PoRtirin pMsn T fotovUL Leto XXL, št. 202 LJubljana, petek 30. avgusta 1940 Cena 2 Din Ujpcavniatvo: Ljubljana, KjoaTlJeva 6 — Telefon Ster. 8122, 3123, 3124, STO, 8120. Jnueratni oddelek: Ljubljana, Selen- ourgova oL — TeL 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajata trg It!. - Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenovm ulica 2. Telefon M- 190. Računi pri pošt. ček zarodih: Ljubljana 9t 17.748. Izhaja vsaK daa ramen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 35 din. Za inozemstvo 40 din. DrednlltTo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 5122, 3123, 3124, 3125, 312«; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65. Rokopis' ae ne rračajo Delo in kruh Val vznemirjenja poplavlja našo javnost. Življenjske prilike med našim narodom sirom cele države, a še posebej tudi v naši ožji domovini, se nič kaj utešno ne razvijajo. Nekaj časa se je vse tolažilo z napovedmi o pripravljenih reformah, in časopisje, ki ga je bilo treba smatrati za dobro poučeno, je naznanjalo, da so že pripravljeni vsi ukrepi, ki bodo ne le osigurali zadostno prehrano vseh slojev naroda, temveč povzročili tudi, da bo hrane dovolj po primerni ceni. Napovedovale so se uredbe za organizacijo našega notranjega trga in za ureditev naše zunanje trgovine, ne le v pravcu našega izvoza, temveč tudi v smeri zadostne preskrbe naše industrije s surovinami. To in še mnogo drugega lepega smo culi in čitali pred 26. avgustom. Dobili pa smo na ta dan le novo uredbo o pšenici in kruhu, katere pomena in važnosti sicer nihče ne zanika ki pa sama na sebi ne more popraviti težke prehranbene situacije, v kateri se nahajamo, Povprečen državljan nima niti časa niti volje, da se poglobi v podrobnosti in finese oblastvenih ukrepov. On jih presoja v glavnem le po neposrednih posledicah, ki se mu postavijo pred oči. Neposredna posledica uredbe od 26. avgusta pa je ta, da so cene moke zvišane do sedaj neslutene višine in da bo »ljudski kruh«, ki ga bomo začeli peči, kakor pravijo, sicer j ako tečen in lep, toda vendar le za mnoge in premnoge neužiten — ker si ga privoščiti ne bodo mogli. Bojimo se tudi, da vsebuje uredba, ki je sestavljena gotovo v najboljši nameri, še celo vrsto možnosti za izigravanje, proti katerim ni dovoljno sankcij, na drugi strani pa smo že opetovano opozorili, da najlepši paragrafi nič ne pomagajo, ako manjka aparata, organizacije, da se v njih izražene namere tudi dejansko izvedejo. Zelo lahkomiselno bi ravnali tisti, ki bi menili, da je sedaj z novo pšenično uredbo zadeva preskrbe z moko že na najboljšem tiru. Vedeti je treba, da velik del našega naroda ne živi od pše-ničnega kruha. Vprašanje koruze je še povsem neurejeno, s tem pa tudi problem najprimitivnejše prehrane velikih predelov Jugoslavije, a tudi Slovenije. Medtem se špekulacija vedno bolj poiašča vseh življenjskih potrebščin. Na živilskih trgih v mestih prihaja do nevšečnih prizorov. Cene skačejo skoraj vsak dan. Nič bi ne bilo bolj lahkomiselno, kakor zadovoljiti se samo z ogorčenimi ugotovitvami in gledati, kako se kriza vsak dan bolj zaostruje. Preskrba z živili in držanje njihove cene na zmogljivi višini za široke kroge konzumentov, ni le vprašanje maksimiranja in reglementiranja, ni le problem kazenskih paragrafov in pre-tenj, temveč je problem aktivne organizacije našega trga. In sicer v najširšem pomenu te besede. Tu so poklicane država, banovina, velike občine. Toda ne k novim načrtom in kombinacijam po pisarnah, temveč k živemu, praktičnemu delu, ki se da organizirati le s pomočjo izkušenih ljudi, a predvsem tudi s pomočjo interesiranih ljudi. Naše zadrugarstvo, a ravno tako naše tr-govstvo, predvsem pa tudi organizacije, ki predstavljajo našega konzumen-ta in tudi kmečkega producenta, bi se morale strniti in složiti k enotnemu delu za izvedbo velikopoteznega pre-hranbenega načrta. Ugotoviti je treba potrebe prebivalstva, pregledati zaloge in možnosti njihove izpopolnitve, prevzeti skrb za redno zalaganje posameznih krajev, stvoriti tudi sredstva za financiranje takega velikega posla. To je največja in najvažnejša dolžnost naših dni. Nič ne pomaga izgovor, da nam je vlada ustanovila menda že lani neko Direkcijo za prehrano in ne pomagajo napovedi o silosih in skladiščih. Organizacija prehrane je tudi glavno sredstvo za pobijanje špekulacije in draženja, ki predvsem tam uspeva, kjer je konzument navezan na špekulante. Seveda, zadeva organizacije prehrane je ena plat medalje. Ni dovolj, da imaš živeža na razpolago, moraš biti tudi v stanju, da si ga kupiš. Tudi v tem oziru postajajo razmere v Sloveniji vedno težje. Brezposelnost narašča. Velik del naše industrije je v krizi zaradi pomanjkanja surovin. Prejemki nameščencev s stalnimi plačami ne odgovarjajo več najbolj nujnim potrebam in zlasti javni uslužbenec prihaja v deso-latno stanje. Poviški, ki so bili nedavno odobreni za državne uradnike, so se izkazali kot daleko preskromni, še predno je bilo izvršeno prvo izplačilo Za široke sloje manjka povsodi dela in zaslužka. Že več mesecev sem se na-javlja velika investicijska akcija, ki bi naj povsod po državi dala dovolj zaposlitve. Vladni organi so naznanjali Ločeni sestanki na Dunaiu Včeraj dopoldne sta Ribbentrop in Ciano konferirala z Madžari, popoldne pa z Rumuni o transilvanskem problemu — Danes se bo konferenca nadaljevala Dunaj, 29. avg. br. (Štefani) Danes ob 10. so se s posebnim vlakom pripeljali na Dunaj madžarski ministrski predsednik grof Teleki, zunanji minister grof Csaky, vodja madžarske delegacije za pogajanja z Rumunijo poslanik Hory in še nekateri drugi funkcionarji madžarskega zunanjega ministrstva. Na postaji jih je sprejel zunanji minister von Ribbentrop v spremstvu zastopnikov narodnosocialistične stranke, upravnih in vojaških oblasti. Ob 10.30 sta italijanski zunanji minister Ciano in Ribbentrop v hotelu Imperial sprejela madžarskega državnika in ostalo delegacijo. Madžari so jima obrazložili svoje stališče glede Transilvanije in dosedanjih pogajanj z Rumunijo. Ob 13. se je pripeljala na Dunaj s posebnim vlakom rumunska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Ma-noilesca. V delegaciji sta tudi bivši minister Valerij an Pop in general Dra-gilana, ki sta se z Madžari pogajala v Turn Severinu. Ob 16. sta zunanja ministra Ribbentrop in Ciano sprejela tudi Želja osi po pravičnem in mirnem sporazumu Po nemških in italijanskih vesteh v madžarsko-rtsmun-skem sporu ni pričakovati diktata jnonakov", zy. avig. 3. (jl>jnis.) Juzno- nemški listi prinašajo v zvezi z dunajsko konferenco komentarje, v katerih podčr-tavajo velik pomen prizadevanja držav osi, da bi se naglo uredila vsa pereča evropska vprašanja. »Munchener Zeitung« naglaša, da bo dunajski sestanek prinesel jugovzhodni Evropi tisto podlago, ki jo potrebuje za nadaljnji mirni politični razvoj. List podčrtava, da sta se Nemčija in Italija znašli pred neprijetno nalogo, urediti in preurediti težko dediščino, ki sta jo zapustili v Evropi Francija in Anglija. »Miinchener Neueste Nachrichten« naglaša, da bosta državi osi postavili na Madžarskem in v Rumuniji v veljavo višje interese, ki zadevajo vso Evropo in za katere je potrebno, da doprineseta oba naroda primerne žrtve. Berlin, 29. avg. AA. (DNB.) Nemška dipl amatsko-politična korespondenca objavlja članek, v katerem pravi med drugim: Hino tipičnih obeležij celinske politike, ki sta jo vodila London in Pariz, je brezobzirnost in premetenost, s katero je njuna diplomacija stalno podpihovala nezadovoljstvo in nasprotstva med posameznimi evropskimi državami in narodi v želj , da izigra drugega proti drugemu in da zagotovi sebi nadoblast nad celino. V nasprotju s tem pa smatrata NemGja m Italija, ki sta se končno združili v dobrem in zlem na evropskem kontinentu, da je več kot potrebno, enikrat za vselej pomesti s takšnim tako nedostojnim kot usodnim sistemom v Evropi. Sedanja vojna kot takšna ni bila v stanju, da istočasno na vseh krajih Evrope z orežjem ozdravi ali odstrani nezdrave pojave, toda kar je glavno, mi tudi ne želimo, da bi se rešitev povsod iskala s tem sredstvom. To velja predvsem za jugovzhodno Evropo, ki mora zdaj dobiti svojo naravo in obliko na temelju zakona pravičnosti in zdravega razuma, da bo nastopilo trajno pomirjenje. Z oziram na čut odgovornosti za usodo Evrope, ki prevladuje pri državah osi, se samo po sebi razume, da Italija in Nemčija nista želeli, da bi se s čimer koli otežkočal in zavlačeval tak preobrat na boljše, najmanj pa zaradi tega, ker Anglija trdovratno žela nadaljevati svoj boj proti Evropi. S tem se pojasnjuje pobuda za razgovore v Monakovu, Solnogradu in Rimu. Cilj teh razgovorov je bil, priporočiti vladama Madžarske in Rumunije, da po medsebojnih lojalnrh sporazumih enkrat za vselej naredita konec sporu. Medtem ko sta se Bolgarija ln Rumunija hitro sporazumeli, pa pogajanja med Rumunijo in Madžarsko še do zdaj niso ustvarila podlage za sporazum Državi osi smatrata zato v duhu svoje politike po-mirjevanja za svojo dolžnost, da preprečita nadaljnjo poostritev položaja in da ne zamudita ničesar, kar bi moglo pomagati pri urejevanju odprtin vprašanj. o p omenu ksnSeressce Livorno, 29. avgusta. AA. (Štefani) »Telegraf o« prinaša članek svojega ravnatelja Ansalda z Dunaja pod naslovom »Diplomatski dogodek v svoji pravi luči«. Pisec pravi med drugim, da je različnost tez, ki sta jih zastopali madžarska in rumunska vlada vzrok, da je ureditev transilvanskega vprašanja postala zelo težavna, skoraj nemogoča s sporazumom med obema narodoma. Prirodno zanimanje držav osi za mir na Balkanu je zato rodilo posvetovanje na Dunaju. To je ozadje dunajskega diplomatskega sestanka. Ministra zunanjih zadev držav osi se ne mudita na Dunaju, da bi diktirala ali pa vsilila kakršnokoli ureditev zadev. V prtljagi obeh zunanjih ministrov ni nobenega zemljevida z bodočimi mejami za Madžarsko in Rumunijo. Pravičnejše meje se morajo določiti s samim sporazumom med obema prizadetima državama. Grof Ciano in v. Ribbentrop bosta samo podčrtala potrebo, da se v duhu zgodovinske oportunosti in evropske odgovornosti Madžarska in Rumunija sporazumeta v vseh visečih vprašanjih. Obe balkanski državi potrjujeta svojo željo po sodelovanju izgraditve nove Evrope, produktivne in miroljubne, a da se to doseže, morata pokazati, da imata v tem zgodovinskem trenutku smisel za zmernost Angleški glas London, 29. avg. j. (Reuter) K sestanku zunanjih ministrov Nemčije, Italije, Madžarske in Rumunije na Dunaju pripominja diplomatski sotrudnik Reuterjeve agencije, da pomeni ta konferenca zgolj ponovitev dunajske konference, ki je zasedala jeseni 1938 na Dunaju. Tedaj sta državi osi posredovali med Češkoslovaško in Madžarsko m dobiček tega posredovanja je odnesla Madžarska. Nastaja vprašanje, ali ne bo tudi na sedanji dunajski konfe- novo dobo, v kateri ne bo človeka, ki bi ne imel priložnosti, da zasluži svoj vsakdanji kruh. Toda od napovedi ne bo nihče niti enkrat sit. Treba je takojšnjih velikopoteznih ukrepov. Ni treba samo čakati, da bo prišel »blagoslov od zgoraj«. Za prvo silo se da tudi doma nekaj pričeti. Banovina ima iz povišanih davkov ogromne dohodke, ki daleč presegajo predvidene kredite njenega proračuna. Poznavalci razmer cenijo ta višek že sedaj na kakih 30 milijonov. Ta denar se ne sme razfrč-kati. Treba je marveč izdelati primeren investicijski program in to s sodelovanjem javnosti, ki se bi moral pričeti takoj izvajati. Ravno tako so naše mestne občine poklicane, da v svojem delokrogu podvzamejo iniciativo. One ne smejo več v aprovizaciji držati križem rok, ravno tako ne pri iskanju novih prilik za delo in zaslužek za široke sloje svojega prebivalstva. Dobro bi bilo, da se na vseh mestih, ki prihajajo v poštev, postavi dnevna politika v drugi red in se vse misli osredotočijo na krušno vprašanje. Živimo v času, ko sta kruh in velika politika tesneje in neposredneje povezana nego kdaj koli. Težkoče življenja se vedno bolj odražajo v razpoloženju ljudstva in onim, ki so odgovorni, gre bolj kakor kdaj: »Caveant consules!« Ni važno, ali se razpoloženja širokih krogov odvračajo od političnih ljudi in organizacij ali ne, in ali je razočaranje ljudstva večje ali manjše nad politiko, ki jo vodi ta ali ona stranka. Važno pa je, da narod v takih časih, kakor so današnji, občuti, da mu lastna država posveča vso svejo pažnjo in skrb in da država svojo dobrobit veže na dobrobit svojega ljudstva. Ljudstvo, to niso posamezniki, ki morda sedijo na toplih mestih ali pa si šele pripravljajo udobna gnezda, ljudstvo, to je naš delovni človek, ki živi iz rok v usta, pa naj bo potem bajtar ali kmet, delavec ali uradnik, rokodelec ali intelektualec. rumunsko delegacijo, ki jima je prav ! tako, kakor madžarska, obrazložila ru- j munsko stališče glede transilvanskega problema. Razgovor je trajal do 17.30 in ni bilo mogoče zvedeti prav nikakih podrobnosti. Državnika osi sta nato ob sodelovanju italijanskih in nemških poslanikov v Budimpešti in Bukarešti ter pravniških in vojaških strokovnjakov proučila vse gradivo glede Transilvanije in podatke, ki so jih jima dali Madžari in Rumuni. Jutri se bodo razgovori z rumunskimi in madžarskimi državniki nadaljevali. Tedaj bodo imeli vsi skupaj sestanek, na katerem bodo, kakor napovedujejo nocoj, v poučenih dunajskih krogih, padle prve odločitve. Prvi komunike Dunaj, 29. avgusta. AA. (DNB.) Objavljeno je naslednje uradno poročilo: Zunanja ministra držav osi, v. Ribbentrop in grof Ciano, sta imela danes dopoldne razgovore s Telečjem in Csa-kyjem, popoldne pa so bili razgovori z Manoilescom. rend Madžarska odnesla delež uspeha na škodo Rumunije, ki bo žrtvovana, kakor svoje časno češkoslovaška. Vprašanje je samo, ali bo posredovanje, ki bi zanjo neugodno izpadlo, Rumunija prenesla povsem pasivno, ali pa bi morda poskušala reagirati. Odmev v Sofiji in Bukarešti Bukarešta, 29. avg. j. (Štefani) Današnji rumunski listi pod velikimi naslovi prinašajo svoje informacije o današnji kon- ferenci Štirih zunanjih ministrov na ju. Listi tolmačijo mnenje rumunskih političnih krogov, da je treba sporne probleme med Rumunijo in Madžarsko čim hitreje urediti, kar želita tudi Italija in Nemčija. Sofija, 29. avg. AA. (Štefani) Politični krogi v Sofiji so popolnoma istega mnenja kot Rim in Berlin glede rumunsko-madžar-skih vprašanj in pričakujejo tudi hitrih in odločnih rezultatov. V Sofiji izkazujejo priznanje ItaliJ ln Nemčiji zaradi njune akcije, ki gre za tem, da se normalizira in konsolidira položaj v Podunavju in na balkanskem polotoku. GaSencu v Kremlju Miroljubna zagotovila Molotova rumunskemu niku v Moskvi Bukarešta, 29. avgusta br. Po informacijah agencije Rador je bili bivši rumunski zunanji minister in sedanji poslanik v Moskvi Gafencu včeraj popoldne v Kremlju, kjer ga je sprejel predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov. Ob tej priliki je dal Molotov rumunskemu poslaniku vsa zagotovila glede miroljubnih odnošajev med Rusijo in Rumunijo. Po informacijah agencije »United Press« pa so se incidenti na rusko-rumunski meji tudi v pretekli noči in še davi ponovili. Bukarešta, 29. avgusta, s. (Col. BC). Ruska vlada je baje posilala rumunski vladi noto, s katero so rumunsko-ruski obmejni incidenti likvidirani. Rusija ni povabljena na dunajsko konferenco Berlin, 29. avgusta, s. (Co!. BC). V krogih tukajšnjega ruskega poslaništva izjavljajo, da ne bo noben ruski opazovalec prisoten pri dunajski konferenci. Rusija na konferenco tudi ni bila povabljena. Rumuni se umikajo s sovjetske meje Bukarešta, 29. avg. j. (Rador). Rumunsko vojno poveljstvo jc o položaju ob vzhodni m severovzhodni meji izdalo službeni komunike, v katerem pravi, da so bile gotove vojaške institucije umaknjene z meje Besarabije in Severne Bukovine, ter so se premaknile globlje v notranjost države. Komunike nato izrecno naglaša, da ta umik nikakor ne sme veljati za defini-tiven umik Rumunije iz teh obmejnih predelov, ker so tako rumunske čete, kakor tudi upravna oblastva ostala na svojih mestih. Iz obmejnih predelov so bile umaknjene le dotične institucije, ki bi utegnile s svojo navzočnostjo otežkočiti položaj. Bukarešta, 29. avg. br. (C. B. S.) čeprav je rumunska vlada že snoči Izdala komunike, ki skuša pomiriti prebivalstvo v vzhodnih predelih Moldaviie zaradi evakuacije vojaških uprav in vseh zalog voj- nih potrebščin lz obmejnih pokrajin v notranjost dežele, se je vendarle izvedelo, da je zavladala vzdolž Besarabije ln Bukovine prava panika. Rumunske oblasti so odredile, da se morajo iz obmejnih mest odpeljati v Bukarešto tudi vsi arhivi in vse količkaj vredne stvari. Madžarska letala nad Rumunijo Bukarešta, 29 avgusta, br (CBC). Tu je bil objavljen službeni komunike, v katerem ugotavljajo rumunske oblasti, da so Madžari ponovno vdrli na rumunsko ozemlje, čeprav je rumunska vlada že po prvem incidentu energično