti, tablo za vozni red, podhodom (na dvotirni progi), parkiriščem ob peronu (tudi za kolesa) in urejenim dostopom za invalide. Predlog predvideva izgradnjo novih postajališč, treh na progi kamniški progi, dveh na progi Ljubljana-Logatec, treh na progi Ljubljana—Grosuplje, petih na progi Ljubljana—Litija in treh na progi Ljubljana—Kranj. Slovenske železnice pripravljajo tudi projekt revitalizacije postaj, ki predvideva prenovo postaj, izgradnjo novih objektov za potrebe potnikov, parkirne hiše ter objekte za druge namene. Župani in predstavniki občin so pozdravili pobudo Slovenskih železnic za skupni sestanek in izgradnjo novih postajališč. Občine so opozorile na nevzdržno povečanje cestnega prometa in težave, ki iz tega izvirajo, zavzele so se za povečanje javnega potniškega prometa, posodobitev železniške infrastrukture in projekt enotne vozovnice. Izrazile so veliko pripravljenost za sodelovanje ter uskladitev prostorskih aktov, ureditev dostopa do postajališč in izvedbo ustrezne prometne ureditve. Občine, ki nimajo neposredne povezave z železniško progo, so se za potrebe občanov, po vzoru občine Šmartno ob Litiji, zanimale za uvedbo avtobusnega prevoza do železniške postaje. Slovenske železnice želijo biti hrbtenica javnega potniškega prevoza. Vlado Republike Slovenije bodo seznanile s skupnimi predlogi za izboljšanje in pospeševanje prometnih tokov med Ljubljano in primestnimi občinami. Ker pa pri prevozih v prestolnico in vse ostale kraje v Sloveniji službeno največ uporabljajo prevoz na delo iz Posavja in Zasavja, bi bilo včasih tudi koristno, da bi se predstavniki naših občin končno dogovorili z vodstvom SŽ in Vlado RS , da bi mesta oz. kraji kot so npr. Radeče, Loka, morda Rimske toplice in Laško, ki je včasih kar zadeva infrastrukturo, kot slepo črevo, predvsem na cestni in pa seveda tudi železniški povezavi. Ukinjanje vseh možnih povezav zlasti v konicah pomeni ohromitev in osamitev teh krajev v času, ko smo v Evropi, ki slovi po dobrih in hitrih in ekološko varnih povezavah. Seveda pri tem ne smemo izpustiti ostale kraje Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik, zaradi katerih je po eni strani tudi stekla po tej dolini železniška proga, ki je odprla takratno pot razvoja - odpeljala na tone premoga in povezala te kraje s svetom. Da pa se sicer že po malem stvari premikajo pa pove naslednji prispevek: Podpis pogodbe za dobavo 12 večsistemskih lokomotiv Slovenske železnice so v petek, 18. januarja, s podjetjem Siemens podpisale pogodbo o dobavi 12 večsistemskih lokomotiv, ki se bodo pridružile 20 lokomotivah te vrste, ki že vozijo doma in v tujini. Pogodbo sta na strani Slovenskih železnice podpisala generalni direktor Tomaž Schara in njegov namestnik Branko Omerzu. Na strani Siemensa AG Österreich sta pogodbo podpisala član uprave Franz Geiger in prokurist Franz Proksch. Nabava dodatnih lokomotiv je nujna zaradi starosti lokomotiv Slovenskih železnic, ki so večinoma, odvisno od vrste, stare od 30 do 40 let. To pomeni, da so manj zanesljive, stroški njihovega vzdrževanja pa so izredno visoki. Količina prepeljanega tovora Slovenskih železnic se iz leta v leto povečuje, zlasti v luškem tranzitu. Za doseganje zastavljenih ciljev je nujen nakup novih lokomotiv, saj s starimi ne bi mogli več zagotoviti zanesljivih voženj tovornih vlakov in pokriti vseh potreb tovornega prometa. Poglavitna prednost večsistemskih lokomotiv je, da lahko vozijo po progah z različnimi sistemi elektrifikacije. Lokomotiv na mejah sosednjih železniških podjetij ni več treba menjati, kar prinaša skrajšanje voznih časov in zmanjšanje stroškov. To je še zlasti pomembno za Slovenske železnice, ki kar 90 odstotkov tovora prepeljejo v mednarodnem prometu. Slovenske železnice bodo 12 lokomotiv kupile v skladu s soglasjem vlade Republike Slovenije. Ta je 28. decembra 2007 kot ustanoviteljica družbe Slovenske železnice, d. o. o., dala soglasje k nabavi dodatnih dvanajstih večsistemskih električnih lokomotiv po nakupni opciji iz pogodbe, ki je bila podpisana leta 2004. Pogodba je bila sklenjena za dobavo 20 lokomotiv z nakupno opcijo za dodatnih 20 lokomotiv. Nove lokomotive bodo nabavljene po ceni 3.976.000 evrov + ddv za lokomotivo. Dobava bo potekala postopno od aprila do septembra 2009, preizkušanje in odprava novih lokomotiv v promet pa do konca 2009. Lokomotive bodo vozile kot vrsta 541. Gre za štiriosne večsistemske lokomotive z maso 87 ton. Vozijo lahko po progah z različnimi sistemi elektrifikacije, to so enosmerna napetost 3 kV ter izmenična napetost 15 kV in 25 kV. Dosežejo hitrost do 230 kilometrov na uro, imajo 6 MW moči in največjo vlečno silo 300 kN. Med zaviranjem energijo vračajo nazaj v železniško omrežje, kar pomeni zmanjšanje stroškov in tudi vpliva na okolje. Z vožnjo prvih 20 lokomotiv s sodobno regulacijo moči in vračanjem energije pri zaviranju v omrežje so Slovenske železnice lani v primerjavi z letom 2006 znižale specifično porabo električne energije za kar 6 odstotkov. Z upoštevanjem emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije v Sloveniji to pomeni, da so se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za več kot 6000 ton. Krmiljenje in regulacija lokomotiv sta računalniški, vozijo pa lahko skorajda po vsej Evropi. Na mejah s sosednjimi železniškimi upravami Slovenske železnice postopno ukinjajo menjave lokomotiv, skrajšujejo postanke in s tem povečujejo konkurenčnost železniškega transporta. Prvih 20 lokomotiv vrste 541 je popolnoma upravičilo pričakovanja Slovenskih železnic glede tehničnih lastnosti, zanesljivosti in razpoložljivosti. Vlečejo predvsem za tovorne vlake iz Luke Koper, od koder sedaj hitreje vozijo precej težji tovorni vlaki. Večsistemske lokomotive Slovenskih železnic pa že vozijo tudi med Slovenijo in Avstrijo - med Koprom, Salzburgom in Linzem ter med Beljakom, Zalogom in Dobovo. Načrtovana je tudi razširitev sodelovanja z italijanskimi železnicami z interoperabilnimi vožnjami v Italijo. P.S.: Morda pa bo enim in drugim enkrat le uspelo skrajšati razdalje med mesti in kraji v tej naši mali domovini Sloveniji in s tem zmanjšati zamude, onesnaženja in brezposelnost. Morda... Besedilo: Rudi Špan © fc&FTf_____________________ Podjetniška tržnica v Hrastniku V Hrastniku se že kar nekaj časa govori,da bodo dejavnost Obrtne zbornice preselili v nove prostore - v Podjetniški inkubator na Cesti I. maja 83 v Hrastniku. »Tako bo dejavnost zbornice prestavljena v okolje podjetništva, kjer bomo nudili svoje storitve tako obstoječim podjetnikom, kakor tudi tistim, ki se za podjetniško pot šele odločajo,« je povedala Branka Dolinšek, sekretarka hrastniške zbornice. »V te namene smo pripravili tudi podjetniški dogodek, ki bo selitev Območno obrtno-podjetniške zbornice v nove prostore malo bolj obeležil. Poimenovali smo ga Podjetniška tržnica.Tu se bodo predstavili hrastniški podjetniki, obrtniki in gospodarske družbe s svojo ponudbo oz. storitvami, prisotne pa bodo tudi podporne inštitucije...« Podjetniška tržnica bo svoja vrata za širšo javnost odprla v četrtek, 24. januarja 2008 od 12.00 do 17.00 ure v sejni sobi Podjetniškega inkubatorja na Cesti I. maja 83 v Hrastniku. Povejmo še, da se od 1.1.2008 v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona (Ur. list RS, št. 102/07) imenujejo Območna obrtno-podjetniška zbornica Hrastnik. Slika in tekst: Fanči Moljk Zasavska štipendijska shema Regionalni center za razvoj je poslal obvestilo, da je na spletni strani RCR-a objavljen dodatni Javni poziv za vključitev zasavskih delodajalcev v ZASAVSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO (RŠS) za šolsko/študijsko leto 2007/2008. Štipendija štipendista bo v okviru štipendijske sheme sestavljena iz dveh delov. Del bo iz Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije zagotavljal subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. štipenditor (RCR), preostalo polovico pa bodo zagotavljali zasavski delodajalci, ki bodo na podlagi prijave na javni poziv pridobili pravico do vključitve v RŠS. Njihov cilj je spodbujati podjetja za kadrovsko štipendiranje in motivirati mlade za vpise na vrste in področja izobraževanja, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost glede na potrebe trga ter gospodarstva. Razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani RCR-a, pod rubriko “aktualni razpisi” (www.rcr-zasavje.si). Za vse dodatne informacije pa so vam na voljo na tel.: 03 56 60 512 ali 500 (kontaktna oseba: Barbara Kaluža). Potrjeno poročilo za prvo polletje 2007 NLB Banke Zasavje d.d. Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d.d. in veljavne zakonodaje je družba NLB Banka Zasavje d.d. sporočila javnosti, da so člani nadzornega sveta NLB Banke Zasavje d.d. so 14 12. 2007 na korespondenčni seji potrdili Zaključno poročilo banke za obdobje I. I.- 30. 6. 2007 s poročilom revizijske hiše Pri-cewaterhouseCoopers d.o.o. Ljubljana, na podlagi določil 584. člena Zakona o gospodarskih družbah ter na podlagi Poročila uprave banke in NLB d.d.. Izdelali so pisno poročilo o pregledu nameravane pripojitve NLB d.d. in NLB Banke Zasavje d.d. ter pregledali Pogodbo o pripojitvi, sklenjeno med NLB d.d. in NLB Banko Zasavje d.d. dne 13. I 1.2007. Prav tako so sprejeli predlagani dnevni red s predlogi sklepov za 9. skupščino NLB Banke Zasavje d.d. in se seznani z njenim sklicem, ki bo 23. 1.2008. Premoga letos toliko kot lani V lanskem letu so premog kopali še vedno v jami Ojstro in Trbovlje, medtem ko bo izkop potekal v letošnjem letu le v jami v Trbovljah. Količina lani izkopane rude znaša okrog 535 tisoč ton, od tega večino - 500 tisoč ton - za TET, dodatnih 35 tisoč ton je bilo usmerjenih na prosti trg. Kljub temu, da bo letos izkop potekla le v jami v Trbovljah so v poslovnem načrtu proizvodnje za letošnje leto zapisali, da bodo tudi letos proizvedli podobno količino premoga kot lani. Brez-zaposleni Zavod za zaposlovanje je objavil podatke, po katerih je bilo v njihovi evidenci brezposelnih oseb prijavljeno skupaj 68.41 I ob koncu preteklega leta. Na Uradih za delo Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje je bilo njihovo število 2.505 prijavlje-nih.V primerjavi z mesecem novembrom (2.525) je bilo v decembru 20 manj brezposelnih, kot novembra. Po posameznih uradih so zabeležili 31. 12. 2007 v Uradu za delo Hrastnik 468 oseb, v litijskem uradu 652, v Uradu v Trbovljah 874 in v zagorskem 511. MaH produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in ACrP video strani /A snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja planit# Ut trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ , . „ . , E-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 01001 041765-113 O dati NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI 8 I OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O l/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 zEe 4-0 let z uamil • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica Kulturni center Delavski dom Zagorje organizira ogled operne predstave v mariborski operi (avtobusni prevoz) Georges Bizet: EARMEN Sobota, 8. marec 2008, ob 19. uri Informacije in prijave : uprava Kulturnega dom Zagorje ZAČEL SE JE IZBOR ZA NAJPODJETNIŠKO IDEJO 2007/08 Izvirna podjetniška ideja je veliko, ni pa vse. Če bi jo radi spremenili v delujoče podjetje, se uveljavili na trgu ali pospešili rast že uveljavljenega podjetja, potrebujete tudi denar, dobre sodelavce in pozornost javnosti. Sodelovanje v izboru za nagrado “najpodjetniška ideja” je priložnost, da postanete bolj prepoznavni, da zbudite pozornost morebitnih vlagateljev in partnerjev. Zmagovalci pa bodo domov odnesli tudi denarne nagrade. Izbor za najboljšo med podjetniškimi idejami je razpisan že šesto leto. Izbor je namenjen slovenskim inovativnim podjetjem, katerih poslovanje oziroma izdelki in storitve temeljijo na lastnem znanju in razvoju. Sodelujejo lahko vsa podjetja, ki imajo ambicijo rasti in dober tržni potencial. Tekmujejo lahko tudi posamezniki z inovativnimi poslovnimi idejami, ki so šele v fazi poslovnega načrta. Nagrajence bo izbrala komisija, sestavljena iz strokovnjakov z različnih področij: podjetništva, financ, trženja, tehničnih znanosti, svetovanja, investicij in podjetnikov. Pa brez skrbi! Vse, ki imajo v okviru izbora vpogled v prijave, poslovne načrte in predstavitve, zavezuje pogodba o varovanju poslovne skrivnosti. Nagrade bodo podeljene v treh kategorijah: • za inovativno podjetniško idejo v fazi poslovnega načrta, • za mlado inovativno podjetje, ki ni starejše od treh let, • za inovativno podjetniško idejo uveljavljenega podjetja ali raz voj n o - razi s ko va I n e organizacije, ki kaže na njihovo inovativno moč in podjetniško inovacijsko kulturo. V vsaki kategoriji bo izbranih pet finalistov, ki se bodo tudi osebno predstavili pred komisijo. Nagrada za zmagovalca v kategoriji poslovnih načrtov znaša 12.500 EUR v denarju, ki ga mora podjetniški tim namensko porabiti za razvoj svojega podjetja. Podjetje mora biti za namen izplačila nagrade že ustanovljeno. Nagrada za zmagovalca v kategoriji mladih podjetij, ki niso starejša od treh let, znaša 5.500 EUR. Nagrada za zmagovalca v kategoriji uveljavljenih podjetij in razvoj no- razi s koval n i h organizacij znaša 4.000 EUR. Kandidati bodo po želji predstavljeni tudi v časniku Finance, kar lahko pripomore k večji prepoznavnosti v širši in strokovni javnosti, med potencialnimi investitorji in partnerji. Izbor za “najpodjetniško idejo” se je začel 14. decembra 2007, zadnji rok za prijavo pa je 20. marec 2008. Finalisti se bodo pred komisijo predstavili 13. maja 2008, razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo pa 21. maja 2008. Za izbor se lahko prijavijo podjetja oziroma avtorji poslovnega načrta sami. Več o izboru in prijave na www.npi.si. NAGRAJENA BODO NAJBOLJŠA »START-UP« PODJETJA Mariborska Tovarna podjemov je decembra 2007 skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), generalnim pokroviteljem Potezo in partnerji uradno začela slovensko tekmovanje začetniških podjetij z imenom Start:up Slovenija. Start:up Slovenija je vseslovensko tekmovanje, s katerim želijo organizatorji prispevati k dvigu podjetniške aktivnosti v Sloveniji in promociji pomena inovativnega podjetništva v slovenski družbi nasploh. Tekmovanje bo zaključeno 27. marca, ko bodo nagrade najboljšim podelili na mednarodni podjetniški konferenci PODIM 08 v Mariboru. Zmagovalec bo prejel nagrado v vrednosti 10.000 evrov za razvoj lastnega podjetja in brezplačno udeležbo na elitnem enoletnem podjetniškem usposabljanju CEED Top Class. Med nagradami za najboljše pa bodo tudi brezplačna dvodnevna usposabljanja na podjetniških šolah v Ljubljani, Mariboru in Kopru,dostop do mreže svetovalcev,strokovnjakov, podjetnikov in skladov tveganega kapitala. Slovensko tekmovanje sta rt-up podjetij je nadgradnja regionalnih podjetniških tekmovanj, ki jih organizirajo različni tehnološki parki, inkubatorji oz. regionalni podjetniški centri. Z njim organizatorji vzpodbujajo pozitivno medregionalno tekmovalno vzdušje med podpornimi organizacijami inovativnega okolja, ki lahko z zastopanjem svojih podjetij gradijo prepoznavnost svojega poslanstva in regije. Že v prihajajočem letu naj bi tekmovanje razširili tudi na območje JV Evrope. Zmagovalca tekmovanja bo med kandidati, ki morajo svoje poslovne načrte oddati najpozneje do 22. februarja, izbirala strokovna komisija, ki jo sestavljajo podjetniki, strokovnjaki, profesorji ter predstavniki podpornih institucij in skladov tveganega kapitala. Nagradili bodo podjetje, ki bo najbolje dojelo tri ključna vprašanja podjetništva. Ali stvar deluje, ali jo bo kdo kupil in ali bomo z njo ustvarili dobiček, so osnovna vprašanja pri sestavi poslovnega načrta.V množici sta rt-up podjetij bodo zato iskali takšna mlada podjetja, katerih inovativnost in želja po rasti največ obetata. Svoje ambicije in načrte bodo kandidati predstavili s poslovnim načrtom in osebno predstavitvijo pred komisijo. AKTUALNA © V Zupan Občine Trbovlje sprejel S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za območje urejanja M 10/1 - DEL - ZAKLJUČEK ULICE SALLAUMINES S tem sklepom določa župan Občine Trbovlje začetek in način priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za območje urejanja M 10/1 - del - zaključek ulice Sallau-mines (v nadaljevanju ZN). Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev ZN je Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) in podzakonski predpisi, ki so uveljavljeni skladno z določili tega zakona. Skladno z vsebino izvedbenega akta je na kompleksu predvidena gradnja poslovno stanovanjskega objekta maksimalnega tlorisnega gabarita 40,50m x 24,50 m in višine P + 3N. Glede na nove smernice pri načrtovanju stanovanjskih sosesk v povezavi s politiko trajnostnega razvoja mest in naselij bi bilo dodatno zgoščevanje poselitve na tem območju nesmiselno, zlasti, če pri tem upoštevamo dejstvo, da predlagana prostorska ureditev - gradnja poslovno stanovanjskega objekta ne zagotavlja potrebnih parkirnih mest na območju. Prometna ureditev, zlasti ureditev mirujočega prometa pa je v občini Trbovlje eden najbolj perečih problemov s katerim se Občina Trbovlje sooča. Problematika se, kot že rečeno, nanaša na celotno območje mesta, je pa zagotovo najbolj izrazita na območju stanovanjskih naselij Sallaumi-nes in Kešetovo , predvsem zaradi bližine obeh zdravstvenih ustanov, zlasti SBT, ki na svojem zemljišču praktično ne zagotavlja parkirnih mest za bolnike. ObčinaTrbovlje je z namenom reševanja opisane problematike, pristopila k izdelavi sprememb in dopolnitev veljavnega izvedbenega akta in bo na tak način omogočila gradnjo parkirne - garažne hiše (v nadaljnjem besedilu GHS). Z izgradnjo garažne hiše bo na razmeroma majhnem prostoru omogočeno parkiranje večjega števila vozil, predvidena pa je tudi možnost nakupa stalnega parkirnega mesta za bližnje stanovalce. Območje urejanja zajema zemljišče parcelnih številk 408/8, 408/2, 410/7, 408/7 in 392/2 vse k.o. Trbovlje. Območje se bo zaradi predvidene gradnje spremenilo - razširilo, tako da bo v območje urejanja vključen tudi del parcele št. 1830/3 iste k.o.. Pri izdelavi prostorskega akta bo potrebno upoštevati vse že obstoječe strokovne podlage in projektno tehnično dokumentacijo, na podlagi katere bo moč izdelati predvidene spremembe in dopolnitve ZN. Idejni projekt mora obsegati najmanj zbirno projektno poročilo z rekapitulacijo ocene vseh stroškov gradnje, lokacijske podatke, ki morajo vsebovati opise in grafične prikaze lege, velikosti in oblike gradbene parcele, lego objekta na zemljišču tako, da je razvidna njegova tlorisna velikost (situacija) in oblika objekta, odmike objekta (npr. od sosednjih parcel, objektov, varstvenih pasov), značilne prereze in oblikovanje objekta in terena ter priključke na gospodarsko javno infrastrukturo, kar bo podlaga za pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora za izdelavo sprememb in dopolnitev ZN. Idejni projekt objekta mora poleg naštetega vsebovati še najmanj načrt arhitekture, zasnovo vseh vrst instalacij ter tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev za projektiranje, proučitev obstoječega in predvidenega infrastrukturnega omrežja, z rešitvijo uvozov in izvozov v objekt in navezavo na obstoječo prometno infrastrukturo Pri izdelavi sprememb in dopolnitve ZN se obvezno upoštevajo smernice in strokovne podlage nosilcev urejanja prostora. Pripravljavec pošlje osnutek sprememb in dopolnitev ZN RS Ministrstvu za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana. Navedeni nosilci urejanja prostora podajo smernice k osnutku sprememb in dopolnitev ZN in mnenje k dopolnjenemu in usklajenemu predlogu ZN .V kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolnitev ZN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice oziroma mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se jih naknadno vključi v postopek. Priprava sprememb in dopolnitev ZN vsebuje naslednje faze in roke izdelave le-teh: AKTIVNOSTI ZAČETEK KONEC 1 Sprejem sklepa o pričetku priprave sprememb in dopolnitev ZN januar 2008 2 Obvestilo ministrstvu januar 2008 3 Priprava osnutka sprememb in dopolnitev ZN januar 2008 april 2008 4 Pridobitev smernic s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora april 2008 maj 2008 5 Priprava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev ZN maj 2008 junij 2008 6 Javna razgrnitev in javna razprava junij 2008 julij 2008 7 Priprava stališč do pripomb in predlogov , danih v času javne razgrnitve in obravnave avgust 2008 8 I. obravnava na OS in sprejem stališč do pripomb in predlogov, danih v času javne razgrnitve in obravnave oktober 2008 9 Dopolnitev predloga sprememb in dopolnitev ZN s stališči do pripomb in predlogov, danih v času javne razgrnitve in obravnave oktober 2008 10 Pridobitev mnenj k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev ZN s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora oktober 2008 november 2008 11 Odločitev ministrstva o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev ZN na okolje skladno 7 zakonom 12 Sprejem sprememb in dopolnitev na OS - II. obravnava in objava odloka december 2008 Izdelavo sprememb in dopolnitev ZN financira pobudnik Občina Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Zasavja in v svetovnem spletu ter začne veljati z dnem objave.Občina Trbovlje pošlje sklep Ministrstvu za okolje in prostor. © mavENo Praznični utrinki iz Doma starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake V decembrskih dneh za stanovalce doma starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake pripravijo prostočasne aktivnosti še bolj skrbno in pestro kot v drugih mesecih. Želijo si, da tudi stanovalci začutijo praznični utrip, zato v teh dneh povabijo v goste tiste sodelavce in prijatelje njihovega doma, ki že mnogo let prinašajo stanovalcem dobro voljo in prijetno počutje. Društvo upokojencev Zagorje ob Savi vsako leto ob koncu leta prinese novice »iz doline«, skupaj z novicami pa tudi voščilo in darilo svojim članom. S svojim obiskom so jih razveselili tudi letos. Za prijetno glasbeno in plesno popoldne poskrbijo Zasavci, ki jim stanovalci vsako leto radi prisluhnejo in se tudi zavrtijo ob njihovi glasbi. Zal je bolezen preprečila Moškemu pevskemu zboru Loški glas, da bi v decembrskih dneh, kot vsako leto, zapel stanovalcem. Obiskala pa jih jeVokalna skupina Iris in Mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj. Obiska štirinožnih prijateljev iz Kinološkega društva so vedno veseli in tako je bilo tudi tokrat. Se posebej jim je v spominu ostalo igranje in žoganje s kužki. Stanovalce je presenetila in nasmejala tudi igrica Kocjanov Janez, ki jo je na njihovo željo ponovno zaigrala igralska sku- Ob zvokih Zasavcev so se veselo zavrteli pina zaposlenih doma. Seveda pa brez obiska dobrih mož v tem času ne gre in tako je tudi stanovalce obiskal Dedek Mraz, ki so ga spremljale vzgojiteljice iz Zagorja in izlaška igralska skupina z dvema igricama. Prav posebej so se letos razveselili obiska župana Matjaža Svagana, ki je v predprazničnih dneh dom obiskal skupaj z Odborom za zdravstvo in socialno varstvo. Novoletno darilo Stanovalcem in zaposlenim so zaželeli srečno, zdravo in uspešno leto. Seveda pa ni manjkalo tudi darilo - LCD televizijski sprejemnik z velikim ekranom, ki ga z lahkoto spremljajo tudi stanovalci s slabšim vidom. TV sprejemnik je že našel svoje mesto v dnevnem centru doma. V imenu stanovalcev in zaposlenih se zahvaljujejo Občini Zagorje ob Savi in županu za tako lepo in dragoceno darilo. Besedilo in sliki: Urška Kolar Občinska organizacija zveze borcev Trbovlje Trboveljski borci so se v drugi polovici lanskega leta preselili v nove prostore na Ulico I. junija 4, v bivše prostore Društva invalidov Trbovlje, da bodo njihovi člani in simpatizerji lažje prišli do njih, saj so prostori v pritličju. Njihova odločitev je bila pravilna, kar potrjuje dejstvo, da se je obisk močno povečal. Lastne prostore so dali v najem knjižnici Toneta Seliškarja. V januarju pobirajo članarino vsak dan med 9 in 12 uro, ob četrtkih tudi med 15 in 17 uro.V naslednjih mesecih bodo dosegljivi ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9 in 12 Prizadevne članice uro, v četrtek tudi popoldan med 15 in 17 uro. Upajo, da bo njihovo članstvo ostalo še vedno tako številno, saj so v preteklem letu imeli okoli tisoč članov, od tega je četrtina z priznanim statusom vojnega veterana, ostali so pridruženi člani, med njimi številni potomci borcev. V prvem četrtletju načrtujejo volilno skupščino, kjer bo za dobo štirih let imenovano novo vodstvo, preimenovali se bodo v Združenje borcev za vrednote NOB. 5. julija bo osrednja proslava ob 60 letnici organizacije Zveze borcev v Ljubljani, Trboveljčani in Zasavčani bodo jubilej slavili na Vrheh, kjer bo vsakoletno srečanje borcev s prijatelji. Svojim članom med drugim omogočajo letovanje v apartmaju v Olimju in apartmajih v Lendavskih toplicah po zelo ugodnih dnevnih cenah. Enako kot drugje po Sloveniji, tudi v Trbovljah sodelujejo pri zbiranju prispevkov za obnovo poškodovane partizanske bolnišnice Franja. Sredstva zbirajo na posebnem računu pri ustanovi Franc Rozman Stane. Predsednica Mari Govejšek je povedala, da so namesto novoletnih čestitk predvidena sredstva namenili za obnovo bolnišnice Franja,zato smo ji obljubili, da vsem članom, pridruženim članom in simpatizerjem v njenem imenu zaželimo zdravo in srečno v letu 2008. Besedilo in slika : Irena Vozelj Rokovnjači in pležuhi Mote klub ROKOVNJAČI tudi Zasavčanom ni neznan, saj v soboto, 00.01.1008 ob I6h, na smučišču Kandrše, organizira že 4. Zimski moto tabor. Gre za srečanje družabne narave, namenjeno predvsem članom moto klubov, lokalni družbi in ostalim navdušencem nad tovrstnim športnim dogajanjem. Rdeča nit dogodka bo tekmovanje s pležuhi oziroma spust s poki. Tekmovalci se bodo najprej pomerili v kvalifikacijah, najboljših 32 pa naprej v paralelnem tekmovanju. Uradni trening bo v petek 8.2.2008 ob I8h na smučišču Kandrše. Kaj je pležuh je vsem, ki so se že udeležili zimskega moto tabora na smučišču v Kandršah, verjetno dobro poznano. Za nevedneže pa nekaj podrobnosti. Več generacijam nazaj je bil, predvsem mlajšim, pogosto edino prevozno sredstvo v zimskih mesecih. Uporabljali so ga za zabavo na snegu, z njim so se vozili v dolino, v šolo, k maši,... in podobno. Natančen datum, leto, izdelovalec ali prvi uporabnik ni znan, kajti zapisi v vaških kronikah namreč ne obstajajo. Po ustnem izročilu je znano le to, da je selniški Pležuh star več kot dvesto (200!!) let. m MOTO KLUB ROKOVNJAČI 09.FEBRUAR SMUČIŠČE KANDRŠE OB16IH VIDRGA 4. ZIMSKI MOTO TABOR BOGATE NAGRADE ATRAKTIVNI GOSTJE VELIKO ZABAVE ZA SODELOVANJE JE OBVEZNA ČELADA MOŽNA JE IZPOSOJA PLEŽUHA 2€. NAJLEPŠI PLEŽUH JE NAGRAJEN. URADNI TRENING JE 08,FEB 08 ob 18h. TEKMOVANJE POTEKA ;_ po pravilniku ki je objavljen na iNFO. strani: www.mkrokovnjaci.com ESEO ti Na podnožje - dogo, ki je imela obliko smučke in je bila iz ukrivljene deske od neuporabnega soda, so pritrdili dva nosil- na stebrička - čoka, na njiju še sedež - zic in krmilno palico - rido! S tem je Pležuh bil narejen in pripravljen za spust v dolino. Tako je bilo nekoč. Skozi čas je Pležuh doživljal spremembe. Iznajdljivi posamezniki so ga, v želji po doseganju večjih hitrostih, spremenili, dodali in prilagodili novim zahtevam, kot so: lažja vodljivost, trpežnejši materiali, drugačen izgled,... tako je danes precej spremenjen in izgleda veliko drugače, od tistega izpred 200 let. Dobrodelna prireditev Člani Lions kluba Brin Trbovlje so se v sodelovanju s Kulturnim društvom SvobodaTrbovlje odločili, da organizirajo dobrodelno prireditev v korist Društva za avtizem Dan Trbovlje. Zgodilo se bo v ponedeljek 4. februarja 2008 ob 19.00 uri. To bo dobrodelna gledališka predstava SNG Nova Gorica z naslovom Orkester Titanik z Iztokom Mlakarjem v glavni vlogi. Po žanru je to komedija, ki pripoveduje o ljudeh iz družbenega dna, ki gledalcem ne bo le v zabavo, ampak se bodo ob njej lahko tudi zamislili. Poleg Iztoka Mlakarja bodo zaigrali še Gorazd Jakomini, Branko Ličen, Mira Lampe Vujičič, Primož Pirnat in Bine Matoh. Režija bo v rokah Matjaža Latina ob glasbeni spremljavi Damjana Tomažina s pozavno in tubo in Boštjana Gombača na pojoči žagi, žvižganjem in tolkalih. Vstopnice lahko kupite v pisarni doma Svobode ali jih naročite na njihovi elektronski pošti svoboda@siol.net. Denar od vstopnine bo nakazan v dobrodelne namene Društvu za avtizem DAN Trbovlje, ki združuje starše avtističnih otrok z namenom, da si pomagajo, svetujejo in rešujejo težave s skupnimi močmi. MaH 0 m/šmio Drugi matematični vikend Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje Od 11. de 13. januarja 1008 je 44 dijakov gimnazijskega programa 6ESŠ Trbovlje preživelo v CŠOD Burja v Seči pri Portorožu. Lansko leto je naša šola prvič organizirala matematični vikend in navdušenje udeležencev je bilo tolikšno, da se je aktiv matematikov odločil, da tudi letos ponovimo ta »projekt«. Tako smo se v petek, takoj po petih urah pouka, odpravili proti Portorožu. Prvošolce smo spremljali učitelji matematike: Anton Leskovšek, Majda Škrinar-Majdič, Irena Kovač-Gregorčič, Jelena