St, 133 Ptfaa glalaaa t grtiTM (Cnlt roiMtt cti ta tzhtl*. izvicm* pondeljck. rsak dan ajutredniStvo: ulic« sv. Asiškega it 20, L Mdsjropje. Dopisi o.. ro.^jd^pedailtv* ^ ~ * pisma se m sprejemajo, rokopisi se « vranjo. IzdajateH ia of a . Anton Oerbec. — Lsstnik - Fdtaost Tlsk tisama Ed ir zr.sSs za raese* L 7.-. S mesace Z 19.50» pol leta & la cek>. Za laciedMtro ateseCao 4 lire wC. — Telefon snao iiuiaa im Posamezna številka 2U cent. LetnIK XLVaH Posamezne »evilfce v Trstu in okolic! po 20 cent — OfUsI se računajo * firokosti ene kolono (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnico zalivale, poslanic« ta vabila po L 1.—, OfUsi denarnih lavodot mm po L 2. — Mali oglasi po 20 ceat beseda, naJOMn) pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije sa poitijajo iskljačna upravi Edinosti, v Trsta, ulica s*. Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadst/opfe. — Telefon arednlitva ta oprave I14& Mad: zagati Poleg Nemčije, ki jo pritiska francosko poruhrsko podjetje, so med premaganimi narodi Madžari zašli v največjo stisko. Nahajajo se v zagati. Nazaj nočejo, naprej ne morejo. Madžari ali — točnejše rečeno — njihova voditelja in strahovalca aristokracija in plutokracija, še nočeta priti do spoznanja, da so le blazna domišljavost i™-perijalisiiični pohlepi in zločinski nagoni jpc zatiranja drugih narodnosti pognali Mrvdžare v zločinsko svetovno vojno; in jih pahnMi v sedanjo nesrečo. Iz te zagate bi se mogli rešiti edine-le, če bi se umaknili, če bi se pred svetom skesano odpovedali svojih predvojnih načrtov, oe bi pripcznaK: grešili smo, če bi izpovedali iskreno in brez vsake zavratne misli: odslej hočemo bili mirni in dobri sosedje svojim sosedom. Toda v sedanji njih generaciji ni moralne meči za tako izpove-d, ker so slej ko prej zamreženi v svcijo predvojno duševnost. V tej omami on zakrknjenosti pa igrajo Maidžari sedaj pred vso Evropo kaj čudno vlogo, ki jim mora odtegniti še tisto malo simpatij, kar fian jih je ostalo morda še kje po vojni. Z ene strani se postavljajo v pozo mogotcev, ki jim ne more r.ikdo do živega, dvigajo pesti in napovedujejo, da si hočejo z lastno močjo zopet pridobiti, kar jim je odvzel vo^ni poraz, ter grozno sosedom s silnimi maščevanjem. Pri tem pa so slepi za dejstvo, da so te njihove sosede, kakršne so danes, ustvarile države-zma-govalke ter da je to dejstvo zid, ki jim zagraja pot iz zagate. Na drugi strani pa so v svoji stiski —-berači! Izzivajo in obenem zahtevajo, naj j$h prav iste države nagradijo — s posojilom! Kolika drznost! V ta namen se je ministrski predsednik BetJiLen napotil v Lcndon, Pariz in Rom, da bi zadobil sredstva, s katerimi bi se mogli Madžari pripraviti za izvedbo svojih naklepov in za novo ogrožanje evropskega miru. Seveda je gespe d Bethlen v evrepskihvprestolnicah pel drugačno pesem, nego jo* pevajo Nekdaj jim je vnanfi svet verjel — ***** pa jim ne verjame več. Francki m Angleži so začeli od bližje — po svojih lastnih zaupnikih — spoznavati stvari na Madžarskem in — »vrline* madžarskega plemena. Kot sad takega proučevanja se množijo francoske in angleSke publikacije o madžarskem vprašanju. Zlasti angleška mladina je začela resno proučevati države srednje Evrope, k» so bile angleškim državnikom do nedavno «nepoznane dežele*, in so jim mogli takile aristokratski laž-njivci natvezatž, kar so hoteli. Nedavno je izšlo v angleškem .jeziku — izpod peresa E. L C. Streeta — znamenito delo podi naslovom: «Ogrska in demokracija*. Street dokazuje na podlagi svojih lastnih študij in temeljitega proučevanja starih virov, da Ogrska ni nekaka demokratska dežela v sodobnem zmistu. Ko je norveški pesnik Bjornson začel prvič govoriti inozemstvu o razmerah v teakdjo-narni Ogrski, je bil v huidi zadregi, ker se je hotel izogniti besede «laž», ko je razpravljal o oficijelnih izjavah ogrskih ministrov. Za specifično ogrsko vrsto « resnice* si je skoval označba: *pa tri jot ič no-ogrski jezik*! Pisal je: «Ce je kak veđiki Madžar rekel nekaj, kar ml res, je govoril — patri jotičen jezik!* Tudi Streetova knjiga vsebuje dejstva, ki jih je patvijotični jezik ogrskih državnikov tekom časov vsikdar izprevrgel v nasprotno, čim je šlo za to, da se je inozemstvo — 9 ^irfrclfi ma-teriiail. Ko Označuie izključno na ogrski materijal. Ko označuje madžarsko duševnost, navaja citate iz madžarskih IHstov, ali iz govorov odgover-nik - uradnih eseb. Nasproti vsaki uradni trditvi postavlja doktamentarično dokazana dejstva. Materijal, ki ga -je nabral Street, je naravnost porazjen zia Madžare.. Bjornson je govoril tuidi o *< največ ji ogrski industriji*. Misli! je * jto «umetno ustvarjanje Madžar^j? Istotako se Street odločno upira tistint^apeljanim Angležem, doma njegovi imperijalisti Kar cedil se jej ° ■ madžarskim trditvam,, češ od samega mnoljubja. Slikal je svoje £ ^ Madžattv že stoletja približa* Madžare kot nedolžna .agnjeta kine mo- I L^ kakcr angio^saksons-kU. Street se čud* rejo m tudS nočejo mkomur kaliti vode, kot «ri- se more najsvcbcdnsejši narod pri "ako tudi kako — — - , mer jati z najiboij reakcijotnarnim! Kako se Pothlon kr-vi* rvHal imore narod, ki svojim manjšinam tudi v bethlen kr.vii. zviTal! najbolj c^a]jcniii « domini joAih* dovoljuje nesrečne reveže, ki bi mc-rali poginiti v svoji bedi, -če jim Evropa ne priskoči na pomoč. Tako se je g T in hli£il v Rimu Panzii in Londonu. Ni se jJlc> sv^odo, postavljati v isto vrsto Poročila pravijo, da se je , i^^VT ____1__ mu posrečilo Fcrcčila pravijo aa se ^ madžarskim čilu izvajati pritisk na RacH-proti dvanajstim fašistom, ki so prisilili ne- ćeve poslance^ konference z drjem. Pe-kega župnika, da je izpil 250 gr ricinovega lešem pa so Radića uverile, da vlada olja. Oni, k2 soja črn izvršili,, so dobili po napačno gledsa na celi problem. Bodoče volitve naj bi se uvedle pod parolo spora- davke, ki bi naf veljale & asa, celo tekoč« teto. Na ta način naf t* se izigralo krčenje davčne zakonodaje, s» katero ae vladi ne Kakor trdi «Politika*, bodo te izredne doklade jako občutne. Finančni minister o anf« dinarja — Špdndadja na žetev? LJUBLJANA, 5. Današnje «Jutro* objavlja* sledečo brzojavko svojega beograjskega dopisnika: Filnančni minister dr. Stofadinovič je sprejel danes vašega dopisnika in nekaj drugih novinarjev, ki prrt je dal informacije o dogodkih na valutnem trgu povodom sedanjega skakanja dinarja. Smslsel ministrskih izvajanj je bil: Skok dinarja ni forsiran od finančnega ministrstva. Tečaji niso Bctfvni, ampak naravna in nujna posledica stabilnosti naše gospodarske 5n finančne politike. Niti en švicarski frank iz posojila Hipotekarne >anke še ni prodan. Pač intervenira na >artzi Narodna bairoka po navodilih finančnega ministrstva, a to v [pravcu, da zadrži prenagel porast dinarja in prepreči perturbacije, ki «0 neizbežna posledica takega skakanja. Mogoče pa je, da ima svoje prste vmes tudi špekulacija na« žetev, zato sta potrebni hladnokrvnost in previdnost. Končni rezultat se bo videl, ko se bodo pokazale posledice v obliki padanja cen v tuzemstvu. Blerovih deset miljenov dolarjev kot drugi obrok stomiljonskega posojila je za-siguranih. Vrše se le še pogajanja o moda-litetah raplačSa. Vlada čaka sedaj na odgovor Američanov na tozadevne predloge finančnega ministrstva. Reforma pravoslavnega koledarja BELGRAD, 5. V Carigradu se vrši kongres pravoslavnih cerkev, na katerem se ima izvesti reforma koledarja pravoslavne cerkve. Na kongresu je bil stavljen predlog naj pravoslavna cerkev enostavno sprejme Gregorijanski koledar. Ta predlog je bil odbit, sprejet pa predlog delegacije srbske pravoslavne oerkve glede uvedbe povsem novega koledarja, ki je mnogo točnejši, kakor Gregorijanski koledar. Ta novi koledar se strinja še4 aa 877 let popolnoma z Gregorijanskim. Šele leta 2800. bi se med novim in Gregorijanskim, koledarjem pojavila- razlika enega dne. Nov koledar se uvede v pravoslavno cerkev še to leto, in sicer 1. oktobra na ta način, da bodo ta dan preskočili 14 dtaž in pisali 14 oktobra, Sestanek bančnega sindikata BELGRAD, 5. Predf včerajšnjim popoldne je bil drugi redni sestanek bančnega sindikata. Na tem sestanku se' je razvila zeloi živahna1 finančna politična debata Vlada Marković je na eni strani cd obra val politiko finančnega ministra^ ki je dovedla do stabilizacije valute. V imenu industrije pa je delegat Curčič grajal se danji finančno politični kurz, čeprav je moral -priznati, da je finančni minister s svojo p-oditifco! zelo mnogo pripomogel za dvig dinarskega tečaja. Po njegovem mnenju sedanja deflacijska politika ne more okrepiti industrije, ki se nahaja vedno v bolj težkem položaju. Po izčrpane m dnevnem redu so se vršile voKtve in je bil z malimi izpremembami izvoljen ponovno sedanji odbor. Skupščina hrvatskih industrijcev ZAGREB, 4. VčeraJj ob 15. je bila glavna skupščina hrvatskih industrijeev pod predsedstvom veleindustrijalca F. T. Aleksandra. Kot delegat zvefze slovenskih indu-strijcev je skupščino posetil tajnik zveze dr. Colja. Predisednik Aleksander je imel daljši gospodarskopolitični govor, v katerem. je omenjal vsa naijaktuelnejša gospodarsko fJnančna vprašanja. Skujpščina je med! drujgim tudi odobrila spremembo nekaterih pravil ter preračun za 1. 