protestirala v Budimpešti. Ze nekaj madžarskih letal je prodrlo celo 400 km daleč nad Rumunijo in se pojavili nad Brašovim in Somesulom in drugimi mesti. Madžarska letala so spuščala tam na mesta protirumunske propagandne letake. Dne 27. t. m. je priletel nad Rumunijo neki madžarski bombnik, ki so ga rumunska lovska letala prisilila, da se je nemudno umaknil nazaj na madžarsko stran. Madžarsko letalo je bilo poškodovano in njegova posadka je biln ranjena. Včeraj so se madžarska letala zrova pojavila nad Transilvanijo in eno izmed njih je odvrglo 6 bomb na Satu Mare Bombe so eksplodirale v centru mesta. Poznej e je rumunsko protiletalsko topništvo to letalo sestrelilo. Odklonjen rumunski poslanik Bukarešta, 29. avg. j. (TOP) V rumunskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je angleška vlada odklonila agreement za novega rumunskega poslanika Stoica v Londonu. Kakor zatrjujejo v rumunskih diplomatskih krogih, se ta odklonitev ne nanaša na osebnost poslanika, marveč je hotela angleška vlada z odklonitvijo samo izraziti svoje nezadovoljstvo nad novo smerjo rumunske zunanje politike. Pogajanja z Bolgari še vedno niso končana Včeraj je bU zopet sestanek šefov rumunske in bolgarske delegacije Bukarešta, 29. avg. p. O pogajanjih v Crajovi sta bila danes objavljena naslednja dva komunikeja: Danes dopoldne sta se šefa rumunske in bolgarske delegacije ponovno sestala, pravni in finančni strokovnjaki pa so nadaljevali svoje delo. Po drugem komunikeju je rumunska delegacija ob 13. priredila bolgarski kosilo v hotelu »Minervi«. Strokovnjaki so popoldne nadaljevali svoje delo. Razgovorom sta prisostvovala tudi rumunski državni podtajnik Grigorescu in vseučiliški profesor Telo. Nekaj časa se je pogajanj udeležil tudi bolgarski poslanik v Bukarešti Petrov-čomakov v družbi tiskovnega atašeja. Sofija, 29. avg. j. O razgovorih med bolgarsko in rumunsko delegacijo v Crajovi ne prinašajo današnji bolgarski listi nobenih takih podrobnosti, po katerih bi se lahko sklepalo, da se pogajanja bližajo zaključku. Informacije listov iz Crajove na-glašajo le to, da sta se stališči obeh delegacij po zadnjih razgovorih med rumunskimi in madžarskimi voditelji precej približali in postali enotnejši. Veliko pozornost pa je vzbudilo danes v bolgarskih političnih krogih pisanje »Posledne pošte«, ki odkriva, da se v bolgariji zaradi zavlačevanja razgovorov v Crajovi kažejo počasi znaki nezadovoljstva. Bolgarsko javno mnenje jemlje z začudenje na znanje tudi nerazumljivo oklevanje Rumunije, ko je bilo vendar v Solnogradu z velikim poudarkom dogovorjeno, da se bo mejno vprašanje med Bolgarijo ln Rumunijo uredilo v kar najbolj pospešenem tempu. Kakor poročajo današnji listi, sta prispela včerai v Crajovo rumun«ki strokovnjak za mednarodno pravo Bela in bolgarski poslanik v Bukarešti, ki sta imela važne razgovore. V sredo popoldne je nato vodja rumunske delegacije odpotoval v Bukarešto po nove lnstrukcije. Sofija, 29. avg. j. (Štefani). Po vesteh iz Crajove se delo rumunske ln bolgarske delegacije nadaljuje v prisrčni ta spravljivi atmosferi. List »Utro« prinaša danes daljše poročilo in pravi, da gre za pogajanja o poslednjih vprašanjih, ki jih je treba še urediti. Razgovori so se nekoliko razvlekli zaradi tega, ker še ni bilo mogoče doseči soglasnosti glede nekaterih tehničnih in finančnih strani odstopitve južne Dobrudže. V bolgarskih političnih krogih nalašajo, da povzroča še zmerom največ težav vprašanje, kdaj naj bi bolgarska vojska zasedla odstopljeno ozemlje. Politična amnestija v Rumuniji Bukarešta, 29. avg. br. (Štefani) Kralj je podpisal ukaz o amnestiji za vse politične zločine in prestopke v času od 1. januarja 1937 do 30. aprila 1940. Amnestija se nanaša v prvi vrsti na člane Železne garde, kolikor jih še niso izpustili iz zaporov. Preventivna cenzura na Madžarskem Budimpešta, 29. avg. br. (Štefani) Vlada je izdala novo uredbo o preventivni cenzuri, ki je stopila v veljavo že z današnjim dnem. Za vsak prekršek proti določbam uredbe so določene hude kazni. Razpust avstralskega parlamenta Oanberra, 29. avg. br. (DNB.) Britanski generalni guverner je danes s posebnim dekretom razpustil avstralski parlament. Zaenkrat Se na znano, kdaj bodo razpisane nove volitve. ANGLEŠKO NEMŠKA ZRAČNA VOJNA Obojestranske letalske akcije zavzemajo vedno bolj ostre oblike in postajajo z vsakim dnem srditejš e — število smrtnih žrtev narašča Helsinki, 29. avgusta, j. »Helsinški Sano-mat« poroča iz Berlina, da je nemška zračna vojna proti Veliki Britaniji nedvomno mnogo siJovitejša, kakor pa je to mogoče razbrati po službenih poročilih vojnih poveljstev. Nič čudnega ne bi bilo, pravi finski list, ako bi priprave za izkrcanje nemških čet in zasedbo posameznih izlodiščnih točk na južni angleški obali prišle te dni v svojo zaključno fazo. V berlinskih poučenih krogih rmajo informacije z obale Ro-kavskega preliva, da so vsie priprave za izkrcanje čet v Angliji v vsej svoji temeljitosti dokončane ter se izkrca vanje vsak trenutek lahko prične. Naglasiti je treba, pravi nadalje 'List, da se nemški napadi na angleške luke, letališča, industrijska središča in prometne vozle izvršujejo po strogem sistematičnem načrtu, nasproti kateremu so angleški letalski napadi na Nemčijo brezsmotrni in se morajo smatrati zgolj kot demonstrativne akcije. Včeraj too bombnikov nad Anglijo London, 29. avgusta, a (Reuter). Danes popoldne je okoli 200 nemških letal v zaporednih skupinah preletelo južnovzhodno angleško obalo. Letala so letela v veliki višini. Angleški love; so jih takoj napadli. Razvila se je letalska bitka nekoliko v notranjosti od obale. Angleškim letalom se je posrečilo, da so pognala nemška letala v beg, preden so vrgla bombe. Več nemških letaj je napadlo v južno-vzhodni Angliji balonske zapore. V srednji Angliji so nemška letala popoldne napadla neko mesto. Vrženih je bilo 12 bomb, ki so poškodovale več hiš. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. London, 29. avgusta, s (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so po naknadnih ugotovitvah včeraj nad Anglijo sestreljena še štiri nemška letala, tako da jih je bilo skupno včeraj sestreljenih 28. Izmed teh so jih 27 sestrelila angleška lovska letala, eno pa protiletalsko topništvo. Angleži so izgubili 14 lovskih aparatov. 7 pilotov se je ubillo, prav tako baje letalski strelci Kralj in kraljica v nevarnosti London, 29. avg. s. (Reuter) Kralj in kraljica sta danes dopoldne posetila neko mesto v srednji Angliji, na katero je bil v pretekli noči izveden letalski napad. Kraljevska dvojica si je posebno ogledala neko tovarno. Preteklo noč je kraljevska dvojica prenočevala v posebnem vlaku, s katerim se je vozila iz Londona v neko severozapadno luko, ki sta jo danes obiskala. Ponoči je stal vlak na nekem stranskem tiru na skritem mestu. Nemška letala so vrgla ponoči več bomb, le nekaj milj od mesta, kjer je stal vlak. Letalski alarm pa ni bil dan. Angleški podvigi nad Nemčija London, 29. avg. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleška letala izvedla obsežne bombne napade na vojaške objekte v Nemčiji, Nizozemski in zasedeni Franciji. Močnemu bombardiranju je bilo izpostavljenih tudi več važnih vojaških objektov v območju Berlina. Druge skupine angleških letal so bombardirale letalske tovarne v Leipzigu, Junker-sove tvornice v Dessauu, kakor tudi bencinska skladišča v Reichhausenn, Kexhol-mu in Bremenu. Napadenih je bilo tudi več nemških vojaških letališč. V Rathenau pri Berlinu je bila z direktnim zadetkom pogodena neka večja ladja v kanalu, ki je nato eksplodirala. Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. Dve sta morali ob povratku zasilno pristati, toda posadki sta rešeni London, 29. avg. br. (SDA) O angleških letalskih napadih na Kiel se je izvedelo, da so se angleška letala kljub hudemu protiletalskemu ognju spustila 250 m nad posamezne objekte ter jih intenzivno bombardirala. Nastala je cela serija velikih eksplozij in požarov. Najbolj so bili razdejani veliki bencinski tanki nemške vojne mornarice. London, 29. avg. br. (Reuter) Angleška admiraliteta je danes opoldne objavila komunike o napadu angleških hidroplanov na velike petrolejske tanke na norveški obali. Komunike ugotavlja, da so bili ti tanki že pred kratkim bombardirani od angleških letal. Včeraj so britanski hidro-avioni zasuli z bombami še ostala dva tanka; v večjem je nastal požar, a drugi je bil prav tako zadet. V nekem fjordu so angleška letala bombardirala neko nemško petrolejsko ladjo, na kateri je nastal požar. Dve bombi sta zadeli tudi neko nemško 2000 tonsko transportno ladjo. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila v svoje pristanišče. Petetaosti o napadih v sredo ponoči London, 29. avg. s. (Reuter). O nemških letalskih napadih na Anglijo tekom pretekle noči, poročajo več podrobnosti. V južnozapadni in srednji Angliji so napadi povzročili znatno škodo in nekaj smrtnih žrtev. Nemška letala so vrgla večje število zažigalnih bomb nego sicer. Civilna obramba je zelo dobro funkcionirala ter povsod preprečila večje nesreče. V Londonu so bile vržene bombe samo na zunanja predmestja. Povzročena škoda ima zelo malo vojaškega pomena. Na glavni cesti enega izmed londonskih predmestij je zažigalna bomba uničila večje trgovsko poslopje, preden je požarna bramba mogla Intervenirati. Pol kilometra dalja so bombe porušile več delavskih stanovanjskih hiš. Eno izmed hiš je bomba popolnoma razdejala. Stanovalci so bili v jeklenem zaklonišču za hišo ter ni bil nihče izmed njih ranjen. Blizu Istega mesta so bombe popolnoma uničile celo vrsto hiš. Stanovalci so bili tudi tam v zakloniščih in niso bili poškodovani, Ena iz- med bomb je padla sredi med dve jekleni zaklonišči, ne da bi koga v njih poškodovala. Na neko točko v Londonu so vrgla nemška letala sto zažigalnih ln 12 eksplozivnih bomb. Bombe so povzročile le nekaj manjših požarov in samo eno žrtev. Na drugem mestu je padlo 60 zažigalnih bomb. Požare je prišlo gasit 1.800 članov civilne obrambe, ki so preprečili večjo nesrečo. V srednji Angliji je bilo vrženih na neko mesto 30 bomb, in sicer predvsem na delavski del mesta. Dve osebi sta bili ubiti, več drugih pa je bilo ranjenih. Nekaj žrtev sta v tem mestu povzročili dve tem-pirani bombi, ki sta eksplodirali več ur po napadu. Več oseb so bombe zasule v zakloniščih, vendar so bili vsi ti ljudje zjutraj nepoškodovani izkopani. Na neko drugo mesto v srednji Angliji je bilo vrženih 10 eksplozivnih bomb. žrtev ni bilo. V južnovzhodni Angliji je padlo 8 eksplozivnih bomb na neko golfsko igrišče. Bombe so izkopale globoke lijake. Hud napad je doživelo neko mesto v severovzhodni Angliji. Posamično nemško letalo se je spustilo z ustavljenim motorjem nad mesto ter je vrglo tri tuleče bombe, nato pa se je takoj zopet oddaljilo. Neka ženska je bila ubita ln več oseb je bilo ranjenih. Ves napad je trajal samo dve minuti, pa vendar sta bili porušeni dve cerkvi, župnišče, šola, več hiš pa je bilo težje poškodovanih. V severozapadnl Angliji so vrgla nemška letala več sto zažigalnih bomb, ki pa so padle večinoma na polje, žrtev je bilo malo, le dve osebi sta bili težje ranjeni. Veliko aktivnost so razvijala ponoči nemška letala nad Walesom, toda človeških žrtev je bilo malo. Na nekem mestu so bila letala pravočasno pregnana ter so morala vreči bombe pred obalo. Berlin, 29. avg. AA. (DNB.) Glede na skorajšnja nemško-sov i etska trgovinska pogajanja je nemški odposlanec dr. Schnur-re. ki se zopet mudi v Moskvi Dodal v listu »National-socialistische Front« naslednji pregled gospodarskih odnošaiev med obema državama: Ko ie bil 19. avgusta 1. 1939 podpisan nov nemško-sovietski kreditni sporazum, je bil trgovinski promet med obema državama na svoii najnižji stopnji. Omenjeni kreditni sporazum je ustvaril pogoje za novo dobo v teh odnošaiih ter privedel do pomembnega preobrata. Kredit 200 milijonov nemških mark. ki ga ie Sovjetska Rusija najela v Nemčiji, je omogočil. da se je medsebojni blagovni promet zelo hitro povečal. V določenem okviru je Sovjetska zveza izvršila velika napočila industrijskih proizvodov v Nemčiii. na drugi strani pa se ie takoj povečala tudi s sovjetske strani dobava surovin, zlasti rud. mineralnega olia. bombaža, fosfatov, žita in živinske krme. Za povečanje obsega poslov v gotovini razpolagamo sedaj tudi z odplačili in plačili na račun omenjenega kredita 201 milijonov mark. Na ta način se povečavaio dobave. Naročila iz Sovietske zveze so zelo živahna nemškim potrebam po izbru- za vojaško obveznost New Y<>rK 29. avg. br. (Štefani.) Ameriški senat je snoči z 58 glasovi proti 31 sprejel načrt zakona o uvedbi obče vojaške obveznosti v Zedinjenih državah. Načrtu zakona je bil dodan tudi amandma, ki pooblašča vlado, da rekvirira privatne industrijske objekte in jih preuredi za izdelavo orožja ln drugih vojaških potrebščin. Načrt zakona, o katerem bo prihodnji teden razpravljala tudi reprezentančna zbornica, ln ki bo nato z Rooseveltovim podpisom definitivno uzakonjen, določa, da se v sezname nabornikov vpišejo vsi moški v starosti 21 do 30 let, ki so samci, zdravi, ki niso neobhodno potrebni posameznim industrijskim in agramrm podjetjem ln ki se ne posvetijo duhovniški službi. V vojski bodo služili leto dni, v primeru vojne pa jaii bodo smele vojaške oblasti pridržati v vojaški službi še nadalje. Kontingenti aktiviranih vojaških obveznikov se bodo smeli uporabiti le na ameriškem kontinentu ter v ameriških hu voine in blokadi od strani zapadnih držav pa ie tudi v veliki meri zadoščeno. Medtem je prišlo tudi do podpisa nemškosov j etske prijateljske pogodbe 28. septembra L 1939. ki ie ustvarila oovsem nov po-ložai in ie prinesla tudi boliše pegoie za razširjanje medsebojnih odnošajev. Pogajanja o podrobnostih so se končala 11. februarja 1940 s podpisom nove oocodbe. Dogovorjene so bile v zelo uovečanem obsegu dobave surovin in življenskih pot: eb-ščin iz Sovjetske zveze ter dobave nemških strojev in aparatur za industrijo petroleja. rudarstvo, kemično industrijo, industrijo železa in iekla. lokomobil. parnih kotlov, električnih naprav in aoarafcov iz Nemčije. Sovietrka Rusija ie dobavljala brez zavlačevanja surovine, ki so potrebne Nemčiji, in te surovine od tedai stalno prihajajo k nam. Na nemških pristojnih mestih 90 rkre-nili vse potrebno, da se olajša in pospeši dobava materiala, ki so ga naročili pristojni sovjetski organi za zunanio trgovino. Dejstvo, da prevoz blaga med obema državama poteka zelo pravilno, ie olajšalo v veliki meri medsebojne sosoodarske zveze. Razno bla Angliji, ki so se pred nekaj dnevi kolportirale šdle v meglenih obrisih, dobivajo čedalje bolj konkretno obliko Prebivalstva na otočju se je polastila velika vznemirjenost, ki je tam bolj utemeljena, ker je Azorske otoke Anglija de facto že dalj časa smatrala kot nekakšno britansko ozemlje. Vpliv Velike Britanije na Azore je postal posebno močan, odkar so se pričeli množiti napadi italijanskega letalstva na Gibraltar ter je postajal položaj tamkaj vsidrane angleške mornarice od dneva do dneva nevarnejši. Po mnenju poučenih krogov bi hotela Velika Britanija najti primerno nadomestilo za Gibraltar ki naj bi jo tvorili Azorski in Kanarski otoki. Azori naj bi bili izpremenjem v moderno oporišče, ki bi bilo izgrajeno v tako velikih izmerah, da bi lahko služilo za bazo tudi največjim edinicam angleške mornarice. Nova trgovl med Nemčli® in Nemški delegat v Moskvi o ugodnem razvoju dosedanje trgovinske izmenjave Obrambno sodelovan Ameriško-kanadska obrambna komisija cf.pote vala na ogled obrambnega pasu oh kanadski obali Ottawa, 29. avg. j. (AR.) Zastopniki vojske, mornarice in zračne sile v ameriško-kanadski obrambni komisiji so danes odpotovali na izčrpen ogled obrambnega pasu vzdolž vzhodne kanadske obale ;n ; obale Nove Fundlandije. Obrambna komi- : sija je v torek zvečer zaključila svojo se- 1 jo, ki je s kratkimi presledki trajala dva dni. Seja je ponovno sklicana za 9. september v Washington. Zastopniki oborožene sle Kanade in Zedinjenih držav, ki se bodo dotlej vrnili s svojega oglednega potovanja v obrambnem pasu, bodo na tej seji poročali o rezultatu svojega potovanja. Na podlagi teh poročil bo obrambna ko- j misija vladama Zedinjenih držav in Kanade predložila predloge, kako naj bi obe držav,: koordinirali svoje obrambne ukrepe, da bi se Severna Amerika kar najuspešneje lahko utrdila proti morebitnemu vojaškemu napadru iz Evrope. Ameriški senat posestvih čzven kontinenta, posebno na Filipinih. Država in privatna podjetja ae bodo morali obvezati, da bodo po možnosti sprejeli odslužene obveznike spet nazaj na delo. Del nabornikov bo smel btti preveden tudi v vojno mornarico. Načrt zakona določa za razne prestopke kazni do pet let robije in 10.000 dolarjev globe. Vojaški strokovnjaki napovedujejo, da bodo znašali stroški za ameriški kader milijardo dolarjev na mesec. Smrt lo6 let starega srbskega četnika Skoplje, 29. avgusta. AA. Danes je baJ v Skopi ju pokopan eden najstarejših če+nskov na jugu, Brajan Metovič, ki je bil star 106 let. Pogreba sc je udeležil poleg velikega števila občinstva tudi ban vardarske banovine Živo j in Rafejlovič. i Naši kraji in ljudje Novi minister javnih del g. prof. Danilo Vulovič je prevzel posle svojega resora Življenj shi jubilej Janka Vizjaka V mladeniški čilosti slavi danes petdesetletnico rojstva v Brežicah priljubljeni višji živinozdravnik g. Janko Vizjak. Po rodu iz Ljubljane iz znane Vizjakove rod-bine, ki je dala našemu narodu in posebej ie naši narodni vojski toliko odličnih mož, je v 21 letih, ki jih je preživel med Breži- čani, postal sicer ie cel Posavčan, ne more pa in delno tudi noče skriti v sebi pristne »ljubljanske srajce«, ki jo z vsako svojo prešerno, odkrito šegavostjo ob vsaki priliki razodeva. V hudih časih, takoj po preobratu, je nastopil svojo odgovorno službo pri nas. Njegovi neumorni delavnosti in odlični strokovni sposobnosti se mota naš srez zahvaliti, da je naša živinoreja na lepi višini in da je kužne bolezni niso nikdar mogle resno ogražati. Kot odkrit in prepričan nacionalist je vedno na mestu pri vsakem nacionalnem in kulturnem delu. posebej pa je našemu kmetu prijateljski svetovalec v vseh njegovih težavah. Ko mu bodo danes številni njegovi prijatelji k življenjskemu jubileju čestitali se tem čestitkam g Vizjaku, ki je zvest naročnik in čitatelj našega »Jutia«, tudi mi iskreno pridi užujemo. Spored slovesnega odkritja sf>omenika blagopokojnemu Viteškemu kralja Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani, dne 6. septembra 1940 5. SEPTEMBRA 20. slavnostna fanfara raz ljubljanskega gradu. 