Keršnik in dva športna pedagoga Jani Pajk in Davor D reč n ik. Vožnja je kljub zelo slabemu vremenu kar hitro minila in v domu Burja so nas že pred tretjo uro popoldne prijazno sprejeli. Dijaki so se hitro namestili v bungalove , potem pa že pričeli s športnimi aktivnostmi. Matematiki smo medtem pripravili štiri ustvarjalne kotičke: miselni vzorci pri matematiki, uporaba učbenika pri matematiki, matematični problemi in uporaba računalniških programov pri matematiki.Vse te štiri dejavnosti so še pred večerjo obiskali vsi dijaki in pokazali veliko vnemo za delo in sodelovanje. Po večerji so se z glasbenimi in plesnimi točkami predstavili po posameznih bungalovih in ustvarili prijetno, veselo vzdušje. Družabne igre in predvsem neskončni pogovori so jih zaposlili velik del večera in res težko so se spraviti v postelje in k počitku. Kljub pomanjkanju spanja smo lepo po urniku začeli delovno soboto in rešili veliko nalog iz procentnega računa, algebrskih ulomkov, decimalnih števil. Udeleženci so delali v skupinah, si pomagali med seboj, ves čas pa so imeli na voljo tudi učitelje matematike, ki z veseljem rešujemo zagate in vzpodbujamo pri reševanju . Učitelji smo jim pripravili tudi precej učnih listov in vzorcev preverjanj, tako da so lahko sproti preverjali svoj napredek pri reševanju. Tokratni vikend nam vremensko res ni bil naklonjen, zato smo še več ur namenili matematiki in večina udeležencev je z nedeljskim pisnim preverjanjem dokazala, da so v znanju močno napredovali. Tudi tokratna skupina prvošolcev je v vtisih zapisala veliko navdušenja. Zadovoljni so bili z delom, pa tudi s sprehodi, športnimi aktivnostmi, celo s prehrano v domu in z učitelji. Aktiv matematikov že pripravlja naslednji matematični vikend, ki bo od l.do 3. februarja namenjen drugošolcem.Ti so bili lansko leto tako navdušeni, da komaj čakajo, da ponovijo in še nadgradijo lanskoletno izkušnjo. Mislim, da se lahko pohvalimo tudi s tem, da so tudi letos v domu Burja pohvalili naše obnašanje in da nam tudi v bodoče obljubljajo gostoljubje. Domov smo odšli z dobrimi občutki, da smo uspešno realizirali cilje. Zadovoljstvo dijakov pa najlepše kažejo vtisi, ki so jih ob koncu matematičnega vikenda zapisali vsi udeleženci. V imenu aktiva učiteljev matematike GESŠ Trbovlje zapisala Majda Škrinar-Majdič 'M&M' Spodnje vtise o matematičnem vikendu so zapisali letošnji udeleženci Bilo je zelo v redu. Naša pričakovanja so bila izpolnjena. Zelo urejeni bungalovi, ki stojijo na pravem kraju. Imeli smo se super. Upamo, da prihodnje leto pridemo znova. Upamo, da nismo preveč jezili učiteljev in se jim tudi iskreno zahvaljujemo. Na tem matematičnem vikendu se mi je zdelo zelo v redu. Edino, kar me je motilo, je bilo to, da nismo po vsakem odmoru imeli čas za počitek. Upam, da bomo v 2. letniku tudi šli. Matematični vikend mi je bil zelo všeč. Naredili smo veliko vaj in se ob tem zabavali. Zvečer pa smo se s sostanovalkami pogovarjale in se zabavale. Tudi sprehodi so mi bili zelo všeč. Kljub temu, da je bilo oblačno in deževno vreme, sem se imela zelo lepo. Z veseljem bi šla še enkrat. Skoda, da je trajalo le tri dni. Všeč mi je, da je bil organiziran matematični vikend, ker je to zanimiv način učenja matematike. Dobro je, da je veliko športnih aktivnosti. Mogoče bi bili lahko večeri bolj zanimivi, kakšno tekmovanje, igre, ki bi bile obvezne (ker drugače ni udeležbe) Vikend je bil super. Prepričan sem, da smo vsi veliko pridobili pri matematiki. Edino, kar me je motilo, je bilo slabo vreme, saj se nismo mogli ukvarjati s športi. Tukaj mi je bilo zelo všeč. Vesela sem, da smo lahko imeli tudi nekaj časa zase, da smo hodili na sprehode v Portorož in da nismo delali toliko matematike, kot sem sprva mislila. Motilo me ni nič, ker je bilo res zabavno. Lahko bi še kdaj ponovili, ker je vikend prehitro minil. Moji vtisi z matematičnega vikenda so nadvse lepi. Sprva sem pričakovala, da nas bodo le mučili z nalogami, a sem kmalu ugotovila, da temu ni tako. Všeč mi je bilo skoraj vse. Zelo dobro organiziran in pripravljen je bil ta vikend. To, da smo delali v skupinah in si med seboj pomagali, mi je bilo zelo všeč. Tudi sobe, hrana in vse ostalo ni bilo slabo. Zdi se mi, da smo tudi učitelje spoznali na drugačen način kot samo v razredu. Vse mi je bilo super in zelo rada bi šla še večkrat na kakšen podoben vikend. Na tem vikendu mi je bilo najbolj všeč, da smo reševali veliko nalog in sem s tem lahko začela razumevati nekatere stvari. Všeč mi ni bilo to, da sem premalo spala. Imel sem se zelo lepo. Dobro se mi zdi, da smo lahko pisali dve preverjanji, saj smo tako preverili svoje znanje. Morda bi morali imeti več prostega časa v mestu. Na matematičnem vikendu mi je bilo zelo všeč. Poleg reševanja nalog smo imeli tudi druge aktivnosti ter večerne animacije. Prvi dan smo se zelo zabavali, ko smo imeli predstavitve skupin. Zelo mIŠIVENO © zadovoljna sem bila tudi z razporeditvijo po sobah. Skratka , imeli smo se lepo, predvsem mi je bilo všeč, da smo imeli nekaj prostega časa, združenega s športom. Naslednje leto bi se z veseljem še enkrat udeležila. Ta vikend mi je bil zelo všeč, zato ker smo imeli malo matematike in športa. Ta vikend mi je pri matematiki zelo pomagal, ker zdaj bolje zastopim snov. Všeč mi je bilo, ker smo imeli v soboto eno uro prostega časa v Portorožu, tako da smo lahko šli po svoje. Menim, da je bil ta vikend kar dobro izkoriščen. Naučila sem se nekaj novih stvari, kar prej nisem razumela. Edino, kar me je motilo, je bilo slabo vreme. Na matematičnem vikendu mi je bilo zelo všeč, saj nismo ves čas le računali, ampak smo se tudi zabavali (hodili, kartali,...). Zelo sem se zabavala in želim si, da bi še kdaj šla na matematični vikend. Matematični vikend mi je bil zelo všeč, saj smo se poleg matematike ukvarjali še s športnimi aktivnostmi, bivali pa smo v prijetnem okolju. Zelo sem se zabavala in se obenem tudi veliko naučila. Osebne poštne znamke Doslej Pošta Slovenije izdala že več kot 900 motivov osebnih poštnih znamk. Naročanje osebnih poštnih znamk bo odslej možno brez digitalnega potrdila in izbira med okvirji znamk je večja. Pošta Slovenije je obogatila in nadgradila danes med uporabniki poštnih storitev že priljubljeno storitev osebne poštne znamke, ki jo je uvedla v začetku marca lanskega leta. Storitev je odslej bogatejša za dodatno ponudbo okvirjev z elementi znamke, ki so namenjeni za dotisk motivov po željah naročnikov. Pošta Slovenije je hkrati poenostavila še sam postopek naročanja osebne poštne znamke prek interneta.Ta je odslej mogoč brez kvalificiranega digitalnega potrdila. Glede na dejstvo, da je osebna poštna znamka na trgu naletela na zelo dober odziv, od uvedbe marca 2007 pa do izteka leta 2007, je Pošta Slovenije namreč izdala že več kot 900 različnih motivov osebnih znamk, se je pošta odločila, da obstoječima okvirjema v rumeni in modri barvi doda še okvirja v zeleni in sivi barvi. Zeleni okvir je na voljo z nazivno vrednostjo A, medtem ko je sivi okvir z nazivno vrednostjo C (prodajna cena znamke z nazivnimi vrednostmi A je 0,63 EUR, z nazivno vrednostjo C pa 0,83 EUR z DDV).Vsi okvirji so na voljo tako v pokončni kot ležeči obliki. Pošta Slovenije pa je v tem času bistveno poenostavila tudi postopek naročanja osebnih poštnih znamk prek interneta. Za dostop do aplikacije, ki je nameščena na naslovu www.posta.si oziroma http://osebnaznamka.posta.si/, ni več potrebno kvalificirano digitalno potrdilo.To pomeni, da je postopek veliko bolj enostaven in hitrejši, a obenem enako varen kot je bil pred tem. Pošta Slovenije izdela osebne poštne znamke v roku 14 dni od dneva oddaje naročila. Najmanjše naročilo osebnih poštnih znamk z enakim motivom znaša 100 kosov znamk oziroma 5 pol po 20 znamk na samolepilnem papirju. Za osebno poštno znamko se odločajo v enaki meri tako fizične kot pravne osebe, ki prek osebne znamke želijo obeležiti poseben dogodek ali pomembnejšo prelomnico v sklopu njihovega poslovanja. Izmed vseh dosedanjih motivov pa so se za najbolj pogoste in najbolj priljubljene izkazali prav motivi otrok, hišnih ljubljenčkov ter logotipov in izdelkov oz. storitev podjetij. Po virih: MaH © iwemj_______________ Intervju na evropski ravni z zasavskimi Evropejci Tjaša, Neva, Oskar in Branko Predsedovanje Slovenije svetu EU je že v polnem teku. Sem sodi tudi slovesnost v Cankarjevem domu, ki je bila v torek, 8. januarja 1608 in je nosila naslov Proslava EU - Medkulturni dialog. O tej temeljni vrednoti EU, saj je leto 1668 razglašeno za leto medkulturnega dialoga, ne bomo razpravljali, saj lahko beremo v dnevnem časopisju. Na to temo so se že začele razne konference. Mi pa se bomo pohvalili, da so na tej proslavi v glasbenem oziroma plesnem delu sodelovali kar štirje Zasavčani. Neva Marn iz Zagorja je igrala na saksofon,Tjaša Šketako z Dola na klavir, na saksofon - Oskar Laznik in v plesnem delu Branko Potočan. Zadnja dva pa sta Hrastničana. Vsi ti mladi umetniki so že dobro uveljavljeni na svojem področju in na straneh Zasavca smo jih že večkrat predstavljali. Tokrat smo se pogovarjali s pianistko Tjašo Šketako z Dola. Kako je potekala tvoja glasbena pot? Glasbeno šolo sem končala v Hrastniku, nadaljevala na umetniški gimnaziji -glasbena smer v Celju in potem vpisala dve smeri študija na Akademiji za glasbo - umetniško in pedagoško. Umetniška smer pomeni, da se izpopolnjujem za akademsko glasbenico pianistko. Imela bom torej dve diplomi. jši Vemo, da imaš že nekaj odmevnih koncertnih nastopov. Kaj pa pedagoške izkušnje? Tudi na tem področju imam nekaj prakse. Poleg pedagoškega študija za žepnino tudi malo poučujem. Poleg tega v operni hiši spremljam na klavirju baletnike - izmenoma z Marjanom Peternelom. Kako ti je uspelo, da si igrala v Cankarjevem domu na tako imenitni prireditvi? Malo je botroval tudi slučaj. Na Akademiji za glasbo so me dodelili pri predmetu komorna glasba k profesorju Bojanu Gorišku. Ta nastopa doma in po svetu v klavirskem duu z Milkom Lazarjem. Zelo priznan duo. In naju z Marjanom sta povabila, da igramo na proslavi skupaj. Prvič v Sloveniji se je zgodilo, da so nastopili skupaj štirje klavirji.Vizualno je bilo zelo posebno,zanimivo tudi zvočno... Brali smo, da je bila vsa glasba izvajana prvič... Tako je. Milko Lazar je napisal glasbo za celotno proslavo oziroma otvoritveno slovesnost ob začetku našega predsedovanja svetu EU. Glede na to, da gledamo navadno nastopajoče iz dvorane ali preko TV, bo naše bralce zanimalo, kako poteka dogajanje za odrom... Pravzaprav bi lahko za začetek rekli pod odrom... Po govoru predsednika države, vlade, predsednika evropske komisije in še dveh, so se odrske luči usmerile namreč v »jamo«, v globino štirih metrov. Na odru, ki se je počasi dvigoval, smo mi štirje že igrali na klavirje. Za nami so se dvigovali saksofonisti, okoli petdeset jih je bilo, med njimi naša dva zasavska saksofonista - Neva in Oskar. Imenitno, takale vožnja, kaj?! Seveda bi bilo imenitno, če se meni ravno v času dvigovanja ne bi zgodila manjša nesreča. Nekaj se je zapletlo okrog naramnic in imela sem občutek, da mi bo ena zdrsnila navzdol in bom ravno takrat, ko nas bodo v dvorani zagledali, napol zgoraj brez... Ker smo, kot rečeno, že igrali na klavir, si z rokami nisem mogla pomagati... Vendar sem se morala v trenutku odločiti: igraj naprej, pa čeravno napol gola... K sreči mi je uspelo, da ni bilo klavirskega striptiza. Razloži, prosim, še kratico STOP, ki je imela na tej slovesnosti pomembno vlogo... Kratica pomeni Slovenski tolkalski projekt. Izvajalci so bili skoraj ves čas na odru. Ko so takoj po zadnjem govoru zaigrali, so se usmerile luči v nas. Koliko časa ste vadili skupaj? V Cankarjevem domu skoraj teden dni po nekaj ur dnevno. Mi štirje smo vadili celo na Silvestrovo. Bilo je še nekaj imenitnih izvajalcev, s klavirsko glasbeno spremljavo pa se je prireditev tudi končala... Tako je. Na predzadnji točki, kjer je nastopilo s svojo zgodbo kakih trideset baletnikov, je bil med glavnimi solisti Branko Potočan, potem pa so oder napolnili otroci s kovčki v rokah, kar je simbolično nakazovalo naše odprte meje in kulturni pretok. In kaj vse te čaka letos? Naslednji mesec me čaka mednarodno tekmovanje v Beogradu, marca bo državno tekmovanje v Ljubljani, aprila bova z Marjanom spet nastopila v Filharmoniji,... Toliko v prvi četrtini leta. In če te za konec vprašamo, čemu si bolj naklonjena - poučevanju ali igranju - bi se lahko odločila? Navsezadnje si že absolventka... Vedno bolj sem prepričana, da je moja ljubezen igranje na klavir. Zato upam, da bom lahko nadaljevala svojo pot v tej smeri. Hvala za pogovor,Tjaša. Naj se ti želje izpolnijo. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk ® NAJSTNIŠKA Spomin na heroja Rajka V torek, 8. januarja 1608 so se na hrastniški in dolski šoli spomnili na legendarno bitko pohorskega bataljona in njenega heroja Rajka, po kateri se šola imenuje. Že v decembru so učenci po oddelkih tekmovali, kdo več ve o tej tragični bitki in Rajku, tako da so ob dnevu šole 8. januarja v kvizu nastopili oddelčni zmagovalci. Šestnajst učencev so po žrebanju razdelili v štiri mešane ekipe, od katerih sta se dve uvrstili v finale. »Tudi letos smo na našo prireditev povabili starše,« je povedala Darja Markelj, ravnateljica hrastniške šole, »in jih je prišlo še več kot lani, saj smo imeli v športni dvorani na Logu aktivnosti v popoldanskem času.