g 3 5 A- A A 30 LOO*i osr llllll•lll>**••lll**|llllal|l■9a*a,llll>aB*faa*vllaaalBlt*alV GOSPODARSKA KRIZA ZAHTEVA ODLOČNO POLITIKO RAZVOJA POMORSKIH DEJAVNOSTI POSLANCI IZGLASO VALI ENOTNO RESOLUCIJO 0 LADJEDELNIŠTVU Prvi podpisnik je tržaški poslanec Antonino Cuffaro - Zanimiv poseg ministra za državne udeležbe Lombardinija RIM — Po posegu ministra za državne udeležbe Lombardinija in po živahni razpravi, ki je sledila, je včeraj poslanska zbornica soglasno izglasovala resolucijo za razvoj ladjedelništva, ki so jo skupno predstavili socialisti in komunisti in katere prvi podpisnik je tržaški poslanec Antonino Cuffaro. Resolu-riM-jaj ki jo je podprl tudi sam-tni-nister Lombardini, predstavlja gotovo zelo važen doprinos, ki obvezuje vlado, da pred 30, novembrom, upoštevajoč smernice, ki so izšle iz dvodnevne parlamentarne razprave, izdela splošen načrt za izhod iz krize, v kateri se že več let nahaja to področje, ki je bilo nekoč eden izmed nosilcev italijanskega gospodarstva. Sedaj je treba pričakovati, da bodo tej obvezi sledili konkretni posegi na vseh tistih področjih, ki so posredno ali neposredno vezani z ladjedelništvom, začenši s korenito preosnovo državnega ladjevja. Načrt pa bo uresničen in konkretno uveljavljen le ob podpori sindikalnega gibanja in krajevnih u-prav, predvsem pa dežel, ki hočejo biti upravičeno soudeležene pri .........................IHIIIH.IIIMMIIIim.il,IM.... PRED DANAŠNJO RAZPRAVO V SENATU Vlada misli odložiti stanovanjske izgone Velikim občinam naj bi dodelili 400 milijard lir za nakup stanovanj za takojšnje potrebe gospodarskem razvoju lastnega področja. Kot znano so v torek poleg socialistov in komunistov, predstavili svojo resolucijo tudi demokristjani, ki pa so po dogovoru načelnikov skupin pristali na enotno stališče, kar dokazuje, da v sedanjem trenutku obstaja enotna politična vo lja. da se čimprej rešijo ta vprašanja. Kot smo že omenili, je imel o-srednji poseg na včerajšnjem zasedanju poslanske zbornice minister za državne udeležbe Lombardini, ki je povezal krizo ladjedelništva v Italiji s splošno energetsko krizo, ki negativno pogojuje pomorski promet v svetu. Tej področni krizi prispeva tudi velika tehnološka nepripravljenost italijanskih pristanišč in ladjedelnic, saj so cene za nekatere ladjedelniške u-sluge v Koreji in na Japonskem kar za polovico manjše kot v I-taliji. «Kriza je precej huda, a s skupnimi napori vseh pristoinih organov lahko upamo na boljšo bodočnost tudi na področju, razvoja ladjedelništva,* je nadaljeval Lombardini, ki je nato orisal nekatere posamezne pobude in med temi tudi načrt za zgradnjo 18 novih modernih trajektov za nekatere velike brodarske družbe, med katerimi je tudi Tržaški L!oyd. Lombardini tovemu posegu so sledile glasovalne izjave predstavnikov strank, ki so v bistvu izrazih zadovoljstvo nad ministrovimi predlogi ter za enotno resolucijo, kateri so nasprotovali le radikalci in predstavniki PDUP. Za socialistično skupino je dal glasovalno izjavo Caldoro, za komuniste pa prvi podpisnik resolucije Cuffaro, ki je ponovno poudaril važno dejstvo, da politične sile enotno delujejo in si prizadevajo za rešitev vprašanja | ladjedelništva, (st) RIM — Nadvse resno vprašanje stanovanjskih izgonov in pomanjkanja ljudskih stanovanj je bila o-srednja tema v razpravi na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki Ji je predsedoval predsednik vkuto Cossiga. P0 poročilih ministra Mor; lina glede okrog 30.000 izgonov, ki so jih že odredila sodišča m An; dreatte ter Nicolazzija o politiki ljudskih gradenj, so izdali uradno sporočilo, v katerem daje vlada le vedeti, da bo odločila o potrebnih ukrepih po današnji razpravi o tem vprašanju v senatu. Kljub rezerviranosti teh izjav je bilo mogoče izvedeti, da namerava vlada odložiti izvajanje sodnih izgonov, razen v občinah z manj kot 5000 prebivalci, ko prizadeti ne plačujejo stanarin ali k0 imajo več kot 8 ali 10 milijonov letnega dohodka. Velikim občinam, kjer je vprašanje izgonov najbolj pereče, naj bi dodelili 400 milijard lir za nakup 8 d0 70 tisoč stanovanj za namestitev žrtev izgonov. Nadaljnjih 1,000 milijard pa naj bi vložili za načrt ljudskih gradenj Glede rokov in številk pričakuje torej manjšinska vlada napotil od senatne razprave, oziroma od političnih sil. Prve reakcije na govorice o namenih vlade so že prišle od KPI, ki jih ocenjuje - v izjavi od govornega za stanovanjska vprašanja Libertinija — kot nezadostne, protislovne in v nekaterih delih celo nevarne. Pričakovati je zato živahno in razburljivo razpravo na Zasedanju senata. Sindikat stanovanjskih upravičencev STJNIA je o tem resnem vprašanju priredil včeraj tiskovno konferenco, med katero je zahteval od vlade naslednje ukrepe: posebna pooblastila občinam za dodeljevanje nezasedenih stanovanj prizadetim po izgonih, revizijo zakona o pravičnih stanarinah glede pogojev za izgon in usklajevanje vseh ukrepov, ki zadevajo stanovanjsko politiko. V podporo teh zahtev bo SUNIA priredil 20. t.m. v Milanu in Rimu dve vsedržavni manifestaciji. (Iv) BRUSELJ - Komisija EGS je včeraj odobrila pomoč krajem v Umbriji, ki jih je prizadel nedavni potres, v znesku enega milijona evropskih denarnih enot, kar je približno 1.130 milijonov Ur. Mimo študijskega zasedanja pa se bodo za kulisami odvijale priprave te struje na kongres KD, ki bo konec januarja. David Rockefeller se mudi v Italiji RIM — Finančni mogotec David Rockefeller, predsednik Chase Manhattan Banji,, ki se je V Beogradu udeležil mednarodnega srečanja denarnega sklada, se od včeraj mudi na dvodnevnem obisku v Italiji. Včeraj sta ga sprejela na Kvirinalu najprej predsednik republike Per-tini, nato pa v palači Chigi še predsednik vlade Cossiga. Dan?s se bo Rockefeller srečal še s predsednikom družbe IRI Sette-jem, nato se bo sestal z msgr. Ca-priom v Vatikanu in z drugimi predstavniki ekonomskega življenja. O namenu obiska v Italijo je Rockefeller v intervjuju za revijo «11 Mon-do» izjavil, da so glede ameriškega denarnega posojila v Italijo trenutno težave, ki jih povzročajo ameriške bančne oblasti. Važna mednarodna vloga tržaškega pristanišča Zanetti: Osimski sporazum odpira nove in konkretne možnosti za razvoj tržaškega pristanišča RIM — »Trst - pristanišče za Evropo*, to je bilo spodbudno geslo včerajšnje tiskovne konference predsednika avtonomne pristaniške ustanove M chelsja Zanettija na sedežu državnega centra za gospodarsko dokumentacijo v Rimu, ki je orisal številnim prisotnim novinarjem mednarodno vlogo tržaškega pristanišča. Zelo ugodna zemljepisna lega našega mesta je bila namreč v preteklosti vse preveč zanemarjena na račun političnih iger in zunanjih pritiskov, ki so negativno vplivali «3 logičen razvoj pristaniških in drugih gospodarskih dejavnosti v Trstu in okolici. , n- Zapstti je na tiskovni konferenci dal poseben poudarek nekaterim pobudam in strukturam, ..JmO. je koptmonr.ski terminal.