6. SEPTEMBRA 6. budnice godb; 8. izpraznjenje slavnostnega prostora — Kongresnega trga; 8.30 do 9.30 zbiranje občinstva in organizacij po določenem razporedu; 9.30 do 9.45 prihod oficielnih predstavnikov državnih, vojaških in cerkvenih oblastev. 10. svečani čin odkritja. 1) Uvod: Fanfare naznanijo začetek sve- čanosti — Slavnostna predigra, svira godba — Fr. Albrecht - Fr. Venturini: »Kralj Matjaž«, pojo združeni pevski zbori. 2) Slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika g. dr. Josipa Pipenbacherja. 3) Odkritje spomenika in položitev venca po zastopniku Nj. Vel. kralja Petra II. 4) Vojaški pozdrav — sviranje državne himne, trikratni plotun častne čete in topovska salva z ljubljanskega gradu. 5) Predsednik odbora za postavitev spomenika položi venec in govori vdanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. Državna himna (godba, združeni pevski zbori, prisotno občinstvo). 6) Predsednik odbora za postavitev spomenika naprosi predsednika mestne občine ljubljanske, da prevzame spomenik v last in varstvo. 7) Predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Jure Adlešič prevzame spomenik v last in varstvo mesta Ljubljane z nagovorom in položi venec. 8) Polaganje vencev po določenem vrstnem redu (brez nagovorov). Imena po-lagateljev napoveduje napovedovalec ljubljanske radijske postaje . 9) A. Nčdved - Fr. Venturini: »Slava najboljšemu sinu« pojo združeni pevski zbori. 10) Fanfare javijo zaključek slovesnosti. Potek svečanosti prenašajo radijske postaje Ljubljana, Beograd, Zagreb. Prijave za udeležbo Navzlic ponovnim objavam v dnevnikih mnoga društva še do danes niso prijavila imen posameznih članov svojih delegacij. Odbor prosi organizacije, društva itd., ki še niso prijavila imen svojih delegacij (ki naj ne presega število tri), da to nemudoma store, ker po 30 avgustu ne bo mogel odbor upoštevati zakasnelih prijav. Društva in organizacije, ki Imajo podružnice ali enote izven Ljubljane naj prijavijo samo eno deputacijo. Društva, ki so prijavila korporativno udeležbo, a niso prijavila vsaj približnega števila, se prosi, da to takoj naznanijo, da bo mogel odbor določiti vsaj približno za nje potreben prostor. Delovni odbor za odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani I avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu »Metropol«, Ljubljana od 16. do 18. Zaščita meščanov in deželanov Vsakdo se mora poučiti o ravnanju ob letalskih napadih Ljubljana, 29 avgusta Razstava zaščite pred letalskimi napadi v paviljonu »J« bo brez dvoma ena najaktualnejših in najpoučnejših razstav v otkviru jesenske prireditve lljubljanskega velesejma v času od 31. avgusta do 9. septembra. Paviljon »J« bo za to priliko razdeljen v tri oddelke. V prvem bodo razstavljeni različna tipi javnih in hišnih zaklonišč, tako da bo obiskovalcem, ki sr nameravajo v hiši zgraditi zaklonišče, ob pogledu nanje, odločitev za pravi in najprimernejši tip dosti lažja. Prav tam bodo ime'5 tudi priliko na razstavljenih modelih podstrešij nazorno videti, kako naj urede doma svoje podstrešne prostore, da bo v primeru letalskega napada nevarnost požara čim manjša. V istem oddelku razstavi Kranjska industrijska družba na Jesenicah železna zaščitna vrata, ki neprodušno zapirajo vhod v zaklonišče, tvrdka »Antignit« iz Guštanja pa svoje preparate za iimpregniranje lesa, da postane ta negorljiv. V rotundi, ki tvori oddelek zase, bo prikazana zatemnitev javne in zasebne električne in plinske razsvetljave, pa tudi hišnih petrolejk, kar je posebne važnosti za prebivalce krajev, ki so še brez električnega toka. V rotundi bodo obiskovalci na razstavljenih svetilih mogli videti, kako je treba ob letalskem napadu pripraviti zatemnitev luči izložb, napisnih tranparen-tov, vozil in luči po zasebnih hišah in stanovanjih. V tretjem odoelku paviljona »J« bo nameščena razstava zdravstveno-kemič-ne in gasilske zaščite. Poleg mask, zaščitnih oblek, slik, ki nazorno prikazujejo pogubne posledice najrazličnejših bojnih strupov, način obvarovanja pred njimi ter pomoč osebam, ki sc se z njimi zastrupile, bo tu razstavljenih tudi nešteto slik, namenjenih našim kmetom. Tu bo videti, v kakšni nevarnosti je živina po nezaščitenih hlevih, kako se hlevi zaščitijo, kako se razkužijo po letalskem napadu polja in pridelki, kakšni vodnjaki so varni in kako morajo biti grajeni, da bojni strupi ne prodro do vode na dnu in je ne okužijo. Tamkaj bodo tudi razstavljene sirene za javljanje alarma, kakor tudi vse orodje za javno, industrijsko in hišno gasilsko zaščito, na kar opozarjamo zlasti gasilska društva na deželi, da si to razstavo po svojih zastopnikih v čim večjem številu ogledajo. Fillm o letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geografski zavod v Beogradu in katerega bodo vrteli v okviru protiletalske zaščitne razstave vsak večer na prostem pred paviljonom »K«, je že na poti v Ljubljano. Neznosne razmere na ljubljanskem trgu Potrebna je takojšnja akcija mestne občine Ljubljana, 29 avgusta Na ljubljanskem živilskem trgu se dogajajo zadnje čase reči, ki so vredne resnega pomisleka in, ki nujno terjajo takojšnjo, radikalno ureditev. Gre v prvi vrsti za zreguliranje cen kmetskih pridelkov, ki rastejo od dneva do dneva in vzbujajo upravičeno razburjenje in ogorčenost med gospodinjami. Res je, da so vojni časi, da so izredne razmere tudi pn nas zapustile občutne sledove, od katerih najvidnejša je podražitev cen življenjskih potrebščin. Toda težavni časi se ne smejo zlorabljati za špekulacijo in odiranje! Kričeč primer neupravičene in samovoljne podražitve nudijo na živilskem trgu cene krompirja. Danes so ga prodajali na trgu po 2 din kg, kolikor ga je sploh bilo. Kajti krompirja ni, pravijo prodajalke. Zakaj ne? vprašujejo ljudie zaskrbljeno. Ni ga pa amen! Slaba letina, pravi ta. Zgnil nam je zaradi preobilice dežja v zemlji. Kar ga je ostalo, ga potrebujemo doma, pravi druga. In tako dalje. Pa se potlej zgodi, kakor se je zgodile danes, da vam pripelje prodajalka tri, štiri vreče krompirja ter mu postavi ceno 2.50 ali celo 3 din kg. Čisto razumljivo, da so bile gospodinje ogorčene in je prišlo do burnih prizorov. Kupovalka- »3 din kilogram krompirja! Kaj pa vendar mislite: Kje naj pa vzamem denar!« Prodajalka: »Me nič ne briga Pa pojdite drugam po krompir, če ga boste megli sploh kje dobiti.« Kup.: »Dajte no* Drugje je povsod po 2 din. Saj boste tudi tako zaslužili.« Prod.: »Ne dam in nt dam Rajši peljem krompir nazaj domov da ga požro prašiči. Le počakajte, še rad; ga boste kupovali po 5 din. če ga bomo le hoteli dati!« Potlej se obrne prodajalka k sosedi in Jutri otvoritev Kina Matice! Preureditvena dela končana! Kino opremljen z novo najmodernejšo tehnično dovršeno zvočno aparaturo! V SOBOTO PREMIERA in jugoslovanska krstna predstava monumentalnega ruskega filma »1k gospoda hii M rada zastonj. Naj plačuje, ko ima mastne mesečne plače, p« nič ce dela Kar poglejte tole, kako je oblečena! Ali s- moremo mi teko oblačiti? Mi moramo polteno garati. da kaj pridelamo ki prodamo« Najde se gospod, ki Ie odda'eč poslu« ter prične glasno razlagati, da tele gospodinje, ki kupujejo na trgu, ne razpo'agajo s kupi denarja, ampak morajo možje pošteno z delom zaslužiti skromne plfče, ki pri teh razmerah ne zadostujejo več. Neka prodaj»flca je od nekje sama kopal« tiri vreče krompirja po 2 din kilogram In ga je potlej skušala prodajati po 2.50 dm. Gospodinje 9o se uprle in nazadnje ga je morala prodati spet po 2 din, po kolikor ga je sama kupila. Pomanjkanje krompirja na trga je sploh malce sumljiva stvar. Ni res, da leto« krompirja ni. razen morda barjanskih predelov, kjer ga je preobilna moča precej ontčBa. Res je pa, da mnogi drže krompir doma in čakajo, da cene se bolj zrasejo, da bodo potlej lahko vrgli krompir na trg po dvakrat, trikrat pretirani ceni! Vojni časi »o, pravijo. Res je to Svoje dni so prodajali krompir po 75 par kilogram in to na trgu. Če bi ga danes v znamenju splošne podražitve prodajati po 1.50 din, bi bilo to v popolnem soglasju z današnjimi razmerami. Kar je več, je pretirano m brezvestno! Kakor vse kaže, so se prodajalke na trgu organizirale, da skupno diktirajo cene po svobodni volji. Naj se organizirajo tudi gospodinje in videili boste, kako naglo se bodo prilike uredile. Naj bi gospodm dan ali dva ne bilo na trg, pa bi hitro kar čez noč bilo krompirja in drugih pridelkov v zadostni količini in po nepretirani ceni na razpolago! Toda tudi občina bi se morala spomniti, da ima glede aprovizacije važne dolžnosti! Svoje čase je z intervencijo občine uspelo v kritičnih trenutkih regulirati trg Zakaj se zdaj nihče ne gane? Preskrba Ljubljane s krompirjem po primernih cenah ni noben problem Občina naj organizira svojo veleprodajalno na trgu in naenkrat bo prenehala brezvestna špekulacija Danes pa se občina omejuje na povsem birokratsko intervencijo Saj je res da se tržno nadzorstvo trudi — toda to je po večini le »Bla-žev žegen.« Danes so prodajali zeljne glave po 2 do 3 din komad po velikosti. Čebula je dosegla 2 din kilogram. Mala merica graha stane zdaj 2 in pol din Tržni organi so prijel- prodajalke, ki je zahtevala za srednje velikega jurčka reci in piši 7 dfat Drugače dofcS ma&o merico gob po 4 in 5 din. Todi vsem ostalim živilom cene iz dneva ▼ dan rase jo. Treba bo nujne in izdatne pomoči oziroma iniciativne akcije od strani odločujočih krogov, da se cene živil ustalijo, sicer so neljube posledice neizbežne. Nastop priljubljene subrete v našem radiu Operetna subreta gdčna Valči Smerkolo-va, ki je pred dvema letoma zapustila Ljubljano in odšla it udirat na Dunaj, se je vrnila na počitnice v Ljubljano in bo drevi nastopila v radiu z zanimivim in precej obširnim sporedom. Gdčna Smerkolova je leto dni prebila v raznih mestih v Nemčiji in je bilo njeno nastopanje prav uspešno. (Jprava mestnega gledališča v Stettinu jo je bila angažirala za svojo prvo subreto in naša pevka in igralka si je tam pridobile enake simpatije kakor v Ljubljani. Vse težave je lahkotno premostila z izrazitim plesnim, igralskim in glasbenim talentom, z vztrajnostjo in veseljem do dela. Njen repertoar obsega že celo vrsto operet, nastopa pa tudi v operah Uspehi v Stettinu so zbudili pozornost tudi drugod in je bila povabljena v Karlsruhe, kjer je nastopila v ojjereti »Paganini». Za novo sezono je že podp.sala pogodbo v Nemčiji, bo pa vedno voljna gostovati v Ljubljani ali tu sprejeti angažman Želimo gdčni Valči Smeckohrvi na njem umetniški poti obilo uspehov, želimo jo pa tudi kmalu spet videti na jub-Ijanskih deskah. n. belokrajinski praznik v Metliki Na mnogoštevilna vprašanja ki jih do- ! biva Društvo »Bela Krajina« iz vseli delov Slovenije in na katera ne more posebej odgovarjati. opozarjamo vse obiskovalce na tale pojasnila: 1. Četrtinska vozn;na velja samo na podlagi naše legitimacije in še legitimacije K—14, ki se dobi pri železniških blagajnah. Obe izkaznici je treba dati potrditi bodisi na postaji v informacijski pisarni aH na prireditvenem prostoru pri blagajni Ugodnost velja za vse postaje v dravski banovini in za progo Zagreb—Metlika. 2. V izkaznicah društva je vračunana že vstopnina na prireditveni prostor, tako da stane izkaznica za stojišče 6 din. za sedeže pa po 10 in 15 din Obiskovalci z dežele naj zahtevajo od društva položnice ali naj pa denar nakažejo na čekovni račun 17-528 (Društvo »Bela Krajina«, Ljubljana). 3. V nedeljo zjutraj bo vozil poseben vlak iz Ljubljane, in sicer okoli 5. ure. V Metliko pride tri četrt na 8 Za ta vlak sta potrebna posebna prijava in nakup voznega listka ali pri društvu ali pri »Putniku« (ne pri železniški blagajni) Povratek iz Metlike bo okoli 8. Pripominjamo, da so vsi skupni izleti vezani na ta vlak. 4. Vlak. ki gre iz Ljubljane ob 7.50 in vozi redno samo do Novefa mesta, bo vozil ta dan do Metlike. Na ta vlak opozarjamo zlasti obiskovalce iz Gorenjske. 5. Skupni izleti po Beli Krajini: a) z avtobusom iz Metlike in Črnomlja v Stari trg in na Vinico. Iz Metlike bo še! ob 7., iz Črnomlja pa pc prihodu posebnega vlaka. Izletniki, ki se prijavijo za ta izlet, sc peljejo samo do Črnomha. Kosilo bo na Vinici pri Maličb za 14 dm. nato povratek v Metliko ob 2 Izletniki, k bodo priš-Ii v Metliko že prejšnji večer, se odpeljejo na ta izlet seveda iz Metlike Cens za avtobus je odvisna od števila prijavilencev. — b) Za izlet k razvalinam Mitrovega templa bo treba izstopiti na por«ar Scld, pri Otov-cu. Po dveh urah hoje bo kosilo v Črnomlju pri Lacknerju za '.! din Ize*mki se na to peljejo z vlakom v Metliko 7 do-plači-,om 5.50 din za vlak — c) Izlet v Drršiče in na Božakovo bo p' prihodu posebnega vlaka v Metliko. Pri tleh izlet.h na cilju mala južina. Doplačilr za voz ir za malo južino 10 din. — d") Iz'et: v bl<žn0 metliško okolico se bodr vršili pe; in brez posebnega doplačila. 6. Kosilo. Za obiskovalce narodnega praznika v Metliki bo pripravljeno kosilo po metliških gostilnah za ceno 14 dn Vse pri -javljence, k- reflektirajo ra kosilo pr .simo, da se že v naprej prijavijo pri dru."tvu a'i pri »Putniku«. ker se je sicer bati. da ne bodo mogli dobiti kosilo. Na pr'red i t ver.cn prostoru bodo že dopoldne na razpoiago na ražnju pečeni jajci, klobase in razm mrzla jedila. 