« Drugi del pa je bil športnega značaja. Peti in sedmi razredi so se pomerili v igri med dvema ognjema, osmi in deveti pa v odbojki. Pridružili pa so se jim tudi nekateri starši. Razredna stopnja pa je imela na šoli aktivnosti že v dopoldanskem času. Tudi oni so spoznavali čas NOB, se srečali s šviga zajčkom, četrtošolci pa so imeli v avtentičnem razredu hrast-niškega muzeja učno uro v stilu šolskega sistema med obema vojnama (pisalo se je leto 1930). O tem bomo v Zasavcu še pisali, saj je bila takšna ura za otroke in učitelje nadvse zanimiva in poučna. Darja Markelj Besedilo in fotografija: Fanči Moljk Najstniška komedija Slovenske MLADIHSKO gledališče Ljubljana bo v četrtek, 14. januarja 1008 ob 19.30 gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma v Zagorju z najstniško komedijo KOK Tl MEH ZDE! DOL VISIŠ. precioze), in govori o štirih de- kategorijo slave, ki je tako na kleti h, ki se odločijo, da bodo Zahodu kot Vzhodu izjemno postale slavne, tako da bodo močno prisotna tudi pri mla-hodile s slavnimi moškimi, zato dostnikih. V Veliki Britaniji so zapustijo svoje fante. Štirje to Ravenhillovo igro mlado-fantje pa s pomočjo prijate- stniki uprizarjali sami, v SMG Ijev, članov šolskega dramskega pa jo pod režisersko taktirko krožka, pripravijo pravo pre- mojstra Vita Tauferja v igrivem senečenje, scenarij, s katerim prevodu Jakoba J. Kende in z bi radi dekleta osmešili in jih glasbenim hitom Šaše Lošiča pripravili do tega, da bi premis- uprizarjajo profesionalni igralci lile o posledicah svojih dejanj, zrelih let, ki preigravajo široko Ravenhill se v tej »komediji za paleto registrov igre. najstnike« satirično poigra s Po virih: MaH Avtor najstniške komedije je Nejc,Viktor Meglič:Viktor, Ivan Mark Ravenhill , slovensko raz- Godnič: Miha ličico je režiral Vito Taufer, za Totally Over You kultnega dobro glasbo jamči ime Saša britanskega avtorja Marka Ra-Lošič, igrajo pa Janja Majzelj: venhilla je bila krstno uprizor-Katarina, Romana Šalehar: jena leta 2003 v Nacionalnem Barbara, Neda R. Bric: Rosana, gledališču v Londonu, in sicer Mojca Partljič: Simona, Marin- v kontekstu programa, ki je ka Štern:Tina, Daša Doberšek: namenjen najstniškemu občin-Tara, Olga Grad: Rafaela, Matija stvu- Vastl: Jaka, Uroš Maček: Daniel, Igro je navdihnil Moliere (Les Robert Prebil: Pero, Boris Kos: Precieuses ridicules/Smešne '-v*pa Blato na Polju Sprehod po lužah in blatu Pa to še ni tako hudo. Če zavijete peš ali z avtomobilom pri avtopralnici na Polje, pa okrog bloka 4, proti bloku 3, boste naleteli na ogromne luknje, kar kraterje, luže, blato....Dostop je, še posebno ob deževnem vremenu skoraj nemogoč, razen, če nimate dobrih gumijastih škornjev. Zakaj to, v skoraj strogem centru Zagorja? Vsi, ki so zadnja leta tu izvajali kakršnakoli dela, jih niso izvedli do konca, se pravi, da niso pospravili in uredili okolice.Velikokrat razkopavajo zaradi polaganja različnih cevi, kanalizacije, kabelske itd...po opravljenih delih, pa nihče ne poskrbi, da se stvari vrnejo v prvotno stanje. Ostanejo kupi zemlje, odpadkov, blato in luknje, ki so z vsakim deževjem vse večje in večje. Luknje in odpadni material Čas božička, dedka Mraza in ostalih dobrotnikov je že mimo. Mogoče se pa nekdo od odgovornih z majhno zamudo le spomni in obdari prebivalce tega področja s - čolnom in ribiškimi škornji, če se že okolice ne da drugače spraviti v red. Slika, besedilo:St.R. Inf o ★Mr o ZAVOD ZA INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO I. (40 ur, 300 EUR) • 18.1.1008 Ob 17, uri - delavcem, ki so zaposleni pri s.p.vsaj eno leto, stroske izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. Ljubljanska 80 (SRB 1), Domžale tel. 721-94-61, faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com, www.infobiro.si 0 om VRTEC ZAGORJE OB SAVI PEČARJEVA 4 1410 ZAGORJE OB SAVI OBVESTILO STARŠEM V VRTCU ZAGORJE OB SAVI VPISUJEMO PREDŠOLSKE OTROKE V PROGRAME VRTCA ZA LETO 2008/2009. VPIS POTEKA OD 1. DO 29. FEBRUARJA 2008. OD 8. DO 14. URE NA UPRAVI VRTCA. PEČARJEVA 4, ZAGORJE OB SAVI. Vloge lahko dobite tudi na vseh enotah našega vrtca in jih oddate po pošti na zgornji naslov. Za dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonu 56 60 661 ali 56 60 662. Z željo, da bi se Vaši in naši otroci v prijetnem vzdušju in spodbudnem okolju počutili dobro in naučili veliko. Vas vabimo k vpisu! Tanja Starc, ravnateljica vrtca ' ! j ■ fim Pe Evropi malo drugače -potopisna uspešnica Skandinavija Turčija Baltik Albanija Portugalska Izšla je dolgo pričakovana knjiga potopisov naše sodelavke Fanči Moljk Po Evropi malo drugače. Poleg čestitke smo ji zastavili dve vprašanji: kakšen je odziv bralcev in kje lahko knjigo dobimo. Urednica Marta Fanči Moljk: Knjigo sem dobila iz tiskarne 21. decembra lani, na dan, ko smo se znašli v Evropi brez meja. Izšla je v v samozaložbi. Osnovno sporočilo: bralci takoj padejo not in potujejo z menoj. Všeč je tako preprostim ljudem kot zahtevnim bralcem. Pravijo, da je tudi knjiga zelo drugačna, ne samo način potovanja. Osupnejo ob izjemno lepem oblikovanju knjige, ki je v trdi vezavi, velikosti 17 X 24cm. V hrastniški knjižnici so v obtoku štiri knjige, v Trbovljah in Zagorju pa po ena. Kupiti jo bo mogoče na predstavitvi 31. jan. ob 17. uri v gasilskem domu na Dolu in 14. februarja ob 18.uri v poslovni dvorani nad hrastniško banko. Na voljo je tudi v hrastniški knjižnici, v bazenu, v frizerskem slonu Ana v Hrastniku in nad Šparom v Trbovljah ter pri Kristini Hribar, v Zagorju pa pri notarki Staši Lepej. Na Dolu še v Škisu in pri Alis Pufler. Cena : 25 EUR. Dodatne informacije: 03 56 49 142 ali 03 I 626 772 ali fanci.moljk @ kabelnet.net V četrtek, l $. Januarja 1608 se je v avli upravne zgradbe TKI za Save v Hrastniku zbrale velike število obiskovalcev, ki se prišli na otvoritev razstave likovnih del sester dvojčic iz Trbovelj. Majda Drnovšek in Marjana Rošelj, ljubiteljski likovnici, sta poželi veliko občudovanja, saj imamo ob njunih delih priložnost, da pogledamo svet okoli sebe z druge stran, da razmišljamo o sebi in medsebojnih odnosih bolj poglobljeno. Prijetno druženje z obema mojstricama je popestrila vokalna skupina Plavice, navzoče pa je pozdravil direktor TKI in državni poslanec Branko Majes. Kulturno atmosfero in družabni dogodek je izkoristil tudi za informacijo o pravkar izdani knjigi avtorice, podpisane pod tem tekstom, Po Evropi malo drugače in ji zaželel uspešno pot med ljudi z duhovito pripombo: «To je priročnik za ženske, kako prepričati moža, da gredo lahko same po svetu...« Vesna Majes v »primežu« Saša Kovača in Bojana Klenovška. Majda Drnovšek in Marjana Rošelj z organizatorjem likovne razstave. Vokalna skupina Plavice KD Svoboda Dol z Branetom Majesom, direktorjem TKI. Brane Majes, navdušen nad knjigo svoje nekdanje učiteljice... _____'^4^ ^ (5)1 Koncert NePZ Slavček NePZ Slavček rima vsake lete tradicionalni decemberski koncert. Zaradi bolezni je bil 11. decembra odpovedan, zato so ga prestavili na 9. januarja letos. Mesom' pevski zbor Slavček iz Trbovelj Menči Klančar je pripravila in s pretanjenim občutkom za tako prireditev povezovala čudovit glasbeni večer. Izbor pesmi je bil raznovrsten. Peli so narodne in ljudske pesmi ter tuje božične, nekatere ob spremljavi na klavirju z Urško Meglič Sadiki. Obiskovalci v dvorani Glasbene šole Trbovlje so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom. Pred desetimi leti Prihodnje leto bo zbor praznovali 60 letnico aktivnega delovanja in ves čas so skrbeli za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, ki so jo prenašali na nove rodove »črnih revirjev«. Zdaj zbor uspešno vodi Ida Vi rt. Njihov repertoar se širi in obsega številne pesmi, tudi tiste najzahtevnejše, kjer je treba pridno in vztrajno vaditi. Besedilo in slika: Irena Vozelj ORLEK med poševni pogledi Skupina Orlek obvešča vse oboževalce, fene in tiste, ki jim preprosto radi prisluhnejo, da gredo februarja na Kitajsko. Tam bodo imeli koncerte ob praznovanju kitajskega novega leta in to cel teden. Skupina Orlek Od 7.2. do 13.2.2008. Orlek so namreč povabili na osrednji festival, ki poteka ob praznovanju kitajskega novega leta v Pekingu. To je festivala Chaoyang Spring Carnival. Festival združuje tako poulični karneval kot koncerte na odru. Skupina Orlek bo igrala na glavnem odru. Ko pa bodo zaključili s koncerti na festivalu, pa bodo imeli še koncert v enem najeminentnejših klubov v Pekingu, to je v klubu Star Live in sicer 15.2.2008.Ta koncert bo še posebej posvečen predsedovanju Slovenije evropski uniji in ga soorganizira tudi Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Več o tem gostovanju bo mogoče izvedeti po 17. februarju, ko se skupina Orlek vrne v Slovenijo. Vse, ki ne boste uspeli priti v Peking, vabijo na koncert v Sloveniji, ki bo I 3. marca v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. V goste bodo povabili še trubaško skupino Dej še’n litro. Orleki tudi za ta koncert obljubljajo pravi žur. Reportažo s Kitajske bodo bralci Zasavca zagotovo dobili. MaH Kdor poje, ne misli slabo Mešani pevski zbor SVOBODA Trbovlje z zborovodkinjo Alenko Ramšak, prijazno vabi k sodelovanju v sezoni 2008 vse ljubitelje zborovskega petja. Več informacij si lahko pridobite na naši spletni strani ali po tel.: 041 688 810. Termini pevski vaj: vsak ponedeljek in petek od 19.00 do 21.00 ure Vabijo pevke in pevci MePz Svoboda Trbovlje MEŠANI PEVSKI ZBOR, KD SVOBODA TRBOVLJE,Trg" Franca Fakina 4, 1420 Trbovlje " http://mepzsvoboda-trb.si/!-'j M I® mium K Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Anki v slovo V četrtek, 17. januarja, smo se poslovili od Anke Cizej, ki je Knjižnici Zagorje vtisnila nepozaben pečat. Orala je ledino v razvoju zagorskega knjižničarstva. Že leta 1949 je takrat še neporočena Anka Strmljan kot prostovoljka prevzela delo knjižničarke v Ljudski knjižnici, ki je imela prostor nad rudniško restavracijo. Po Ankini zaslugi je knjižnica počasi, a vztrajno rasla in se razvijala. Njeno delo seveda ni ostalo neopazno; leta I960 je prejela celo republiško priznanje za plodno in napredno delo. Še bolj kot tega priznanja pa se je Anka razveselila nove knjižnice, kajti leta 1962 je knjižnico preselila v nov prostor v nedavno zgrajenem Delavskem domu. Postala je upravnica knjižnice z redno zaposlitvijo in s tem prva poklicna knjižničarka v Zagorju. Anka je prva v Zasavju in med prvimi v Sloveniji knjižnico uredila po prostem pristopu, da se je vsak obiskovalec lahko sprehodil med policami in si sam izbiral knjige, tako kot danes. V zagorski vzorčni in sodobno opremljeni knjižnici je bil istega leta organiziran enotedenski seminar za knjižničarje ljubljanskega in zasavskega območja. Velika čast za knjižnico in knjižničarko! Noben nov korak v razvoju ni bil zlahka pridobljen; za vsak napredek je bilo potrebno vložiti mnogo truda in ljubezni do dela, obojega pa Anki zagoto- vo ni manjkalo. Še vedno je bila deležna različnih priznanj, občinskih in republiških. Od vseh pa je najbolj cenila Čopovo diplomo.To najvišje slovensko priznanje za posebne zasluge na področju knjižničarstva je prejela ob prvi podelitvi 1971. leta. Visoko občinsko priznanje ji je podelila Kulturna skupnost Zagorje ob Savi za dosežene uspehe na kulturno umetniškem področju in ji ob prvi podelitvi 1975. leta izročila plaketo dr. Slavka Gruma. Dolga leta je sama izgrajevala knjižnico. Bila je knjižničarka v polnem pomenu te besede. Knjižničarstvo ji ni pomenilo le opravljanje poklica, ampak je bilo del njenega življenja, njena velika ljubezen. Bila je prijazna sogovornica, s katero se je dalo prijetno kramljati in od katere si se marsikaj naučil: znanja iz knjig in življenjskih izkušenj ji ni manjkalo. Znala je komunicirati z odraslimi, prav tako pa je vedno našla kakšno zanimivo temo za pogovor z učenci, dijaki in študenti, ki so radi prihajali v knjižnico. Anko bomo vsi pogrešali: domači, prijatelji, sodelavci, številni znanci in obiskovalci knjižnice. Kadar se za zmeraj poslovimo od nekoga, ki nam je bil dolga leta blizu, je slovo še posebej grenko. Vedno jo bomo spoštovali kot legendo zagorskega knjižničarstva in izjemnega človeka. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Ko je življenje na zemlji skoraj izumrlo Boris Muženič je v zagorsko knjižnico Mileta Klopčiča s temo o Pozabljenih svetovih privabil veliko število obiskovalcev. Njegovi pogledi se razlikujejo od razlag, ki smo jih poslušali v šolah. Ko mu natančno prisluhnemo, ugotovimo, da mu pritrjujemo, saj njegove razlage temeljijo na logiki, ki jo nimamo v svoji zavesti. Po končanem predavanju se nam nehote utrne misel, da se na podlagi slišanih dejstev, zakaj so izumrle nekatere rase ljudi, zgodi tudi danes kaj podobnega in morda je prav to že tolikokrat slišana zgodba o koncu sveta. Besedilo : Irena Vozelj, slika fotoarhiv knjižnice Mileta Klopčiča Karate: Trboveljčani v »zakletem« Samoboru V soboto, 19. in nedeljo 19. januarja, je v Samoboru pri Zagrebu potekal mednarodni karate turnir, 17. GRAND PRIX CROATIA 1998. To vsakoletno tekmovanje poteka dva dni zaradi velikega števila tekmovalcev. Tokrat je na turnirju nastopilo preko 1399 tekmovalcev iz 15 držav. Turnir v Samoboru je postal že kar malce »zaklet« za trboveljske karateiste, saj so tu do sedaj osvojili »samo dve medalji«, leta 2001 Miha KOVAČIČ in 2003 Jernej SIMERL. Kot že rečeno, je na izredno močnem turnirju nastopilo veliko število reprezentanc, ki jim je bil osnovni cilj, da testirajo svoje kandidate za nastop na mladinskem EP v Trstu. Trboveljčani tokrat nimajo tekmovalcev, ki bodo zastopali slovensko reprezentanco na 35. kadetskem in mladinskem Evropskem prvenstvu v Trstu. V soboto so potekali nastopi kadetov ter mladincev in članov. V nedeljo sta edina nosilca trboveljskih medalj na tem turnirju, trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL pospremila trenutno najboljše trboveljske tekmovalce mlajšega rodu: Žana KRAJŠIČA. Tima ŽLAKA, Almina SALKIČA, Timija UMEKA, Teo LOPAN in Lejlo DORIČ. Trenerja, ki sta dobro vedela, kako je potrebno osvojiti medaljo v Samoboru, sta svoje tekmovalce dobro pripravila za pomembne nastope in uspeh ni mogel izostati. V katah so Lejla, Aljaž in Timi izgubili že v prvem kolu. Žanu se je uspelo uvrstiti v tretje kolo, kjer je moral priznati premoč nasprotniku. Še uspešnejši pa je bil Almin SALKIČ, ki je izgubil šele v polfinalu, potem pa še nesrečno v repesažu za bronasto medaljo in osvojil za vse športnike nehvaležno 5. mesto. Preverjena in zmagovalna ekipa v sestavi Almin, Aljaž in Timi je tudi tokrat bila nepremagljiva za vse svoje nasprotnike in zasluženo osvojila zlato medaljo. Po dolgih sušnih petih letih je ta medalja dala nov polet tekmovalcem v športnih borbah. ekipa trboveljskega karate kluba v Samoboru na 17. Grand Prix Croatia 2008 Kar Alminu ni uspelo v katah, mu je v športnih borbah.V drugem repesažu ta dan ni več popustil in bronasta medalja je velik uspeh tako za Almina kot za trboveljski klub. Še boljši je bil ta dan Aljaž VESENJAK, ki je izgubil šele v finalu proti madžarskemu tekmovalcu in osvojil srebrno medaljo. Trenerja Miha in Jernej po tekmovanju še nista bila zadovoljna s prikazano športno formo svojih tekmovalcev. Kar žarela pa sta ob osvojenih treh medaljah, saj je to večji izkupiček kot v vseh dosedanjih nastopih skupaj na tem turnirju. Bogdan Simerl Tekma v Salzburgu Minuli vikend so se trboveljski plavalci udeležili tradicionalnega zimskega mitinga v Bad Reichenhalu, ki je bil letos drugič prestavljen v Univerzitetno središče v Salzburg, vsled predlanske naravne nesreče na drsališču in kopališču, kjer je sneg pokopal 15 življenj v zrušeni zgradbi. Mitinga se je udeležilo 280 plavalcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije in Češke.V konkurenci nastopajočih so svojo odlično pripravljenost pokazali tudi plavalci Lafarge Cementa iz Trbovelj, ter s tem dvignili