- ki ga bodo v kratkem razširili in ki bo še utrdil vlogo tržaškega pristanišča v svetovni trgovinski izmenjavi, znano je, da je Trst danes na prvem mestu med italijanskimi pristanišči kar zadeva mednarodni promet s skupno 400 milijardami dohodkov v žlahtni valuti. Obstajajo pa še konkretne možnosti, da bi se z ustreznimi mednarodnimi sporazumi in s tesnejšim sodelovanjem z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ta promet še povečal predvsem z državami tako imenovanega donavskega območja ter z , Bližnjim vzhodom. V ta namen je predsednik tržaške pristaniške ustanove o«enil kot zgled osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki med drugim odpira nove in konkretne možnosti tudi za razvoj pristanišča v Trstu. Po 200 letih odpiranja v svet in s perspektivo novih prometnih zvez tudi z najbolj oddaljenimi deželami torej lahko tržaško pristanišče tudi v kriznem obdobju upa na boljši in srpotmejši razvoj. Na poti tega napredka, ki je tesno vezan s splošno rastjo drugih gospodarskih panog na našem področju, obstajajo še ovire predvsem zaradi zaprtosti nekaterih točno določenih krogov, ki nočejo priznati Trstu mednarodne vloge, ki mu pripada. Potrebna je torej močna politična volja vlade in drugih pristojnih organov, da na podlagi starih in novih obveznosti dejavnost tržaškega pristanišča ponovno zaživi v luči novih meddržavnih odnosov, (st) celo piše, da dogodek stopnjuje pomisleke o Carterjevi sposobnosti soočanje in reševanja zunanjepolitičnih problemov. Misel o Carterjevi »nesposobnosti* ponavljajo tudi drugi časopisi, ki se zgražajo nad predsedniško lahkomiselnost. Za «Wall Street JoumaL* je bila Carterjeva poslanica »mučni prizor*, ki daje novega orožja nasprotnikom ratifikacije sporazuma SALT 2. Glede Carterjevih ukrepov ameriško časopisje ugotavlja, da so predvsem simboličnega značaja, ki ne spremenijo bistva: pekočega zunanjepolitičnega poraza Bele hiše. Večja vojaška in vohunska deiav-nost na karibskem območju, rožljanje z orožjem v Indijskem oceanu ne more vrniti zaupanja v Carterjevo administracijo, ki je dopustila, da ji je malenkosten problem zra-stel preko glave in zbežal iz rok. Po taki kritični oceni ameriškega časopisja si je predsednik Carter v dobršni meri zapravil vse možnosti ponovne izvolitve. Kar naj bi mu vrnilo zaupanje volivcev, se je sprevrglo njemu v škodo, da mu lahko -samo še čudež omogoča ponovno izvolitev. Da bi bila mera polna, zahodne tiskovne agencije v celoti posredujejo članek, ki ga bo v današnji številki objavil sovjetski zunanjepolitični tednik «Novoje Vremja*. V njem skušajo opravičevati Carterjevo ravnanje in prikazujejo vso zadevo kot rezultat nasprotovanj določenih ameriških krogov ratifikaciji sporazuma SALT 2. Po prvih negativnih reakcijah takoj po Carterjevem govoru bodo odlomki iz sovjetskega tednika pomenili pravi nepričakovani dar za vse tiste v Ameriki, ki hočejo dokočno pokopati svojega predsednika, saj bodo brez problemov lahko posredovali sovjetsko zadovoljstvo, kako je Carter rešil kubansko «minikrizo». (voc) .......................MIMIMMMMIM.MIMI.HM.IIHIHIII.HIMHIIHI.MIIMIIM.IIIMMIMII Papež na stadionu «Yankee» Danes zasedanje struje «Forze nuove» SAINT VINCENT - Danes Dopoldne se v valdostanskem turističnem središču začno zasedanje Donat Cattinove struje Forze nuo-ve. Na zasedanju bo govor o pripravah na bližnji kongres KD, čeprav je formalno srečanje namenjeno «politiki in družbi v 80. letih*. Predvideni so posegi ministrov Andreatte in Scotti ja ter sindi kalistov Benvenuta, Trentina in Marinija, govorili pa bodo tudi številni predstavniki drugih strank. Pogled na ncwyorški stadion «Yankee», kjer Je predsinočnjim maševal Janez Pavel II. (Ansa Upi) ..................................................................................iiumi.iii.iiiiHiiimm.m.miimiiiii KOT LINDBERGH, MACARTHUR IN ŠE MALOKDO Janez Pavel II. v triumfu po Broadwayu NEW YORK — Triumfalen pohodi dem, ki jih «amerikansko» javno papeža Janeza Pavla II. po Boad- mnenje ocenjuje za izredne. Eden tvagu tudi v EDA ni nekaj vsak- izmed teh je Janez Pavel II. danjega. V zgodovini so ga doživeli | Nesmiselno bi bilo, če bi kdo pri- le malokateri predsedniki te države in poleg njih nekatere izredne osebnosti kot na primer Charles Lindbergh, ko je prvič preletel ocean, general MacArthur po koncu druge svetovne vojne, kozmonavti, ki so prvi stopili na luno. V Neu> Yor-ku je zmagoslavni pohod po tej široki in dolgi ulici,, pod pravim dežjem raznobarvnih letakov, pisanih trakov in vsega, kar sodi zraven, manifestacija, ki je namenjena lju- čakoval, da bo papežev obisk v ZDA drugačen. Ta velika država sprejme in prenese marsikaj, vendar vse s svojim mmerikanskim» klišejem. Temu klišeju sc je piila-godil tudi Janez Pavel II.: mašuje ob spremljavi kitar, potuje v odprtem belem fordu, pred katerim maršira godba v živordečih uniformah in igra koračnice, smeje se, pozdravlja. Pridiga v angleščini in v španščini, ki je materin jezik po- lovice newyorškega prebivalstva, na i ves New York*. Tu ni govora o Shea stadiumu poziva črnce, prise- revščini, ampak le o vrednotah, o Ijence iz latinskoameriških držav, morali, ki je v tem velemestu tako reveže, emarginirance, naj «razbi- \ primanjkuje. Tople besede so namenjene tudi ostalim. «šalom šalom» je pozdrav židovski skupnosti, v Harlemu pa je bil poseben blagoslov namenjen «ameriški črnski skupnosti». jejo obroč» belega kolonializma, ki jim odreka šole in zaposlitev, naj odpravijo predsodke in naj prebijejo obup, ki vklenjuje vse tiste, k i so brez hrane in brez dela: na stopnišču cerkve sv. Patricka, kjer so verniki drugačni, bogatejši, belci — kajti v tej svetovni metropoli je prostora za vse, vendar so kategorije strogo ločene in je geslo osvoji k svojim» vedno na dnevnem redu — pa pravi «V vas vidim Vendar pa to ne sme čuditi. Janez Pavel II. ni naredil za ameriške pojme nič nenavadnega. Obnašal se je le kot Američan; prav s tem se je priljubil ameriški javnosti. Kajti, če je bil uspeh v Bostonu pričako-. kazali nobenega zanimanja, (bbr) van (tam je katoliška skupnost ze lo močna) tega ni mogoče trditi o New Yorku, mestu, ki je preveč navezan., na življenje iz dneva dan, kjer je borba za zaslužek dini smisel življenja milijonov ljudi in kjer je katoliška skupnost številčno šibkejša kot v mnogih drugih mestih. Dejstvo, da je papež Woj-tyla vžgal prebivalstvo Neio Torka priča o njegovi izredni osebnosti;, o naraščanju njegove priljubljenosti v svetu, tudi med ljudmi, ki niso katoličani ali ki še p~ed letom dni za Cerkev in za papeža niso ^Mednarodni simpozij o energiji v Kanadi TORONTO — Vprašanje energetske krize je predmet v bistvu neprekinjene vrste mednarodnih srečanj in razprav na vseh ravneh. V glavnem mestu kanadske pokrajine Ontario je bila včeraj mednarodna konferenca na temo «Varčevanje z energijo v industriji — dosežki in možnosti*, ki jo je priredilo pristojno kanadsko ministrstvo s sodelovanjem vlad Velike Britanije, Japonske in Španije. Zasedanja so udeležili zastopniki političnih, industrijskih, znanstvenih in strokovnih krogov držav, ki so članice Mednarodne agencije za energijo (AIE). Glavne misli, ki so izšle iz poročil in razprave je mogoče strniti v nekaj bistvenih ugotovitev: do konca devetdesetih let bo vsekakor petroleja premalo- za zadovoljevanje svetovnih energetskih potreb. Zato je treba pospešiti razvoj alternativnih virov energije, varčevati energijo je pa treba začeti takoj. Če bi se za to zavzeli zares, bi mogli že sedaj prihraniti okrog 20 odstotkov energije, ki se porabi na svetu, pred koncem stoletja bi pa lahko prihranili vsaj 40 odstotkov energetskih sredstev. Zbrani politiki in strokovnjaki so tudi poudarili, da samo podražitve petroleja ne bodo pripomogle k pomembnejšemu omejevanju porabe in so ponovili zahtevo, ki prihaja z vseh podobnih simpozijev, naj se vse države, zlasti industrializirane, povežejo in usklajujejo napore za premostitev energetske krize. Strauss obsojen zaradi obrekovanja BONN — Organizacijski sekretar zahodnonemške socialdemokratske stranke Egon Bahr je dobil tožbo proti vodji bavarskega krila krščanske demokracije in kandidatu za kanclerja Franzu Josefu Straussu, ki bo moral plačati sodne stroške v višini 50 tisoč mark (približno 22 milijonov lir). Sodišče je namreč prepovedalo Straussu in mu zagrozilo z zelo slano globo v primeru, da bi še izjavil,' da «Bahr organizira nerede, ki jih navdihuje socialdemokratska stranka*. To je namreč izjavil, potem ko so ga demonstranti v Koelnu in v Essnu 14. septembra obmetali z gnilimi jajci. Bahr ga je takrat tožil in nato zavrnil vse poskuse sodišča, da bi zadevo poravnali po prijateljski poti, ne da bi prišlo do sodne obravnave. Bahr je bil prisoten, ko je sodnik prebral razsodbo, Straussa pa je zastopal tajnik njegove stranke. TURIN — Danes se bo v piemontskem glavnem mestu začel proces proti nekaterim pripadnikom teroristične skupine »Azione rivoluzio-naria*, ki so obtoženi cele vrste zločinskih dejanj in med drugim tudi za atentat na novinarja «Unita» Nina Ferrera. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 4. oktobra 1979 MED VČERAJŠNJO STAVKO OSEBJA JAVNOPREVOZNIH PODJETIJ Sindikati odločno zahtevali razčiščenje v podjetju ACT ■«L~. Prizor z včerajšnjega sestanka za izhod iz krize, ki tare medobčinski konzorcij ACi Včeraj so v vsej državi stavkali uslužbenci podjetij, ki skrbijo za javne prevoze. Ljudje se torej niso mogli voziti z avtobusi, trolejbusi in tramvaji: morali so pešačiti, sesti v avtomobil ali pa še kar drago plačati taksista. Pojavila se je tudi slaba kri, v splošnem pa ni bilo hudega. Tudi zato ne, ker je prebivalstvo po večini razumelo, čemu ta protest. Zato, ker vodstva omenjenih podjetij zavlačujejo obnovitev delovne pogodbe nameščencem. Zadevna pogajanja pa je po sodbi sindikatov iz vrst enotne zveze CGIL - CISL - UIL mogoče pospešiti samo na drastičen način, čeprav taka poteza lahko spravi poprečnega občana v zagato. Stavkali so seveda tudi uslužbenci tukajšnjega medobčinskega podjetja ACT, tako da avtobusi niso vozili od 10. do 14. ure. Njihov protest pa je imel še drugačno osnovo: enkrat za vselej učinkovito preurediti krajevno avtobusno službo, ki močno šepa, ir. to med drugim zaradi pomanjkanja politične volje v določenih krogih, da se to vprašanje demokratično reši, torej v korist vse družbene skupnosti na Trža- škem. Nekateri bi radi, kot znano, spodkopali temelje zdajšnji konzor-cialni obliki podjetja ACT, sindikati pa se jim upravičeno in utemeljeno postavljajo po robu in potrjujejo veljavnost tega konzorcialne-ga ustroja. Poleg tega zahtevajo korenito preosnovo sedanje zaposlitvene politike v podjetju, kakor tudi smotrnejšo porazdelitev (in seveda okrepitev) avtobusnih prog ter nazadnje prilagoditev prevoznih tarif dejanskim zmožnostim uporabnikov javnoprevozne službe; vozovnicam in abonmajskim izkaznicam so bile cene, kot znano, povišane brez resne utemeljitve. Gornje zahteve so sindikalni predstavniki ponovno odločno postavili med včerajšnjim sestankom na sedežu ACT v Ul. D’Alviano. Federacijo CGIL - CISL - UIL so zastopali Gialuz, Gosdan in Corgi, podjetje glavni tajnik zadružne Muipšdine Cimarbsti s poverjenim ravnateljem Morteanijem in njegovim pomočnikom, tržaško občinsko upravo odbornik za javne industrijske storitve De Rota (tudi kot uradni glasnik Liste za Trst), krščanskodemo-kratsko stranko tajnik Nodari z Orlandom, komuniste pokrajinski tajnik partije Rossetti s članom tajništva Gerijem, socialistično stranko dolinski podžupan Pečenik in socialne demokrate svetovalski starešina v konzorciju Lanza, ki je sestanek tudi vcdil. Vzdušje je bilo kajpak razgreto, saj sindikalna trojica, ki jo je spremljalo zastopništvo ustreznih kategorijskih organizacij, ni mogla molčati, ko je odbornik De Rota na primer hvalil dosedanje zadržanje tržaške občine. Med drugim je zatrjeval, da je ta občina edina poravnala svoj denarni dolg do konzorcija ACT, medtem ko naj bi bile droge občinske uprave " tem smislu v zamudi. Tu velja seveda pripomniti, da je nad 90 odstotkov storitev tega podjetja namenjenih v korist prav tržaške občine. Kritični sta bili tudi zastopstvi KPI in PSI. Rossetti je izrecno zahteval, naj se vse politične skupine enkrat za vselej jasno izrečejo o tem, kakšno javnoprevozno službo si pravzaprav zamišljajo in želijo, oziroma, če jim zdajšnja konzorcial-na oblika je ali ni po godu — očiten namig na LpT, ki svojega stališča uradno še ni posredovala, ki pa se je preko lastnega glasila «Voce libera* že pred časom večkrat postavila po robu konzorcijske-vodenju podjetja. Pokrajinski tajnik KPI je hkrati potrdil nujnost enotnega vodenja ACT. Pečenik pa je Listo za Trst neposredno pozval, naj pove, kako misli. Krščanski demokrat Orlando je nazadnje vedel povedati, da njegovi somišljeniki ni majo prav nobene krivde za nastali položaj, češ da so vselej (in tudi bodo) podpirali konzorcij. Potem ko so sindikalisti še enkrat zahtevali od političnih predstavnikov, da odvržejo strankarske predsodke ter interese in naglasili, da je za nadaljnje upravljanje podjetja nujno smotrno in jasno programiranje, so se udeleženci sestan ka domenili takole: prihodnji petek, 5. oktobra, ob 18 uri se vnovič snidejo načelniki političnih skupin; v ponedeljek, 8. oktobra bo spet srečanje med sindikalisti in političnimi zastopniki, 12. oktobra pa bo skupščina vseh uslužbencev ACT, ki bodo preverili rezultate doteda njih pogajanj. Da bo volk sit in koza cela To praznično vzdušje in delo je i-melo tudi namen, da se v naši stvarnosti konkrektno utrdijo vrednote spoštovanja m sožitja, ki jih mednarodno leto otrok hoče posredovati. Zato so svetovalci KPI in PSI predlagali dvojezične lepake, lepake in manjše lepake, ki bi jih trgovci nalepili v izložbe. Prav tu pa je jedro ostre razprave, ki se je razvijala med sinočnjo sejo šolske komisije na rajonskem svetu, na kateri so bili prisotni tudi slovenski starši in učitelji otrok, ki obiskujejo šolo pri Sv. Jakobu. Predstavniku Liste za Trst je namreč malo mar leto otrok in nji-hova enakopravnost, ne glede na jezik, na kulturo, na barvo kože itd. Namesto dvojezičnih lepakov je predlagal uporabo megafona, slovenske lepake pa naj bi tiskali sorazmerno s številčno prisotnostjo Slovencev na tem področju. Demokratične stranke in slovenski predstavniki so ostro zavrnili ta predlog in zahtevali od demokristjan-skega predstavnika Aguilanteja, naj izrazi svoje stališče. Slednji se je z izgovorom, češ da ni slišal mnenja vseh svojih strankinih kolegov, izognil vsaki odgovornosti. Kot vršilec dolžnosti predsednika, ki je bil odsoten, je pilotovsko odločil, da bodo ločeno tiskani slovenski in italijanski lepaki, letaki pa dvo-' jezični. Da se ne bi zameril (sic!) trgovcem, pa manjših lepakov ne bo. In tako je po njegovem mnenju volk sit in koza cela. JUTRI V MARIBORU IX. meddeželno letalsko srečanje s sodelovanjem F-JK V Mariboru bo jutri IX. meddeželno letalsko srečanje, ki ga organizirata trgovinska zbornica Slo- venije in vodstvo mariborskega letališča s sodelovanjem trgovinskih zbornic iz naše dežele. Srečanje, ki bo tokrat prvič v Sloveniji, potem ko so ga priredili v F-JK, na Štajerskem, na Koroškem, na Reki in Dunaju dokazuje vedno večje letalskimi zvezami tretje katego-zarumanje za programe v zvezi z rije. Srečanja se bo v imenu naše dežele udeležil odbornik za prevoze Cociani, Zvezo trgovinskih zbornic F-JK pa bo zastopal njen predsednik Lupieri. Osrednja tema se nanaša na «Izvajanje med-deželnih letalskih zvez*. O tem vprašanju bodo govorili zastopniki italijanske, jugoslovanske in avstrijske delegacije. Srečanja se bodo nadalje udeležili politični predstavniki. ter predstavniki trgovinskih zbornic in letališki izvedenci iz F-JK, Hrvaške, Slovenije, Štajerske in Koroške. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Pokrajinski svet se sestane na prvi seji 5. rednega zasedanja v ponedeljek, 8. oktobra. Seja bo ob 18.30 na sedežu na Trgu Vittorio Veneto. NiiiiiniiiiiiiimiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiuiiiMiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiin Rajonski svet za Sv. Jakob prireja s sodelovanjem raznih organizacij in ustanov, veliko otroško manifestacijo da bi poudaril pomen mednarodnega leta otrok. Razširjena šolska komisija rajonskega sveta je že dali časa na delu. saj je organizacija takega praznika, ki želi vključiti vse otroke m šole v četrti, zraven pa še nuditi prebivalcem priložnost za sodelovanje in splošno veselje, zelo zahtevna. KOT NAPOVEDUJEJO IZVEDENCI PRI ACEC/l Oskrba z vodo bi se morala že danes bistveno izboljšati Onesnaženje Timave stalno upada ■ Nekaj težav še na področju, ki ga oskrbuje openski vodovod ■ Voda včeraj zalila številna stanovanja Kljub hudemu pomanjkanju vode v mestu in okolici, je včeraj v jutranjih urah številna stanovanja in kletne prostore zalila prav — voda. Mnogi so namreč pustili kar odprte pipe, ko so videli, da je iz njih pricurljalo le nekaj kapelj, ter lahkomiselno odšli z doma. Kaj se je zgodilo, ko so pozneje obnovili dobavo, si ni težko predstavljali. Najhuje je bilo v Ul. Diaz, kjer je zaradi odprte pipe v kopalnici voda zalila kar tri stanovanja. Vdrla bi verjetno še v druga, ko ne bi posegli gasilci,1 i ,;i ;«o 'lmdrali "priskočiti na pomoč še v številnih drugih poslopjih. * (« iujvihji nM, , w < Kako bo i dobavo 'vode danes? Kot nam je sinoči povedal ing. De-vescovi, ki pri občinskem podjetju Na vabilo predsednika Collija Delegacija sabora SR Hrvatske obišče našo deželo Na vabilo predsednika deželnega sveta Maria Collija bo 15. oktobra prišla na tridnevni uradni obisk delegacija sabora SR Hrvatske. Delegacija hrvaške skupščine vrača obisk, ki ga je predstavništvo deželnega sveta opravilo v bližnji republiki pred dvema letoma. Predsednik hrvatskega sabora Jure Rilic, ki bo vodil delegacijo, je pred nekaj meseci, ko je sprejel Coilijevo vabilo poudaril, da bo obisk v F-JK nedvomno pospešil sodelovanje med Hrvatsko in našo deželo ter bo utrdil prijateljske vezi med Italijo in Jugoslavijo. «Želimo — je naglasil Bilič — razviti medsebojne stike v okviru naših pristojnosti in začrtati smernice nadaljnjega sodelovanja.» Program obiska ni še dokončno izdelan, temeljil pa bo vsekakor na uradnih srečanjih in na ogledih proizvodnih o-bratov ter kulturnih ustanov. odgovarja za ta sektor, so analize pokrajinskega laboratorija pokazale, da stopnja onesnaženosti Timave upada. Zato računajo, da bo danes oskrba boljša in da bo trajala več časa, zajela naj bi tudi višja nadstropja in mestne predele, ki so bili včeraj brez vode. Menijo pa, da bodo še vedno težave na področju Kolonje, v zgornjih predelih Ul. Commerciale ter na Opčinah, katere oskrbuje openski vodovod. Če ne bo šlo drugače, nameravajo tja poslati nekaj cistern. Težave so se začele že v ponedeljek, ko so sanitarne oblasti u-gotovile, da 'je Timava1,' onesnažena. ACEGA si je skušal pomagati z o-bilnejšim kloriranjem. Položaj pa se ni izboljšal, nasprotno. Zato so morali v torek popoldne in ponoči ukiniti dobavo, da so lahko obnovili potrebne zaloge v zbiralnikih. Podoben ukrep so sprejeli tudi včeraj popoldne ter ukinili dobavo vse do danes zjutraj. Zapora pa ni bila celotna, in to iz čisto tehničnih razlogov, ker morajo v omrežju ohraniti določen pritisk. Zato se je zgodilo, da nekateri sploh niso občutili sedanjih nevšečnosti, kot na primer pri Domju. V sredo popoldne pa se je položaj pri izvirih Timave začel počasi boljšati. Zato je včeraj zjutraj iz pip pritekla tudi voda iz teh izvirov, seveda nrimerno očiščena. Sedanje težave niso nikakršna novost za Trst in so se pokaza'e vsakokrat, ko je po dolgotrajni suši sledilo nekaj močnih nalivov. Narasla voda namreč odnaša s sabo vse organske snovi, ki se zbirajo ob bregovih in tolmunih ter votlinah zlasti na področju Ilirske Bistrice, kjer je zelo razvita kemijska industrija. Naše mesto pa oskrbujejo izviri Sardosa in Timave. Prvi dajejo poprečno okrog 150 tisoč kubičnih metrov vode na dan. Ko je vodostaj visok, zmorejo tudi 200 tisoč kubičnih metrov in tako skoraj v celoti pokrivajo porabo. Sedaj pa krijejo le tri četrtine in tako je nenadoma zmanjkalo okrog 50 - 60 tisoč kubičnih metrov, kolikor jo zagotavlja Timava. Pri tem pa so se nekateri začudeno spraševali, kako je mogoče, da smo ostali docela brez vode, ko pa je preskrba upa- dla komaj za 25 odstotkov. Kot je dejal ing. Devescovi je razlaga zelo enostavna: tržaški industrijski obrati porabijo okrog 50 odstotkov vode in ker m morejo zaradi varnostnih ter gospodarskih razlogov (proizvodnja bi utrpela preveliko škodo) ostati brez nje, so raje o-mejili dobavo v gospodinjstvih. Toda črpanje vode iz izvirov Timave in Sardosa ni vedno enakomerno. V poletnih mesecih se celo dogaja, da je načrpajo več iz Timave. ,V jeseni pa, ko je vode v Sarddšii dovoij, krijejo ti izviri tudi v celoti vse potrebe našega mesta. Tokrat pa je do onesnaženja' Timave prišlo ravno v času, ko je vodostaj v Sardosu nizek in odtod tudi sedanje omejitve, (db) DVA DNI PO POŽIGU KNJIGARNE CLUET IN NAPADIH NA DEMOKRATIČNE MLADINCE Odločen odgovor tržaških študentov na fašistični atentat Danes javna skupščina na univerzi za enotno ohsodho nasilja Množična akcija razdeljevanja letakov pred šolami in po mestu za pravilno informiranje prebivalstva o atentatu in poskusu ustvarjanja vzdušja napetosti - Slovenski srednješolci in študenti se bodo udeležili zborovanja - Še naprej številne solidarnostne izjave in obsodbe podlega dejanja Študenti tržaške univerze, ki prebivajo v času študija v študentskih domovih, so že po 24 urah odločno odgovorili na fašistični zažigalni a tentat na knjigarno CLUET, ki bi se lahko sprevrgel v pravi pokol s človeškimi žrtvarm, in na napade fašističnih pretepačev na več demokratičnih študentov v središču mesta, Kot so se domenili prejšnji večer na skupščini, so izvedli po mestu široko akcijo razdeljevanja letakov, za danes ob .‘0. uri pa so sklicali javno zborovanje na univerzi, ki naj bi v znak protesta za en dan ohromila življenje na visokošolski ustanovi. študenti so se odločili za tako množično razdeljevanje letakov predvsem, da bi obvestili prebivalstvo o atentatu, katerega očitni namen je bil ustvariti in še potencirati vzdušje napetosti in tesnobe v mestu, ter da bi na ta način zapolnili vrzeli v poročanju o atentatu s Stranj nekaterih sredstev javnega obveščanja. Da ne bi spet postali tarča škvadrističnih pretepačev (kot se je to pripetilo prejšnjega dne), se je udeležilo razdeljevanja nad 70 študentov. Letake so razdeljevali zjutraj pred srednjimi šolami — pred slovenskimi srednjimi šolami so razdeljevali dvojezične letake slovenski študenti — in dopoldne v središču mesta, na Trgu Goldoni pa so začeli zbirati prostovoljne prispevke za CLUET, da bi si knjižna zadruga čimorej opomogla. V letaku študentje opozarjajo na zločinski značaj te in podobnih fašističnih akcij. «Gre za poskus*, piše v letaku, «da bi zopet zavladalo nasilje in ustrahovalne provokacije, ki služijo političnim manevrom desnice in nacionalističnih ter šovinističnih tržaških sil.* Prav zaradi tega študentje pozivajo vse dijake in prebivalstvo, «naj masovno odgovorijo na fašistične zločine in politično vzdušje, ki ga hoče ustvariti Cecovinijev občinski odbor.* Tak množični demokratični odgovor na naraščanje fašistične nestrpnosti bi morala biti prav današnja javna skupščina na univerzi, na katero študentje vabijo vse delavce na univerzi, družbenopolitične sile, dijake, delavce in vse, ki se hočejo zoperstaviti fašistični ofenzivi. Prav od tu, z univerze, ki je bila tarča atentatorjev, bi moral izzveneti odločen in jasen protest vsega demokratičnega Trsta. ' Atentat na knjigarno CLUET je imel tudi med slovensko študirajočo mladino velik odmev ter izzval val ogorčenja* Predstavniki slovenskih višjih srednjih šol so se prav zato včeraj sestali na skupnem se- stanku ter odločili, da se bodo tudi slovenski dijaki (skupno z italijanskimi) udeležili danes javnega zborovanja na univerzi ter s svojo prisotnostjo izkazali pripravljenost na antifašistično budnost. Slovenski dijaki se bodo zbrali ob 8.30 pred Ljudskim vrtom v začetku Ul. Giu- lia, od koder se bodo napotili na univerzo. Svoje ogorčenje nad atentatom in poznejšima pretepoma je izrazil v komunikeju tudi Mladinski odbor pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, «Namen mračnjaških in nazadnjaških krogov* — ubotavlja MO SKGZ — «je ustvariti vzdušje nove napetosti, ki naj ovira demokratični razvoj mesta ter mirno sožitje med obema narodnostnima skupno-stima, ki v njem živita. Ne gre prezreti namreč dejstva, da so nazadnjaške sile izbrale za nov izbruh nasilja prav trenutek, ko doživlja naše mesto močno gospodarsko, politično in upravno krizo.