7. Prenočišča za one, ki pridejo v soboto, bodo po 15 din. na skupni m ležišču po 2 din. Tudi za prenočišče se je treba naprej prijaviti. Za vse ostale informacije se je treba obrniti na Društvo »Belo Krajino« v Ljub uni, Gradišče 14 telefon 39—31. Grandiozni ruski film iz najburnejše ruske zgodovine po romanu Alekseja Tolstoja. Glavno vlogo legendarnega ruskega carja igra N. Simonov. Režija: Vlad. Petrov. i p s* Likovni umetniki In Prešeren Razveseljivo znamenje vedno večjega kulta Prešerna so nove izdaje njegovih pesmi ali novi poizkusi glasbene (Šker-janc, Sonetni venec) in upodabljajoče umetnosti, da se s svojimi sredstvi in izrazili približata globinam Prešernovega pesniškega genija. Bibliofilska založba v Ljubljani, ki izdaja znano revijo »Umetnost«, je pridružila dosedanjim izdajam Prešerna povsem svojevrstno serijo ilustriranih Prešernovih pesmi. Zasnovala je kolo šestih knjižic, katerih vsaka bo obsegala eno izmed naslednjih Prešernovih pesmi: Strunam, Dekletam, Pod oknom, Prošnja, Kam? in Ukazi. Prvotnemu tekstu bo pridruženih po 15 ilustracij v vsaki knjižici in sleherna ilustracija se bo tikala te pesmi. Tako bo v šestih zvezkih zbranih približno 100 Prešernovim poezijam posvečenih slik. čitatelj bo lahko primerjal, kako oblikujejo posamezni umetniki isti pesniški motiv; invencioznost, tvorna fantazija, oblikovalne sposobnosti, vse to se bo zrcalilo v tej edinstveni zbirki ilustracij Prešernovih pesmi. Prvi zvezek, ki leži pred nami, pričuje nazorno o namenih izdajateljice. Zvezek je posvečen pesmi »Strunam«. Prva slika je Goldsteinov portret pesnika s Prešernovim lastnoročnim podpisom iz leta 1835. Besedilo navedene pesmi ie reproducirano po prvotni Prešernovi izdaji v »Poezijah« ln opremljeno z rastlinsko vinjeto slikari-ce Ivane Kobilce v barvastem podtisku. Kot primer ženskega lepotnega tipa iz Prešernove dobe je reproducirana Langu-sova risba neznane lepotice. Tej biderma-jerski podobi se pridružuje kot prva ilustracija pesmi »Strunam« motiv Maksima Sedeja, nato se pa vrste ilustracije Franceta Goršeta, Mihe Maleša, Olafa Globoč-nika, Božidarja Jakca, Avgusta Cernigoja, Mire Pregljeve, Hinka Smrekarja, Ivana Vavpotiča in Adolfa Karpellusa. Vsaka izmed teh ilustracij ima na nasprotni strani besedilo, ki ga je sestavil likovno-umet-nostni esejist in kritik Martin Benčina. Besedilo predstavlja ilustratorja in obenem označuje z zgoščenimi besedami njegovo obdelavo Prešernovega pesniškega motiva. Benčina je ob koncu knjižice dodal tudi literarno in umetnostno zgodovinske opombe. Knjižico zaključuje vinjeta Maksima Gasparija. Miha Maleš pa je izdelal za ovitek odnosno platnice perorisbo. Knjižico je prav lepo natisnila Narodna tiskarna, ki je že z »Umetnostjo« in s krasotno izdajo Machovega »Maja dokazala svojo zmogljivost za bibliofilske tiske. Primerjava, kako so posamezni umetniki fantazijsko in oblikovno zagrabili besedilo Prešernove pesmi, je — kakor je bilo pričakovati — prav zanimiva. Že sama koncepcija ilustracije razodeva individualnost posameznega umetnika. Dovolj je, če primerjamo n. pr. Globočnikovo risbo z linolejem Mire Pregljeve. Globočnikova risba prikazuje podobo trubadurja, ki melanholično brenka na strune svojo serena- do trdosrčni deklici. Poleg pevca Je naslikana figura grbastega starca, ki otožno in poželjivo posluša ljubavni spev in najbrž misli na svoje neutešene ljubezni. Podoba deklice se prikazuje z obrisi v ozadju slike. Ilustracija kaže nekak dinamičen, lahko bi tudi rekli dramatičen način dojemanja Prešernovega motiva. Nasproti temu je ilustracija Mire Pregljeve po vseh svojih značilnih potezah izrazito ženska in zato lirična. Podoba deklice, dana v črno-beli barvi, je narisana s preprostimi potezami in opremljena s cvetlicami, tako da daje ilustracija vtisk zasanjene nežnosti, kar je nekam presenetljivo spričo pesnikovega motiva o trdosrčni deklici, vendar ni odtujeno duhu te, v jedru nežne in re-signirane ljubavne pesmi. Tudi ostale ilustracije so značilne za posamezne umetnike. Sedejeva in Mnlcčeva podoba se odlikujeta po izrazito poetičnem dojemanju Prešernovega motiva. Zlasti Maleševa ročna gravura kaže mnogo fantazijske sile in pesniškega čustva. Najbližja Prešernovemu tekstu je Jakčeva ilustracija. Tu sicer ne vidimo pevca z instrumentom, zato pa nas moški lik nekoliko spominja na Prešernovo rrdobo. figura deklice v biderma-jerski oble'-i pa se odvrača od pesnica, ki hrepeneče in otožno zre v daljavo, kakor bi vedel, da sč je trdosrčna deklica za vedno obrnila od njega kakor lepa pesem, ki je izzvenela v daljavi in se ne bo več ponovila. Tudi Jnkac se pri oblikovanju svojega motiva poslužuie prenrostih. vendar pa tembolj učinkovitih izraževalnih sredstev. Originalna, čeprav ne posebno poetična je čemi»rojeva zamisel, ki ima nekak antičen nadih. V ospredju sedi deklica v podobi naereera ženskega sVfn. pevo n« le upodobljen zadaj, ko brenka na liro. Ta lesorez kaže sicer neko trdoto, vendar je po svoje učinkovit. Pozornosti vreden je Goršetov poizkus, da plastično, v obliki reliefa v glini, prikaže izrazito lirični in muzikalni pesniški motiv. Benčina v njegovi karakterizaciji dobro poudarja vpliv staroegipčanskih vzorov. Hinko Smrekar se v svoji secesionistično opremljeni risbi precej oddaljuje Prešernovemu besedilu. Prikazuje pesnika pri kozarcu vina, ko skuša v pijači utopiti bolest svoje odpovedi. Podoba deklice ostaja za njim kakor privid nadzemske lepote, kot bi dejal Puškin, v ozadju pa se vidijo hiše stare Wol-fove ulice z zvonikoma frančiškanske cerkve, kar bi spominjalo na Primčevo Julijo, ki je tu živela, dasi se je sicer ne tiče Prešernova trubadurska pesem. Ivana Vavpotiča ilustracija poteka še iz leta 1900., ko je izšla kot razglednica in ima temu ustrezajoči, torej prvenstveno dekorativni učinek. Objavljena je bila že v »Prešernovem albumu«. Tudi Karpellusova ilustracija ima le malo zveze s Prešernovo pesmijo, čeprav je nastala v zvezi z njo. Po vsem, kar je pokazal prvi zvezek Ilustriranih del Franceta Prešerna v izdaji Bibliofilske založbe, smemo z zanimanjem pričakovati nadaljnjih zvezkov, izmed katerih je druga knjižica s pesmijo *Dekletam« že v tisku. Zanimivo je, da se bo slovenskim slikarjem pridružil v obdelavi Prešernovega motiva medtem že umrli slovaški grafik Mikulaš Galanda. —o. Ob petstoletnici tiska n. življenje Johannesa Gutenberga Na prehodu 14. stoletja v 15., ko je Gu-tenberg ugledal luč sveta, se je razširilo po Evropi veliko kulturno gibanje. Ustanovile so se razne umetnostne šole in posvetne univerze. Okrog leta 1440., ko je slavni nizozemski slikar Rogier van der Weyden razširil novo iznajdeno slikarstvo v olju in ko je zadnji veliki mojster miniature Jean Fougnet iz Toursa prešel k velikim slikam, je Gutenberg že izrezoval svoje črke in na lesu in kovini preizkušal strukturo, trpežnost in obliko materiala za novo umetnost — za tiskarstvo. Gutenbergova mladost nam je neznana. Zaradi bojev med meščanstvom in patriciji je del njegovega sorodstva zapustil Mainz. mesto, v katerem so cehi postali tako močni, da so zapostavili celo stare predpravice plemstva. Z obiteljo Gutenbergov je izginila sled tudi za dečkom Johannesom in se pojavila šele leta 1434. v listinah nekega sodnega procesa v Strasburgu; iz teh listin je videti, da Je bil Gutenberg obtožen, češ da se bavi z neko tajno umetnostjo. Verjetno je, da je Gutenberg že v času svojega bivanja v Strasburgu delal poizkuse s tiskanjem. Nedvomno pa so bili rezultati v tem času še nezadostni. Potrebna je bila cela vrsta posameznih iznajdb, tičocih se kovinskih zlitkov, izdelovanja črk, okvira za tiskarski stavek, ter izpopolnitve stiskalnice ln tiskarskega črnila, preden je novo postopanje pokazalo prve povsem zadovoljive rezultate. Bila so leta upanja in iskanja, v katerih bi vsakega slabotnejšega izumitelja utegnila razočaranja, denarne stiske ln Artuge neprilike pognati s poti, ki se je zdela utopična. Po dolgoletnem pregnanstvu se je Gutenberg vrnil v Mainz. Zaradi finansiranja svojega dela je bil stopil v zvezo z Joha-nom Fustom, ki mu je posodil 800 zlatijj goldinarjev s 69?- obrestmi. Ta zveza je bila za Gutenberga tragična. S Fustovimi krediti mu je res da uspelo, da je popolnoma Izvedel svoio iznaidbo in dal izdelati vse orodje in črke. Zato pa je 6. novembra | DANCING OTVORITEV v soboto 31. avgusta z izbranim in zabavnim sporedom. NEBOTIČNIK | Domače vesti ma Je ^mdianflo, da Ja padel pod koleaje vlaka, ki mu Je Slo čez obe nogi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico ln mu amputirali obe nogi, vendar je zjutraj podlegel ranam. Zapušča ženo ln majhnega otroka. »Kdaj pričnemo ?" Čemu v eni državi in celo v eni banovini tolika neenotnost glede pričetka pouka na ljudskih šolah ? čemu razlika med mestom in deželo? V dnevnem časopisju smo brali v nedeljo o »šolah v Ljubljani«: učiteljska šola, vadili ca, ima otvoritveno sv. mašo 10. septembra; dalje: na uršulinski ljudski Šoli se vrši naknadno vpisovanje v ponedeljek, dne 2. septembra, v torek je šolska sv. maša, v sredo, se prične redni pouk. Vse prav! Učitelji z dežele pa se morajo držati odloka kr. banske uprave v Ljubljani, ki pravi, da se morajo javiti v službenem kraju dne 25. avgusta. Nekateri razumevajo pod-besedo »javiti«, da je vsem predpisom zadoščeno, če napišejo na dopisnico, ki jo naslovijo na svojo šolo, da so še zdravi in še živijo v tej dolini solz. Drugi pa razumevajo pod besedo »javiti« čisto nekaj drugega. In ti zberejo vse svoje premoženje in se napotijo v svoj službeni kraj žalostni, ker zavidajo tistim, ki besedo »javiti« razumejo bolj po domače. Pa pridejo v vas, največkrat v spotiko gostilničarjem, posebno v letoviških krajih, in so prav po mačehovsko postrežem, ker niso letoviščarji. Kdor plača nad 100 din, da pride na svoj službeni kraj preganja svoje počitnice, ker za resno delo še ni dovzeten, saj ima pO zakonu še počitnice. Na nekaterih šolah narede kar 25. avgusta konference, na drugih šele po maši, na tretjih pa, kadar se zljubi šolskemu upravitelju, če je avtoriteta. Tako imajo nekateri učitelji sedem dni več počitnic kakor drugi, plače pu iste. in zdaj vzemimo pripravnika, kJ tam kuha, ker ne dobi na vasi hrane —' 1 **' je . " .j Mladi mož si kuha en teden prej kakor drugi, Iti službuje v mestu, kjer lahko hodi v menzo. Da bi bilo za vse prav in pravično, nai bi višje šolske oblasti uzakonile začetek šolskega leta na vseh ljudskih šolah v banovini takole: prvega septembra začetna služba božja in potem konferenca, drugega septembra pa šolski pouk. Tako bi se ne čutili na deželi manj vredne, marveč enake med enakimi in bi imeli prav vsi enako dolge počitnice. tistega tragičnega četrtka vpisali kot Waldhausena, je imel švicarski potni list, izdan v Zurichu. Ker so bile potne listine v redu, se ni nihče pobliže zanimal ne zanj, ne za njegovo ženo. Naposled se je s posredovanjem švicarskega konzulata in Aeroputa dognalo, da sta bila to švicarski pisatelj Wolfgang Waldhausen in njegova žena dr. Ingeborg Waldhausenova, zobna zdravnica. On je iz Ziiricha, ona pa iz Schafhausena. Bila sta tako rekoč na poročnem potovanju. Nameravala sta se naseliti v Zagrebu. Oglasili so se neki sorodniki pokojnikov in izrazili željo, naj bi bili trupli upepeljeni v krematoriju v Gradcu. Ker pa so se pojavile neke težave, so ju naposled pokopali na zagrebškem protestantskem pokopališču. • Hnda kriza cementne industrije. Tvornica cementa »Split« na Majdanu je odpustila vse delavce, ki jih je bilo 500. Vzrok ustavitve obratovanje je v tem, ker je ustavljen ves izvoz, za domače potrebe pa ima tvornica zadostno zalogo. Ostale cementne tvornice so delno ustavile obrat, pa obratujejo v zelo skrčenem ob- I DROGERIJE kflNC MARIBOR • Smrt od strahu. Na nenavaden način je umrl kmet Rašid Totič iz Uršula pri Sjenici. Rašid se že od nekdaj ni posebno dobro razumel s svojim sorodnikom Haj-rom Totičem v isti vasi. V duhu medsebojne mržnje sta oba sorodnika vzgajala tudi svoji družini. Te dni je po naključju zašla Ha j rova živina na Rašidove njive in sinova obeh sorodnikov sta se hudo sprla. Na kraj prepira sta šla tudi očeta. Ko sta se mlada dva pomirila in so se ljudje, ki so se zbrali okoli njiju, začeli razhajati, se je Hašim, Hajrov sin, skril v grm, mimo katerega je moral priti Rašid. Ko se je Hašim naenkrat pojavil pred njim, je Rašid začel bežati, Hašim pa za njim. Ne- * Vodstvo Družbe sv. CMa in Metoda obvešča vse svoje podružnice, da bo v sporazumu z odborom za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Ze-dinitelju v Ljubljani le ono položilo venec za vse podružnice. Pač pa naj se vsi zastopniki podružnic zberejo na za Družbo šoločenem zbirališču, odkoder bo skupen jdhod na slavnostni prostor. Podrobnosti bodo objavljene v časopisju. Vse člane prosi vodstvo družbe, da se odkritja udeleže polnoštevilno. Ne jutri — danes je pravi čas naročanja oglasov za nedeljsko številko »Jutra«. Učinkovit je samo premišljeno zložen oglas, učinkovitost pa je uspeh! Dobro delo terja časa. Trgovci, podjetniki! Pokažite z oglasi v nedeljskem „Jntru", da ne mislite samo nase. čas zahteva to! « Sprejmejo se: KROJAŠKI za damsko in moško delo Le prvovrstne moči z referencami. Ponudbe pismeno z navedbo dosedanjega službovanja ali osebno pri tvrdki Salon mode za dame ln gospode Souvan — Co., Ljubljana — Mestni trg 24. • V Zagrebu bo osnovan delavski oder. V okviru Hrvatskega radničkega saveza je bila pred kratkim sklenjena ustanovitev delavskega gledališča. Kot prvi korak k temu je otvorjen tečaj, v katerem se bodo poučevali naslednji predmeti: hrvatski jezik, drama, zgodovina drame, zgodovina hrvatske književnosti ln maskiranje. V tečaj se lahko vpiše vsak delavec in delavka, ki misli, da je sposoben za igralca, * Zadnji dve žrtvi letalske nesreče pokopani. Vse žrtve letalske nesreče na Ve-lebitu so že spremili k večnemu počitku. Ostala sta le še zakonca lz Švice. Dolgo namreč niso vedeli, kaj naj store z njima, človek, ki so ga na zagrebškem letališču * Novi grobovi. V Kranju je umrl g. Josip Cvar, upravitelj ekspoziture OUZD v pokoju. Rajnki je bil vnet sokolski delavec. Pogreb bo iz hiše žalosti na Vidovdan-ski cesti v soboto ob 17. — Na Jesenicah je umrla vdova po šolskem upravitelju ga, Ivanka šegova, rojena Arkova, Pogreb bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti v Slomškovi ulici 3. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Matija Kovač, rudniški nadpaznik v pokoju iz Hrastnika. Pogreb bo v soboto ob 16. na pokopališče v Drago. — Rajnkim blag spomin, žalujočim sožalje! •■Veliko pomanjkanje živeža v Travniku. V Ravniku že več dni ni dobiti olja, moke in turščice. Kmetje ti-gaj o še zeleno turšči-co in jo uporabljajo za hrano. Dobi se samo še fina bela moka, iz katere pečejo peki kruh. * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti Maribor, Vrazova 4. Vpisovanje dnevno, šoiski program zastonj, lastni dijaški internat Začetek pouka 9. septembra. (—) * Dom na Polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je "50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—) * Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. (—) * Povsem reorganizirano je delovanje Dopisne trgovske šole v Ljubljani, ki je zdaj v novih prostorih na Kongresnem trgu 16-H. Mnogo predavanj je obnovljeno, mnogo pa čisto na novo izdelano. Poleg tega so pa mnogoletne izkušnje vodstvu pomagale, da je odpravilo vse dosedanje nedostatke dopisnega pouka. Zato vas lahko ta šola nauči po dopisovanju doma zanesljivo tujih jezikov in številnih trgovskih ved hitro in poceni. Pišite po prospekt! (—) * Tovorni vlak je usmrtil kretničarja. 281etni kretničar Ilija Gregorič iz Jame Lite pri Sisku. je bil zaposlen na postaji Novski. Pred kratkim je pozno ponoči imel delo pri premikanju tovornega vlaka. Na- nadno pa je prvi padel in se ni več zganil. Ko so ga obstopili ljudje, so ugotovili, da je mrtev. Komisija je dognala, da je smrt nastopila zavoljo strahu. * Razparal mu je trebuh. V vasi Miha-ljevcu blizu Varaždina sta se sprla soseda Vid Zebec in Dragutin Horvatič. Med prepirom je Zebec potegnil nož ln Horvatiču razparal trebuh. Zjutraj so poškodovanca zapeljali v bolnišnico, a je že med potjo izdihnlL * Krvna osveta še kraljuje. Stari Bar je postal v zadnjem času prijetno izletniško mesto. Razen s prirodnimi lepotami pa se mesto odlikuje tudi še z neko drugo zanimivostjo, namreč krvno osveto. V krvnem sovraštvu sta živeli do zadnjega družini Čirka Mijoviča in bratov Radoničev. Sovraštvo se je začelo pred osmimi mesci, ko je Djordje Radonič ubil Spira Mijoviča, ki je imel otroka z njegovo sestro, česar pa Spira ni hotel priznati. 2e se ie zdelo, da se bosta družini pobotali, tedaj pa ga je na istem mestu kakor prva padla tudi druga žrtev, 15 letni Ilija Radonič, ki ga je ubil Djordje Mijovič. Da se krvna osveta ne bi razvijala dalje in zahtevala še več žrtev, so ugledni meščani sestavili odbor pod predsedništvom arhierejskega namestnika Pavla Raduloviča, ki naj bi pomiril obe družini in napravil konec krvni osveti. * Neznan tat ukradel 90.000 dinarjev. Pred kratkim ponoči so neznanci vdrli v hišo bogatega posestnika v Vrginmostu Milana Polimca in odnesli 90.000 dinarjev gotovine in za 10.000 dinarjev obleke. Po-limac je dan prej vzel denar iz banke, da bi kupil večjo količino drv. Denaj je dal Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite zjutraj in zvečer po četrtinko kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Frauz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. 