apetite pred prihajajočimi Državnimi prvenstvi. Tekmovanje, ki so se ga udeležili vsi najboljši v klubu, je bilo nagrada za vse težave s katerimi se soočajo v zadnjem času in jim ni videti konca.Vožnje v Celje, treniranje v Hrastniku v nočnih urah ter neizvajanje Šol plavanja z vsakim tednom jemljejo voljo. Da bi lahko zrli v svetlo prihodnost ob naslednji zlati generaciji, ki se je zgodila v Trbovljah, bi morali že vedeti kje bodo vrhunski mladi plavalci trenirali jeseni, ne vedo pa niti tega ali bo klub takrat sploh še obstajal?! Zupan Luka, Leskovec Rok,Vozel Matic, Dornik Domen, Podbregar Primož, FirštAlen,Vozel Peter, Burgar Jan, Budimir Mario,Kovačič Žiga, Cvitič Pavao, Kos Nejc ter dekleta; Lindič Maja, Stanič Maša, Pistotnik Laura, Hodej Lara, Budimir Valentina, Božič Tjaša , Karmen Zmrzlak ter Arh Tamara so imena ki so krojila vrh v vseh starostnih kategorijah na tem mitingu. S svojimi nastopi so prav gotovo opravičili udeležbo na tekmovanju, saj so, poleg odličnih časov, posegli tudi po kolajnah, ter v letniku 1996 po zaslugi Jana Burgarja v seštevku treh 100-metrskih disciplin odnesli prvo mesto, v letniku 1994 pa je Alenu Firštu uspelo osvojiti drugo mesto in s tem lepi denarni nagradi. Dobitniki kolajn so postali: Burgar Jan I. mesto na 100 Prosto in lOOPrsno, ter 2x drugo mesto na 50 Prosto in 100 Hrbtno FirštAlen I.mesto na IOODelfin,2x drugo mesto na 100 Prsno in 200 Mešano ter 3. mesto na 100 Prosto Budimir Mario I. mesto na 100 Delfin ter 2x drugo mesto na 50 in 100 Prosto, Leskovec Rok 2. mesto na 100 Prsno, Kos Nejc 3x drugo mesto na 100 Hrbtno, 50 ter 100 Prosto,Vozel Peter 3. mesto na 100 Hrbtno, Cvitič Pavao 3. mesto na 100 Delfin. Po doseženih rezultatih z optimizmom pričakujejo Državna prvenstva, z bojaznijo pa zrejo v prihodnost, ki resnično ni optimistična! Odgovorne prosijo, da se potrudijo za vse otroke v Trbovljah, saj tudi šole potrebujejo bazen pa tudi mladina in starejši občani bi si izboljšali kvaliteto življenja! Poleg teh rezultatov naj omenimo še nastope Tjaše Vozel na Mednarodnem mitingu v Kranju, kjer je zaradi nastopa na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Mehiki že začela operacijo Monterey ter zmagala na 50 in 100 Prsno ter 50 Prosto in zopet dokazala svojo kvaliteto v slovenskem in mednarodnem prostoru. Naslednji vikend jo čaka še nastop na močnem mitingu v Luxemburgu nato pa se že začnejo Državna prvenstva. Raušl Darko, Seiko Boris |0 pw_______________ Zmagovalni ritem tudi v letu 1008 V zadnjih petnajstih letih sedijo tekmovalci karate kluba Trbovlje zanesljivo v sam vrh slovenskega karateja. V letu 1007 so dosegli svojevrsten rekord. Prvič v vsej, več kot petintridesetletnici obstoja karateja v trboveljski dolini so presegli magično številko 100, saj so osvojili rekordnih, kar 111 medalj na uradnih državnih tekmovanjih ter mednarodnih turnirjih. Po tem uspehu so si po dolgem času v klubu privoščili malo daljši počitek. Trboveljčani so se, kljub hitrem terminu takoj po novem letu, odzvali vabilu članom Karate kluba Tiger iz Velenja, ki so v soboto 12. januarja izvedli že 3. turnir z mednarodno udeležbo za Pokal »Nestla Žganka«. Na turnirju je nastopilo 286 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov Hrvaške, Italije in Slovenije. Trenerja Bogdan SIMERL in Kristijan OSTOJIČ sta v Velenje povedla: Blaža HRIBOVŠKA, Žana KRAJŠIČA, Tadeja KOLANDRA, Huseina TAHIROVIČA, Jana NARAGLAVA, Milo NEDIČ InAjšo DURATOVIČ. V katah se že pozna dobro delo trenerja Liviusa BUNDE iz Beograda. Mladi tekmovalci so pokazali dobro formo in uspeh ni izostal, saj so osvojili Jan NARAGLAV bronasto medaljo,Tadej KOLANDER srebrno in Husein TAHIROVIČ zlato. V športnih borbah se je poznalo, da v klubu še niso v polnem zagonu, saj sta trboveljska tekmovalca Blaž HRIBOVŠEK in Žan KRAJŠIČ težko dosegala točke, ki so potrebne za zmago. Kljub temu je obema uspelo nekajkrat zmagati in s tem osvojiti bronasti medalji. Trener Bogdan SIMERL je bil s petimi osvojenimi medaljami svojih varovancev zadovoljen. Športna forma tekmovalcev pa se bo gotovo dvignila z rednimi in prizadevnimi treningi.V klubu so se že v začetku leta odločili za korenite spremembe.V začetku februarja bo funkcijo glavnega trenerja prevzel Miha KOVAČIČ. To nalogo je več kot 15 let opravljal Bogdan SI- MERL, ki se bo v bodoče bolj posvečal nalogam predsednika kluba. REZULTATI: KATE - posamezno: Zlata medalja Srebrna medalja Bronasta medalja ŠPORTNE BORBE: Bronasta medalja Bronasta medalja - Husein TAHIROVIČ - malčki; -Tadej KOLANDER-malčki; - Jan NARAGLAV - mlajši dečki; - Žan KRAJŠIČ - mlajši dečki; - Blaž HRIBOVŠEK - mlajši dečki; Besedilo in slika: Bogdan Simerl Veleslalom in dva superveleslaloma za pokal vzhodne regije na Kopah Pretekli teden so se mladi smučarji pomerili na treh tekmah za Pokal vzhodne regije, tokrat na Kopah. Zagorski smučarji so domov odnesli 4 odličja - Nina Žnidar za dve drugi mesti, Kaja Klančišar in Hana Brvar pa za tretje mesto. V ponedeljek, 7.1.2008, so dečki in deklice na Kopah tekmovali v veleslalomu za Pokal vzhodne regije. Pri starejših deklicah je Nina Žnidar zmago zgrešila le za stotinko sekunde, Katja Murne je osvojila 8. mesto. Pri starejših dečkih se je Urh Ka-pelar uvrstil na 5. mesto, Žan Hribar na 9. mesto in Davor Grabnar na I I. mesto. Pri mlajših deklicah je bila na stopničkah za zmagovalce Hana Brvar, ki se je uvrstila na 3. mesto, Pia Zupan je bila 10. in Kristina Kramar Kokalj 15. Na 15. mesto se je uvrstil tudi Anže Vračevič pri mlajših dečkih. V petek, I 1.1.2008, so se deklice in dečki ponovno zbrali na Kopah, pridružili pa so se jim tudi cicibanke in cicibani. Za točke Pokala vzhodne regije so se pomerili v superveleslalomu. Pri starejših deklicah je Nina Žnidar ponovno zasedla 2. mesto, Katja Murne pa 7. mesto. Pri starejših dečkih je bil Žan Hribar 7., Urh Kapelar 10. in Davor Grabnar 12. Pri mlajših deklicah je Hana Brvar tokrat prismučala do 7. mesta, Pia Zupan je bila 12. in Kristina Kramar Kokalj 19., Anže Vračevič pa je pri mlajših dečkih zasedel 18. mesto. Cicibanke in cicibani so se pomerili na malo skrajšani progi. Pri cicibankah je na 3. mesto prismučala Kaja Klančišar, tik za njo je bila NevaTaškar na 4. mestu, na robu deseterice pa se jima je pridružila še Tjaša Šorli. Anja Žibert je zasedla 17. mesto,Tadeja Pintar 18. mesto in Saša Milanovič 20. mesto. Sara Poropatič je odstopila. Pri cicibanih je bil najboljši Oskar Vrbovšek, ki je zasedel 23. mesto, Gaber Camloh je bil 27., Gašper Kranjc 30., Dominik Krajnc 32. in Matic Šorli 34. Ob dobro uvrstitev je bil tokrat Lovro Kmet, ki je žal odstopil. Irena Murne, SK Zagorje Izbiramo: \m BASa 4 Spoštovane bralke in bralci, tako kot vsako leto doslej bomo tudi tokrat skupaj z vami izbrali Naj športnike Zasavja za preteklo leto 2007. Izbirali bomo v naslednjih kategorijah: Naj športnica in športnik Zasavja 2007 Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2007 Naj trener Zasavja 2007 Naj ekipa Zasavja 2007 Naj športni delavec Zasavja 2007 V uredništvu smo v vsaki kategoriji nominirali po tri kandidate, kar pa seveda ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojo kandidatko, kandidata oziroma ekipo. Pravila glasovanja: 1. Glasuje se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc - fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnico vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna! 3. Predlogi za naj športnike in športnice, trenerje, ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih - od Litije do Radeč! 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza in lahko predlagate svoje kandidate, ki pa morajo izpolnjevati naslednje kriterije: - za ekipe , da tekmujejo v I. državni ligi - za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v I. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu - so športniki, ki so člani prvoligaških ali drugoligaških ekip iz tujine - za mlade športnice in športnike, da nastopajo v mlajših kategorijah na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopali na mednarodnih tekmovanjih in na evropskem ali svetovnem prvenstvu - za naj trenerje lahko predlagate tiste, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športnike in športnice - za naj športne delavce lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki, opravljajo pa delo športnega delavca najmanj pet let. V uredništvu smo v vsaki kategoriji predlagali po tri kandidate, vi pa lahko poleg predlaganih glasujete tudi za druge, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje.V prvem krogu bomo glasove sprejemali do tretjega februarja, nakar bomo našim nominirancem dodali v vsaki kategoriji še po tri, ki bodo prejeli največ glasov s strani bralcev in bomo s tem glasove prenesli v drugi krog. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 15. marca 2008 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 20. marca. Prvo mesto bo točkovano s 3, drugo z 2 in tretje z I točko. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2007 I. Naj športnica in športnik Zasavja 2007: - Klemen Juvan (KBV PONDOKWAN Zagorje) - Klemen Lavrič (MSW Duisburg) - Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) 2. Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2007: - Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake) - Nina Žnidar (SK Zagorje) -Timi Umek (KKTrbovlje) 3. Naj trener Zasavja 2007: - Bogdan Simerl (KK Trbovlje) - Peter Kauzer st. (BD Steklarna Hrastnik) - Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake) 4. Naj ekipa Zasavja 2007: - KK TRBOVLJE - KBV PONDOKWAN Zagorje - SK ZAGORJE 5. Naj športni delavec Zasavja: -Aljoša Pišek - Igor Grčar - Jože Hočevar V 5^? <\ 5 , T £ 's /Jr ^GLASOVNICA | I. NAJ ŠPORTNIK-CA ZASAVJA 2007 1. mesto:____________________________ 2. mesto:____________________________ I 3. mesto:___________________________ I 2. NAJ MLADI ŠPORTNIK-CA ZASAVJA 2007 I I. mesto:___________________________ 2. mesto:____________________________ I 3. mesto:___________________________ 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2007 I I. mesto:___________________________ I 2. mesto:___________________________ 3. mesto:____________________________ L ____ ____ ___ ____ ____ ___ ____ ____ _ 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2007 1. mesto:____________________________ 2. mesto:____________________________ 3. mesto:____________________________ 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2007 1. mesto______________________________ 2. mesto_____________________________ 3. mesto_____________________________ Glasoval sem Ime in priimek: Naslov: Telefon: Davčna številka: ~l J © kronično KRONIKA PP TRBOVLJE OD 5. 1.1008- 16. 1.1008 PROMET IN PROMETNE NESREČE: Dne 5. I. 2008 okoli I 1.00 ure smo bili obveščeni o prometni nesreči II. kategorije z samoudeležbo voznika OA, kateri je vozil iz smeri Potoške vasi proti Cesti v Vine, kjer je pričel prehitevati pred seboj vozeče vozilo in pri tem sam v desnem ovinku zapeljal s ceste v jarek. Materialna škoda na vozilu znaša cca. 2.000 EUR. Voznik je iskal zdravniško pomoč v ZD Zagorje, policisti pa so zoper voznika podali obdolžilni predlog na okrajno sodišče. Dne 10. I. 2008 okoli 10.00 ure se je pripetilo prometna nesreča na Marnem, kjer je voznica OA vozila iz smeri Dola proti Marnem in zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v zadnji del stoječega OA, katerega je pred njo vozil voznik, ki je z vozilom nameraval zaviti levo. Na vozilih je nastala materialna škoda za okoli 5000 EUR. Za odvoz vozil je poskrbela avtovleka. Povzročiteljici so policisti izdali plačilni nalog. Dne II. 1.2008 ob 17.45 uri,na cesti Gll 108,je voznik OA,zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasproti vozečo voznico OA iz Hrastnika. Materialna škoda znaša cca I 1000 EUR. Zoper povzročitelja sledi obdolžilni predlog. K sreči telesne poškodbe udeleženci prometne nesreče niso zadobili. Dne 12. I. 2008 ob 12.45 uri je voznik OA iz Trbovlej, kateri je pripeljal iz smeri Zagorja in v semaforiziranem križišču na Savskem mostu zavijal levo vTrbovlje, pri tem izsilil prednost vozniku OA, prav tako iz Trbovelj, kateri je vozil po cesti naravnost iz smeri Hrastnika proti Zagorju. Skupna materialna škoda znaša cca 3.000 EUR, v prometni nesreči nihče ni zadobil tel. poškodb. Policisti so zoper povzročitelja podali obdolžilni predlog na okrajno sodišče. Dne 14. I. 2008 okoli I 1.30 ure je v Trbovljah prišlo do prometne nesreče z udeležbo štirih vozil. Povzročitelj je z OA vozil iz smeri rondoja v smeri Trga svobode in pri tržnici zaradi neprilagojene hitrosti trčil v pred seboj ustavljen OA, to vozilo pa je nato odbilo še v zadnji del prednjega vozila.V vozilo povzročitelja pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil NN voznik OA, ki pa je nato s kraja odpeljal. Udeleženci so sami naknadno iskali zdravniško pomoč. Materialna škoda znaša okoli 5100 EUR. Zoper prvega povzročitelja sledi obdolžilni predlog, policisti pa bodo poizkušali izslediti tudi NN voznika, ki je po povzročeni prometni nesreči pobegnil. Dne 16. I. 2008 ob 05.13 uri smo bili s strani operaterja OKC PU Ljubljana obveščeni, da jih je poklicala voznica OA in zaprosila za ogled PN pri Petrolu v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, da je povzročitelj prometne nesreče voznica OA, ki se je pri Petroli vključevala na reg. cesto in pri tem izsilila prednost prijaviteljici prometne nesreče. Udeleženki prometne nesreče sta iskali zdravniško pomoč. Materialna škoda znaša 5000 EUR. V času obravnave prometnen nesreče je bil del vozišča zaprt, obvoz pa je bil urejen. Zoper povzročiteljico so policisti podali obdolžilni predlog. JAVNI RED IN MIR: Dne 9. 1.2008 ob 19.00 uri v Hrastniku sta se sprli mati in hči. Hči je zaradi žalitev in vpitja nad materjo od policistov prejela plačilni nalog. Dne 5. 1.2008 ob 22.40 uri smo bili obveščeni o sporu očeta in sina v stanovanju. Zaradi medsebojnega žaljenja in zmerjanja so policisti zoper oba podali obdolžilni predlog. Dne 10. 