* «Naloga mladih je, da odločno odgovorijo izzivalnemu podvigu ter mobilizirajo vso demokratično javnost proti fašističnemu nasilju.* Ob koncu komunikeja MO SKGZ poziva vse slovenske študente, da se polnoštevilno udeležijo današnjega zborovanja na univerzi. Medtem prejemajo člani zadruge CLUET še vedno številne solidarnostne izjave. Predsednik deželnega sveta Mario Colli je poslal zadrugi in rektorju univerze svoje izraze solidarnosti že na dan atentata, včeraj pa si je ogledal kraj atentata ter se srečal s predstavniki knjižne zadruge, katerim je izročil tudi svoj lastni prispevek za obnovo prostorov. Predsednik tržaške pokrajine Lu-cio Ghersi je poslal zadrugi brzojavko, v kateri obsoja vandalsko dejanje. Atentat predstavlja napad na svobodo informiranja in na svobodna kulturna združenja, ki so nenadomestljiv člen demokratičnega življenja v državi. Prav tako je izrazila svojo solidarnost enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL, Sindikati odločno zahtevajo, naj policijski organi in sodstvo v kali zatrejo teroristične napade in vsak poskus nasilja. Obenem je sindikalna federa- liiliiitMimuMiiiMMiniiiilllMiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiminrMiiMiiiniiiiiniiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiimiimiiiim P0 NAPADU NA DEMOKRATIČNE ŠTUDENTE V SREDISCU MESTA POLICIJA IZSLEDILA FAŠISTIČNA PRETEPAČA Škvadrista, 22-letnega F. Fornasara in 19-letnega A. Lippija, prijavili sodnim oblastem - Preiskava o atentatu na knjigarno CLUET se nadaljuje Preiskava, ki jo je uvedel tržaški Digos (bivši politični oddelek) v zvezi s torkovim zažigalnim atentatom na knjigarno zadruge CLUET pri univerzi ter poznejšima fašističnima napadoma na nekatere demokratične študente, je obrodila včeraj že prve sadove. Agenti Di-gosa so namreč izsledili in prijavili sodnim oblastem dva mlada fašista, ki naj bi sodelovala pri pretepu študentov na Volti di Chiozza. f Čestitke Danes praznuje rtifstrti'dan MARIJA ZUDICH iz Rlcmanj. Iskreno ji čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava leta mož Guido, hčerki Giu- Hana in Orieta, sin Walter ter vsi, ki jo imajo radi. VČERAJ NA POSVETU 0 ENERGETSKIH PROBLEMIH NA TRŽAŠKI UNIVERZI Prof. Plaper o mednarodnem sodelovanju na področju elektrogospodarske politike Zaključeno prvo srečanje ljubljanske, tržaške in dunajske inženirske fakulteto V konferenčni dvorani gospodarske fakultete na tržaški univerzi se je včeraj zaključilo prvo srečanje ljubljanske, tržaške in dunajske inženirske fakultete. Jutranjim predavanjem prof. Marjana Plaperja (o električnih povezah Jugoslavije z omrežji vzhodne in zahodne Evrope), dr, inž. Massima Guarascia (o svetovni razpoložljivosti urana ter o kriterijih za klasifikacijo in ocenjevanje njegovih zalog) in prof. inž. Mattea Materninija (o energetskih problemih na področju prevozov) so v poopldanskih urah udeleženci okrogle mLe obiskali inštitut za urbanistiko, kjer sta jim izvedenca Costa in Pozzetto obrazložila dosedanjo dejavnost inženirske fakultete. Zatem so se odpravili k Sv. Justu, kjer so se seznanili z antološko predstavitvijo stvaritev prof. Guaccija in prisostvovali or- gelskemu koncertu v tamkajšnji katedrali, nakar so se udeležili poslovilne večerje. Prof. Plaper, svojega dne Vidmarjev asistent, danes pa docent vede o delitvi in pretakanju električne energije, je pozornim poslušalcem postregel s poglobljenim prikazom o položaju elektrogospodarstva v Jugoslaviji ter o izmenjavi električnega toka med našo matično domovino in sosednimi ter preko teh tudi z bolj oddaljenimi državami tako zahodne kakor vzhodne Evrope. Elektrogospodarstvo zadobiva v Jugoslaviji še prav poseben pomen spričo njenega svojevrstnega in pomembnega geopolitičnega položaja. Sicer pa je ta panoga izredno važna tudi glede na okoliščino, da je elektroenergetski sistem v primerjavi z drugimi sredstvi pridobivanja po- lllllllllllllllinMIUIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlMMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHilMMIIIimiMIIHIIIIIIIIIIIHinillllllllllHimillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlllllHHIIIMIHIIItllMIIIIMI OD DANES DO SOBOTE V TRSTU IN VIDMU Srečanja Alpe-Jadran na temo glasbene vzgoje Danes se prične 6. kulturno srečanje Alpe - Adria. Osrednja tema letošnjega srečanja je glasbena vzgoja na različnih stopnjah poučevanja. Znanstveniki iz Slovenije, Ko roške in Furlanije - Julijske kraji ne pa se bodo pogovarjal tudi o učnih metodah in programih v različnih starostnih dobah učencev. Prva točka obsežnega programa, ki bo potekal v Trstu in Vidmu, je posvet glasbenih izvedencev iz vseh treh dežel in sicer danes ob 10. uri dopoldne, v sejni dvorani ustanove Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8. Današnji koledar predvideva še odprtje razstave Pričevanja o glasbeni vzgoji v Trstu in sicer ob 17.30 v Ul. Imbriani 5. Razstava je zelo Danes praznuje svoj 80. rojstni dan IVANA FERLETIČ Vse najboljše ji želijo ob tem visokem jubileju hvaležni otroci, vnuki in pravnuki. obsežna in bo občinstvu na ogled do decembra. Zvečer ob 20.30 pa bo v gledališču Verdi koncert istoimen skega zbora in orkestra, ki bo pod vodstvom Andrea Giorgtja izvajal Rossinijev Stabat Mater. Da bi omogočilo dostop v gledališče čim širšemu krogu ljubiteljev glasbe, je vodstvo teatra odobrilo nižje vstop nine in popuste za skupine. Sindikati za smotrni preustroj ladjedelstva Na sedežu sindikata CISL je bil sestanek o položaju pomorskega gospodarstva in ladjedelstva na Tržaškem in v deželi Furlani ji - Julijski krajini. Obravnavali so hu do krizo, ki tare ti panogi v vse državnem merilu. Poudarjen je bil pomen ladjevja, luških dejavnost', in ladjedelnic in v tej zvezi nuj nost prilagoditve vladnega načrta o preustroju ladjedelstva dejanskim potrebam, kakor to zahteva enotna sindikalna zveza. Dvodnevni seminar SP Z za mlade društvene delavce predavanja bodo v soboto in nedeljo v Nabrežini in v Boljuncu - Med gosli predavatelji iz matične domovine V soboto se prične dvodnevni seminar, ki ga priredi Slovenska prosvetna zveza iz Trsta za mlade, ki se posvečajo vodenju naših prosvetnih društev. Seminar ja namenjen tudi že izkušenim odbornikom in prekaljenim prosvetarjem, ki želijo v dozdajšnjo prakso vnesti nove metode in sveže prijeme. Na seminarju bodo predavali mladi, a že izkušeni voditelji družbenopolitičnih organizacij pri nas in v matični Sloveniji. Zaradi lažjega pristopa k seminarskemu delu so organizatorji razdelili celotno tržaško področje na dva dela — za Trst ter vzhodni in zahodni Kras bodo predavanja v Nabrežini, za Breg in predmestje pa bodo v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Predavanja bodo izmenično v enem in drugem kraju, tako da ne bo nobena stran prikrajšana za njihovo vsebino. O naši problematiki, tostran meje, s posebnim poudarkom na dejavnosti SPZ in SKGZ kot krovne organizacije, bomo i-vedeli mnogo nadrobnosti v soboto popoldne ob 16. uri. Nato pa bodo strokovnjaki ZS MS obalnih občin teoretično razčlenili vodenje sestankov in druge podobne teme. Seminar se bo nadaljeval v nedeljo zjutraj ob 9. uri s prikazom dela Zveze socialistične mladine Slovenije. Naslednje predavanje bo obsegalo razčlenitev dela v kulturnih organizacijah in društvih. Ključno predavanje pa bo orisalo možnosti sodelovanja med zamejskimi mladinskimi organizacijami in klubi OZN iz Slovenije. Organizatorji seminarja pričakujejo; odziva predvsem pri mladih, katerim je seminar prvenstveno namenjen. Poudariti moramo še, da je vsebina predavanj takšna, da je primerna tudi za tiste, ki delujejo v športnih, rekreacijskih in mogoče še katerih organizacijah. Predava- nja ne bodo osredotočena izrecno na prosvetno dejavnost. Za