1455., ko je Pust po sodni poti zahteval vrnitev dolga, moral oddati upniku namesto denarja, ki ga ni mogel vrniti, prvo veliko evropsko tiskarno, dalje pravkar začeto 42 vrstično Sveto pismo, vse aparate in naprave. Tako se je polastil upnik Gutenbergovega življenjskega dela. Med tem, ko se je Gutenberg, ves obubožan in prevarjen za svoje delo, boril še dalje za uresničenje pomembne iznajdbe, je dal Fust s sodelovanjem prejšnjega Gutenbergovega pomočnika Petra Schof-ferja dotiskati do konca započeto Sveto pismo, ki je tako ugledalo svet s tujo tiskarsko značko. Tudi svoje drugo na pol dovršeno delo je moral Gutenberg prodati svojemu bamberškemu pomočniku Albertu Pfisterju, ki ga je potlej objavil pod svojim imenom. Zadnje veliko Gutenbergovo delo »Catolicon« je izšlo leta 1460. čeprav je bilo velikega pomena za nadaljnji razvoj tiskarske umetnosti, ni našlo med sodobniki nobenega pravega odmeva in tudi gospodarsko nI obrodilo nič uspeha. Gutenberg je umrl siromašen in pozabljen leta 1468. Knjiga za vse Izdelovanje črk in tiskarstvo sta bila ▼ prvih desetletjih po iznajdbi nekam skrivnostna rokodelska stvaritev, ki se je sodobnikom zdela podobna alkemiji in magiji. Kmalu pa je postala tiskarska umetnost splošno orodje humanistične prosvete ln ljudske propagande v času reformacije. Prav za prav je naglo širjenje tiskarske umetnosti povzročila neka nesreča. V noči 27. oktobra 1463. so napadle mesto Mainz čete kneza Adolfa iz Nasave. Pri uničevanju in plenitvi »o pregnale tudi tiskarske delavnice Fusta in Schofferja; oba tiskarja sta takrat zaposlila že mnoge pomočnike. Jd so še skrbno varovali skrivnost tiskar- stva. S številnimi rokodelci, ki so ob tej priliki zapustili mesto, so pobegnili tudi prvi tiskarski pomočniki in zanesli novo umetnost v širni svet. Iz Mainza se je tiskarstvo razširilo v Italijo, Švico, Francijo, Nizozemsko, Belgijo, Ogrsko, Španijo, Avstrijo, Poljsko in češko ter prodrlo tja do črne gore. Povsod so rezali črke in tiskali knjige. V letih 1454. do 1500. je nastalo 25.000 tiskanih knjig. V prvem razdobju tiskarstva so se dolgo časa skrbno držali pravilne razporeditve tiskarskega stavka v razmerju z obliko in velikostjo knjige. Tako so bile tiskovine po obliki in vsebini enotne umetnine, ki so spominjale na stare in sloveče rokopise. Ko je tisk postal že nekaka samo ob sebi umevna zadeva, se je tehnična in rokodelska spretnost polotila novega področja, namreč ilustracije. V 19. stoletju, ko je knjiga prenehala biti izdelek rokodelstva in je postala produkt stroja, sta tiskarstvo in vnanja oblika knjige začasno obubožali in propadali. Danes je izdelovanje tiskovin in knjig doseglo nezaslišan tempo. Medtem ko je še v 18. stoletju lahko delaven črko-livec lzgotovil po dolgem delu dve do največ štiri tisoč črk na dan, kakršna je pač bila velikost stožca v ročnem livalnem instrumentu, lahko moderen stroj v našib dneh izgotovi v eni sami uri 8000 do 24.000 takoj uporabnih črk. ★ In zdaj — po vsem sodobnem tempu in vsej tehnični popolnosti, kakor je Gutenberg in njegovi učenci niso mogli niti slutiti, se zopet uveljavlja gibanje, ki hoče videti v knjigi ne samo posodo z dragoceno vsebino in posredovalko misli, marveč ji hoče dati tudi krasno ln vabljivo obliko, kakor so jo imele knjige v začetni dobi tiskarske umetnosti. Pierre Merin (Beograd) Zapiski Ljubljana v karikaturi. Mladi karikaturist Pero Gospodnetič, čigar karikature smo tudi mi že nekajkrat priobčili, bo razstavil na ljubljanskem velesejmu (paviljon F) okrog 120 svojih karikatur. Vse so posnete iz ljubljanske družbe; med njimi so tudi karikature mnogih znanih kulturnih delavcev. Zanimiva razstava bo nedvomno vzbudila pozornost. Hrvatski dramatiki na tujih odrih. Zagrebški listi so priobčili vest, da bodo v prihodnji sezoni nekateri inozemski odri vprizorili dela iz hrvatske dramatske literature. Tako bosta gledališči v Breslavi in Bremenu vprizorili igro Milana Begovi-ča »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Begovi-čevo, tudi v Ljubljani uspešno igrano delo »Brez tretjega«, ki so ga v prejšnji sezoni vprizorili v Weimarju, Berlinu, Pragi in Budimpešti, pa je sprejelo v repertoar Nemško ljudsko gledališče na Dunaju. Po Milanu Begoviču je tudi posnet operetni libreto »Gigetta Dunda«, ki ga je uporabil curiški skladatelj Paul Burkhard. Libreto se naslanja na znano Begovičevo komedijo »Ameriška jahta v splitskem pristanišču«. Krstna predstava te hrvatsko-švi-carske operete bo v curiškem mestnem gledališču. V Pragi bodo dajali Držičevega »Dundo Maroje« v predelavi Marka Fote-za, v Olomoucu pa Senečičevega »Nenavadnega človeka«, ki bi bil vreden tudi vprizoritve v ljubljanski drami. V curiškem mestnem gledališču bo imela premiero Go-tovčeva nova opera »Iz tistega sveta«, Ba-ranovičev balet »Srce iz lecta« napovedujejo v Leipzigu in Duisburgu, balet »Im-brek z nosom« pa v Olomoucu. Za Lhotkov balet »Hudič na vasi« se zanima državna opera v Berlinu. GIUSEPPE LUGO poje danes ZADNJIKRAT v filmu PV? C 1? fct v Ii r m! II KINO UNION — TeL «2-21. H a ML OT f £ 1 nu Predstave ob 16., 19. in 21. uri. arije PUCCINTJA, VERDIJA. LEONCAVALLA. BIXIA in VALENTE. I hčerki Mili, da bi ga odnesla domov, sam pa se je še zadržal v gostilni. Mila je pozno v noč čakala očeta. Ko ga pa le ni bilo, je šla spat in shranila denar pod vzglavje. Ponoči se je prebudila, ker je začutila silno žejo. Vstala je in prižgala luč, tedaj pa je opazila, da je v sobi vse razmetano in da je denar izpod njene glave izginil brez sledu. Hitro se je oblekla in stekla v gostilno po očeta. Tatvina je bila takoj prijavljena oblastvom ln Polimac je obljubil 20.000 din nagrade onemu, ki bi prvi zasledil tatove. • 701etni mož pred sodiščem. 701etnl posestnik Ivan Medved iz Hrvatskega sela je bil vse svoje življenje tih in miren, nedavno pa mu je zavrela kri, da je z moti-ko napadel svojega soseda ln sorodnika Luko Medveda, ki je zavoljo dobljenega udarca za zmerom Izgubil dar govora. Ivan je zavoljo tega prišel pred karlovške sodnike ln bil obsojen. Do pretepa je prišlo, ker je Luka začel kopati na Ivanovi njivi jarek. Ivan ga je pozval, naj zapusti njivo, ld ni njegova, ln je z motlko v rokah pristopil k njemu. Luka ga je odrinil, da je starček padel. Pa se je hitro pobral in z motiko tako nesrečno udaril sorodnika po glavi, da je Izgubil govor. Iz Ljubljane n— Ljubljana dobi nove avtomatične pisemske nabiralnike. Sedanji pisemski nabiralniki tipa »Pariš« so postali že slabi; avtomatični mehanizem je pogosto odpovedal ter so bile pritožbe na dnevnem redu. Poštna uprava je sedaj nabavila nove nabiralnike jugoslovenskega proizvoda ter bomo zato v teku mesca septembra, 80 najstarejših nabiralnikov zamenjali z novimi. Da ne bo občinstvo preveč pogrešalo nabiralnikov, bomo zamenjavo vršili tako, da se bo na en dan demontiral vsak tretji nabiralnik v dotičnem okraju. Zato prosimo nekoliko potrpljenja, ker bo pač treba vlagati pisma v sosedne nabiralnike. Po de-montaži bomo sicer vzidali takoj novo pritrdilno železje, toda nove nabiralnike bomo obesili šele tretji dan, ko bo vzidana podlaga dovolj trdna. Opremo s tablicami s časovno označbo pobiranja pisem bodo novi nabiralniki dobili šele proti koncu septembra, pobiranje pisem pa se bo tudi medtem časom vršilo kakor doslej. Upravnik pošte Ljubljana 1. o— Pri mogočni stavbi veletvrdke Bate na vogalu Selenburgove ulice in Aleksandrove ceste so te dni začeli od najvišjega venca v sedmem nadstropju nizdol ometa-vati zunanjščino. številna okna so dobila že prej okvire in stekla. Pritlični prostori, kjer bo imela tvrdka Bata svoje poslovne prostore, se bližajo svojemu zvršetklu. Vstavljajo debele izložbene šipe v železno konstrukcijo kakor tudi one na obeh straneh prostorne veže z vhoda Aleksandrove ceste. Praktični stekleni nadstrešek, za katerega se je izrekla po javnem razpisu večina Batevih odjemalcev, je pravkar dovršen. Tudi hodnik pod tem nadstreškom prav te dni betonirajo, ko so prej uredili in u9merili razne mnogoštevilne vode pod njim. Lesena, promet na Aleksandrovi cesti zelo ovirajoča pregrada, ki sega skoraj do polovice te promenadne točke, preživlja svoje poslednje ure. Na vrsto prihaja odstranitev poslopja nekdanjega starega Ma-ličevega hotela. VERA MODNI ATELJE NEBOTIČNIK VI. — TEL. 24-63 u— Pogreb tov. Makovca Antona, ponesrečenega železniškega pleskarja, bo danes, v petek, ob 15. uri v BorovnicL Odhod iz Ljubljane z vlakom 620 ob 13.45, po-vratek z vlakom 609 ob 18.34 iz Borovnice. Vabimo članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba. — Podružnica UJN2B Ljubljana II. u— JNAK »Edinstvo«. Danes, v petek, ob 18. uri se vrši odborova seja. Zerdoner, Cucek, Ozvald sigurno! u— Društvo Dom visokošolk obvešča vse tiste, ki bi želele imeti hrano in stanovanje v Domu visokošolk letošnje študijsko leto, da vloža prošnje do 5. septembra, ker bo že 6. septembra sprejemna seja. Formularji so na razpolago v lokaSu društva, Gradišče 14/1. Treba jih je točno izpolniti in dati potrditi od pristojnih oblasti. Oskrbovalnina znaša od 200 do 500 din na mesec (primerno premoženjskim razmeram prosilke). u— Otvoritev Kina Matice. Po dvomesečni preknitvi igranja otvarja jutri v soboto, kino Matica novo filmsko sezono. Med tem časom se je v kinu Matici mnogo izpremenilo. Kino je novo in izredno okusno opremljen z modernim/, novimi in udobnimi sedeži, dvorana in zunanji prostori so novo preslikani, montirana je nova, tehnično dovršena zvočna paratura, ki bo v akustični dvorani prišla do polne veljave. Novi kino Matica bo napravil tedaj na svoje geste najlepši in najugodnejši vtis. Kot otvoritveni film je dala uprava k'na Matice na spored monumentalnl ruski film »Peter Veliki«. Ta film je bil v delu polna tri leta, pri čemer so žrtvovan kusi za svoje reprezentančno aeio ogromna denarna sredstva. Poleg prvovrstnih igralcev, kakršni so S'monov, čer-kasov, Žarov itd., je sodelovalo pri snt-manju filma nad 50.000 statistov. Film je izdelan po romanu Alekseja Tolstoja. To knjižno delo je prevedeno v 49 svetovnih jezikov. Povsod, kjerkoli je bil film predvajan, je napravil na gledalce velikanski vtis in nedvomno bo premiera »Petra Velikega« tudi za Ljubljano, kjer se vrši krstna predstava filma za vso našo državo. senzacija prvega reda. (—) u— V tuji sobi je hotel prenočiti neki France Kokalj, 48 let stari poklicni potepuh in tat, ki je bil že 44 krat kaznovan zaradi raznih deliktov. Bilo je takole: Pekovski pomočnik Joško stanuje na Tyrševi cesti v prijazni sobici. Kako pa se je začudil, ko je oni dan popoldne odprl vrata svoje sobe in našel v njej bosopetega, zanemarjenega moSkega, ki je stikal po omari in predalih za plenom. Hitro ga je pograbil za vrat in ga trdo držal, dokler ni prišel stražnik, ki je možaka aretiral. Kokalj si je bil pod pekovim oknom sezul čevlje in bos splezal visokopritlično okno v sobo. Na poti do policije se je Kokalj i stražniku iztrgal in pobegnil pa so ga zve- i čer spet prijeli in vtaknili za zapahe. * u— V kopališču prijet tat. Pred dnevi je bila v kopališču Ilirije izvršena nad vse predrzna in spretna tatvina. Dva gospoda sta v popoldanskem času vzela člansko kabino. Ko sta se razpravila sta oddala po običaju ključ od kabine garderoberki ter odšla k bazenu. Takoj za njima pa je pristopil k garderoberki nepoznan kopalec in zahteval ključ od iste kabine. Garderoberka mu ga je nič hudega sluteč dala v prepričanju, da se je tudi neznanec tam sle-kel. Cez čas se je pojavil neznanec oblečen od nog do glave na hodniku, ni pa vrnil ključa garderoberki, marveč se je izgovoril, da ga bo oddal vratarju. Seveda je pozneje garderoberka zaman iskala ključ pri vratarju in drzna tavina je bila odkrita. Tat je obema gospodoma v članski kabini odvzel skoraj vso obleko in perilo in nekaj drobnarij v skupni vrednosti 1.200 din. Nedavno tega se je tat vnovič pojavil v kopališču in garderoberka ga je takoj spoznala. Poklicali so stražnika in na policij so dognali, da je storilec 31 letni Ludvik Ambrožič, doma iz okolice Ribnice. Pri njem so našli poleg ukradene obleke v kovčku tudi več manufakturnega blaga, med drugim nekaj drobcev, ki izvirajo od vloma v izložbeno okno Zibertove trgovine. Prebrisanega tatu še zaslišujejo. u— Vpisovanje v umetniško plesno šoto Mete Vidmarjeve je vsak dan od 16. do 18. ure v Gajevi ulici 9. Začetek šole bo 1. septembra. (—) u— V nedeljo s Putnikom v Logarrfco dolino. (—) SOKOL • Sokol v Dol. Logatcu priredi v nedeljo 1. septembra javni telovadni nastop vseh svojih oddelkov, kateremu bo sledila prosta zabava s plesom. Sodelovali bosta dve godbi. Ker so bile prireditve logaškega Sokola vedno na višini in dobro obiskane, rut dvomimo, da bo tudi v nedeljo v Logatcu velika udeležba iz bližnih in oddaljenih krajev. Sokoi v štepanji vasi bo imel v nedeljo L septembra svoj javni telovadni nastop na letnem telovadišču v štepanji vasi. Telovadci se za ta nastoo pridno pripravljalo in smelo pričaikuiemo. da bodo za-dovoliili vse pesetnike. Začetek iavnesa nastopa bo ob 15. uri. Po telovadbi bo istotam sokolska zabava, srečolov in ples. Vabimo članstvo ljubljanskih in sosednih društev kakor tudi prijatelje društva, da pohitijo ta dan v štepanjo vas. Iz Zag^rfa z— Na državni mešani meščanski šoli v Zagorju bodo završni popravni izpiti 31. t. m. ob 8. Istega dne ob 10. konferenca učiteljskega zbora. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra, vsakikrat od 8. do 12. Razredni popravni izpiti bodo 4. septembra od 8. dalje. Podrobnosti na razglasni deski šole. Iz Ljutomera lj — Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru bo predvajal v soboto 31. t. m. ob 20. in v nedeljo 1. septembra ob 16. uri in ob 20. prekrasen velefilm »Marija Antoaneta«. Kot dodatek Foxov zvočni tednik. Naslednji film bo 7. in 8. septembra. (—) Iz Navega me sta n— Ivino »DOBI« v &oK«Iskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, vselej ob 20.30, ln v nedeljo ob 18.30 in 20.30 »Univerzumov tednik, kratek zabaven film in film »Nasmejana mladež«. V glavnih vlogah Magda Schneiderjeva tn vVoif Albacfc. Retty. (—) š&Istvo š— Na državni mešanj meščanski šoli v Kranju bodo popravni izpiti 30. in 31. t. m. od 8. do 12. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra, vselej od 8. do 12. V prvi razred se lahko vpišejo učenci, ki so dovršili četrti razred ljudske šole brez slabe ocene ali pa kak višji razred m niso stari nad 14 let. Vsak učence piedloži pri vpisovanju davčno potidilo, prijavo, ki jo dobi pri šolskem sflugi. in zadnje šolsko izpričevalo. Novinci prediože tudi izpričevala o dovršeni ljudski šoli in izpiske iz krstnih knjig. Preskrbite si pravočasno davčna potrdila! Navadno se sprejemajo ie učenci iz domačega šolskega okoliša. Novi učenci iz tujih šolskih okolišev se sprejmejo le na podlagi prošnje za spregled šolskega okoliša, ki se viloži ob vpisu pri upra-viifceljstvu s priloženo izjavo občine, da bo za prosilca prispevala k vzdrževanju meščanske šole. Pri vpisovanju plača učenec šoflnino po davčnem predpisu, 20 din za zdravstveni fond, 10 din za knjižnico in 10 din za učila. Otvoritvena služba božja bo v ponedeljek 9. septembra, v torek 10. septembra pa se prične redni pouk. RAD 0 Petek, 30. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki. — 12: Naše pesmii (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Jugoslovanska glasba (Radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskopiometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Naši ljudje doma in v Ameriki. — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo Akademski pevski kvintet in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi ge. Valči Smer-koljeve, pri klavirju prof M. Lipovšek. Beograd 19.40: Koncert komornega zbora. — 20.15: Simf. skladbe. — 22: Pesmi. — 22.30: Ples. — Zagreb 17.45: Poljudne melodije. — 20.30: Pester glasbeni spored • plošč. — 22 30: Lahka glasba. — Sofija 19: Mali orkester. — 20: Klavirski koncert. — 21: Verdijeva opera »Othelo«. — 23: Plesna muzika. — Rim 17.15: Voja&a godba. — 19.15: Simf. koncert. — 20.30: Orkester in sol! isti. — 22.15: Klavirske skladbe. — 23.15: Ples. — Praga 19.40: Operni večer. — 20.35: Godrlni kvartet. — 21.35: Plošče. — 22: Češka orkestralna glasba. — Berlin 10.15: Operetni večer. — 20: Vel&i orkester. —21.10: Lahka godba. — 23.10: Komorni koncert. Iz Celja e— Planinska slavnost na vrhu Ojstrice bo v nedeljo ob otvoritvi nove visoke alpske poti, ki vodi iz Logarske doline preko Škrbine na vrh Ojstrice. Slavnost se bo pričela ob pol 11. s sv. mašo, ki jo bo daroval g. župnik Sunčič. Po blagoslovitvi bo nova pot na svečan način odprta in izročena planinskemu prometu. Takoj po slavnosti se bodo planinci zbrali v Kocbekovem domu na Korošici, ki je le pol ure oddaljen od vrha Ojstrice. K prireditvi bosta iz Celja vozila dva posebna avtobusa, v soboto ob 16. in ob pol 21. izpred kolodvora. Za ta izlet se je treba čimprej prijaviti podružnici SPD v Celju. e— Tlakovanje Mariborske ceste. Grad beno ministrstvo je odobrilo modernizacijo ia tlakovanje Mariborske ceste od rudarske šole skozi Gaberje do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji. Cesto bodo tlakovali z granitnimi kockami in zalili stike z asfaltom. Stroški bodo znašali okrog 1,800.000 din. K tej vsoti bo prispevala tvrdka Westen 500.000 din, ostali znesek pa bo krila državna uprava. Licitacija dei t>o kmalu razpisana. Mestna občina bo začela najbrž obenem s temi deli tlakovati hodnik za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulice v Gaberju. e— Velike goljufije s papriko in poprom. V zadnjem času se je vozil 291etni Hugo P. iz Ljubljane z avtomobilom po Sloveniji. Tako je obiskal Ljubljano, Kranj, ško-fjo Loko, Tržič, Domžale in Celje. Izdajal se je za potnika neke ljubljanske tvrdke in je ponujal številnim tvrdkam papriko in poper v nakup. Napravil je mnogo zaključkov in je prejel na zahtevo večje zneske na račun, blaga pa ni dobavil. V sredo popoldne ga je aretirala celjska policija. Pri njem so našli naročiine knjige brez označbe tvrdke. Pri