1923. Aiurtlla BakHriaovo posredovanje v odškodninskem vprašanja. LONDON, 5. Vedno bolj jasno postaja, da ee je angleška vlada odločila za nov poizkus reSitve odškodninskega vprašanja. Pogovor, ki ga je imel min. predsednik z urednikom «Petit Parisrena* potrjuje le to mnenje in v Londonu se komentirajo njegove besede z največjim zadoščenjem. Istočasno se smatra ta pogovor kot resen opomin Franciji in Belgiji, poeebno v očigled predstojećim francosko-bel-g i jakim pogajanjem. Vendar-bo angleška vlada čakala na belgijske predloge, ki bodo objavljeni v nekoliko dneh, in na pričakovano nemško noto. Še-le ko bo javno mnenje izreklo o ten svojo sodbo, bo Anglija spremenila svoje predloge izza minulega januarja na način, ki bo bolje odgovarjal sedanjemu položaju. Švica • Zasedanje komirffc Zveze narodov za revizijo oboroževanj ŽENEVA, 5. Komisija Zveze narodov za revizijo oboroževanj je imela včeraj prvo sejo svojega sedmega zasedanja. Sprejeti je bil predlog francoskega delegata, da bi države, ki so se udeležile pomorske konference v Washingtonu, predložile poročila svojih izvedencev v vprašanju vojne s kemičnimi sredstvi. Komisija1 bo tudi prosila Zveza narodov, da bo vprašala one države, ki niso njene članice*, za pogoje, pod katerimi bi lahko sodelovale z Zvezo narodov, toliko za nadzorovanje prometa, kolikor glede zasebnega izdelovanja orožja. _ O vsebini nove nemške ponudbe se ve v ondonu prav malo. Zatrjuje se, da bo ta v bistvu boljša od one prejšnje, ki so jo zavezniki kot nezadostno zagrnili. Ker se ne zna še, je vprašanje, ako ss bo Nemčiji posrečilo dobili formulo, ki bi, če že ne sprejemljiva, služila vsaj za podlago pogajanjem za rešitev odškodninskega vprašanja. Mednarodna komisija za proučevanje nemške ponudbe LONDON, 5. «Westminster Gazzette> poroča, da se bavi ministrski predsednik mislijo za ustanovitev mednarodne komisije, ki! naij bi sodila o sprejemljivosti nemške ponudbe. Nemški kancelar Cuno bi bil pripravljen podvreči se sklepom take komisije. Bakhvin pojde v Pariz LONDON, 5. V uradnih krogih se siri vest, da se misli Baldwin povrniti k stari zavezniški politiki skupnega nastopanja Baje pride Baldwin v Pariz o priliki fran-cosko-belgijskih pogovorov. 2 leti ječe, drugi, ki so obtoženi, da so hujskali k temu činu, pa po 3 leta. Ti poslednji morajo plačati' tudi vse škodte in stroške procesa. Zrakoplovna nesreča. TRIPOLI, 5. Vsled neznanih vzrokov je letalo Caproni, ki je potovalo iz Slitena v Homs, padlo z višine 30 metrov. Pilota, poročnika Preta in Rcssetti, opazovalca Vittorini in Bertazzoni so motorist Apolloni pravila v mestu iičasten pogreb. Pet delavcev žrtve eksplozije. GENOVA, 5. Strašna nesreča se .je dogodila včeraj v San Pier d"Areni. Tu je okoli 15. ure 10 delavcev razkladalo nekoliko vagonov železa, ostankov iz vojne. Naenkrat se je za-siišal silen pok. Eden vagonov je šel na kose in kosi železa so iz njega jeli frčati z veliko silo na vse strani. Ko se je vse poleglo, so navzoči ljud;e zagledali na tleh štiri mrtve delavce, peti je, težko ranjen, umrl na poti v bolnišnico. Dva težko ranjena se borita s t smrtjo. Konferenca v Lausanni Nova vprašanja pred političnim odsekom — Turki priznali Castelrosso Italiji LAUSANNE, 5. Včeraj popoldne se je sestal politični odsek. Na dnevnem redu je bilo vprašanje dJoločtt^ tur\ške meje v Siriji. Zavezniške dBjfcucije so sprejele turški predlog" za določitev grško-turške meje na črti Talweg-Marica. Ravnotako so zavezniki priznali Turčiji čeri okoli otoka Tenedios. Izmet paša je umaknil pridržke Turčije radi dodelitve otoka Castelrosso Italiji, zakar se mu je načelnik italijanske deiegacije zahvatel in dostavil, da vida v tem činu garancijo za bodoče itali-janeko-turško prijateljstvo. Turška delegacija se je tudfi odpovedala pravicam na otok Adai Lale, ki zahtevate zase Jugoslavija in Romunija. Sankcijonirani so bili nato sklepi glede Libije. Dosegel se je sporazum tudi glede garancij v sodstvu tujcev v Turčiji. iehoslovaSka Čehoslovaaka zunanja trgovina PRAGA, 5. Po zadnjem poročilu statističnega urada je Čehoslovaška uvozila v mesecu aprilu 2,978.231 stolov blaga napram 2,869.892 stotov v mesecu marcu t. 1. Vrednost tega uvoženega blaga znaša v aprilu 868,933.290 čs. kron, napram 801,523.971 čs. kron v mesecu marcu. Bilanca zunanje trgovine v prvih 4 mesecih t. 1. je aktivna/ s sledečimi posameznimi postojankami: v januarju 345 mfljonov Čs. kron. v februarju 282, v marcu 100, v aprilu 386 miljonov čs. krom. — V letu 1922. je znašal celokupni izvoz 18.086,348.590 čs. kron, a uvofc 12.695,515.701, tako da je aktivna za več nego Nemčija Spletkarenje generala Ludendoafa DUNAJ, 5. V Avstriji, na Madžarskem in Bavarskem se je v zadnjem času razvila zelo obsežna- akcija za razrušen je političnega položaja in sedanjih državnih mej v Srednji Evropi. Akcijo vodi znani legi-timist in organizator nevspelih pučev, polkovnik Wolf. General Ludendorf je dose-daj deslednoi zanikal vsako svoje sodelovanje pri tem spletkarenju, sedaj pa je prišlo na dan, da je pregledoval tajna, oborožena udruženja prevratnikov na Nemškem, posebna na Bavarskem, in da je z voditelji akcije sestavil poseben načrt za nastopanje. Po tem načrtu bi se morala nekegai gc-toveiga dne proglasiti revolucija, katera bi strmoglavila sedanjo republikansko vlado na Nemškem. Bavarska, Južna Nemčija, Avstrija in Madžarska bi ustanovile unijo, kaiteri bi bilo namen, da vzpo slavi politični položaj v srednji