funkcionalno in uspešno vodenje naših organizacij potrebujemo veščih ljudi. Takšni seminarji so zlata priložnost, da se mladi društveni delavci marsikaj koristnega naučijo. gonske ali drugačne energije donosen, zanesljiv in tudi razmeroma cenen. Ker državne meje danes ne pomenijo več nikakršne zapreke v razvoju te gospodarske panoge, je seveda nujno mednarodno sodelovanje; drugače tudi ne bi moglo biti, saj so posamezne države — če se omejimo že samo na evropsko celino — bolj ali manj ekonomsko odvisne od drugih, kolikor zadeva e-lektrično preskrbo. Od tod nuja po medsebojni pomoči v primeru, denimo, električnih izpadov, po skupnih rezervah električnega toka ipd. Razvoj elektrogospodarstva je bil v Jugoslaviji v teh zadnjih desetletjih res dinamičen: inštalirana moč se je vzpela od 532 megavatov iz leta 1946 na dobrih 19.000 lani ter naraščala letno za 10,3 odstotka. Izpopolnjevanje električnega omrežja na ozemlju vseh jugoslovanskih republik je seveda še v teku: prva faza del se je zaključila oktobra lansko leto, druga pa se konča 1982. leta. Dopolnitev mreže je nujna, ker je poraba elektrike večja oc dejanske razpoložljivosti, zaradi česar je treba tok deloma uvažati. Jugoslavija ga z druge strani tudi izvaža, in to v okviru ustreznih mednarodnih sporazumov, kakršen je npr. SUDEL z Italijo in Avstrijo, oziroma posredno UCPTE (osmerica zahodnoevropskih držav) in OES (države vzhodnoevropskega Sveta za vza jemno gospodarsko pomoč). Tovrstna izmenjava ni lahka spričo razlik v ustroju elekrosistemov, zlasti pa ni lahko sodelovanje med UCPTE in OES, to je med različnima frekvenčnima blokoma. Zainteresirane vlade, oziroma njihovi pristojni organizmi so na delu, da bi takšno sodelovanje olajšali in pospešili, naletavajo pa na razumljive ovire tudi politične narave, kar po meni, da dogovarjanju niso na poti zgolj različne interkonkcijske značilnosti energetskih sistemov, (dg) Akcijo, ki je privedla do ugotovitve istovetnosti dveh škvadristov, so agenti izpeljali cotem, ko sta na padena mladeniča prijav la napad na kvesturi. Eden od njiju je preiskovalcem precej podrobno opisal dva napadalca, ki sta med pretepanjem in brcanjem najbolj udrihala po njiju, medtem ko so se ostali (bilo jih je še kakih petnajst) zbrali okoli njih, da bi tako preprečili kak morebiten poseg mimoidočih. Na podlagi opisa se je preiskovalcem takoj zazdelo, da sta bila v pretep vpletena 22-letni Furio For-nasaro in 19-letni Angelo Lippi, znana fašista'dtrškvadristična pne* tepača, s katerima so imeli že ’ 0-praviti. Agenti 'so ju izsledili, ju pre^ peljali na kvesturo ter ob koncu zasliševanja prijavili sodnim oblastem. Nato pa so oba, Fornasara in Lippija, spet spustili na svobodo. Preiskava o atentatu na knjigarno CLUET, ki bi lahko terjal tudi človeške žrtve, se medtem nadaljuje. • Predstavniki dežel skupnosti Alpe Adria in krajevnih bančnih u-stanov se bodo sestali jutri v na-brežinskem hotelu «Europa», da bi razpravljali o srečanju, ki bo prihodnje leto v Veroni. Na sestanku bodo predstavniki orisali bančno strukturo v svojih deželah ter pripravili dnevni red zasedanja in teme osrednjih poročil. Pridržana prognoza za žensko ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce Nedaleč od njenega doma v Videmski ulici je včeraj zjutraj motorno kolo podrlo 84-ietno Anasta-sio Pironti iz Videmske ulice 87. Ženska je prečkala cesto izven prehoda za pešce, ravno takrat pa je privozil mimo na svojem ducatiju 125 17-letni Alessandro Galli iz Ul. Solitro 5, ki se Pirontijevi ni mogel izogniti. Priletna ženska se je hudo poškodovala in so jo zaradi močnega udarca v glavo ter zloma leve roke nezavestno sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnice s pridržano prognozo. Popoldne se je predstavil v bolnici tudi mladi motociklist, kateremu so zdravniki ugotovili zlom stegnenice desne noge. Ozdravel bo v 30 dneh. Sen. Gerbce o zaprtju uradov ENEL v Nabrežini Sen. Jelka Gerbec je naslovila na ministra za industrijo in za delo poslansko vprašanje v zvezi z zaprtjem upravnih uradov ENEL v Nabrežini, kar je sprožilo med krajevnim prebivalstvom — kot je poudarjeno v vprašanju — znatno negodovanje med krajevnim prebivalstvom, ki je sedaj prisiljeno, da se posluži uradov, ki so oddaljeni od 30 do 40 kilometrov. Sen. Gerb-čeva sprašuje pristojna ministra, čeva so vzroki te neumestne odločitve in kaj nameravata storiti, da se v Nabrežini obnovi ta pomembna javnokoristna služba. Senatorka KPI Jelka Gerbec je ministru za šolstvo predočila potrebo, da se reši problem sedeža slovenskih in italijanskih otroških vrtcev ter da se ustanovi šolski center za slovensko osnovno šolo v miljski občini. Zahtevala je tudi, da ministrstvo izda čimorej dovoljenje za poimenovanje slovenske šole po L maju 1945, šole na Proseku pa po Ivanu Regentu. Minister je senatorki zagotovil, da se bodo s predloženimi problemi ukvarjali odgovorni ministrski uradi v bližnji prihodnosti. Od ministra za delo pa je Jelka Gerbec Zahtevala pojasnila glede zadržanja odbornika tržaške občine, ki je občinsko uslužbenko Eddo Stefani pozval, naj preneha sodelovati pri neki krajevni reviji. V interpelaciji senatorka poudarja, da tako ravnanje pomeni kršitev demokratičnih svoboščin državljanov in zahteva od ministra, da s primernimi posegi prepreči, da bi tržaška občinska uprava sprejela odločitve, ki so v—nasprotju z ustavnimi načeli. Dva dni po padcu se je zatekla v bolnico Priletna ženska, 79-letna Bian-ca Senizza por. Paladin iz Jerič-ljevega trga 7, se je dva dni po padcu med izstopanjem iz ustavljenega avtobusa proge štev. 20 zatekla v bolnico zaradi bolečin, ki jih je čutila v nogi. Po bežnem pregledu so zdravniki ugotovili, da si je ženska pri padcu po vsej verjetnosti zlomila stegnenico desne noge ter so jo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Šolske vesti Didaktično ravnateljstvo na Opčinah sporoča v zvezi s predlogom za odprtje 3. sekcije v otroškem vrtcu na Opčinah, da bo poskusno vpisovanje otrok za šolsko leto 1980-1981. rojenih v letu 1977, od 4. do 15. oktobra. Zainteresirani starši naj se javijo na sedežu ravnateljstva od 8. do 13. ure. Ob prijavi naj izročijo rojstni list otroka. ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Uslužbenci CGR darujejo 50.000 lir in ne 5.000 lir, kot je bilo pomotoma objavljeno 3. oktobra 1979. Zofija Batič in družina 5.000, Dragica Jagodic 5.000 lir. Prispevki Namesto cvetja na grob Ane Budal daruje Vanda Primožič 10.000 lir za društvo upokojencev. Umrla je naša draga MIUA FABJANPIZZARELLO Pogreb bo danes, 4. oktobra, ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoče družine Kavčič, Turk in Rodošek Trst, Maribor, 4, oktobra 1979 Rajonski sveti Drevi ob 19.30 se bo na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestala rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo. Na dnevnem redu so prošnja upra ve Luna parka, da bi ji bil začasno dodeljen v uporabo prostor bivše j ga parkirišča, stroški za natisk le pakov ob mednarodnem dnevu o troka in sporočilo predsednika. 4. 10. 1978 — 4. 10. 1979 Ob 1. obletnici smrti naše drage žene in mame DORE SAMEC-SANCIN se je spominjajo mož Mario ter sinova Primož in Zoran. Boljunec, 4. oktobra 1979 cija prispevala 150.000 lir za po-1 pravilo uničenih prostorov. Svojo solidarnost zadrugi CLUET in ogorčenje nad atentatom sta iz- ‘ razila v skupnem komunikeju tu- j di Kulturno, športno in rekreatvno združenje ARCI in Zveza žensk Italije - UDI. «Nedopustno je* — ' piše med drugim v komunikeju — «da neprenehoma kalijo demokra- ■ tično življenje v našem mestu nasilna dejanja in da ostajajo odgovorni vedno nekaznovani.