zaslišanju je izjavil, da je zastopnik neke ljubljanske tvrdke.' Ko so pa ugotovili, da je omenjena tvrdka galanterijska, so tvrdko brzojavno vprašali, ali prodaja tudi papriko in poper. Tvrdka je celjski policiji odgovorila, da nima z aretiranim nikake zveze. S Hugom se je vozil še neki njegov tovariš, ki ga je policija prav tako aretirala. Predstojništvo mestne policije v Celju poziva vse, ki jih je Hugo P. oškodoval, ta ji to čimprej javijo. Ig Maribora a— Deputacija mariborskega gledališča prj banu. Da bi se slednjič popravilo krivično zapostavljenje mariborskega gledališča, se je podala ista deputacija, ki je bila pred dnevi pri mariborskem županu, še k banu dravske banovine v Ljubljano. Na naše vprašanje nam je gledališka uprava pojasnila, da je mariborska državna subvencija, ki je itak daleko najnižja (300.000 din), vkljub ponovnim prošnjam tudi letos cstala nepoviiiana. Kakor znano, je ljubljansko gledališče pred 3 leti imelo približno 3 milijone din državne podpore, letos pa bo prejelo z naknadnimi krediti vred čez 4 in pol milijona din. Kakor se je našlo za ljubljansko gledališče 50-Ione avtomobilov, ki so vozili letalske oddelke na letališča ali pa topmčarske oddelke, namenjene na bojišče. Vozila, ki sem jih videl na tei poti, ao se pomikala izključno proti vzhodu. Na treh krajih sem opazil tudi velike topove na tračnicah. Ti topovi so se mi videli sposobni za obstreljevanje angleške obale. Največja živahnost vlada v področju rtov Cap Blanc in Cap Gris Nez. kjer je angleška obada oddaljena samo 33.6 km od franooeke. Čeprav nismo doživeli nobene bitki v zraku, je mrgolelo letal oo zračnih višavah. Med vožnjo vzdolž obale so nam sporočili, da so sestrelili tri angleška letala, videli pa smo ostanke enega letala tipa Spitfire, ki ie očividno že več dni ležalo v nekem žitnem polju. Na drugem kraju smo videli, kako so vlekli razbito letalo Spitfire iz morja. Ko smo stali na čereh pred Calaisom ln smo obrnili poglede proti Angliji, smo slišali od tam grmenje bomb. Tudi ropot prcrtfletalsfcih baterij }e bilo slišati vmes. Opazovali smo, kako le trideset nemških bombnikov v strnjenih vrstah odletelo proti Angliji. Pozneje jim ie sledilo še 23 aparatov. Ce dve tiri se ie vrnilo 18 bomb- nikov. Ce je bila to skupina letal, ki smo jih videli prej. nisem mogel ugotoviti. Ves ta čas so drevili Messerschmitti po zraku, in sicer v skupinah in posamič. Spremljali so bombnike na poletu o roti Angliji, potem »a so se vračali. Dvigali so se z improviziranih letališč in so pristajali z nenavadno okretnostio. Strmoglavci in Hein-ckelovi bombniki so bili na zemlji dobro maskirani z črevesnimi vejami. Tam, kjer si ne bi nihče predstavljal letališča, pa nas ie nenadoma opomnil ropot leta^kega stroja, da so tudi letala blizu. Po njivah v Belgiji in Franciji so kmetje pospravljali žetev navzlic pomanjkanju delovnih moči. V obeh deželah sem tudi videl, kako odstranjujejo razvaline nedavne vojne. Dokler ne bodo teh ods!ranili, ne bo mogoče začeti z obnovitvenimi deli. Treba pa ie povedati, da so mnoge vasice, kjer ie bilo še nedavno vse kakor izumrlo, danes prijetno oživljene. Prebivalstvo si povsod prizadeva, da bi se moglo vrniti k normalnemu življenju. Tisoč ujetnikov v BritskI Somaliji Agencija Štefani v Rimu ie izdala uraden pregled o bojih v Bratski Somaliji. Iz poročila izhaja, da so čete generala Nasija prodirale v treh skupinah. Operacije so se razvile v treh fazah. Med 3. in 6. avgustom je padla Hargeisa, mod 16. in 19. avgustom so bile premagane nekatere utrdbe ter ie prišla v oblast Italijanov karavanska cesta pri Lafaruku. Istočasno so Italijani zasedli Berbero. Poročilo navaja tudi številke o vojnem plenu. Tako so n. pr. Italijani uplenili na tem pohodu kakšnih sto motoriziranih vozil. več avtomatskega orožia. topov, okloo-nih voz, živil in materiala za tehnične oddelke. Na pohodu so ujeli približno tisoč mož, deloma pripadnike redne vojske, deloma Somalijce v angleški službi. Priprave za dolgo vojno V angleških tvornicah izdelujejo zdaj tanke na tekočem traku . i i.tf L ZftVACO: 196 Don Juan KOMAN. »Kaj naj storim? ... Saj vendar ne morem... oh, kaj mi je storiti, kaj mi je storiti?« »Sire,« se je z neizrečno mehkobo oglasila Leonora, »vprašajte pokojnico, ki vam govori ... « Franc I. je sklonil glavo, videti je bilo, da išče, išče še in še nato pa je mahoma srepo pogledal Klotarja in z dobrovoljnim glasom vzkliknil: »Ali, Bog me ne kaznuj, gospod! Kako vas morejo pustiti na pol golega? Hejo! Kje je kdo? ... « Leonori se je zjasnil obraz, smrtna tesnoba, s katero se je borila vse dotlej, jo je minila, oddahnila se je iz dna srca in zalepetala: »Pokojnica je izpregovorila! ... « A v tem je nastopil vzvrat, bilo je, kakor da bi ji legel oblak na čelo ... opotekla se je ... omahnila in se zgrudila... Klotar jo je komaj ujel v naročje. »Leonora! Leonora!« je vzkliknil v brezumnem strahu. Kralj je prepaden planil pokonci... a tedaj se je Leonora zavedala in nasmehnila. Za hipec sta se spogledala.. in prav ta mah je ves preplašen Stopil v sobo Guitalens in vprašal: »Zdi se mi, da je vaše veličanstvo klicalo... « »Da, gospod!« je rekel kralj s tako jeznim poudarkom, da je poveljnik osupnil in vztrepetal. »Kdo se je drznil vzeti temu plemiču kamižolo? In kje ima meč? Tako mi smrti božje! Kam ste dejali njegov meč?« »Sire!... « je zajecljal nesrečni Guitalens. »Dovolj! Podvizajte se! Glejte, da ga pri tej priči spet vidim oblečenega in oboroženega, kakor mu gre po stanu in pravici! Stopite!... « Poveljnik je kar moči vljudno in spoštljivo zgrabil Klotarja za roko ter ga jadrno odvedel. Tako se je kralj izmotal in ustregel nagibu ke-sanja, ne da bi mu bilo treba priznati resnico. Ko se je Klotar Ponthuški z mečem ob strani in v gizdavi dvorjanski obleki vrnil v sobo. je kralj še vedno sedel pred skrinjico in čital, čital. med tem ko je Leonora negibno stala pred njim — prav kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Franc I. je dolgo držal v rokah listi s porume-nelo pisavo, na pol ugasle priče davne minulosti. Na dnu skrinjice je bil ostal neki predmet in pismo ... poslednje pismo ... Kralj se je z globokim vzdihom vzdignil izza mize, vzel to pismo in ga pomolil Leonori, rekoč: »Prečitajte ga in povejte, kaj naj storim ... « Nato je vzel predmet. Bila je miniaturna sličica, predstavljajoča mlado žensko v sijaju njene plave lepote, v vsem blesku ljubezni in sreče. To sličico je pomolil Klotarju Ponthuškemu. »Gospod,« je rekel z dušečim se glasom, »evo vam slike plemenite gospodične Agneze de Senne-cour, vaše matere! Vzemite jo in jo obdržite, vaša je. Prosim vas le, da se ob pogledu nanjo časih spomnite tistega, ki vam jo izroča.« Klotar je z drhtečo roko vzel materino sliko. Toda njegove oči se niso najprej uprle v njen oboževani obraz... ne, s čudnim pogledom so obvise-le na kralju in vsa kri je izginila mlademu človeku iz lic, med tem ko ga je Franc I. takisto opazoval in se je v željni napetosti njegovega pogleda vidno zrcalila mešanica radosti in bolečine, strahu in ponosa ... Za hipec sta z očmi objela drug drugega in iz src jima je planil vzkrik ... klic krvi, ki je na ustnicah obmrl... vzkrik, ki mu ni bilo usojeno, da bi ga kdaj začulo človeško uho. »Sin!... « »Oče!... « To je bilo vse. Franc I. je le še odvrnil glavo in zamrmral: »Vaša mati je. Nobena žena na svetu ni vrednejša vaše ljubezni in vašega češčenja ... « Tedaj je Klotar pobesil oči na sliko, ki jo je držal v rokah, kakor da bi bila redek cvet ali neprecenljiva dragotina. Pismo, ki ga je bil kralj podal Leonori de Ulloa, pa se glasilo takole: »Dragi sire, »Umrla bom pa bi vam rada povedala, da vam odpuščam, ko sem vas tolikanj ljubila. Joj meni, še pred nekaj dnevi sem vas imenovala Franca, a zdaj vas moram nazivati »sire«. To je težak naslov. Vedite torej, dragi sire, da je najin otrok živ in da ga zaupam dobremu, plemenitemu Filipu, ki sta mi njegov nežni pogled in njegova vdanost še zdaj v oporo. Ako bo najin sinko živel, dragi Franc, in ako učaka moških let, tedaj želim, da nikoli ne zve imena svojega očeta in da se dokazi njegovega sinovstva uničijo. Takšna je moja želja, Franc, zato, ker ste kralj. Hočem, da bi bil moj otrok srečen. Mene sire, ste prevalili, zaradi te prevare moram umreti. Vem pa, da vaša duša ni hudobna. Ce torej nekega dne zveste, da je ta, ki sem ga krstila za Klotarja, vaš sin, tedaj, kralj francoski, mu odpustite in ne dajte, da bi se pokoril za to, ker je kraljevski sin in živ očitek za vas. Plemeniti Filip Ponthuški bo skrbel za zemeljsko srečo mojega otroka. Naj bo še tako skromna, vendar želim, da ne pridaste k nji ničesar. Z Bogom, sire, z Bogom, Franc. Da bi mogli slišati poslednjo željo nje, ki vas je ljubila! Umiraje prosim Boga, naj vam da srčni mir in naj vas ohrani v svojem svetem varstvu. Agneza de Sennecour.« Franc I. je pogledal Leonoro, ki je bila pre&ta-la pismo, in videl, da plaka vroče solze. Tedaj se je tudi sam razjokal. »Kaj naj storim?« je ponovil. »Ubogajte!« je rekla Leonora. »Storite torej, kar mislite, da je prav!« je velel kralj Franc. Matere imajo prednost • Uradni list francoske vlade v Vichyjfci objavlja naredbo, ki daje materam prednost pri obiskih v uradih ter pri nakupih v trgovinah. Prav tako imajo matere prednost pri blagajni na pošti in na železnici. Izkaznico dobe samo matere, ki imajo najmanj tri otroke pod štirinajstim letom starosti ali vsaj dva otroka, ki še nista štiri leta stara. Med Solnogratfom in Dunajem Nagrada za ujete žive padalce Izjavlja pokorščino italijanski oboroženi sili VSAK DAN ENA Londonska nedelja v vojni Prebivalstvo angleške prestolnice se ne da zbegati Korespondent ameriške »United Press« poroča, da so nemška letala že nekajkrat napadla London, toda Londončani si navzlic temni ne dajo kratiti veselja, ki si ga privoščijo ob koncu tedna. Vse se odigrava v skladu z zahtevami angleške tradicije. Parki so polni sprehajalcev, ki so se ne-brižno sprehajali po stezicah. Medtem ko so nemška letala obmetavala London z bombami ter so se odigravale nad prestolnico hude zračne borbe, so se v Hyde parku zbirale množice ter poslušale govornike, ki so obravnavali vsa mogoča vprašanja. Tudi čajarne so bile izvrstno obiskane. Povsod se je trlo ljudi. Prigri-zovali so pecivo in srebali čaj. Tako je bilo v Londonu tisto nedeljo, ko je bil dvakrat alarm, prvič v opoldanskem času, drugič ob popoldanskih urah. Nihče se ni odstranil od opoldanske mize, vsak je ostal pri obedu. Tudi promet na ulicah ni zastal niti za trenutek. Parki, muzeji in nedeljska kopališča so bila polna obiskovalcev. Ob času drugega alarma je 42 nemških letal napadlo London. Angleži so jih sprejeli s točo protiletalskega topništva ter jih potisnili nazaj proti morju. Ta dogodek so opazovali Londončani na ulicah in nikomur ni prišlo na misel, da bi se zaradi grozeče nevarnosti napotil v zaklonišče. Požiralec mečev nadomestuje stojalo za dežnike. (»Humorist«) Londonski »Star« poroča, da ie angleški major Lucas prosil letalsko ministrstvo naj razpiše nagrado v znesku 5 funtov za vsakega živega padalca, ki bi ga ujeli na angleškem ozemlju. S tem ukrepom, meni Lucas, bi bili zaščiteni tudi angleški letalci ki moraio časih zaradi izgubljenega letala odskočiti s padalom, da si rešijo življenje. Predlog bo stavljen tudi v londonski spodnji zborni cL če še ne veš, zdaj izveš: da sta zunanja ministra Ribbentrop in grof Ciano za časa dunajskih posvetov nastanjena v dunajskem hotelu »Imperial«; da tvori balonsko zaporo nad Londonom 800 balonov in da ie to najdražji način obrambe pred napadi iz zraka: da ima Kanada danes izvežbanih četrt milijona mož. 300.000 nadaljnjih pa ie na tem. da vsak čas pomnožijo to število nad pol milijona vojakov; da se Angleži spričo nemških napadov na Anglijo tolažijo s tem. da ie v 16. stoletju orkanski vihar uničil špansko armado pred britanskim otočjem; da se ie na Nizozemskem začelo gibanje proti Zidom; da ie finska vlada uvedla nov davek, ki bo obremenil trgovino na drobno za 8 odstotkov; da so se te dni vrnili iz Francije v Nemčijo zadnji nemški vojni ujetniki: da ie te dni iz Londona odpotovalo v Južno Afriko 315 otrok, ki bodo ostali na črnem kontinentu do konca vojne: da so trg sv Avguština v Modeni preimenovali v trg Itala Balba: da ie v Bologni umrla v 77. letu svoje dobe Laura Carducci. hči velikega pesnika Giosueja Carduccija; da ima Francija pod orožjem še vedno 1.200.000 mož. ki se ne morejo vrniti na svoje domove; da so bile železnice v baltiških državah priključene sovjet. železniškemu cmrežju: da so nemška letala v zadnjih dveh dnevih vrgla na ozemlje Londona nad 400 ton eksplozivnih bomb; da so Angleži osnovali posebno šolo za letalce v Indiji. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop se je sestal z grofom Članom v Solnogradu. Od tam sta se odpeljala na Dunaj k posvetovanjem za rešitev madžarsko-rumunskega spora. Na sliki vidimo Solnograd, ld ima zelo slikovito okolioo Bombni napad med razporoko Kakšne stvari doživljajo dandanes v Londona Angleški »Daily Mail« poroča, da ie bil te dni dan alarm v Londonu ravno v času. ko ie ondotno sodišče razpravljalo tožbo za ločitev nekega zakona Nevarnost ie postajala vedno večja in končno ie bilo sklenjeno, da se sodniki in stranke umaknejo v klet. ki so pripravljene za zaklonišča ob napadih iz zraka. Zakonska dvojica, ki je bila v razpravi za ločitev, oa ni bila sama. V kleti se je znašlo še več podobnih parov, ki so čakali na sodbo v prvem primeru, da nato še sami stopijo pred sodnika ter mu razkrijejo svoje vzroke za ločitev. V kleti so odvetniki poskrbeli, da ni prišlo med sprtimi zakonci do neljubih prizorov. Nasprotne si stranke so razdelili na dva tabora in vsak ie čakal s svojimi pričami v zaklonišču dokler ni bilo dano znamenje, da je nevarnost minila. Psracelsov grob V Solnogradu bodo prihodnji mesec obhajali 400. obletnico smrti Teofrasta Para-celsa. Za to priložnost so si ogledali grob učenega zdravnika v cerkvi sv. Boštjana v Solnogradu in so ugotovili, da razpada. Več delov spomenika je odkrušenih in močno poškodovanih. Zaradi tega so pristojne oblasti odredile, da naj se grobnica obnovi, kapelica s Paracelsovimi ostanki pa nanovo uredi. Ob tej priliki bodo tudi olepšali zadnja počivališča Mozartove žene in matere skladatelja C. M. Weberja. Tvorni čar Michelin umrl Na svojem posestvu v Orsinezu (Južna Francija) je umrl v 84. letu svoje dobe znani francoski izdelovalec avtomobilskih gum Eduard Michelin. V zadnjih desetletjih se je zanimal tudi za letalstvo. Nadomestilo za Ersindžan Turška vlada ie sklenila pozidati novo mesto, ki naj nadomesti Ersindžan. ki je bil izravnan z zemlio o priliki zadnjega katastrofalnega potresa v Anatolili. Novo mesto bodo postavili tri kilometre od kraja. kjer je stalo porušeno mesto. V neki družbi, ki je debatirala o književnosti, je Bernard Shaw tožil, da ima tako slab rokopis, da ga njegova tajnica le x največjo muko prebere in razčleni. Neki član družbe je porabil to priliko, da je omenil rokopis kritika Morrisa, o katerem je bilo tudi znano, da ima nečitljiv rokopis. »Nu, med Morrisom in menoj je vendarle neka razlika,« je dejal naposled Shaw, ki ni mogel trpeti Morrisa. »Kajti kadar jaz nekaj napišem, se lahko prečita vsaj, kadar je natisnjeno. Morrisov rokopis pa ostane nečiten celo potem, ko izide v tlaku...« Poglavar nekega somalskega plemena Konferenca poslancev HSS V torek je bila v poslopju Gospodarske Sioge v Zagrebu konferenca bivših poslancev Hrvatske seljačke stranke. Konference, ki je trajala 5. ur, se je udeližilo okoli 30 bivših poslancev. Glavni referat je imel podpredsednik SHS inž. Košutič, ki je poročal o zunanjem in notranjepolitičnem polo žaju. Po njegovem referatu se je razvila daljša diskusija, v katero je posegla cela vrsta navzočih. Napadi „VreBssena" na Kolarcevo ustanovo Beograjsko »Vreme« si ie izbralo za cilj svoje nove ofenzive znano Kolarcevo ustanovo v Beogradu. Ustanovo upravlja po želji pokojnega Kolarca poseben cdbor, katerega člani so dosmrtni. Kolarčeva ustanova se ie bavila pred voino prvenstveno z izdajanjem knjig. oo vojni pa ie bilo na ni ene stroške zgra jeno beoeradsko narodno vseučilišče, velika palača, v kateri se vrše redno poljudna predavanja in tečaji iz raznih panog veda. Zgradba ima tudi naivečio dvorano v Beogradu, kier nastopajo razna prosvetna društva s svojimi prireditvami. »Vreme« očita sedanjemu vodstvu uprave Kolarčeve ustanove, da sede v njej ljudje, ki so že odigrali davno svojo vlogo v našem političnem in prosvetnem življenju. Poleg tega so med niimi baje tudi masorti. proti katerim se »Vreme« s tolikim ognjem bori že nekai tednov. »Vreme« zahteva, da se uvede v Kolarčevi ustanovi komisarijat. ker so v niei ljudie. ki so »pripadniki ideologij, protivnih narodnim in državnim interesom. V samih prostorih te zadužbine so bile prirejene akcije, ki so bile naravnost napad na temelje našega družabnega reda in državne ureditve. Pod krovom te ustanove se ie odigrala cela vrsta subverzivnih manifestacij.