Evropi, kakor bit!) pred vojno. Habsburgovci in WitteLsbacfoovci naj bi se povrnili na prestole in dobili naj bi nazaj vse zemlje, katerim soi prej vladali. Madžarski polkovnik Wolf ima naliago, da izdela načrt o vojaškem napadu na one kraje v Jugo-iviji, Čehoslrfvaiški in Rumunijr, ki so prej spadali k Madžarski. General Ludendorf je zbral okrog sebe več častnikov, kateri izdelujejo načrte za revolucionarno akcijo in za poznejšo ofenzivo na sosedne države. Socijalistom v Monakovem sa je posrečilo dobiti v rcike sp:jse ene Luden-dorfovih central, katere so objavili. To odkritje je vzbudilo senzacijo, čeravno so bile vse te stvari večinoma že znane. Demonstracije brezposelnih v Leipzigu BERLIN, 5. Wolfova agencija poroča iz Leipziga, da so ttprizrosrili včeraj brezposelni demonstracije na raznih točkah mesta. V dveh kavarnah so demonstranti uničili večji del poliištva. Vse trgovine kožu-bovin so zaprte. Delavci so postavili svoje straže v predmestjih, policija je dan in noč pripravljena v vojašnicah. žurna, vlada pa menda misli, da bi mogla biti baza takega sporazuma tudi vidov- trgovinska bilanca danska ustava. Pašič hoče izvesti «parce-i5 mfljaref čs. kron. Papirnat denar v Čehoslovaški lacijo», meni pa naj bi se potem spojilo več oblasti v eno upravno celoto. To je naivno. Vlada tudi ne izvaja «protokola* krši svojo beseda Polemična nota IT * zna- smatra konferenca, morda v kakem kopališču. Danes je dobil posl. Korošec od Radića poziv, da naj pride čun preje v Zagreb na nove dogovore. Dr. Korošec se bo odzval te dni ter skuša od radikalov dobiti pomirljive izjave. Mnogo se v parlamentu govori o novih davkih. Vlada hoče s finančnim zakonom k proračunu za leto 1923 - 24 odnosno najbrž že z budžetnim provizorijem uvesti j«izredno začasne d oklade* na obstoječe PRAGA, 5. Koncem maja' je dosegel papirnat denar, krožeč v Čehoslovaški, 9.327 miljonov, t j. dve miljardi manj nego je predvideno po zakonu. Rezerve v devizah so se povišale v zadnjem Času za 78 miljonov, a retoerve v zlatu za 4'5 miljonov, tako da doeezajo sedaj svote 1.543, ddnosno 950 mtljooov čs. kron. Rusija Za obnovitev msko-francoskih trgovskih MOSKVA, 5. V Rusiji se nahaja francoska trgovska delegacija pod načel-ništvom Guesdeja. Namen delegacije je vzpostavitev trgorakšt stikov med Francijo in Rusija Španska Posledice sstavke uslužbencev pri prevozu BARCELONA, 5. Pcdožaj stavke delavcev pni prevozu je stacijonaren. Radi pomanjkanja- sirovin je število brezposelnih zelo narastlo. Civilni guverner se je pogajal z gospodarji in delavci ter je izjavil časnikarjem, da je pripravljen za usili-ti rešitev tega spora, ako ga bodo prisile k teimi razmere mesta. Turcila Napadi na grškega patrijarha v Carigradu. PARIZ, 5. Iz Carigrada poročajo, da >e pravoslavni kongres sklenil energično protestirati proti vedno se ponavljajočim napadom na patrijarha v Carigradu. Patrijarh sam je protestiral pri zastopnikih zavezniških vlad, ki so zagrozili turškemu delegatu v Carigradu, da bodo zavezniške čete prevzele policijo mesta, ako se bodo ti napadi še ponavljali. Visoki francoski komisar je protesliral proti Japonska Japonska o strojih odnošajih z Rusijo TOKIO, 5. Sovjetska Rusija bo morala sprejeti pogoje, predložene p od japetnske vlade, pred vzpostavitvijo daplomatičnih odinceajev meid obema državama. Reuter-jeva agencija doznava iz dobro peščenih japonskih krogov, da namerava Japonska obnoviti svoje odnosaje z Rusijo, da pa ne bo Oklenila ž njo nobenega dogovora brez predhodnega; posvetovanja z Ameriko in Anglijo. Kardinal Soldevila umorjen SARAGOZA, 5. V okolici Saragoze, pred vratmi samostana Casabianca, sta včeraj dva neznanca izstrelila 12 strelov iz revolverja na kardinala Soldevilo y Rodnero, baš ka je s svojim strežnikom stopil iz avtomobila. Kardinal je ostal na mestu mrtev, njegov strežnik je bil smrtno, šofer pa lahko ranjen. V vsem mestu je na- pravila ta vest globok vtis. -- DNEVNE VESTI Poslanec Giunta o tržaških problemih. Včerajšnji aPiccolo* je objavil pogovor svojega urednika s poslancem Giunto, kateri je najprej omenil na kratko svoj obisk v Podgradu, kjer je bil prisoten pri posvetitvi zastave tamošnje fašistov ske sekcije. Dobil je najboljši utis o tamošnjem slovenskem prebivalstvu, katerega odlični člani so ga prosili, naj se pri vladi zanima za krajevne koristi, izrazujoč nado, da pride do prema ganja še obstoječih potežkoč, do prisrčnih odnošajev med obema sosednima državama, Italijo in Jugoslavijo. •Toda, izjavil sem, je dodal fašistovski poslanec, če se bodo naši sosedje upirali temu, da za petrolej. Tudi da bi se dvignila domača industrija, predvsem ladl>edelaiištvo, je pri vladi veliko zanimanje. Tržaški industrijski krogi pa kažejo pri tem premalo poguma i 11 inicijative. Na opazko, da so bili Triačani razočarani, ker ministrski predsednik o priliki slavlja na kraških bojiščih ni obiskal tudi Tr-* sta, je posl. Giunta odgovoril, da mu je tozadevno izjavil on. Mussolini: «V Trst se mor« priti edino na dan 4. novembra in jaz bom prišel od morja kakor prvi vojaki Italije. Do tistega dne bo mnogo stvari urejenih.