* (šč) TJ U* C C OC-O PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 4. oktobra 1979 Gledališča ROSSETTI Od danes, 4. oktobra, na sporedu nova komedija Gina Bramieri-ja tFelici e contenti*. Poleg Bramie-rija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gu-glielminetti, koreografijo Gino Lan-di, režiser pa je Pietro Garinei. Popusti za abonente 30 odst. za prvi dve predstavi, 20 odst. za naslednje. Pri osrednji blagajni ter na de-lavsuih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. (za Tržič: Agencija Universal). Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda »stalni* do 6. oktobra. Kino Ariston 16.00—22.00 «L’ultima onda». Režija: Peter Weir. Igrata Richard Chamberlai, Olivia Haam-mett, itd. Barvni film. Ritz 15.30 «Moonraker*. R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys. Eden 16.30—22.15 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.00 «Ma che sei tutta matta?* Barbara Stresan Barvni film za vsakogar. Grattacielo 17.00 «La luna*. Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eenice 16.00 «Profezia». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00—22.00 «Citta in fiam me*. Ava Gardner in Henry Fon da. Barvni film za vsakogar. Eilodrammatico 15.30—22.00 «Quel la pornoerotica di mia moglie* Prepovedan mladini pod 18. letom Cristallo 16.00 «Interiors*. Diane Keaton. Barvni film za vsakogar Moderno 16.3C «Oggi a me, domani a te». Bud Spencer. Barvni film. Anrora 16.00 «Obietivo Brass». Barvni film za vsakogar. Capitol 16.30—22.00 «Un'americano a Parigi*. Barvni film za vsako- . gar. vittorio Veneto 16.30 «Rosso nel buio». Kriminalka. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta (Milje) Danes zaprto. A^ebaran Danes zaprto. oncerti Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 3. OKTOBRA 1979 Povrtnina Min. Maks. Prevl Sadje Min. Maks. Prevl. česen 1200 2500 1500 Fige 805 920 805 Radič zelen 2000 3200 2600 Banane — 1100 — Cikorija 200 400 300 Hruške 345 575 460 Čebula 403 575 460 Jabolka Fižol jonathan 575 690 633 v stročju 575 863 805 Kaki 575 805 690 Melancane Breskve dolge 460 575 518 (bele I) 690 748 690 Krompir bea 200 300 280 Grenivke 990 1100 990 Zelena Limone paprika 345 460 403 zelene 575 690 633 Paradižniki 288 575 460 Kostanji 700 1000 800 Peteršilj 500 600 550 Grozdje Zelena 450 600 500 pansee m. 288 403 345 Kulturni dom MIHAH. BULGAKOV IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena NIKO MATUL Kostumi MARIJA VIDAU Glasbena oprema IVO MEŠA Režija ZVONE ŠEDLBAUER Sobota, 7. t.m., ob 19.30. VEDNO BOU POGOST POJAV V ZADNJEM ČASU Veča se število mladih brezposelnih: ni možnosti, da bi kmalu dobili delo Ob koncu šolskega leta so se diplomiranci inašJi brez zaposlitve Neuspeh posebnih seznamov ■ V večjih tovarnah čedalje manj dela razpisuje ABONMA za sezono 1979-80 NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV OD PONEDELJKA, 8. OKTOBRA, DALJE OD 9. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, ULICA PETRONIO 4. V gledališču Verdi bo danes, 4. t-m., ob 20.30 otvoritveni koncert letošnjega šestega kulturnega srečanja Alpe - Adria, za katero je dala Pobudo dežela Furlanija - Julijska krajina in na katerem bodo tokrat obravnavali glasbeno vzgojo. Orkester in z or gledališča Verdi bosta pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgia ter s sodelovanjem Pevcev Giovanne Casolle, Vilme Bo-relli, Antonia Savastana in Carla De Bortolija izvajala Rossinijevo ♦Slabat Mater*. Za današnji koncert v Trstu so v prodaji vstopnice pri gledališki bla^&jni (telefon 31-948)'.' ‘ SPD IGO GRUDEN s sodelovanjem S P Z vabi na folklorni koncert znanega ansambla TINE ROŽANC iz LJUBLJANE ki bo v nedeljo, 7. t.m., ob 17. uri v nabrežinski telovadnici. Ne zamudite te izredne priložnosti! Vljudno vabljeni! Prosveta SPD Tabor Opfcinc — Vpisovanje za folkloro do sobote, 6. oktobra, pri odbornici Luciji Hrovatin, tel. 211161. Prva redna vaja bo v soboto, 6. oktobra, po običajnem urniku. Razna obvestila Vodstvo TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo( v Bazoviškem domu jutri, 5. t.m., ob 20.30 generalka za nastop v Portorožu. Obenem obveščamo, da bo v soboto, 6. t.m., ob 13.30 odhod treh avtobusov iz Bazovice v Portorož, kjer bodo ob 15. uri imeli akustično vajo. Ob 16. uri bomo peli borcem, delegacijam Evrope, ki so se v drugi svetovni vojni . pridružili narodnoosvobodilni vojski v Sloveniji in se borili "roti skupnemu sovražniku. Tovariši pevci in godbeniki preglejte, če za prehod meje imate v redu dokumente. Sindikat slovenske šole obvešča člane, da bo sedež v Ul. Filzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure, Ul. Torrebianca št. 13/L nadstropje. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na srečanje, ki bo danes, 4. oktobra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška), na katerem bo Stane Raztresen pripovedoval slovenske balade in romance. Mali oglasi ’ telefon (0.40) 7$467£%ŠvH'*Y'. Izleti Jutri, 5. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Združenje Union priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet na Gardsko jezero — Sirmione — ali na Krk. Informacije nai-šetležuf * združenja, v Ul. Valdirivo’30; tel. 64459'vsak dan od t0.30.do .12. dre. iri od :l7*_do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in sobotah od 10.30 do 12. ure. PD Slavec Ricmanje - Log prire di v nedeljo, 7. t.m., enodnevni izlet v Gonars, Villo Manin, Videm in Beneško Slovenijo (Čedad, Stara gora, špeter Slovenov, Trčmun — obisk Trinkovega groba in Matajur). Odhod ob 7. uri iz Ricmanj. Vpisovanje še danes, od 19. do 20. ure v Prosvetnem domu v Ric-manjih. Sobota, 6. oktobra, ob 20.30 v domu Andrej Budal v Štandrcžu KONCERT komornega zbora PRO MUSIČA IZ SUBOTICE — VOJVODINA Prvo gostovanje med Slovenci v Italiji v priredbi PD Valentin Vodnik iz Doline in PD Oton Župančič i? Štandreža. Pokrovitelj: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vabljeni ! GROZDJE ZA VINO SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 IŠČEM ZAPOSLITEV kot trgovska pomočnica. Imam diplomo nižje srednje šole in že.izkušnje v tem delu. Obvladam dobro slovenski in srbohrvaški jezik. Kogar zanima, naj telefonira na telefonsko štev. 226282, po možnosti ob uri kosila. IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: znanje- slovenskega ali sr-bohrvašk«č&itdp#ika in opražene vojaške.juJiyšžnssti-. Tple.fonirar ti na št... 68.-81%, , -v DRŽAVNA poklicna šola za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom nujno išče za sekcijo monterji in popravljavci radijskih in televizijskih aparatov profesorja za teoretične, predmete in profesorja/ico za praktični pouk. Interesenti nai se javijo v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. IŠČEM delavko/ca za frizerski sa Ion «SONJA» v Nabrežini. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200605. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 MEHANIČNA delavnica išče 15- 16-letnega vajenca/ko- Javit* se v Trstu, Ul. sv Frančiška 59. PRODAM jadrnico »DERI V A PLA-STIVELA* dolgo 4 m, kompletno opremljeno ^ jadrom, flokom in vesli. Zelo ugodna cena. Telefo-pi-ntj ob večernih urah na tel. 229278. IŠČEM gorilnik (bruciatore) in. peč na gorilno olj-) (nafto) s silo od 40.000 do 50.000 kalorij v dohrem stanju. Tel. 212135 PRODAJAM po ugodni "eni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št 220324. PRODAM opel kadet letnik 1973 Telefonirati-na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v uajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure. NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpra vite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote. Najbolj prizadeti zaradi pomanjkanja dela so mladi, predvsem taki, ki »o dokončali šolanje, največ višjo srednjo in ki ne najdejo u-strezne zaposlitve. Izvzeti so tisti, ki so opravili slovensko šolo in ki poznajo naš jezik, saj dobijo na razmeroma lažji način delovno mesto v trgovini ali v pisarnah, ki poslujejo z Jugoslavijo. Vprašanje naraščanja števila mladih brezposelnih je postalo zopet žgoče letos poleti, po maturah na srednjih