1.2008 okoli 21.45 ure smo bili obveščeni o družinskem sporu v Trbovljah, kjer sta se sprla tašča in zet, vmešala se je hči, ki je zaščitila mater, zaradi česar jo je izven zakonski partner dvakrat udaril. Nasilnežu so policisti izdali plačilni nalog. Dne 12. I. 2008 ob 19.30 uri v Zagorju je prijavitelja napadel NN, ki mu je grozil s pretepom zaradi parkiranja. Na kraj napotena patrulja policistov, ki je z zbiranjem obvestil ugotovila, da je občan Zagorja brez vzroka napadel in grozil s pretepom prijavitelju in mu je zaradi tega bil izdan plačilni nalog. LETALSKA NESREČA: Dne I I. I. 2008 ob 13.44 uri smo bili obveščeni o letalski nesreči nekje na relaciji Zagorje -Vransko. Policisti so takoj pričeli z iskalno akcijo. Na težko dostopnem terenu je bilo najdeno letalo, ki je strmoglavilo. Pri pregledu takojšnje ožje in širše okolice je bil najden eden izmed potnikov letala, kateremu je policist nudil prvo pomoč in ga uspešno prenesel do reševalnega vozila z medicinskim osebjem. Ugotovljeno je bilo, da je ena oseba v letalski nesreči izgubila življenje, druga prej omenjena oseba pa je bila močno poškodovana, predvsem zaradi obsežnih opeklin celotnega telesa. Ogled kraja je prevzela ogledna skupina SKP PU LJ, na kraju pa so bili tudi letalski inšpektor, preiskovalni sodnik in dežurna državna tožilka. PP Trbovlje je 9. 1.2008 dobila v uporabo novi službeni vozili: terensko vozilo VWTouareg, 2,5TDI DPF intervencijsko vozilo Renault Master Furgon LIHIP2Y6. Več o karakteristikah vozil na spletni strani policije. PP KRONIČNO © KAZNIVA DEJANJA: Dne 5. I. 2008 okoli 15.53 ure smo bili obveščeni o vlomu v hišo in tatvini dvotaktnega bencinskega agregata znamke Herkules za proizvodnjo el. energije. S tem dejanjem je nn storilec oškodoval lastnika za cca. 400 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne 6. 1.2008 ob 21.30 uri smo bili obveščeni, da je nn storilec pristopil do parkiranega vozila v Hrastniku in z neznanim predmetom razbil steklo na zadnjih levih vratih vozila ter jih pustil odprta, ne da bi iz vozila kaj odtujil tako. Materialna škoda znaša cca. 300 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne 7. I. 2008 okoli 17. 30 ure je NN storilec iz jakne, katero je imel oškodovanec položeno preko naslonjala stola v gostinskem lokalu, odtujil GSM aparat.Vrednost omenjenega aparata je bila okoli 700 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne 7. /. 2008 okoli 14.30 ure smo bili obveščeni o ponovni tatvini GSM aparat, in sicer iz jakne v čakalnici ambulante ZD. Lastnika je nn storilec oškodoval za okoli 60 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne 9. I. 2008 okoli 09.00 ure smo bili obveščeni, da je NN storilec poškodoval vozilo, tako da je razbil dvoje stekel vozila, poškodoval vratca rezervoarja, brisalec in odbijač na n e reg. vozilu. Materialna škoda znaša okoli 500 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne 9. 1.2008 okoli I 1.00 ure smo obravnavali vlom v trgovino v Hrastniku, kjer je storilec iz skladišča odtujil okoli 200 zavojev cigaret različnih znamk in s tem lastnika trgovine oškodoval za cca. 5000 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne / /. /. 2008 ob 7.52 uri je oškodovanec ugotovil, da je NN storilec opravil priključek na njegov električni števec ter ga s tem oškodoval za cca. 500 KW/h električne energije. Policisti so z zbiranjem obvestil storilca ugotovili in zoper njega podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Dne 11. I. 2008 okoli 01.20 ure smo bili obveščeni o vlomu v gost. lokal v Hrastniku, kjer je storilec iz igralnih avtomatov odtujil izkupiček. Lastnika oškodoval za cca. 400 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne 13. I. 2008 ob 23.40 uri smo bili obveščeni o razbitem steklu na eni od osnovnih šol v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da je nn storilec v času vikenda razbil steklo na stranskih vhodnih vrati šole. Šolo s tem oškodoval za okoli 50 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. Dne 14. 1.2008 smo bili obveščeni o treh različnih tatvinah reg. tablic na območju Trbovelj. Dne 15.1.2008 ob 18.15 uri smo bili obveščeni o kaznivem dejanju Zatajitve denarnice. Oškodovanec je na prodajnem pultu lokala vTrbovljah med pogovorom pozabil denarnico z vsebino (dokumenti in cca. 470,00 EUR gotovine). Po cca. 10 minutah se je vrnil na kraj, kjer je denarnico pozabil, vendar je ni bilo več na pultu. Za priložnostnim storilcem še zbiramo obvestila. Dne 16. I. 2008 ob 07.10 uri smo bili obveščeni o vlomu v kiosk v Trbovljah in tatvini večje količine različnih cigaret in drugih izdelkov. Lastnik je s tem dejanjem oškodovan za okoli 5.000 EUR. Za neznancem zbiramo obvestila. PRIDRŽANJA Dne 14. I. 2008 okoli 20.15 uri smo bili obveščeni o razgrajanju tujca v stanovanjski enoti v Trbovljah, katerega znanci ne morejo umiriti. Ugotovljeno je bilo, da je pijani kršitelj pred prihodom policistov v predel obraza udaril enega izmed sostanovalcev. Ker se kršitelj tudi ob prihodu policistov na kraj še vedno ni umirili in ni upošteval zakonitega ukaza policistov ter nadaljeval s kršitvijo, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje po Zakonu o prekrških do iztreznitve. Izdan mu je bil plačilni nalog. PRIDRŽANJA Dne 7. 1.2008 okoli 13.40 ure smo bili obveščeni o pogrešanju starejšega občana Trbovelj. Policisti so preverili na domu pogrešanega, kamor so prispeli tudi njegovi sorodniki. Ob vstopu v hišo pa je bilo ugotovljeno, da je pogrešani v stanovanju umrl naravne smrti. Dne 12. I. 2008 ob 09.36 uri smo prejeli prijavo, da je nezavarovan pes (manjši mešanec) v Zagorju ugriznil mimoidočo občanko Zagorja. Policisti so zoper lastnico psa izdali plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali, prav tako pa je bila obveščena tudi veterinarska inšpektorica. Dne 14. I. 2008 okoli 11.15 ure smo bili ponovno obveščeni o najdbi trupla, in sicer v stanovanju so sorodniki našli umrlo starejšo občanko Trbovelj, ki je po ugotovitvah zdravnice umrla naravne smrti. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_hrastnik.pulj@policija.si po_zagorje.pulj@policija.si, gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@polidja.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) aleksej.vidovic@policija.si (vodja policijskega okoliša Hrastnik) marko.slenc@policija.si (vodja policijskega okoliša Hrastnik) saso.smid@policija.si (vodja policijskega okoliša Zagorje ob Savi) Nove tel. številke policijskih oddelkov; PO Hrastnik 03/56 46 334 in 56 46 335 ter PO Zagorje ob Savi 03/56 69 056 in 56 69 057. I© mmm Križan K e & u g a n REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. | Al L A M j O UpT E j R j E N E|T A nBTd, I g|CjAlPj Ujm E R -g- PEČ IEROT I KjVP L E ’S"! K I OI R j E [ N 1 O I R ] K | AI N | A | M M Ž | B O G A R • e e o g r i Le. a : v; t =5 N I O|S |T To rh •atj D | O | S | E | Q jižJ L | C B| R | P s- I V. A N H,O EE|V:A L g j N Ji N Ofej K 'AZAH I H ER EVA N 5 RACA L SUDOKU 6 2 9 2 4 7 6 1 4 1 4 3 9 6 8 8 1 6 8 3 2 2 5 8 KAKURO NURIKABE 9 3 8 2 3 8 m\/emu> --------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 02. februarja 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 2/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 1/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Kržišnik Gašper, Cesta 20. julija 13, 1410 Zagorje- bon za 20,86 € - Justina Milar,Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje - bon za 12-,52 € -Veronika Klopčič, Ržiše, 1413 Čemšenik - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Le še nekaj dni nas loči do pustih norčij Da brglezovi krofi odlični so veste zagotovo žeE vsi..., in te dni se jih po posebni pustni ceni dobi! Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Prepričani smo, da ne bo težko prepoznati se med malimi božički. Malčki dobro vedo, kje so bili in zakaj. Zdaj pa naj samo še pokličejo oni ali mamice na GSM 041 410 734 in povedo svoj naslov in dva bona za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah bosta njihova, kajti predhodnik se ni javil, zato pripadata vam oba - to pa pomeni štiri pice in štiri kokakole. Le pohiteti morate, kajti po I.februarju bo prepozno in mastil se bo tisti iz naslednjega Zasavca. PIZZ6RIII ČEBELICI) VRAČE Vič rnotej Valvazorjevo 2, IZLAKE, Tel.: OS/56-74-137 Kuhamo s Stašo Masleni ponvičnik Potrebujete: * / 0 dag moke *noževo konico pecilnega praška *sol *1 jajce *5 dag masla *2 žlici mleka Priprava: Maslo penasto umešamo, postopoma dodamo moko z vmešanim pecilnim praškom, jajce in mleko. Spečemo pri srednji vročini v pomaščenem in pomokanem pekaču. Pečeno zvrnemo iz pekača in ohladimo. Ohlajeno zrežemo na kvadratke ali majhne trikotnike. Dober tek! Staša I® USI______ Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Prijateljstvo in ljubezen sta med najbolj plemenitimi čustvi, če prihajata iz iskrenega srca.Toda vse prepogosto izvirata iz sebičnosti. Človek ima občutek, da ljubi, a že ob prvi resnejši preizkušnji se izkaže, da je resnica drugačna. Ljubezen je lahko eleganten izgovor za prikrite načrte. Preračunljivost zastrupi odnose med ljudmi in uniči pristne vezi naklonjenosti. Kdor hoče živeti v pravi ljubezni, mora ljubiti brezpogojno.To ni enostavna naloga, ampak za vsak vreden cilj se je treba potruditi. Brezpogojna ljubezen je edina pot do boljših medčloveških odnosov, v svojem bistvu pa pomeni, da smo sposobni blagohotno sprejeti tudi napake soljudi. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) PRIJATELJSTVO LJUBICI Vsaka pot se enkrat razcepi, Ljubica mila, vsak veter se obrne, kaj mi je storit’, tudi drevo se prelomi. ti si tega kriva, le kaj čem naredit’? A kar stkejo leta, to za vedno ostane. Ljubezen najina sladka Se ne razcepi, ni nič več tako, ne obrača drug’mu si jo dala, in se ne zlomi. kako mi je težko. Preprosto je tukaj Ko sem tvoje ljubil in zdaj ustnice sladke, in za vedno ostane. nisem to pomislil, da pozabiš me. Igor Goste Zdaj ko objokuješ, ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do 15. februarja 2008 na naslov v desnem okvirčku. Vsak prispevek podpišite še meni je hudo, svoje zaničuješ, ki niso krivi ti. Ljubezni njene sladke nič več nazaj ne bo, le urice prekratke spominu ostanejo. Maks Marinčič s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo USTVARJALCI PROZE, z besedilom ter priložite zapečateno RUBRIKA LIST ČAKA kuverto, na kateri naj bo napisana NA VAŠE PRISPEVKE! vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom. Pravi naslov zanje: Nagrajeni prispevki Uredništvo Zasavca, bodo objavljeni v drugi Cesta zmage 3, februarski številki Zasavca! 1410 Zagorje ob Savi. MOLITEV Molim, prosim Boga, naj mi grehe odpusti, moja prevara si ti, polna vseh laži. A molitev ne pomaga, srca se ne zaceli rana, boli v prsih me močno in z mano joče se nebo. Pa daj, odidi že in ne oziraj se, glej naprej in misli na srce, ki resnično ljubi te. Molitev ta je nema, minila me je vnema, da se borila zate bi, žal srce več ti ne gori. Srce mi ne gori. Sara Bavdek “Če je človek zmožen produktivne ljubezni, ljubi sam sebe. Če ljubi lahko le druge, sploh ne more ljubiti.” (Erich Fromm) 't^eucjmP Aleksi/ Porednih: PAPIR NI SRCE KOLUMNA © Pred kratkim se je začelo evropsko leto medkulturnega dialoga. Sliši se lepo, toda papir vse prenese. Vprašamo se lahko, kakšna bo korist od prireditev, ki se bodo zvrstile v okviru tega projekta. Zgolj od besed se ne bo nič premaknilo na bolje, spremembe so mogoče samo s konkretnimi dejanji.V eni izmed kulturnih oddaj na TV Slovenija je bilo nedavno rečeno, da sta kultura in umetnost v ožjem pomenu glavni glasnici medkulturnega dialoga. Če je res tako, potem je projekt že vnaprej obsojen na neuspeh. Pa ne zaradi kulture in umetnosti, ampak zato, ker je potrebno za izboljšanje medkulturnega dialoga zastaviti širšo akcijo. Akcija, o kateri bom zapisal nekaj poudarkov, bi se morala nadaljevati tudi po izteku leta 2008, saj je dolgoročno poglabljanje medkulturnega dialoga proces, ki se nikoli ne konča. Večina ljudi sploh ne ve, kaj v praksi pomeni medkulturni dialog.V resnici gre za prizadevanje, da bi spoznali in razumeli druge kulture. Prav nerazumevanje drugih kultur je razlog za spore in vojne. Tisti, ki ne razumejo drug drugega, se med seboj ne razumejo. Nerazumevanje namreč ustvarja negotovost, kako se bodo pripadniki druge kulture odzvali na naše delovanje.Ta negotovost vzbuja strah, da se bodo odzvali nasprotujoče in sovražno. Vendar drži kot pribito, da lahko dialog med kulturami dvignemo na višjo raven šele takrat, ko izboljšamo dialog znotraj lastne kulture. Dokler se grizejo med seboj pripadniki iste kulture, ni upanja za poglobitev odnosov z drugimi kulturami. Prava strpnost se rodi, ko želja po razumevanju drugega prihaja iz čistega in iskrenega srca. Kdor govori o strpnosti in dialogu s figo v žepu, sta ga samo “gobec in sapa”. Govori lahko vsak, toda razliko naredijo dejanja. Kako naj navadni smrtniki ravnajo strpno, ko pa s strani ljudi, ki bi jim morali biti za zgled, vsak dan dobivajo negativna sporočila? Vzemimo primer sprtih poslancev Zmaga Jelinčiča Plemenitega in Saša Pečeta. Se pred enim mesecem sta izgledala kot “rit in srajca”, zdaj pa se sovražita kot stekla psa. Iz Jelinčičevih besed dobi nepristranski opazovalec občutek, da je Peče zanj izmeček. Noče se javno soočiti z njim, češ, “kdo pa je on”. To dogajanje spremlja prek medijev ogromno Ijudi.Ve-liko jih navijaško doživlja dvoboj na daljavo, saj enega izmed omenjenih akterjev podpirajo in drugemu nasprotujejo. Ob takšnem navijanju se sproščajo nizkotna čustva, ki vodijo stran od strpnosti in enakovrednega obravnavanja sočloveka. Z lučjo pri belem dnevu bi lahko iskali novinarja ali komentatorja, ki je jasno napisal ali povedal, da javni nastopi obeh poslancev po razkolu v poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke dajejo slab zgled.Vodijo stran od kulture dialoga, ki nima zveze z visoko kulturo in umetnostjo, ampak s temeljnim spoštovanjem sočloveka kot osebe, ki ima enako dostojanstvo kot jaz. Kultura in umetnost obstajata že tisočletja, a ljudje se še vedno pobijamo - nekateri dejansko, drugi z besedami. Človeka ne dela plemenitega naziv, temveč srce, ki hoče razumeti drugega kljub drugačnosti njegovih misli, besed in dejanj. Razlogi za spore so lahko zunanji dejavniki, toda nepripravljenost za njihovo reševanje je posledica zavračanja dialoga. Lažje je na drugega lajati ali se mu izmikati, kot mu ponuditi roko sprave. Za iskren dialog, ki edini obrodi sadove, je treba resnično sprejemati drugega in si prizadevati za rešitev, ki bo sprejemljiva za oba. Sprejemanje je pogoj za razumevanje in s tem za tlakovanje poti k blagostanju. Koliko je kdo uspešen pri tem, se hitro pokaže. Visokoleteče besede o medkulturnem dialogu se lahko sesujejo v prah že ob najmanjšem soočenju govorca z drugače mislečimi ljudmi. Živimo v svetu, kjer sebični interesi posameznikov in skupin prevladujejo nad interesi človeštva. Dokaz za to je nepravična delitev dobrin. Tričetrt človeštva živi v revščini, tudi v bogatih državah smo priče velikemu prepadu med bogatimi in revnimi. Očitno torej je, da bo treba za večjo blaginjo človeštva še veliko narediti. Prvi korak je lahko spodbujanje medkulturnega dialoga, vendar ob pozitivnem zgledu javno prepoznavnih oseb, od politikov in gospodarstvenikov do kulturnikov, verskih dostojanstvenikov, novinarjev in estrad ni kov. Vzgojo za dialog bi bilo koristno uvesti tudi v osnovne šole in ji dati več prostora v medijih. mo/omsniA <--------- Delavski dom Zagorje torek 29.1. ob 18.00 FRANČEK IN ZAKLAD Petek 25.1. ob I7.00 ČEBELJI FILM, am.anim.akc. ŽELVJEGA JEZERA kom. Film je sinhroniziran v sreda 30.1. ob 18.00 FRANČEK IN ZAKLAD Ifäj slovenščino. ŽELVJEGA JEZERA ob 19.00 BIVŠI am.rom.kom. četrtek 31.1. ob 18.00 ALIEN PROTI PREDATORJU: Sobota 26.1. ob 17.00 ČEBELJI FILM Requie ZF triler/grozlj. ■H» Nedelja ob 19.00 BIVŠI petek 1.2. ob 18.00 BEOWULF Anim.domišlj.pust. 27.1. ob 10.30 ČEBELJI FILM ob 20.00 ALIENI PROTI PREDATORJU ob I8.00 ČEBELJI FILM sobota 2.2. ob 18.00 BEOWULF Ponedeljek 28.1. ob 19.00 BIVŠI ob 20.00 ALIENI PROTI PREDATORJU Torek 29.1. ob I9.00 Film teater: PO POROKI, Rekviem Danska, Švedska, drama (2h) nedelja 3.2. ob 18.00 ALIENI PROTI PREDATORJU Petek 1.2. ob I9.00 AMERIŠKI GANGSTER, am. Rekviem krim./drama ob 20.00 BEOWULF Sobota 2.2. ob I9.00 ELIZABETA :ZLATA DOBA, ponedeljek 4.2. ob 18.00 BEOWULF brit. zgod. drama torek 5.2. ob 18.00 ZLATI KOMPAS Nedelja 3.2. ob I9.00 AMERIŠKI GANGSTER Domišlj.pustol. Ponedeljek 4.2. ob 19.00 ELIZABETA : ZLATA DOBA sreda 6.2. ob 18.00 ZLATI KOMPAS drama četrtek 7.2. ob 18.00 PETELINJI ZAJTRK Rom. Torek 5.2. ob 19.00 Film teater : BAMAKO, koprodukcija, drama Kino Izlake Nedelja 27.1. ob 19.15 BIVŠI am.rom.kom. Nedelja 3.2 ob 19.15 ELIZABETA :ZLATA DOBA, brit. Zgod. drama Kino Hrastnik Četrtek 24.1. Kino Delavski dom Trbovlje 24.1. ob 18.00 AMERIŠKI GANGSTER 25.1. ob 18.00 FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA Anim.druž.kom. ob 20.00 AMERIŠKI GANGSTER 26.1. ob 18.00 FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA ob 20.00 AMERIŠKI GANGSTER 27.1. ob 18.00 FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA ponedeljek 28.1. ob 18.00 FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA Četrtek Petek sobota nedelja Petek sobota sreda četrtek petek sobota sreda 25.1. 