* Govoreč nato o splošnem političnem položaju, je g. poslanec izjavil, da je fašistovski stranki ustvarijo temelje za prijateljske odnošaje, za i proces kritike in samokritike zek> koristen; katere delamo in katere želimo, ne bomo mi govor poslanca Misuriia bo več koristil nego tisti, ki bi se dali potlačiti.« i škodil Govornik obžaluje napad, ki se je iz- Govoreč o tržaškem problemu, je g. posl. zatrdil, da je on. Mussolini pripravljen pomagati z vsemi sredstvi in na vse načine, v okviru mogočnosti, pri povzdigi mesta. Toda predočiti si je treba, da same državne podpore ne bodo vrnile mestu nekdanjega blagostanja, ampak trajno delo časa in dobra volja denarnih in trgovskih krogov, kateri morajo izvršiti, kar je v njihovi moči. G. poslanec je poudaril, da ponavlja, kar je vedno zatrjevat da se ni mogoče izreči točno o bodočnosti mesta, dokler ni premagana gospodarska kriza v zaledju in dokler se ne povrne mir na Ju-trovo. Tako 'se bo povzdiga mesta vršila v treh oblikah: državne podpore, domača inicijativa in obnovitev trgovine z zaledjem. Pri tem je g. poslanec opozoril na svoje posredovanje v zadnjem času, da s« je Avstriji prepustil del obrežja pri Sv. Soboti kot sklacBšče vršil na post. Misurija ter odobruje korak posL Suvicha in Paoluccija. »Recite še enkrat Tr-žačanom, je končal posl. Giunta, da je treba imeti potrpljenje in da si ne smejo pričakovati vse od drugih.* Is govora poslanca Misurija. Vsebino t«ga senzacionalnega govora smo že priobčili v glavnih potezah. Posebno amo podčrtali svarilo na naslov vlade, naj ne prezira parlamenta, marveč naj sodeluje z njim! Ustvariti da se mora prepričanje, da vlada ne zastopa samo interese fašistovske stranke, marveč vseh dobrih državljanov. Naj podamo tu še nekoliko misli iz tega znamenitega govora. Razvoj idej — je rekel govornik — je neanožen, če se rarprava ovira, ako ae strokovnjakom odtega beseda, ker mso vpisani CašistLKar nI improvizacija novih malih in velikih govornikov, se označa kot protifašistovska izjava, / sovraštvo proti vsemu in vsem je znak slabosti in stra'hu. — Omenivši, da na liberalni strani in tudi v nekaterih demokratičnih skupinah gojijo osebno zaupanje do ministrskega predsednika, jc izjavil poslanec Misuri; Čudno je, da se zastopniki narodnih strank v Rimu klanjajo ministrskemu predsedniku, da pa istočasno podrejeni voditelji fašizma in lokalni listi postopajo z istimi možmi kot z ne~ zaželjenimi gosti v njih lastni domovini ter da •L niladeniško nepremišljenostjo hočejo trgati niti zvez, ki jih splet« glavar vlade! — Narodni milici priznava poslanec Misuri velike zasluge, vidi pa tudi na nji pogreške, ki vzbujajo bojazni. Menil je: ^Razmerje med milico in vojsko še ni rešeno. Častniki vojske, ki morajo gledati, kako njih nekdanji podre-jenci zavzemajo v milici najvišje čine, delajo trpke primere in mislijo na novo ocenjevanje, ki se zdi nemožno ob današnjih razmerah. Ohranitev narodne milice bi bila težka pogreška in bi mogla postali vir novih nevarnih sporov in neozdravljivega sovraštva. Treba je misliti že zdaj na uvrščenje črnih srajc v vojsko. — Vsak objektivno sodeč človek poreče, da je poslanec Misuri sicer precej odločno zarezal s svojim kritičnim nožem, da pa ni v njegovih izvajanjih nobene besede, ki bi kazala na sovraštvo proti ministrskemu predsedniku ali proti fašizmu kol takemu. S tem pa da je grajal nekatere nedostatke na njem, se ni pregrešil proti disciplini, niti na hotel zrahljati sestave njegove, marveč bi jo hotel le očistiti in s tem utrditi. Da pa je vendar j skrbele ukrcam je, ker so take obljube slepar« stke Javna kopališča t Tista so odprta. Urnik jc za mesec junij m julij od' 6. do 21., a za avgo»t in september od it. do 20. ure. Kopališče pri svetilniku je določeno samo za vojaštvo vsak pondeljek in petek od 6. do 8. ter vsako sredio in soboto od 14.30 do 16. ure; kopališče pri Sv. Soboti pa vsak pondeljek, 6redo m petek od 15. do 16.30. Pristop v kopališče pri Sv. Andreju je urejen na sledeči način: Ob delavnikih: 6—8 moški, 8—11 mestno sirotišče, 11—14 ženske in otroci, 14—18 mestno sirotišče, 18—21 moški; ob praznikih: 6—8 moški, 8—13 mestno sirotišče, 13—18 ženske in otroci, 18—21 moški. Odkod letnika 1903. k vojakom. Novinci letnika 1903, k? so bili puščeni na začasnem dopustu, ker so se izkazali s spričevalom predvojaake izobrazbe, morajo oditi pod orožje 5. junija. Oni, ki' mislijo obiskovati častniško* šolo, bodisi da imajo pogoje zato, ali so prosili za pripustitev k izpitu splošne izobrazbe, ostanejo še nadalje na dopustu. Vesti o posebnih vpoklicih k v,orjakom so bre'z vsake podlage. Druitven« vesti Dramatični odsek šentjakobske Čitalnice vabi svoje člane na prvo vajo za prihodnjo sezono, ki se bo vršila danes, 6. t. m. ob 20. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Obenem so nas'al radi tega govora tolik vihar, ki se je; vabljeni vsi oni, ki se zanimajo za dramatiko razmahnil celo v osebna preganjanja tistih, ki soglašajo z Misurijem, je znak, »ki le potrjuje, da ;e čiščenje duševnosti res potrebno. Na adreso nemških socialnih demokratov Glasbena matica. Drevi točno ob 19,30 od borova seja. Šentjakobska Čitalnica priredi v nedeljo dne 10. i-unija izlet v Slivje. Skupni odhod točno piše češki socialistični poslanec dr. L. Winter'ob 4. in pol zjutraj izpred šentjakobske cer-V * Pravu Lidu : Ali more oameten človek; kve na postajo pri Sv. Ani. Vsi člani in pri-misliti, da se more medsebojno razooloženje jatelji društva, kateri se nameravajo udeležiti obeh strank — nemške in češke socialne de-; tega izleta in se niso še prijavili, na; se prija-mokracije — zbolišati, če nam očitajo izdajstvo vijo danes v sredo od 8.—10. ure zvečer v na socializmu in če smo prisiljeni odgovarjati. dvorani DKD pri Sv. Jakobu zaradi »skupuega na taka očitanja?! Meslo uspeha, so prinesli obeda. — Odbor. nemški socialni demokrate domov (s kongresa' Javna knjižnica šentjakobske Čitalnice bo v Hamburgu) le poglobitev spopada med če- dne 10. junija zaprta radi društvenega izleta, škim in nemškim delavskim gibanjem. Čeho-! Opozarjajo se pa člani in članice, da bo knjiž-slovaško clelavsivo si bo moralo močno pri- j nica izvanredno odprta v soboto zvečer od 8. zadevati, da uduši svoje ogorčenje radi takega do 9. ure. — Odbor. postopanja nemških socialnih demokratov. Pevsko društvo «SIava». Danes odborova Potrebna bo velika diplomatična sposobnost s seja. komisije, da 6e premosti ta prepad.« — Nas J ~ m zanimajo te polemike med nemškimi in če-jlv ZIVbJ|QHJ8 škimi socialnimi demokrati, ker nam vzbujajo spomine na nekdanje čase, ko smo bili mi v neprestanih borbah z -:tugo6iovensko» soc. demokracijo ravno zato, ker je 'ta poslednja istotako zahtevala od slovenskih socialistov kakor sedaj nemška od čeških —, naj se ne čutijo Slovence, če hočejo biti pravi socialisti! In kakor je sedaj tako krivo tolmačenje po-jfna »n nalog socializma odprlo prepad med če-žkim in nemškimi socialisti, tako je nekdaj zanikanje narodnega vprašanja odganjalo od socialistične stranke, ker se niso hoteli izneveriti svoji narodnesti. Kakor sedaj nemški, iako se niso mog'i nekdanTi italijanski socialisti v naših krajih nikoli otresti domišljije o neki superiornosti svojega plemena napram pristašem druge narodnosti. «Naši» pa so morali le pritrjevati! Kakor se ta greh sedaj maščuje nad nemškimi socialisti na Češkem, tako je pri nas škodoval proletarskemu gibanju, ker mu je odrezal tisoče našega delavstva. Dostavljanje pisemske pošte o praznikih. Minister za pošto in brzojav je izdal proglas za točno izvrševanje namestniškega cdloka z dne 26. januarja 1919. št. 67, ki odreja za praznike enkratno dostavljanje pisemske pošte " Vodatna pristojbina pri teleloničnih pogo- n** povsod, kjer so pač mislili, da naj-vorih z inozemstvom. Tržaški poštni komisa- de jo kako sled o> njemu, toda 'zatiran. riat javlja, da se je zvišala dodatna pristojbina | Ribarich je bil znan komunist in je bil pri teleloničnih pogovorih z Avs-trijo, Čehoslo-i pri zadnjih občinskih volitvah izvoljen za vaško in Švico počenši s 1. junija t. 1. od 310 občinskega svetnika, komunistične manj- na_32?A°.~ftotKov/. . , , . x, . 'šme. Bil iei svojecasno tudi zamotan v Počitniška akcija za slabotno deco. Na poziv ' '___r rk1:___i ■ Ženskega dobrodelnega udruženja, v Trktu v zaradi um^a f^iMa Olrvare^cb- nedeljski številki našega lista, za sprejem sla- Odmevi krvavih ć&gcdkov ptfetekle nedelje — Bivši komunistični občinski svetovalec skrivnostim izginil — Atentat z bombo na urade komunističnega lista «11 Lavoratore» Po umoru fašista Crena in po zagonetni smrti komunista Berceja utegne biti po-membnei dejstvo, da je od nedelje zvečer izginil bivš: komunistični občinski svetnik Anton Ribarich, star 26 let, stanujoč v ulici Monte-cchi št. 2. Okctž 23ih zvečer se jc namreč pojavila v njegovem stanovanju gruča mladeničev, ki so povprašali po njem. Ko se je Ribarich, ki je bil tedaj doma, odzval, so ga mladeniči povabili, naj gre ž njimi. Ribarich je odšel ž njimi; cd tedaj nimajo njegovi domači nobene vesti od njega. Njegova mati, ki je nekaj časa zaman čakala, da se povrne, je koaičnd naznanila zadevo na kvesturi. Vsled tega so policijski agenti začeli iskati Ribaricha v različnih predmestjih in v mestni okolici, imel v rokah predmet podoben bombi. Vprašal je osebe, ki eo se nahajale notri, če ao vsi komunisti, in ko* mu je nekdo priftrjevalno odgovoril, je mladenič stopil na ulico ter zavihtel roko, v kateri je A-žaJ skrivnostni! predfoet. z očividnim namenom, da bi ga vrgel notri. To nakano je opazil nekdo