« »Vreme« objavila nato imena članov uprave, med katerimi se nahajajo prva imena srbske inteligence, kot dr. Slobodan Jovanovič. prof. Belič. Milan GroL prof. N. Giaia itd Končno zahteva »Vreme«, nai država izroči vodstvo Kolarčeve ustanove »novim, mladim ljudem, ki jo bodo vodili v duhu novih časov in v smernicah narodnega preporoda.« V doM gospodarskih reform V Zagreb je prispela iz Novega Sada posebna deputacija Novosadčanov. Obiskali so načelnika trgovskega oddelka banske oblasti dr. Mirka Lammerja in ga prosili, naj dovoli banska oblast izvoz 500 vagonov drv v Novi Sad. Drva leže že pripravljena v gozdovih Fruške gore, ki spada teritorialno pod banovino Hrvatsko. Kakor je znano, je banska oblast v Zagrebu do nadaljnjega prepovedala vsak izvoz drv iz ozemlja banovine, tako da b;xio morali kraji v Vojvodini, ki so doslej krili svoje potrebe po kurivu z drvmi iz hrvatskih predelov, kupovati drva v — Rumuniji Novi Sad je ostal zadnje tedne brez kuriva in drva imajo tam luksuzne cene. Deputacija je dobila ba-je v Zagrebu povelj en odgovor... Kzlza v dalmatinskih cementarnah Tovarne ccmenta v Dalmicij' prihajajo v vedno težji položaj. Zasadi ustavitve naročil iz inozemstva staino krčijo svoje obrate in odpuščajo delavstvo Predstavniki delavstva. zaposlenega v dalmatinskih cementnih tovarnah, so poslali ministrstvu socialno politike in banski oblasti v Zagreb posebne spomenice, v katerih zahtevajo, naj sc T>r:čno pri nas velika javna do a. Na ta način bi lahko industrija cementa zopet zaposlil delavstvo, ki je sedaj brez posla. Dalmatinske tovarne cementa so izvažale skoraj 80 odstotkov svoje proizvodnje v inozemstvo. Tednik »Jugoslovenski raainik«, ki je organ vodstva Jugorasa. je posvetil svojo poslednjo številko skoraj v celoti seji vlade v Zagrebu. Po njegovih informacijah »se pripravlja vlada na to, da bi na ta dan svečano proglasila zgodovinske sklepe z velikimi socialno političnimi in gospodarskimi reformami. 26. avgusta bo tudi naša. država prekoračila svoj Rubikon, kakor so ga že ostale velike kulturne države v svetu in okoli nas.« Nato razglasa list program in zahteve Jugorasa ter pravi, da Jugorasovci (katerim pripada tudi Zveza združenih delavcev) niso »nikdar oklevali v borbi za naše: narodno edinstvo. Zato tudi z zadovoljstvom pričakujejo 26. avgust, ker bo »tega dne dobila večina zahtev Jugorasa priznanje države v obliki novih reform.« "To so s&veda citati iz »Jugoslovenskega radnika«, ki je izšel pred zagrebško sejo. K a, j bo pisal po seji, bomo videli odnono čitali. Kako se b®de> preselili Kemd iz Besasrahije Kancelar Hitler je postavil za organiza- toria preseljevanja Nemcev in Besarabije ir. Bukovine Toni Schnitzlerja, člana centralnega odbora za preseljevanje nemških narodnih manjšin v rajh. Schnitzler je spomladi že sodeloval pri preseljevanju Nemcev iz Volinije Rusije v Nemčijo. Te dni se ie mudil v Beogradu, ogledal si je zemljišče pri Zemunu, kjer bodo zgradili taborišče za preseljujoče se Nemce iz Besarabije in Bukovine. V taborišču bo prostora za 12.000 Nemcev. Vsak nemški izseljenec bo ostal v taboru dva do štiri dni da se bo odpočil, nakar bo nadaljeval potovanje v rajh. Nemški Izseljenci bodo prihajali v skupinah, ki bodo smele šteti največ 3000 oseb. Preseljevanje bo trajalo mesec dni in bo preseljenih okoli 120.000 Nemcev, ker so se ostali odločili ostati v sovjetski Rusiji. Nen*lM zbiralni dan v Jugoslaviji Vodstvo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji je odredilo, da se bo vršilo v nedeljo 1. septembra v vseh krajih, kjer prebivajo Nemci v dunavsk* banovini, zbiranje prispevkov za nemški šolski fond. Zbiranje bodo organizirale organizacije nemške ske narodne manjšine teT bode pri njem sodelovali vsi člani Kulturbunda in ostalih nemških organizacij. Obenem poročajo listi naše nemške manjšine, da je bilo doslej zbranih za nemški šolski fond 1,181.500 din. Izredna letalska služba v Italiji V sestav italijanske vojske so uvedli posebno »Poveljstvo za izredno letalsko službo«. Letala v okviru te komande vzdržujejo letalske zveze med Italijo in Libijo, Dcoekanczcm in Vzhodno Afriko. Tako prevažajo redno preko Sredot*>m-skega morja vojni material in ranjence. Organizacijo te komande je izvedel general Liotta, ki je bil pred vojno vojaški od-pcslanec v Berlinu. Letala so preletela v dveh mesecih okoli milijon in pol kilometrov in prepeljala 700.000 kg vojnega materiala in 7000 oseb. »Poveljstvo za izredno letalsko službo« je prevzelo tudi promet na vseh letalskih progah, ki so jih pred vojno izvtrševala letala Družbe za civilni zračni promet. Po porceii-h italijanskih listov so biie dodeljene vsem italijanskim večjim vojnim ladjam posebne čete za operacije pri izkrcanju. Povprečno je nameščenih na vsaki večji ladji okoli 200 vojakov, ki so iz-vežbani za operacije pri izkrcanju. Te čete so najbolj moderno opremljene. Novo nemško svarilo Nizozemcem Nemški vojaški povelinik na Nizozemskem letalski general Christiansen. ie pred dnevi izdal ponovno resno svarilo nizozemskemu prebivalstvu, nai opusti sleherno sodelovanje z državami, ki so z Nemčijo v vojni. Podobno svarilo ie nemški povelinik izdal že 6. julija in zagrozil v njem z najstrožjimi kaznimi proti osebam, ki bi se udeležile sabotažnih dejanj proti nemški vojski in njenim napravam. V svojem novem svarilu pravi general Christiansen, da so se navzlic prejšnjemu njegovemu svarilu doeodila nova sabotažna deiania. kar ga sili k poostritvi prvotno določenih kazni. Mimo kazni storilcem more sedaj nemška vojaška oblast naložiti globo tudi občinam, v katerih so bila sabotažna dejanja izvršena, ali pa odpeljati nekatere občane kot talce. General Christiansen pravi v svojem svarilu dobesedno: »Sleherno doznanie o kakem padalcu ali bivanju sovražnih vojakov, kakor tudi vse, kar inozemski letalci odvržeio na nizozemsko ozemlje, ie treba takoj sporočiti, odnosno izročiti najbližji vojaški ali nemški policijsiki stanici. Kdor skriva pripadnike sovražne vojske, ali pa iim nudi kakršnokoli podporo, bo po nemških kazenskih zakonih v gotovih primerih obsojen tudi na smrt. Te dni je že bila izdana obsodba nekoga na težko robijo.« Konferenca nemških škofov V Fuldi je bila kakor smo že poročali, pretekli teden konferenca nemških katoliških Škofov. Konference so se udeležili skoraj vsi škofje in je bila strogo zaupna Sedaj poročajo, da bo izšlo 8. septembra skupno pastirsko pismo nemških Škofov, v katerem bodo izrekli svoje priznanje in svojo zahvalo kancelarju Hitlerju za ustanovitev tretjega rajha. To pastirsko pismo bodo brali enkrat mesečno v vseh nemških katoliških cerkvah, dokler bo trajala voj- Istočasno napovedujejo nekateri listi, da bo v kratkem imenovan za kardinala berlinski nadškof grof Preising. Pastirsko pisano nemških škofov bo pomenilo važno preokretnico v odnošajih med narod n osoc ia 1 i st ičn i,m režimom in katoliško cerkvijo. Dosedaj sta Vatikan in cerkev zavzemala napram narodnemu socializmu nepomirljivo stališče, češ da je njegov nauk protiverski Do vstopa Italije v vojno je Vatikan tudi odkrito kazal svoje simpatije do nasprotnikov Nemčije. Posebno oster je bil spor tudi radi vzgoje mladine, glede katere stoji Nemčija na brezkompromisnem stališču, da pripada edino le narodu in državi. Velika tihotapska afera na Reki Sušak, 29. avgusta, o. Danes je bila na Reki končana preiskava italijanskih finančnih oblasti o veliki tihotapski aferi. Že ob koncu preteklega leta je bilo oblastein na Reki znano, da se nezakonito prenašajo zlato in briljanti z Reke na Sušak in obratno. Po dolgotrajni preiskavi na Reki, v Trstu, Milanu in Florenci so prišli tihotapcem na sled. Aretirani so bili tihotapca, ki so prenašali s Sušaka na Reko in z Reke na Sušak zlato in briliante ter so na ta način prenesli vrednost okoli 3 milijone dinarjev. Na Reki so zaprli v zvezi s tem 9 ljudi. Aretacija nevarnega vlomilca Zagreb, 29. avg. o. Zagrebška policija je aretirala nevarnega vlomilca, Dušana 6ko-riča, ki je nedavno vlomil tudi v blagajno lesne trgovine Buchwalda v Osjeku ter odnesel gotovine to zlatnikov v znesku nad 700.000 dinarjev. Večji del te vsote so našli pri njem v Zagrebu to deloma v Bosanski Krupi. Policiji je prišel v roke zaradi svoje nespretnosti to lahkomišljenosti pri razmetavanju denarja. Iz prometne službe Beograd, 29. avg. p. V železniški službi so bili premeščeni: inž. Jurii Medved, pripravnik pri sekciji za vzdrževanje proge Maribor — Studenci, k 4. sekciji v Mariboru. uradniki France Toni iz Murske Sobote v Ljubljano. Alojzij Alič. Ernest Do-bravec in Ivan Kren z Jesenic v Ljubljano. Fran Leskovar iz Ljubljane v Maribor. Fran Kociian iz Kotoribe na Zidani most. Boris Bolotnikov z Jesenic v Litijo. Ivan Jenko iz Trbovelj v Kotoribo. Mirko Ogris s Save v Dobovo. Viktor Lešnik iz Dobove na Breg. Sahib čibukčič iz Dravograda v Laze. Leopold Turk iz St. Vida v Poličane. Ivan Penko iz Sevnice na Zidani most. Ciril Ulaga iz Trbovelj v Sevnico. uradniški pripravnik Boris Dolenc z Laz v Kranj, blagajnik Stanislav Kraše-vec iz Trbovelj na Jesenice, prometniki Jurii Berdia-Mušin iz Poličan na Brezovico. Jožef Ribič iz Blance v Savski Marof. Emerik Pavlin s Pragerskega v Dravograd. Ivan Oršič iz Dravograda na Pra-gersko in Viljem Saibic z Zidanega mosta v Trbovlje, brzojavna nadzornika Benjamin Lenasi in Ignac Veretik z Zidanega mosta v Ljubljano, strojevodje Ivan Rus iz Velenja v Maribor. Anton Suša in Jožef Lončarič s Pragerskega v Maribor. Kje je angleška vojna mornarica i Pri dosedanjih napadih nemškega letalstva je bilo čuti le malo o udejstvovanju večjih enot angleške vojne mornarice. Zadetih je bilo samo nekaj manjših ladij, predvsem torpednih rušilcev in obrežnih stražnih ladij, Vsa znamenja kažejo, da je angleška admiraliteta umaknila večje edi-nice svoje vojne mornarice iz okvira akcij nemškega letalstva in da jih čuva za nastop ob priliki nameravanega poskusa izkrcanja nemških čet na angleško obalo. O možnosti uspešnih letalskih napadov na večje edinice vojne mornarice vladajo zelo različna mnenja. Letalci zatrjujejo, da je ni ladje na svetu, ki bi vzdržala pod točo njihovih težkih bomb, mornarji zopet dokazujejo na podlagi izkušenj prvega leta sedanje vojne, da z letalskimi bombami ni mogoče do živega velikim oklopnicam. Dejstvo je, da je stvarno na razpolago malo materiala za objektivno oceno o tem, kdo ima bolj prav. Po nemških poročilih bi bil že dobršen del angleške vojne mornarice žrtev letalskih napadov nemškega letalstva. Po angleških zatrdilih se je ogromna večina teh napadov izjalovila. Gotovo je, da je bila poškodovanih ali potopljenih cela vrsta vojnih pomoKkih edinic srednje in male tonaže, kakor tudi razmeroma veliko število transportnih ladij. Tekom dosedanjih letalskih napadov se je izkazalo, da so za pomorske edinice najbolj nevarni napadi strmoglavcev, ki s svojimi težkimi bombami prebijajo lažje oklepe, ali pa z eksplozijami svojih težkih bomb na palubi vojnih ladij povzročajo toliko škodo, da so za gotov čas povsem neuporabne. Potek dosedanjih letalskih operacij strmoglavcev proti velikim vojnim pomorskim edinicam pa tudi dokazuje, da so zvezane z največjimi težavami. Velike pomorske edinice razpolagajo z razmeroma veliko brzino, močnim oklo-pom ter posebno krepko protiletalsko arti-lerijo. Poleg tega so navadno zavarovane tekom vožnje še z lovskim letalstvom, ki se vozi z njimi na nosilcih letal v sestavu večjih pomorskih eskader. Pregled dosedanjih izgub velikih pomorskih enot kot so bile »Admiral von Spee«, »Blucher«, »Royal Oak«, »Glorious«, »Cou-rageous«, »Effingham«, »Strasbourg«, »Dun kerque«, »Provence«, »Bretagne« dokazuje, da so bile vse žrtve bodisi ladijske artile-rije, ali pa podmorniških torpedov. Od letalskih bomb je bila doslej onesposobljena samo velika francoska vojna ladja »Riche-lieu« in še ta pod čisto posebnimi okol-nostmi, ki jih ni mogoče smatrati za normalne. »Richelieu« je postal žrtev angleškega napada v Dakarju. Pogreb zadnje žrtve velebitske nesreče Beogi^d, 29. avg. p. Tu je bil danes svečano pokopan tajnik francoskega poslaništva Maur.ce Peyregne, ki Je postal žrtev velike letalske katastrofe na Velebitu. V francoski cerkvi je bila dopoldne žalna služba božja, ki se je je udeležil ves di- j plomatski zbor v Beogradu, zastopniki našega zunanjega ministrstva, našega letalstva, Aeroputa .n nacionalnih organizacij. Krsta s truplom je bila prekrita s francosko trikcloro, dva francoska častnika, člana francoske vojne misije, pa sta bila na častni straži ob njej. Pokojnik je bil pokopan na francoskem vojaškem pokopališču v Beogradu. Revizija občinskega poslovanja v Zagrebu Zagreb, 29. avg. o. Klub večine mestnih zastopnikov v Zagrebu je določil 12 članov, ki so s« razdelili v štiri pododbore z nalogo, da izvrše revizijo poslovanja vseh mestnih uradov to podjetij, kakor tudi nastavitve mestnega uradništva od 1. 1929 dalje. Treba je ugotoviti, ali so bili ti uradniki nastavljeni po potrebi službe ali pa iz političnih ozirov. V nasprotnem primeru bodo odpuščeni. Izvoljeni pododbori so že pričeli poslovati. Razstava slovenskih umetnikov v Zagrebu Zagreb. 29. avg. o. Dne 8. septembra bo otvorjena v Domu likovne umetnosti v Zagrebu razstava del mladih slovenskih slikariev in kiparjev iz kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Skupaj bo razstavilo 12 umetnikov in sicer trije kiparji ter 9 slikarjev. Večina razstavljal-cev ie študirala na umetniški akademiii v Zagrebu. ŠPORT Prvi dan dirke po Srbiji Včeraj zjutraj je startalo iz Beograda 35 dirkačev na skoraj 1400 km dolgo pot 6eorP*A Beogzad ft3f* ' ^ iiza<)ujG«atf rRPHofcso Sa.xo.je »o Na skici se vidi pot, kolesarskih dirkačev v letošnji dirki okoli Srbije, Id se je začela včeraj in bo trajala z enodnevnim odmorom do 6. septembra. Proga vodi od Beograda do Zvornika, potem od Zvornika do Sarajeva, odtod do čačka ln dalje do Kosovske Mltrovlce, kjer bodo dirkači v ponedeljek 2. septembra počivali. Pot jih bo nato vodila v peti etapi do Skopi ja, v šest! do Niša, v sedmi do Kragujevca, osmi dan dirke pa bodo prevozili še zadnjih 122 km do Beograda. Vsa proga meri 1342 km. p— Beograd, 28. avgusta Davi ob 7. je bil pri Moskvi na Terezijah start za devetdnevno dirko okoli Srbije, za katero je startalo 35 dirkačev, med njimi 4 zastopniki hrvatske kolesarske zveze in 9 Slovencev. Pred odhodom je tekmovalce pozdravil beograjski župan Jevrem Tomič, ld Je vsem v znamenju plemenite športne borbe med brati želel čim več uspehov, startni znak pa je dal nato minister za promet inž. Bešlič. Najboljši jugoslovenski kolesarji so odbrzell proti Slavi jI na dolgo pot po cesti. Proga današnjega dneva je vodila od /oc M h rooftw Moi Mitiooica PgPAtfcf J? U zanjo Crfon/tc SkfopLj* Beograda do Zvornika (161 km). Prvi delni cilj današnje etape je bil 82 km oddaljeni šabac, kamor so vozači dospeli okoli pol 11. dopoldne. Tukaj je bil prvi Drago Davidovlč, član zagrebškega Sokola, naslednji dve mesti pa sta zasedla Sava Pav-lovič, vozač Fortune iz Beograda ln Radivoje Veljkovič, ki vozi za beograjsko Jugoslavijo. V šabcu so vozači počivali do 15. popoldne ln nato odšli na drugo pol etapo današnjega dneva, do Zvornika, Ko to pišemo, vrstni red dirkačev na prvem cilju te naporne dirke še ni znan. Važno tekmovanje v tenisa Na igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom bodo od danes do nedelje igrafl najboljši slovenski igralci — za prvenstvo dravske banovine Na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom se danes ob 14. prično tekmovanja za nacionalno prvenstvo dravske banovine v tenisu. Prijavili so se najboljši igralci Slovenije: »Beograjčan« Smerdu Boris, Blanke, Albaneže, dr. Smerdu, Ton-čič in drugi. Zanimiva bo tudi jimiorska disciplina, kjer bo huda borba med Lukma-nom, Milavcem, Perlesom tn mlajšim Blan- kejem. Med damami bo pa nastopila Inž. v-rA Malre-Sernec ter Ema Parinova. V doublu bodo nastopili za Maribor Tončl— Korenčan ln brata Blanke, za Ljubljano pa brata Smerdu ln Sivlc—Lukman. Pričetek danes ob 14. Vabimo vse prijatelje belega športa, da si ogledajo to največjo teniško prireditev v Sloveniji. Vstop prost! Med prijavami za atletski miting v Celju Tudi v metih in skokih bodo vse točke zelo napete Za nedeljski mittng v Celju so pričele prihajati prve prijave. Ljubljanska Ilirija je sporočila, da bodo nastopili na mitingu naslednji njeni najboljši tekmovalci: Inž. Stepišnik, Račič, Oberšek, brata Glonarja, Milanoroič, Kolenc in Vllar. Ce pogledamo nekoliko v discipline metov ln skokov, moremo ugotoviti, da bodo tudi tukaj nastopili val najboljši ln da bo vse preskrbljeno za primer, da bo dosežen nov rekord. Pričnimo pri krogli. Tukaj se bodo borili