30.1 31.1 1.2. 2.2. kom. ob 19.00 KRALJESTVO am.akc.triler ob 19.30 ZLATI KOMPAS am.domiš.pustol. ob 17.00 ZLATI KOMPAS ob 19.00 KRALJESTVO ob 19.00 BIVŠI am.rom.kom. ob 17.00 BIVŠI ob 19.00 POSTRELI JIH am.kom.triler ob 17.00 POSTRELI JIH ob 19.00 ŽAGA 4 am.groz. ob 19.00 ELIZABETA: ZLATA DOBA am.zg.drama Kino Dol pri Hrastniku Petek 25.1. ob 17.00 ZLATI KOMPAS am.domiš.pustol. petek 1.2. ob 17.00 POSTRELI JIH am.kom.triler Knjižnica Litija četrtek, 24. januarja ob 18. uri, pravljična ura, ki bo v knjižnici Šmartno. Po pravljici bomo spet izdelali kaj zanimivega. Vabljeni! Torek 29. januarja ob 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE Radovana Riedla - Alžirija Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Od ponedeljka 4. 2. do sobote 9. 2.: BUKVARNA (brezplčane odpisane knjige iz stare zaloge) Oddelek za odrasle in Mladinski oddelek Sreda 6. 2. ob 17.00 PRAVLJIČNA URA ob kulturnem prazniku: Slovenske pravljice pripovedujeta Kaja Čop in Anja Doležalek - mladinski oddelek Ob 19.00 LITERARNI VEČER z Eli Trobec Po sledeh Alkimista - oddelek za odrasle Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Ponedeljek 28.1. ob 17.00 URA PRAVLJIC v knjižnici Kisovec Sreda 30.1. ob 17.00 URA PRAVLJIC v knjižnici Izlake Četrtek 31.1. ob 17.00 URA PRAVLJIC v knjižnici Zagorje KC Delavski dom Trbovlje Od petka 1 .-do nedelje 10.2.08 Razstava: Bogdana Baroviča Ponedeljek 4.2.08 ob 9.30 in 10.30 lutkovni abonma - ZKD Trb. Četrtek 7.2.08 ob 19.00 Proslava ob kulturnem prazniku KC Delavski dom Zagorje Četrtek 24.1. ob 19.30. uri - KOK Tl MEN ZDEJ DOL VISIŠ (gledališki abonma in izven) Mladinsko gledališče Ljubljana Četrtek 7.2. ob 18. uri - Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik četrtek, 24. 1. 2008, ob 18.00 predavanje Marjana Pergarja- predsednika PD Hrastnik in ogled slik Južne v Galeriji delavskega doma Hrastniku ŠOHT V petek, 25.1. 2008 ob 18.00 potopisno predavanje Jureta Robiča, predvajanje dokumentarnega filma Tomaža Kovšce RAAM 2007- v Poslovni stavbi Hrastnik Kulturno društvo Podkum Sobota 26. 1. ob 19.00 uri VEČER NA VASI - 3. kulturno zabavna prireditev v Lovskem domu na Podkumu Društvo prijateljev mladine Trbovlje Nedelja 3. februar SPREVOD PUSTNIH MASK - OD MESTNEGA PARKA DO DELAVSKEGA DOMA HAU oom 01 mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Stanovanja Mlad par brez otrok najame kjerkoli v Trbovljah enoinpol sobno stanovanje. GSM 040 522 236 Prodam Suha mešana drva nažagana, za kurjenje prodam. GSM: 041 545-1 12 Ugodno prodam resnemu kupcu voziček, lupinico in gugalnik Peg.P. GSM: 040 495 I 14 Ostalo Prosim, če mi lahko kdo podari rabljeno zamrzovalno omaro. GSM 030 972 694 Iščem knjigi: Vas na Dolenjskem (zgodovina Podkuma) Vinka Madendorferja in Zgodovino Zagorja I, II .Janka Orožna. Odkup ali zamenjava. GSM 031 544 471, tel.: 03 56 39 610 Imamo črne in rjave rodovniške mladičke nemške doge, dovolj stare za odhod v novi dom. So redno razglisteni, tetovirani, cepljeni in maksimalno socializirani.Več o nas si lahko pogledate na spletni strani: www.nemskedoge. net ali pokličete na tel: 041 393 432, Dejan Pustne kostume za otroke od 0 — 16 let ugodno prodam. Cena od 8 € do 25 €. Tel.:01 42 31 761 GSM: 031 626 226 in 031 786 497 www.pustnikostumi.si NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:............................ a, 'ŠF Naslov:.................................... &. ,'o Ö Podpis:..................................... | | ~ o Telefon:.................................... ° ° ■S :— o o Davčna številka:.............. ! >o O b a (D > O d "tž5 =J CZ O Q_ cč O 0 WETKAMO Kofetkamo z Majdo Drnovšek Ex tempere v Knezdolu m Meram priznati, da imam malo slabe vesti, har zadeva Majdo Drnovšek. Že nekaj časa je minilo, odkar me je njena kolegica opozorila na to izjemno nadarjeno in skromno slikarko z Trbovelj. Simpatična Majda se približno osmo leto aktivno ukvarja s slikarstvom. Že v osnovni šoli je pokazala nadarjenost za likovno ustvarjanje in skrivaj je upala, da bo lahko obiskovala šolo za oblikovanje, vendar jo je življenja vihar odviharil v drugih smereh in pred leti se ji je končno uspelo vrniti k stari ljubezni, s katero se zelo zavzeto in nadarjeno ukvarja. Tudi njena sestra dvojčica Marjana se ji je z veseljem pridružila. Kot dvojčici sta si res podobni, kar se pa slikarstva tiče Majda prisega na oljno, Marjana pa akrilno tehniko. Obe sta članici likovnega društva Relik iz Trbovelj. Za Majdo je značilno, da je izredna koloristka, ki oživlja žlahtno tradicijo slovenskega krajinarstva. V naše zasavske kraje z bogatim koloritom svojih del vnaša optimizem in svežino. Majda je hvaležna mentorju akademskemu slikarju Zoranu Pozniču, ki jo je marsičesa naučil in ji še vedno veliko pomaga v njenem slikarskem razvoju. Zoran večkrat poudarja, da je njen pogled v slikarstvu-pogled nedolžnosti in istočasno življenjske vitalnosti. Da je temu res tako, pričajo številne samostojne razstave in priznanja. Zelo je ponosna na I. nagrado v Ljubljani za njen enkratni Suštarski most. Živi v Trbovljah, v Knezdolu in z njene terase je prečudovit razgled na Trbovlje in okoliške hribe. Na njej se je tako leta 2006 zbralo pet predstavnikov Reli-ka, da s tega mesta iščejo navdih za svoje umetnine. Navdušili so še druge, tako da so lani oktobra imeli na Majdini terasi drugi Ex tempore, kjer je bilo že 16 sodelujočih. Porajajo se nove ideje tudi za letos in vsi že navdušeno načrtujejo novo druženje. Poleg enkratnega razgleda, ko so umetniki lahko dali duška svoji kreativnosti se je prilegel tudi slasten golaž iz kotla, domači kruh in dobrote, ki so jih sodelujoči prispevali. Običajno sestri nastopata ali sodelujeta skupaj na različnih Ex temporih in na Zlati paleti, ki trajajo od marca do oktobra.Maja sta se udeležili tudi Ex tempora v Italiji, kjer je sodelovalo kar tristo slikarjev iz različnih držav. Umetniki so lahko predstavili svoja dela, ki so jih prinesli s seboj in seveda tista, ki so nastala med bivanjem v Italiji. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na razstavo, ki sta jo imeli na Šmarni gori. Otvoritev je bila na temu primeren dan, 15.8.2006. Trenutno imata sestri Majda in Marjana razstavo likovnih del v poslovni stavbi TKI Hrastnik. Kaj se je ob otvoritvi dogajalo lahko zasledite na straneh našega časopisa. Njun mentor Zoran Poznič ju je predstavil tudi z naslednjimi besedami: »Da ljubiteljski likovnik doseže takšno visoko stopnjo razumevanja in seveda tudi čistost obrtnega mojstra, so potrebna leta trdega dela ter vsakodnevnega likovnega gledanja okrog sebe in navsezadnje, svet v sebi. Torej pred vami so izbrana dela dveh zrelih umetnic, ki nam skozi svoja dela vsaka posebej, na svoj način pripovedujeta zgodbo, ki se nas očaranih gledalcev mora dotakniti....« Slike StR. in M.D., Besedilo StR. A\C$/A' mec e V Lafarge cementu pravijo Najprej varnost t 0 trboveljski cementarni, kot ji domačini še vedno pravimo, se je prelilo že veliko črnila, še najmanj o delovnih nesrečah. J K njim se šteje tudi hčerinsko podjetje Apnenec d.o.o. v Zidanem mostu. Davnega leta 1876 so začeli z redno proizvodnjo, stroje so posodabljali in večali proizvodnjo. Po letu 2002, ko so postali del skupine Lafarge, so se začeli prilagajati standardom, ki jih skupina uporablja v vseh proizvodnih enotah. Varstvo pri delu je dobilo po drugi svetovni vojni, ko je bila sprejeta ustrezna zakonodaja, vse večjo veljavo. Vse bolj se zavedajo kako pomembno je skrbeti za varnost, zdravje pri delu in ekologijo. Na prvi pogled se običajno ne zavedamo kako je vse skupaj povezano in da je tudi letni rezultat poslovanja podjetja odvisen od tega. Lafarge cementTrbovlje se v zadnjih letih lahko pohvali z zmanjšanjem števila delovnih nesreč, saj se radi pohvalijo, da je v letu 2004 niso zabeležili nobene delovne nesreče, lani le eno. Njihov cilj je izboljševanje varnostne zavesti vseh zaposlenih, pogodbenih partnerjev in obiskovalcev, da brezpogojno upoštevajo vsa veljavna pravila. V trenutku, ko oseba prestopi njihov prag jo štejejo za svojo in se zavedajo, da so odgovorni zanjo. Kako imajo organizirano varstvo pri delu in kako skrbijo za zdravje zaposlenih smo se pogovarjali s koordinatorjem za varnost, zdravje pri delu in ekologijo, Martinom Koprivcem. Skupina Lafarge je prišla na raven, ko se ljudje zavedajo, da so za varnost pri delu odgovorni posamezniki od direktorja do slehernega zaposlenega. Dosledno upoštevamo veljavno zakonodajo, zahteve pri nas so še višje in rezultati kažejo na pravilno odločitev. Izvajamo DuPontovo metodologijo, ki jo je skupina Lafarge vpletla v svojo strategijo. Njeno bistvo je posameznik. Vsak je vpleten v probleme varnosti in zdravja pri delu, predvsem na delovnem mestu. Nadgradili smo jo z varnim načinom življenja doma in v službi. Sogovornik nam prizna, da pred petimi leti še niso imeli tako razvitega sistema varstva pri delu. Danes imajo predpisana zaščitna sredstva, ki so standardna v vseh Lafargevih tovarnah, kjer redno uporabljajo čelade, zaščitna očala ... Tak način varnosti širijo tudi na zunanje izvajalce, ki jih pred vstopom v tovarno uvajalno izobražujejo o pravilih v sistemu. Vsako jutro imajo s tehničnim direktorjem delovni sestanek na katerem se najprej pogovarjajo o varnosti, zdravju pri delu in ekologiji. Natančno imajo določeno kaj se lahko uporablja za varno delo, načrtujejo kako najvarneje pristopiti k delu. Imajo posebno sobo za zaklepanje, kjer so delovni nalogi iz katerih je razvidno kdo dela in kaj mora narediti, kdaj začne z delom. Martin Koprivc Pred začetkom dela zaklene ključe izključenih strojev z osebno varnostno ključavnico. To zagotavlja, da kdo pomotoma ne zažene stroja medtem, ko ga drugi popravlja. Stroji se zaženejo, ko je na delovnem nalogu evidentirano, da je delo opravljeno. Pri izbiri zunanjih izvajalcev je pomembnejša od cene storitve ocena zunanjih izvajalcev. Izvajalci, ki ne upoštevajo pravil varnosti, morajo oditi in poiščemo druge, ki jih upoštevajo. Zelo dobro se zavedamo, da zavod za zdravstveno zavarovanje refundira stroške zdravljenja za vse nesreče, ki so posledica neupoštevanja veljavnih varnostnih predpisov. Odškodninske odgovornosti so vse večje, to pa pomeni tudi visoke stroške, ki jih kršilci morajo plačati. V našem podjetju so zaposleni podpisali varnostno strategijo, ki jo ima skupina Lafarge in se tako tudi formalno zavezali k izpolnjevanju zahtev varnosti in zdravja pri delu. Brez komentarja Za zdravje pri delu skrbijo tako, da zaposlene v povprečju vsakih dve do tri leta napotijo na medicino dela, v odvisnosti od ocene tveganja na delovnem mestu. Pohvalijo se s programom preventivnega zdravljenja, saj je vsako leto napoteno od 50 do 55 delavcev v slovenska zdravilišča, upoštevaje indikacije posameznika.Zaposlenim omogočajo tudi brezplačno cepljenje proti gripi. Rezultat dobrega sistema varstva in zdravja pri delu je znižanje odsotnosti zaradi bolezni in zadovoljnejši zaposleni, ki svoja opažanja in predloge zapišejo in jih strokovne službe proučijo. Pogosti so pregledi delovne okolice, ko se odgovorni pogovarjajo z ljudmi o njihovih načrtih dela in četrtletni varnostno inšpekcijski pregledi. Omenjeno vodi k želenemu cilju - varnemu delu. Besedilo in slika : Irena Vozelj LAFARGE © m 2mme Prehladna obolenja se še niso poslovila V decembru so se v slovenskih lekarnah v tednu zdravja posvetili preventivi iz zdravljenju prehladnih obolenj. Nekaj podatkov ugotovitev strokovnjakov za prehladne viruse tudi v tem, še vedno zimskem mesecu, ne bo odveč. Prehlad je najpogostejša virusna okužba. Povzroča jo več kot 200 različnih virusov. Prav nič čudnega ni, da se najpogosteje prehlad pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni, čustveno izčrpani, imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu in pri ženskah v obdobju med dvema menstrualnima ciklusoma, skratka pri ljudeh z zmanjšanim imunskim sistemom. Ko se prehlad pojavi, zdravimo simptome, torej blažimo trenutne moteče znake prehlada. Lahko pa prehlad preprečimo in to predvsem z doslednim umivanjem rok. Ko se prehlad pojavi, lahko že prvi ali pa tretji dan po okužbi, ga običajno spremlja kašelj, povišana telesna temperatura in slabo počutje. Običajno mine deset dni, da se ga znebimo, če ne pride do zapletov. Suh kašelj lahko traja tudi mesec ali več. Pri okužbah spodnjih dihal je najpogostejši zaplet pljučnica. Strokovnjaki opozarjajo, kako zelo pomembna je higiena rok, saj se virusi prenašajo predvsem z osebnim stikom. Bolniki naj se izogibajo javnih zaprtih prostorov, kjer je veliko ljudi. Priporočajo uporabo papirnatih robčkov, ki jih takoj po uporabi zavržemo. V večini primerov magistri farmacije priporočajo samozdravljenje s pripravki za lajšanje simptomov prehlada in svetujejo počitek, pitje toplih napitkov in uživanje lahke hrane. Kadar obolenje postane resnejše, pa je potreben obisk pri zdravniku. Okužbam z virusi prehlada se vedno ne moremo izogniti, lahko pa z zdravim življenjskim slogom krepimo obrambne sposobnosti organizma in tako bomo redkeje zboleli. Za krepitev imunskega sistema farmacevti v lekarnah priporočajo uživanje uravnotežene prehrane in pitje zadostne količine tekočin. Poskrbeti je treba za kakovosten počitek, sprostitev in gibanje na svežem zraku ter se odpovedati kajenju. Prav gotovo pa je potrebno vzpodbuditi tudi življenjsko energijo. Kako to storiti, je več načinov, saj vsakemu človeku pač ne ustreza vsaka vrsta vzpodbujanja. »Nevidna elektromagnetna sila prežema vse v vesolju ter vzdržuje življenje in gibanje, povezuje nas z vsem. Na Kitajskem ji rečejo chi ali qi, na Japonskem ki in v Indiji prana. Prežema vse snovi in se pretaka skozi žive stvari na poti od ene bitnosti v drugo; pri tem prenaša informacije podobno kot kri po žilah prenaša hranilne snovi v različne dele telesa. Človeško telo je prepleteno z nenehno gibljivo či, ki kroži po celicah, tkivih, mišicah in notranjih organih.Ta energija prenaša vaše misli, prepričanja in čustva, hkrati pa se meša z drugimi dinamičnimi vplivi iz okolice. Obkrožajo nas zamisli in misli vseh. Če se znate sprostiti in prodreti v te »misli«, lahko izveste kaj zanimivega, morda celo najdete rešitev za kakšno svojo težavo.