izmed uslužbencev lista, ki je naglo potegnil dol železni zastor1 pred vratmi in tako preprečil atentat. * * * Pogreb ubitega vojaka nacionalne mi-licef Angela Crene. Včeraj popoldne cb 16ih se je z veKko slovesnostjo vršil pogreb ubitega fašista Angela Crene. Truplo je bilo izpostavljeno v žalno opremljeni sobi vojašnice nacijonalne milicei, ki se nahaja v ulici Ferriera. Žalnega, sprevoda se je udeležilo veliko število- občinstva in mnogo vojakov nacijonaJne milice z godbo. _ Poskusen samomor. Včeraj opoldne je hotela končati z življenjem 37-letna zasebnica Valentina Maini, stanujoča v ulici Solitario št. 13. S tem namenom je zanetila v svoji sobi v železni ponvi nekoliko oglja, zaprla okna in vrata, legla na posteljo ter čakala smrt. A smrt ni prišla, ker domači so še pravočasno zapazili njeno nezdravo počenjanje. U drli so v sobo in nato poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je kmalu spravil žensko iz nevarnosti. Ker je pa imela še hud živčni napad, so jo prepeljali v mestno bolnišnico Čuden način plačevanja najemnine. Zasebnica Ana Ruppert, stara 58 let, lastnica hiš« št. 419 v ulici Pendice sino tfp^ Uartinolich.............................130 ......................... Prcmuda •••••••••••••••••• J™ Tripcovieh ................. Književnost in umetnost Ljubljanski Zvon prinaša v svoji 5. štev. sledečo vsebini: 1.) Otckar Bfezina - Igo Gruden: Množica; 2.) Ferdo Kofcak: Moj- A m pele* Cement Dal mati« • • • • • Cement SpcUto ••••*• 500 333 2&1 Valuta na tržaškczp trga, agrsfee krone •• ••••••••• 0.35 0.4» avstrijske kron* -........ 0.0295 0.0310 čeSkosIoviike Krone dinarji • • • • • « le J i marke « • • • • • • • • • • zes; 3.) Marija Kmetova: Poezija «Mlade 4vlcartkJ Poljske) (feonec); 4.) Janko Glaser: Moj ded; 5.) Alojz Kraigher: Martin Klobasa; 6.) Vaclav Burian: Otakar Bretzina. (Konec prih.); Dr. Iv. Lah: Nazori o poklicu slo-vanstva. (Konec)? 9.) Miran Jarc: Črni čarodeji. (Dalje prih.) ; 9.) Književna poročfla: Dr. Jos. Tominšek: Dr. Ivan Prijatelj: Jurčičevih zbranih spisov III. -zvezek. (Konec prih.). Dr. Fr. Ilešič: Prispevek k zgodb-vini slovensko*-srbskih literarnih odtoou feai'ev. (Konec). — J. Keiemina: Milo« Gju-rič: Filosofija panhtMnanfema. (Konec prih.) — Miran Jare: Branfebv Gj. N-uiić: Navaden dovek. — Jak. Zupančič: A. Ben- kovič: Slovenskowlatinsko-nemški «Rastlinski imenik» slovenskih deželi — 10.) Kronika: Vojedav Mole: XXV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Občinski in deželni zakon. Narodna knjigarna v Gorici je izdala ravnokar pod gornjim naslovom prevod italijanskega občinskega in pokrajinskega zakona, ki je bil v začetku tekočega leta razlegn|en na nove pokrajine. Knjiga, ki obsega 160 strani, $e Hčno opremljena in stane broširana 12 lir. Narodna knjigarna je napravila z izdajo tega prevoda brez-dvoinno veliko uslugo našim županstvom po deželi, katerim je na ta način podan novi občinski in pokrajinski zakon v poljudni m dobri slovenski presttavi. Vsled tega ne bo smela ta knjiga manjkati v nobeni občinski upravi; naših krajev ter jo priporočamo flploh našim M i:___i__l.: _ ___■» nnvim nbčin-1 botne dcce iz Trsla čez počitnice na dežele, sta se že odzvala: gosp. Stepančič Ivan, zid. mojster v Renčah rn Marija Boštjančič v Vel. Bukovici. Želeti je, da bi še mnoge družine sledile temu zgledu. *Lavoratore» zaplenjen. Včerajšnji *Lavo-ratore je bil od oblastva zaplenjen vsled ostrega pisanja z ozirom na nedeljske dogodke. Izseljevanje v ameriške Zeainjene države. Tržaško tajništvo Udruženja za pomoč italijanskim izseljencem - Opera Bonomelii® javlja: V fiskalnem letu 1923—1924 se more izseliti v Zcdinjene države le 42.000 italijanskih državljanov. Izseljeniški inšpektorati so dne 17. maja t. L zaključili vpisovanje potnikov, ki se želijo izseliti v Zedinjcne države. Vsi oni, ki mislijo, da se lahko preselijo in ki niso še poslali tozadevne prošnje na pristojni inšpektorat morajo poslati prošnjo naravnost na kr. generalni izseljeniški komisariat (R. Commissariatc Generale dell'emigrazione) Rim, Via Buoncom- rarvnava se >e> zaključila pred kratkim in Ribarich je bil oproščen. * * » Kot po&lediboi nedeljskih dogodkov je mogoče smatrali tudi atentat na prostore komunističnega lista «11 Lavoratore», ki se nahajajo v ulici MaiolSca. Okoli 20ih; je namreč neki mladenič vrgel v prostore in-seratnega oddelka omenjenega lista bombe, ki se je ra'zpočila z močnim pokom. V tem času so se v inseraitnem oddelku nahajale štiri osebe, ki so bile vse več ali manj ranjene od drobcev bombe. Ranjenci so: Marijan Caneva, star 26 le*, mehanik, stanujoč v ulici Trento št. 16; komunistični občinski svetnik Emilij Apodlonio; upravni uradnik Karel Codre, sdar 23 let, in neki Bradaschia, ki se je samo slučajno nahajal tam racHtri. Prvi je bil ranjen na levi roki« pagni 30. Prošn/a je kolka prosta, listin ni j drugi na eni nogi, Codre nai glavi in Bra- treba priložiti. — Ker inšpektorati dobivajo dasehia na desn? roki. Caneva in Codre sta dnevno dopise in priporočila, da bi se že ulo-| sc zatekla v mestno bolnišnico, kjer jima žene prošnje rešile, se prizadeti opozarjajo, da j ■ zdravnik obvezal rane; osrtala dva sta bedo vse prošnje rešene po vrsU kakor so, ^jhne praske, zato se irista bile vložene in da je treba vsled tega potr- j , , J «: . ' pijenja. — Prizadeli ne smejo dajati denarja! P0«^ v mestno bolnišnico, zastopnikom, paroplcvnih družb ali drugim ' Kake tri ure prej se je bil pojavil v pro-osebam, ki bi iim obljubljale, da jim bodo pre-' štorih inserainega oddelka mladenič, ki je aagieiki funti papirnati • • • • • • • • 64.50.