Hlade, Zorko, Inž. Stepišnik, Kltoar in Jeglič, če bodo prišli tudi zagrebški metalci s Kovačevičem na čelu, potem seveda bodo domtoirall v krogli oni. V metu kladiva bo gotovo inž. Stepišnik skušal doseči znamko, ki Jo je ravno Glede na njegovo odlično sedanjo formo je možno, da mu bo to uspelo. Tudi drugi ne bodo prav nič zaostajali ln bodo skušali dati vse najboljše iz sebe. Olimp—Amater Ligaška tekma prihodnjo nedeljo v Celju V nedeljo popoldne bo pričetek slovenskega ligaškega prvenstva. Tudi Celje bo imelo svojega predstavnika. Čast to obenem težka in odgovorna naloga — zaradi krize SK Celja — je tokrat doletela Olimp, da zastopa ime nogometnega Celja v tej težki borbi. Moštvo je znano kot borbeno, manjka pa mu dobrega tehničnega znanja to pravega sistema, kar bo odločilno v srečanjih z mariborskimi in ljubljanskimi klubi. Moštvo ni mnogo pridobilo na novih močeh. Medtem ko bosta obramba In srednja vrsta ostali isti kot doslej, bo največja hiba napad, posebno ako še ne bo mogel nastopati Cater. Gotovo pa bodo mlade moči zastavile vse sile. V nedeljo bomo imeli priliko gledati moštvo Olimpa v borbi s starim znancem iz Trbovelj Amaterjem. Tudi to moštvo krasi ista borbenost, ki bo odločala v vseh bodočih srečanjih. Ker sta obe moštvi po moči približno enaki, bo morda prednost igrišča odločila v prid domačinov. Na vsak način bo v Celju borba trda. želja vseh Celjanov je, da bi jih Olimp v tem tekmovanju elite slovenskih nogometnih klubov zastopal čim častneje. Tekma bo ob 16.30 na igrišču v Gaberju s predtekmo med Jugoslavijo II to Olimpom II. Ker slavi Olimp isti dan svoj športni dan, bodo člani kluba prodajali spominske znake in cvetlice po mestu. ★ Ostali tri otvoritvene tekme v slovenski ligi bodo: v Mariboru med železničarjem ln Kranjem, na Jesonicah med Bratstvom in Marsom ter v Ljubljani med Ljubljano in Mariborom. letos ▼ Celju že dosegel, ko je zboljšal državni rekord. Kopje bo domena mladega Mavsarja, ker bi ga kljub morebitni navzočnosti Markušiča ta več ne dosegal kvečjemu bi utegnil Gregorovič še Markušiča ogražatl na drugem mestu. V skoku ▼ višino bo po dolgem spet nastopil Iliri-jan Bratovž ln smo radovedni, koliko je ohranil še svojega starega znanja. Milano-vič ln Zorko ne bosta mnogo zaostajala. Lepo bi bilo videti na startu nova zagrebška odkritja, Abramoviča tn Rosenberga. S palico bodo skakali Orozsy, Smerdelj ln najbrž Pribošek. Kdo bo boljši po odvisno od trenutnega razpoloženja. O skoku v daljino pa se govori, da bo odlični Marl- i borčan Zorko prekoračil znamko 7. m. | V nekaj vrstah Vse narobe v atletskih zvezah Z ureditvijo notranjih razmer v atletiki nimamo sreče. Odkar se je pojavil strah in trepet tako zvane reorganizacije, ki je razkosala naše stare vsedržavne športne organizacije na razne zveze to podzveze brez sredstev in delavcev, se posebno v atletskem športu iz dneva v dan kažejo nove kvarne posledice tega novega »reda«. Najprej je trajalo dolge mesce, preden so se »merodajni« iz Zagreba, Beograda in Ljubljane za silo in deloma tudi s policijsko pomočjo sporazumeli tako daleč, da smo nazadnje dobili vrhovno atletsko organizacijo, ki ima zdaj svoj sedež v Beogradu. Ko še ta nI prišla do pravega poslovanja, so se začeli razdori v raznih podrejenih forumih, tako predvsem tudi v naši domači atletski zvezi, v kateri že precej časa nekaj ni v redu. Iz vodstva so izstopili številni odborniki s predsednikom na čelu to nekaj zelo značilnih podrobnosti o trenjih to sporih v tem odboru je prišlo tudi že v javnost. Odbor SAZ kljub temu životari dalje in ne kaže nobenega znaka, da bi hotel urediti razmere med svojimi klubi in atleti. Napovedani so že razni sestanki, ki bodo mimo njega pretresali ta vprašanja. Skoraj vzporedno s tem mrtvilom v naši atletiki na zeleno mizo pa so se hrvatski atletski funkcionarji podali spet na drugo pot. Te dni so dali v zagrebških listih objaviti, da zaradi nedelavnosti to nesposobnosti v bodoče sploh ne priznajo vrhovne atletske organizacije v Beogradu ln zahtevajo, naj čimprej izvaja posledice in vrne mandate drugim, sposobnejšim ljudem. Pri tem obtožujejo tudi voditelje naše atletske zveze, češ da so s svojo pasivnostjo prav tako v izdatni meri pripomogl/ k splošni kriz v naši atletiki. Ni naša stvar, da bi šli vsem tem poja-vom do dna (to tudi prostora bi nam ^manjkalo, če bi hoteli objaviti vse številke podrobnosti, ki so zakrivile takšno sta-Sje), toda po svoji novinarski dolžnosti moramo te pojave zabeležiti in obenem posvariti vse, ki so dozdaj vodili to lepo športno panogo in jim je gotovo njen razvoj na srcu tudi v bodoče, naj še o pravem času opustijo vse, kar je dozdaj rušilo pozitivno delo in se strnejo preko vseh osebnih ambicij v skupnem delu. Aktivni atleti jim kažejo — bodisi pri nas, bodisi pri bratih Hrvatih ali Srbih — v tem pogledu najlepšo pot! * Na zadnji seji Hrvatske atletske zveze je bil dokončno sklenjen atletski dvoboj med Hrvatsko in Srbijo, ki bo v dnevih 7. In 8. septembra v Zagrebu. Hrvati imajo sicer še nekatere pridržke glede podrobnega sporeda tega dvoboja, vendar računajo z gotovostjo, da bodo v Beogradu pristali nanje. Prve dni tega tedna je bilo govora, da bodo morda to nedeljo že začeli s prvimi tekmami v konkurenci za tako zvani »veliki pokal«, za katerega so se nedavno sporazumeli Srbi in Hrvati. Po zadnjih vesteh pa je ta načrt za enkrat propadel ln bodo pojutrišnjem v območju obeh zvez nadaljevali ligaško tekmovanje po prej določenem razporedu. Upravni odbor beograjske nogometne podzveze je sklenil, da bodo morali igralci iz klubov njegovega območja od 15. septembra dalje nositi na dresih tekoče številke, ln sicer od vratarja s številko 1 do levega krila s številko 11. Pravijo, da je to potrebno zaradi tega, ker zdaj včasih ni bilo mogoče ugotoviti krivca Izgredov in prestopkov na igriščih. Članstva SK Ilirije! Klubova uprava poziva člane, ki niso še poravnali članarine za drugo polletje 1940 in sploh vso zaostalo članarino, naj urediio to do konca tega mesca. Opozarjalo se člani zamudniki, da so, kakor je že bilo objavljeno, s 1. avgustom izgubili vse članske ugodnosti. Nihče, ki se ne bo mogel Izkazati s plačano članarino do konca tega leta. ne bo nreiel članske vstopnice; pri vstopu v kopališče naj ima vsa* legittmaciio s pebol. č^narina se pobira v klrbovpm tatništvu na Tvrševi 15/1 dnevno od 17.30 in do 19. ure; tam se bodo izdajale tudi legitimacija vsem. Vi iih nimajo ali niso več rabne. Uprava SK Ilirije. SK Ilirija. (Lahkoatletska sekelia 1 Dre-vi ob 19. obvezen sestanek vR°h poetov v klubski sobi kavprn« »Evrope«. "Ko sestanku bo govora o bližniih nastopih v Celju. Mariboru in Zaerebu. STK Moste. Drevi ob 20. za vse aktivne Igralce obvezen sestanek. Dobra vest za vse trgovce r a i o a a r a t i ! Vas veliki pomočnik pri prodaji: Znak kakovosti na radioaparat Vsaki aparat s iem znakom je vreden Vašega zaupanja. Nosijo ga namreč samo listi radioaparaii, katere je visokorazviia nemška radioindusirija izbrala za izvoz. Brezizjemna vernost vzorca, edinstvena tehniška popolnost, prvorazredna izdelava in najboljši maierijal so važne prednosti za katere Vam, pri nakupu, jamči ta znak. Toda tudi pri prodaji on pomeni veliko pomoč, ker je kupec svesten, da si bo nabavil aparat, kateri pri svoji tehniški popolnosti in okusni opremi v vsakem pogledu zadovoljuje njegove želje. „. Zasig—!»e s» vas aef - ^ p,a,o6a,».« Zato naročite r # Taka brošura vsebuje vse o kvalitativnih aparatih z novim znakom. Mi Vam jo bomo rado-voljo im brezplačno poslali, brez vsake obveznosti za Vat. Obrnite se na mestnega zastopnika nemške rudiqindustrije ! CENE MALIM OGLA S»0 M Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak cglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Beseda i Din daveK Din. za šifre ali 3a.iar.jt naslova 5 Din Najman-S' snesek 17 Din Juvelirja mlajšega potrebujemo za tako), mesto stalno. Burmazovič in Pavlo vlč, zlatarja. Beograd. Terazija 38 23636 1 Frizerko dobra, m ajša moč, dobi stalno službo. Dobra plača, nastop takoj ali pa po dogovoru. Fili-povič Franc, frizerski sa' on, Hrastnik. 23719-1 Šoferjt res sposobnega spre j -men k tovornemu avtomobilu. Franc Juvan, St. Gameljne 20. 23706 1 Slaščičarskega pomočnika iščem. Nastop take j. Škrajnar Ivan, slaščičarna, Ljutomer. 23714-1 Krojača dobro lzvežbanega išče™ za velike komade. Delo stalno. »Elegance«, Maribor, Meljska 2. 23760 1 Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro aH adjanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Podjetja, trgovci! Res uren, pripraven ln zelo simpatičen m.ade nič, lepega prikupnega vedenja ln občevanja s strankami, bi rad dobil službo s'uge. Je skoz in skoz pošten ln zanes ljiv fant ln po svoji dosedanji službi dobro iz ur j en za to službo. Po zlve prosi pod šifro »Zadovoljni b06te« na ogl. odd. Jutra. 23710 2 Fant vojaščine prost, vljudno prosi za namestitev sluge, skladiščnika, inka-santa ali sllčno. Vse drugo po dogovoru Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten 32« ^ 23747-2 Beseda 1 Din. davek 6 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din Pisarniške lokale dveh sob s pritiklinami v sredini mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslov Jutra. 23733-19 jeseda I Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje ^aslova 5 Din Najmanjši snespk 17 Din. Prodam lep, zelo dobro ohranjen zidan štedilnik, 3 in pol plošče, 2 pečici ln kotel Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23576-6 Večja Lutzova peč primerna za trgovski lokal, takoj naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23746-6 Avto, moto Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. DKW avto Opel 01ympla v dobrem stanju ugodno naprodaj. E. Bosa, Poljanska 69. Telef. 25-41 23677-10 Avto Opel dvosedežno limuzino, tudi za lahek tovor, poceni prodam. Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored 8. 23713-10 Motorno kolo in dvosedežni avto, najrajši znamke Puch, malo rabljen, kupim. Ponudite še danes, dokler ne odpotujem, pod šl-' fro »Gotovina 738« na ogl. odd. Jutra. 23738-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vojno škodo ln vse druge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade kupujemo ln prodajamo po ugodni ceni. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12. 23630-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah ir. takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ni. štev 12. 23631-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj man iš-znesek 17 Din Okroglo bukovino za žago kupim franko vagon Celje ali do 50 km lz Celja. Ponudbe na podr. Jutra v Ce ju pod »Bukev«. 23751 15 # Naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi soprog in papa, gospod !var Jos upravitelj ekspoziture O.U.Z.D. v pokoju Pogreb bo v soboto ob 17. uri iz hiše žalosti na Vidovdanski cesti. Kranj, 29. avgusta 1940. Žalujoči ostali ! 5C> co&££čfzdAt m&cLe£cru-dtntA&Geb a IAJDS0 BEETOSVEZMO 061BKTI 001 IGN.VOK UU BUAJtA. TAVČARJEV* S Posojila različna preskrbim hitro ln brez kakega predplačila. Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12 Znamka 3 din. 23632-16 Posojila dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom«, LJubljana, Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Kupuje I Prodajal Hranilne knjižice oank m nraniinic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenaii Bančno kom. zavod Maribor. 188-16 Din 100.000.— vložim v primerno dobro trgovsko podjetje aH industrijo, v kateri trt sodeloval. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' »Poštena stvar«. 23742-16 Stanovanj* Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje novo preplesk&no, oddam stalnemu najemniku. Vprašati. Flori j an-ska 31 I. nadstropje. 23736-21 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. V centru mesta oddam takoj 2 lepi zračni sobi s pooebnlm vhodom ln uporabo kopalnice. Ena opremljena druga prazna — samo boljšima solidnima gospodoma. N a&i o v v vseh poslov. Jutra. 23730-23 Elegantno opremljeno sobo, separl-rano, oddam stalnemu boljšemu gospodu. F.o-rijanska 31-1. 23735-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom pri sodišču, s souporabo kopalnice event. z vso oskrbo oddam eni ali dvema boljšima osebama. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23737-23 Opremljeno sobo zračno, lepo, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam na Mlr-ju. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23745-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, svetlo, zračno z 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja poceni oddam. Sp. Šiška, černetova ul. 31 I. nadstr. 23749 23 Mesečno sobo oddam takoj in sprejmem dijakinjo kot sostanovalko k hčerki. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23763-23 Dijaike sobe Beseda 1 Din, davek i Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaka gprejmem v lepo zračno sobo od 1. do 4. glmn., v sredini mesta. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »720«. 23720-22 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rabljeno nosilno vožo (Tragsell) za žično železnico 22 do 24 mm premera, dolžine 1000 do 2000 m kupimo. Po nudbe na ogl. odd- Jutra pod »2«. 23080-7 Posest Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim hišo v LJubljani — stanovanjsko, noveJSo, ki do-naša najmanj 6 do 8 odstotkov, s ceno okrog din 500.000. Posredovalci izključeni. Samo resne ponudbe naj m položijo v ogl. odd. Jutra pod »Deželan«. 23743-20 Trgovska dvonadstropna hiša v mestu Celju naprodaj Ponudbe poslati na podruž. Jutra v Celju pod »Kapital«. 23697 20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mizarske stroje vseh vrst priznano pr vevrstnlh znamk »Tel-chert«, »Festo« itd. kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne ln ga terske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan. Ljubljana. Frančiškanska ul. 4. Tel. 45-42. 197 29 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Grafološka pisarna Globočnlk Feliks, gra-folog, Ljubljana, Pra-žakova 11 — se vljudno priporoča občinstvu. 23734-31 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlad foksterijer resaste dlake, bele barve z velikimi črnimi lisami, se je zatekel. Po glavi ima čn.o rjave lise. Oddati ga proti nagradi v Idrijski ulici 13. 23762-27 Dopisi A. a., Anjeta. Agilna, Agllen potnik, Brez otrok. Boljše dekle, Cen ter mesta, Cisto 1764, Delam vse. Draginja, Donosno 100.000 do 200 tisoč, Daljše spričevalo, Dijak 676, Drva, Dobro Izvežban, Dve mirni osebi, Dobra hrana. F. L., Foto atelje. Gotovina. Gradbeni polir. Gorenjsko 23, Gorenjsko 542, Hitra metoda. Hipoteka, Hišna dela. Hiša v okolici, Inženjer 327, Jugočarapa, Ijrl. Lepa soba, Lepo trisobno, Mirna 300, Mirna. Mirna 2, Mizarski stroj, Namestitev, Natakarica s kuhinjsko prakso. Na obroke. Odlično mesto. Pridnih rok, dote nič, Podjetje, Prikrojevanje, Plačam takoj, Poštena in snažna, Besna 41, Skrbno nadzorstvo, Spodobna, Sobica, Sonce, Siguren, Soliden, Stadion, Stanovanje. Uradnik 9*37, Vajena kuhe. Vešča takoj. Visoka napetost, Z navedbo cene, Zračno in suho, Zaže-ijenl dom. Zanesljiva, Zanesljiva ln poštena, Zakonski par, Žel. uradnik, Železarna, Zima, Sedemnajstletna. Od Vas ie .visno, imat/' obleko vedno '--nt novo zato jo pustite redn< kemično čistiti ali barvati v tovarni JGS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-fc Pralnica Svetloiika nlca SREBRO, DRAGE KAMNE ln vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih uenab JOS. E8ERLE. LJubljana, ryrteva i palača hotela »Slon« F.T.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9r!2,3-7 URE V HOTELU,SOČA-?5V. PETRA CESTA i^SElllRAJ V „JUTHU"! Nekadilec postanete v treh dneh z našim zanesljivim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nlkotlnol«. Velika steklenica din 70, mala din 60, pošilja po povzetju »Jugo patent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. 200 Stroje za obdelavo lesa! t. j. la mizarstvo, kolarstvo itd. ter žagine naprave — DOBAVI slej ko prej v najboljši izvedbi tvrdka PETER ANGELO, d. z o. z, LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA SO (Vhod Pražakova 8/1) Velesejem — Paviljon ,,F" Umrla nam je naša dobra mama, stara mama ln tašča, gospa Ivanka šega roj. Arko vdova po šolskem upravitelju ? pokoju Previdena je bila z zakramenti sv. vere. Pogreb blage pokojnlce bo v soboto, dne 81. avgusta 1940 ob 16. Hri iz hiše žalosti Slomškova ulica S, na pokopališče na Jesenicah. Jesenice, Javornlk, 29. avgusta 1940. Žalujoči ostali: Boris, sin; Nada, hči; Betka, snaha; Franjo Klavora, zet; ia •«« nflirin vmnalra Vasja in Mitja, vnučka. •»;■■ V . 'T- V«V * Urejuje Davonu kavljen. - Izdaja za tonaordj »Jutra« SUako Viraat. - Za Narodno tukarao t, d. kot Hafcnrnarfr ftaa dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f Ljubljani.