« (iz knjige Spodbudimo življenjsko energijo) Ker pa je po poročilih medijev na pohodu gripa, so se slovenski farmacevti odločili, da v lekarnah pripravijo ta teden »osveščanje« prebivalstva o tej nadlegi in vas prijazno vabijo na obisk. MaH Hipertenzivne bolezni v nosečnosti Hipertenzija ali povišan krvni tlak je ena izmed najpogostejših bolezni v nosečnosti, saj prizadene do 10% vseh nosečnic. Predstavlja lahko zelo resen zaplet, saj ogroža tako mater kot otroka. Mednarodna zveza za študij hipertenzije v nosečnosti (ISSHP) je razvrstila stanja s povišanim tlakom v več skupin: z nosečnostjo povzročena hipertenzija (PIH) oziroma preeklampsija (PE), kronična hipertenzija, kronične ledvične bolezni in kronična hipertenzija z nacepljeno preeklampsijo ter neopredeljena hipertenzija in/ali proteinu-rija v nosečnosti. Najpogostejša izmed naštetih oblik je preeklampsija. Ne poznamo natančnega vzroka nstanka bolezni. Ugotovili so le, da je vzrok motnja v posteljici in v maternalnem žilju. Spiralne arterije v zdravi nosečnosti izgubijo mišično-elastično srednjo plast žile in tako postanejo nizkotlačni kanali med maternico in posteljico z nizkim uporom in velikim pretokom. Pri PE se zaradi motene imunske tolerance to ne zgodi in arterije obdržijo zmožnost krčenja in tako ne opravljajo več svoje naloge. Zaradi poškodb endotelija se sproščajo snovi, ki povzročijo poškodbe in moteno delovanje organskih sistemov po celem telesu.Vrh pojavljanja bolezni je pri prvorodnicah, ki so mlajše od 15 let ali starejše od 35 let. Dejavniki tveganja so še prejšnja nosečnost s PE, bolezen v družini, slabe socialne razmere, večplod-na nosečnost, povišan tlak pred zanositvijo, bolezni ledvic, sladkorna bolezen, avtoimunske bolezni in mnogi drugi. Klinična slika je lahko zelo variabilna. Pojavi se otekanje ekstremitet, telesa in obraza, kar se kaže na samem izgledu nosečnice pa tudi na prevelikem pridobivanju telesne teže. Lahko se pojavijo težave z vidom, z dihanjem, bolečine v trebuhu zaradi poškodbe jeter (sindrom HELLP: zmanjšano število rdečih krvničk, povišani jetrni encimi, zmanjšanje števila trombocitov, kar v visokem odstotku vodi v smrt ploda in matere). Zapleti bolezni pri materi so še odpovedovanje delovanja ledvic, miokardni infarkt, prehodna slepota, motnje koagulacije in eklampsija. Pri eklampsiji se pojavijo krčevite kontrakcije mišic celega telesa in izguba zavesti zaradi otekanja možganov. Lahko pride do možganskih poškodb matere in njene smrti. Zapleti pri plodu so nizka porodna teža in z njo povezani zapleti pri novorojenčku, prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice ter intrauterina smrt. Bolezen se velikokrat ne prepozna po klinični sliki, zato je potrebno aktivno iskati znake pri vseh nosečnicah. Ob vsaki kontroli pri ginekologu se izmerijo krvni tlak, telesna teža in beljakovine v urinu. Povečanje sistolnega tlaka za 30 mm Hg in diastolnega za 15 mm Hg ali izmerjen tlak več kot 140/90 mm Hg, povišane beljakovine v urinu in prevelik porast telesne teže nam govorijo v prid PE. Pri blagi hipertenziji naj nosečnica počiva in si redno kontrolira tlak in telesno težo od postavitve diagnoze do nekaj dni po porodu.V kolikor diastolni tlak ne poraste nad 100 mm Hg pred porodom, potem se z nosečnostjo ob pogostejših UZ pregledih nadaljuje do zrelosti ploda.V nasprotnem primeru, oziroma če se pojavijo simptomi, se prične zdravljenje z zdravili. Nežno se znižuje tlak, omeji se sol v prehrani, daje se magnezijev sulfat, podaljšuje se nosečnost do zrelosti ploda, v kolikor pa to ni možno, se sproži porod ali opravi carski rez, saj le to pozdravi bolezen. Prognoza je odvisna od samega prepoznavanja in zdravljenja bolezni,zato so redni in natančni pregledi med nosečnostjo pri ginekologu tako pomembni. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Q/ Liti fzotiaini, Hot ijirz-jzmai, moral tudi dajati; V V Pi'S J , az zzui viz iraz, daj viz V I Pt » zivLjznjz. Vse kaže, da je malim zemljančkom čisto všeč naš svet. Enaindvajset majcenih bučk v štirinajstih dneh - dvanajst damic in devet kavalirjev. 10.01.2008 Damjana Forjan, Vodenska cesta 47, Trbovlje - sin Žiga in hči Nika I 1.01.2008 Irena Meterc.Trg revolucije 7 d,Trbovlje - sinTai Kolar Andreja Orožen, Hrastnik - sin Miha Petra Premec, Brnica 13, Hrastnik - hči Nika Premec Milino-vič Petra Dečman, Rove 16, Zagorje - hči Nika Cirar Nastja Vrtačnik, Gimnazijska cesta 12, Trbovlje - hči Zoja Lapuh 12.01.2008 Katarina Trampuš, Sora 51, Medvode - sin D rej c Ogris Trampuš 14.01.2008 NinaVirt Škof, Gimnazijska cesta 5 I,Trbovlje - hči Kaja Škof 16.01.2008 Sabina Zagorec, Novi Log 19 d, Hrastnik - hči Sara Jančič 17.01.2008 Sabina Kumar Zdolec, Novi Log 7, Hrastnik - hči Ema Kumar 18.01.2008 Larisa Kirn,Trg Franca Fakina 2 b,Trbovlje - hči Klara 19.01.2008 Katja Pikelj, Na Bregu 8, Zagorje - hči Ivana Suzana Vičič, Gore 21, Dol pri Hrastniku - Saša Oblak Marijana Agovič, Cesta 20. julija I I, Zagorje - sin Leron Martina Hauptman, Cesta zmage 37, Zagorje - sin Jan Asanije Sanif.Trg svobode 37,Trbovlje - sin Adrijana Kotar, Levstikova ul. 12, Šmartno pri Litiji - sin Maks Skube 20.01.2008 Margareta Melka Huremovič, Dobova, Marka Šauliča 4 - hči Alma Huremovič Hedvika Kovač, Ržiše 17 - hči Neža Kovač 21.01.2008 Tina Ocepek, Gimnazijska 15 d,Trbovlje - sin Maj Aleksič ISKRENE ČESTITKE! Hošnlti Nič ni bolj prijetnega, kot pohvaliti se. Ja, prav ste prebrali, v uredništvu Zasavca se bomo zelo močno pohvalili. • To, da nismo imeli nič zraven, to ne bo držalo, čeprav nismo sveče držali, smo pa stiskali pesti in prav uspešno. Rezultat < j je enkraten, najlepši, najboljši, najbolj priden, najbolj simpati-> čen, najbolj....ah in oh in sploh fant od fare - ups, od Irene j in Aleša... .. .dovolj: Naša sodelavka, in to zelo dobra in zanesljiva, Irena Meterc, j od »podjetniškega« in še kaj pri Zasavcu, je postala ponosna j mamica sinčka Taia, ki ga še bolj ponosno drži v roki očka j : Aleš Kolar. 16 854BM Mladi družini želimo vsi sodelavci Zasavca mnogo užitkov ob preživljanju radostnih trenutkov, ki jih življenje ponuja j : iz dneva v dan in naj ne zamudijo prav nobenega, da ne bo : izgubljen brez potrebe.Tisto, ker se običajno zaželi malčku j : in njegovim vsem domačim, tisto pa se itak ve... Vsi sodelavci časopisa Zasavc Q HemamPEmiicfi Matilda Matilda bi bilo čisto običajno ime, če ne bi ljudje, bog si ga vedi zakaj, s tem imenom nekoč v preteklosti poimenovali tudi koščeno damo s koso na rami - smrt.Tako je žensko ime postalo sinonim nečesa, kar imamo ljudje za skrajno negativno posledico življenja. Ob omembi imena Matilda se večina ljudi ne počuti ravno sproščeno. Čisto nekaj drugega je, če se ti Marija prikaže. Ta gospa prinaša srečo, denar in na sploh ponazarja same pozitivne pojave v življenju človeka. Ko pa ti pozdrave začne pošiljati Matilda, je ponavadi konec veselega razpoloženja in vsesplošne razposajenosti. Pred dnevi je ime Matilda v javnosti uporabil Marko Štrovs, državni sekretar ministrstva za delo. »Upokojenci se nimajo česa bati, razen Matilde, mogoče,« je dejal ne ravno rosno mladi Marko. Človek včasih res ne ve ali so ljudje na visokih položajih v naši državi povsem čustveno izpraznjeni ali pa so naveličani svojega dela in življenja nasploh, da se tako cinično poigravajo s besedami v komuniciranju z javnostjo. Tudi predsednik vlade, Janez Janša, še kar nadaljuje z arogantnimi izjavami, ki jih je začel v javnost pošiljati s tistimi nesrečnimi besedami o kontejnerjih polnih kruha in pred nedavnim nadaljeval s pozivom k ohranitvi treznih glav v času, ko sindikati zaradi vsesplošnega nezadovoljstva slovenskih delavcev ob zadnjih podražitvah zahtevajo višje plače in delodajalcem obljubljajo enega največjih stavkovnih valov pri nas v času samostojne Slovenije. Janševe besede o treznih glavah so izzvenele podobno, kot bi pijanec treznemu moraliziral o stanju pijanosti. LDS je pred dobrimi tremi leti izgubil volitve, ker je omenjena stranka v času svoje vladavine živela v oblakih in pozabil na povsem pritlehne težave trdno na zemlji stoječih ljudi. Nekaj podobnega se v tem trenutku dogaja z SDS - om, le da gre med obema strankama za bistveno razliko. LDS je resnični svet zanemaril po dvanajstih letih oblasti, SDS- u pa se stanje opitosti, kot posledica vladanja, dogaja že po borih treh letih. Vsaka oblast, ki spoštuje slehernega človeka v svoji državi, ve kje je meja dobrega okusa in v primeru, ko v svojih vrstah s strani predstavnikov oblasti in višjih uradnikov državnih institucij zazna dejanja, ki na kakršen koli način žalijo neko interesno skupino ljudi, hitro ukrepa in zahteva odstop grešnika ali pa ga odstavi sama. Le od oblasti opijanjena oblast tolerira grobe napake svojih misijonarjev. Primer cinične omembe Matilde iz ust državnega sekretarja, ki je v afektu ali povsem premišljeno, da bi zbadal in prizadel okrog 600 tisoč upokojencev v Sloveniji, je zagotovo vreden obsojanja človeka, ki je na najštevilčnejšo populacijo Slovencev usmeril svojo aroganco. Streznite se gospodje, morda je še čas. Naučite se spoštovati vsako še živečo dušo v okviru naših meja, saj bodo te duše, še preden se bodo soočile z Matildo, tudi o vaši nadaljnji usodi in karieri odločale. Oblast ni večna. Matilda pa vsakogar, slej ko prej, popelje v stanje v^črfosti."**^ / \ Mefisto Skrita kamera- smeh DA/N E Candy Camera je pogosta in vse bolj gledana oddaja. Nič hudega sluteči se sprehajate ali greste po svojih opravkih in bum, skrita kamera. V prvi mah sicer ne veste za kaj gre, ljudje se nenavadno obnašajo, zmedeno in se skušajo vrniti v normalo. Če vse skupaj že ni boleče, je pa neprijetno in nepričakovano. Mudi se vam, otrok čaka na vas u vrtcu, žena bo huda, če boste spet zamudili... Ampak, tista lepotička rabi pomoč in prav vas je izbrala, da se ji najdete pri roki. Tako milo prosi, tako se lepo smeji, le kdo ne bi....kavalirsko se skušate potruditi in rešiti njen problem, ko...paf!..lepotička se spremeni v zver, v grdobo ali nabildanega mačo mena, ki vas nekaj grdo gleda. Huu ..kaj pa zdaj? Zmedeno se ozirate naokrog, iščete rešitev iz zagate in, ko že mislite, da ste padli v brezno,da rešitve ni...vas rešita lepotička in njen sodelavec...Kukuc skrita kamera, nasmejte se! Ja, ta nasmeh je lahko še pa še grenak, saj vsakemu to sploh ne more biti smešno. Je to smeh olajšanja? Zagate? Zmedenosti? Saj vam je itak odleglo, to je jasno! Zdaj je pa druga dilema. Kaj poreko prijatelji, sorodniki? Kako bo to videti? Butasto, strašno neumno, nepristojno...? Ali pa kuuuuul!!! Kaj pa vaša samozavest, je malo zaškripala? Boste pridobili ali izgubili? Tega se pač ne da predvideti. Sicer je pa odločitev ali bo posnetek objavljen ali ne, samo vaša. Če se radi sami sebi nasmejite, bo še šlo. Zadeva pa zna biti tudi sila neprijetna, zato dobro razmislite. Včasih se mi neki posnetki zdijo prav okrutni in pretirani. Saj, štos je v pretiravanju, bolj ko se stopnjuje, bolj je zabavno.Ali, le za tistega, ki gleda, za tistega, ki nehote sodeluje in je predmet posmeha,to verjetno ni. Potem že, potem,ali...vmes...brrr! Pa tisti otročički, ki padajo na glavo, se prekucnejo od kdo ve kje in se sladko smejijo..mene pa je vedno groza...joj, kaj bi bilo, če bi bilo... Nekako mi ne gre v glavo, da se kamera znajde vedno na licu mesta, kadar se kaj takega dogaja. Kolikokrat sem že pomislila- škoda, da nimam s seboj kamere ali fotoaparata...pa skoraj profesionalno deformacijo imam, kar se tega tiče. je to vedno le slučajnost? Ali pa je zaradi silne tekmovalnost še kaj drugega po sredi? In zakaj se najraje smejimo drugemu, ko ga spravimo v zadrego? Le kaj je to v nas? Bolj zdravo-humorno se mi zdi tole: Danes je kolegica v službi pripovedovala resnično zgodbo od včeraj. Pred znanim lokalčkom, kjer se zbirajo upokojenci, gasilci in vaščani je majhno parkirišče avtomobilov. Dva dobra prijatelja, upokojenca večkrat priromata na špricer in kanček pogovora o pokojninah, vremenu, podražitvah, komaratih, družini,...no ja tem jima nikoli ne zmanjka. Ko sta se odločila, da je že čas, da gresta domov, sta tako vesela sedla v avto in,gremo... v rikverc. Luči so obsijalo lokal in tiste vztrajne kadilce pred njim in v trenutku izginile. Zasijalo pa je nočno nebo, skozi veje bližnjega drevesa. Pri vzvratni vožnji je voznik malo bolj pritisnil na plin in se znašel z zadnjim delom avtomobila v (ne)bližnjem potoku. Ja seveda so ju spravili ven, pa sta šla še na en špricer, da se jima ne osušijo usta preden pridejo gasilci na pomoč. _____ __________________________ SlR. Utrinki s svečane otvoritve modernizirane lokalne ceste Izlake Cemšenik Veliki dogodek V pričakovanju velikega dogodka Pevski zbor Čemšenik Vsak je dobil svojega loščita proti zamrzovanju Otroški pevski zbor Cešmin PŠ Cemšenik Folklorna skupina PD Čemšenik Pa jo preizkusimo §ggg| ■r m L 'SjE:V \vlf ilf /y 7 U- } ~i. NLB Banka Zasavje d.d. Trg revolucije 25 c 1420 Trbovlje www.banka-zasavje.si