— 65.— 25.90.— 26.30 11.60.'- 12.25 0.0325 0.03*50 21.50 21.60 138.75—139.25 389.—.—392.— 99.60.— 99.90 Tonči Širca Janko Gnezda poročena Dutovlje-Unec Jugoslavija, 6. 6. 1923. 304 Velika zaloga vina, žganja in likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydlas St. 6, l«Mon S.S«( V« kdo mned nas videl tu na Angleškem — najmanj pa njegova hudobna žena. Ka? se je zgodilo z gospodom Persivalom? Da, gospod, Ana je rodila v mesecu juniju tiscčo6emstosedemindva;£etega leta, in on je prišel, če se nc motim, koncem aprila ali v začetku maia. Ali y> bit vsem luj? Tudi gos-pe Catherick in ostalim sosed can? Tako se fe mislilo spočetka, gospod. Ko pa je škandal izbrtthnil, m verjel nobeden človek več, da sta si bila tuja. Catiherick jc namreč presenetil nekega dne svoq"o ženo v zaupljivem _ razgovoru z go&podocn Persivalom pred za- sem vprašal. Ali je ostal v okolici? kristijo cerkve. Gospod Persival se je branil ; . O ne, gospod. Tla so mu postala tu pre-v presenečenju in zmedi na takšen način, da' vroča. Tistega večera, ko je izbruhnil škandal, je t>ila njegova, krivda očividna. Ubogi Ca/the- i so ga slišali, kako se fe na glas prepiral z goric k (ki je bil naglega temperamenta, kot spo Catherick m naslednje jutro je šel proč. sem vam že povedala) je zbesnel nad svojo In gosjpa Catherick? Vendar ni ostala še sramoto in re udarii gospoda Persivala. Toda dalje v vasi in med ljudmi, ki so poznali njeno mož, ki se je nad njim tako pregrešil, je bil sramoto? žallbog močnejši in ga je strašno pretepel in Ostala je, gospod. Bila «je fako zakrknjena zdelal, predno so ju mogli sosedje, ki jih je in brezčutna, da je kljubovala mnenju vseh hrup priklical, ločiti. To se fe vršilo proti ve- sosedov. Kakemu čltoveku, pričenši z župni-čeru in še pred nočjo, ko se je moj mož podal kom, je izjavila, da je poflAala žrtev strašne k njemu, se je pobral -in odšel, da živa duša zmote m da je ne bodo vse vaške klepetulje ni veriela kam. Nihče v vsej vasi ga ni nikoli in obrekovaflce prepodile iz vasi, kakor da bi več videl Catherick je vedel zda» predobro, bila kriva. Ves čas, kar sem ga prebila v Alt- wekningh a mu, je ostala tam, in ko so pričeli zidlati novo mesto in se je večina izselila tja, se je preselila tudi ona tja, kakor da se je zaklela ostati med njuni v pohujšanje. Kako se je vsa ta leta preživljala? sem vprašal. AH je bil njen mož pripravljen in voljan jo podpirati? Oboje, gospod, je reki a gospa Clements. Toda ona ni sprejela niti vinarja od njega. Ko je umrl moj dobri mož in mi vse zapustil, je prišlo tuđi Catherickovo pismo « ostalo zapuščino v moje roke. In jaz sem ji rekla, naj mi pove, če bi bila v potrebi. «Če bi bila kdaj v potrebi, tedaj bodo o Jtem poprej vsi Angleži zvedeli, predno bi jaz to Cathericku ali komurkoli njegovih prijateljev povedala. Zapomnite si ta odgovor, in sporočite njemu ta odgovor, če bi vam še kdaj pisala. Ali mislite, da je imela kaj svojega premoženja? Prav malo, gospod, te je splofc kaj imdla. Pravili so, in bojim se da je bila resnica, da ji je gospod Persival skrivaj pošiljal sredstva za preživljanje. Zamislil se« se. Nisem st mogel razložiti okolnosti, da je mežaaijeva za krivo spoenana žena ostala proste volje v kraju svoje sramote. Gospa Clements mi je rekla, da je hotela gospa Catherick na ta način dokazati svojo nedolžnost, toda ta razlaga me ni zadovoljila. Verjetnejša m bolj naravna domneva je bila m P I I ta, da ni ona o tej stvari sama iz svoje proste vo£e odločevala, kot ae zatrjevala. JADRANSKU CENTRALA TRST Delniško Slovnico L 15,000.003 Rezerve L 5.100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaf. Af I Hrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW YORK: Frank Sakser Stafta Ba*K VALPARA1SO: Banco Yii0oslavo da Chlle o« Izvršuje vse bančna posle. PREJEMA VLOGE m hranilne knjižice In no tekočI račun ter lih obrestuje po 3 V/, Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, k! jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostna predala (sates) ■ Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa tU Rlsparmfto itev. s — via S. Nlcold Stav. t Tehta ti m m]. 2f7i iiauiH i«;« « m ii iz.n » n o u is.