šolah. Ob koncu tretjega trimesečja so imeli na Goriškem vpisanih v posebne sezname mladih brezposelnih 866 ljudi, od tega pa 151 novih. Polovica teh brezposelnih je v občini Gorica, 351 jih je Tržiču, v1 manjših krajih pa je število brezposelnih majhno. Seznami pa najbrž ne dajejo popolne slike, saj se marsikdo sploh ni vpisal, ker ni verjel, da bo s tem dobil delo. Slabe izkušnje lanskega leta so dokazale, da ni mogoče verjeti birokraciji, ki je do sedaj omogočila zaposlitev le nekaj desetinam ljudi. Tisti, ki so se zaposlili, so našli delo sami, tako trgovinah kot v obrtnih delavnicah ali v tovarnah. Medtem ko beležijo v večjih tovarnah pomanjkanje .naročil in je zaradi tega precej delavcev v dopolnilni blagajni, je v manjših o-bratih še kar precej dela in posameznikom uspe najti zaposlitev. Poleti je bilo veliko začasnega dela, zlasti v kmetijstvu in v turizmu. To pa ni rešitev. Z višjih srednjih šol. prihajajo skupine diplomiranih knjigovodij, geometrov, izvedencev v raznih strokah itd., ki ne bodo našli zaposlitve. Statistični podatki pa kažejo, da je v vseh višjih srednjih šolah pri nas letos več vpisanih di jakov kot lani ali v prejšnjih letih. Številne šole so se znašle v ' težavah tako zaradi pomanjkanja prostorov kot zaradi pomanjkanja u-strezmh učnih moči. Po drugi strani pa marsikateri o-brtnik toži, da ne more dobiti mladega vajenca. Zaradi tega nekatere obrtne dejavnosti izumirajo, čeprav so še potrebne. In tudi v nekaterih manjših industrijskih obratih je čutiti, s strani delodajalcev nezadovoljstvo, češ da se mladi ne zanimajo za nekatera dela. O tem vprašanju se je že lani vnela po-lefnika med sindikalisti in delodajalci. Sindikalisti trdijo, da so ne katera dela slabo plačana, mladi, da ŠcrpreTežka’, delodajalci pa priporni h jajc, dš nrtlfldPridčejo poprijeti za težje' -deld>.- Meoflh bo vsak od za interesiranih imel tudi nekoliko prav. Kriza pa jč napravila svoje in v zadnjem času opažamo vedno več mladih, tudi na takih delovnih mestih, kjer jih običajno ni bilo videti. .Vsekakor pa je problem mladinske brezposelnosti zelo aktualno vprašanje in utegne še bolj prizadeti našo gcspadarslvo. Vejiko ljudi se je. upokojilo predčasno, zaradi nekaterih ugodnih zakonov in ker ni bilo več dela v nekaterih tovarnah Prebiva'stvo se stara. Če ne bo dela, sp bodo mladi selili kot v za četku 'petdesetih let in Gorica se bo na mah znašla s precej starim prebivalstvom. Prve take znake že opažamo. borcev sandinistične fronte, zdaj pa se po naročilu nikaraške vlade mudita v Italiji, kjer skušata organizirati zbiranje gospodarske pomoči. Sodelovali bodo tudi predstavniki političnih strank in kulturnih krožkov. Včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 4. oktobra FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 11.34 — Luna vzide ob 17.12 in zatone ob 4.02 Jutri, PETEK, 5. oktobra DUNJA Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 17,9 stopinje, najnižja 12 stopinj, 18. uri 15,2 stopinje, zračni tlak a021,2 mb ustaljen. Veter 33 km na uro, vzhodnik severovzhodnik s sunki burje do 55 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo malo pooblačeno, fnurje razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI .RODILI SO SE: Michela Cor-uella, Cristina Macorini, Franco Al-*egro, Nicole Pertot, Eriča Stocovaz, Eros Faggioni. UMRLI SO: 79-letni Umberto Cau-a>. 79-letni Carmine Guida, 78-letna Stanislava Bernetich vd. Canzian, ">Tetni Carlo Smotlak, 74 letna ‘ aola Gherghich vd. Rolli, 96-letna Emilia Fabiani vd. Pizzarello, 71-letni Antonio Bergamasco, 74-let-ni Antonio Fonda, 67-letni Andrea Vitri 79-letna Elisabetta Fontanel-la vd. Čampo, 73-letni Mario Iza-nec, 79-letna Luigia Dobrajc vd. Stefani, 60-letni Libero Vegliach. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpogg* 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33 Ul. Roma 16. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tek 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. BANCA.DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA-KREDITNA BANKA » P. A TP9T - ULICA FILZI lO - 'S? 01-AAO SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV Vrsta sklepov v korist zadružnih organizacij Pod predsedstvom Maria Lucce se je te dni sestal upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) ter sprejel nekaj pomembnih sklepov v korist zadružnih organizacij. Tako je bil vnovič govor o podelitvi jamstva zadrugam pri najemanju kreditov za odkup kmetijskih pridelkov. Obveznosti deželne ustanove na tem področju znašajo okrog 30 milijard lir. Na zadnji seji so odobrili tudi več običajnih srednjeročnih kreditov zadrugam, razpravljali pa so tudi o upravlianju zadružne kleti v Lati-sanri. Upravni svet ustanove ERSA je na zadnji seji odobril tudi načrt za izgradnjo osrednje klavnice in odkupne in prodajne centrale za perutnino in kupce v videmski pokrajini. Izgradnja takega objekta bo veljala okrog 3 milijarde lir. V kratkem začetek rekonstrukcije dvorane Azzurro Pred koncem leta bodo stekla dela za rekonstrukcijo občinskega gledališča v Tržiču. Te dni je namreč računski dvor odobril sklep o podelitvi deželnega prispevka v znesku 160 milijonov lir na račun prve stopnje gradbenih del, ki bodo veljale skupaj 300 milijonov lir. S temi sredstvi bodo opravili potrebna zidarska dela, uredili električno napeljavo. ogrevanje ter sanitarije. Deia bodo trajala približno eno leto. Kakor smo že poročali, bd bilo za popolno rekonstrukcijo bivše kinodvorane Azzurro potrebnih okrog 700 milijonov lir. Dvorana bo razpolagala s 692 sedeži. ZOPET NAPETO OZRAČJE V INTECU LASTNIKI SO SE POSL V ŽIL! RAZLIČNIH OBLIK PRITISKA Negodovanje zaradi izkrivljenega poročanja v tisku - Prihodnji teden tiskovna konferenca PO ODPRAVI ZAČETNIH TEŽAV Hvalevredne pobude kulturnega središča v Ronkah Kmalu izide 3. številka revije <11 territorio» Izdajali bodo tudi monografije o tržiškem okraju Javna razprava o osvobodilnem gibanju v Nikaragui Mladinski odbor, ki deluje na po dročju Sv. Ane, priredi jutri, ob 21. uri v mali dvorani ustanove Gin-nastica Poriziana javno razoravo o osvobodilnem gibanju v Nikaragui ter o težkih družbenih in gosoodar-skih vprašanjih v tej srednjeameriški državi, po zrušitvi Somozove diktature. Pri razpravi bosta sodelovala redovnika Giorgio Callegari in Bernardino Formiconi, ki sta sodelovala pri zrušitvi Somoze v vrstah V sovodenjski tovarni INTECO je znova napeto ozračje. Včeraj so oklicali krajšo protestno stavko, danes pa se bodo na razširjenem sestanku domenili o nadaljnjih oblikah sindikalnega boja. Razlogov, ki so privedli do takega stanja je precej. V zadnjih tednih, tako nam je dejal eden od članov tovarniškega sveta, je vedstvo tovarne sprejelo vrsto sklepov, ki so nedvomno usmerjeni v povečanje proizvodnje, pomenijo pa dodatno obremenitev za člane kolektiva, ki imajo že itak določen precej hiter proizvodni ritem. Stopnjevanje napetosti pa je povzročilo tudi vodstvo podjetja samo, Ju,.se ,je ,4pe.Lposl9^o je ,preizkušene oblike pritiska. Sobnim,'Pri genom je namreč poslalo prijavo, V 'Kateri opozarja pa »PM. afepen-tizma, ki je baje dosegel tako stopnjo, da resno ogroža reden potek proizvodnje. »Če k temu dodamo še netočno in izkrivljeno, lahko bi rekli zlonamerno poročanje tiska, potem imamo razlogov za negodovanje kar dovolj,* nam je včeraj dejal sindikalni delegat Puntln. Pojav absentizma je v tovarni prisoten res že od vsega začetka, ne dosega pa take stopnje, kakor je o tem poročal tukajšnji tisk. Dokaz za to je tudi dnevna proizvodnja kontejnerjev, ki dosega ritem 30 komadov dnevno. To pomeni, da delavci, ki pridejo na delo, delajo hitreje, in čeprav za ceno večjega napora, opravijo tudi delo tistih, ki so iz takih ali drugačnih razlogov odsotni. To pa še nikakor ne pomeni, da odobravajo absentizem, oziroma, da ščitijo tiste, ki se take prakse poslužujejo. Kvečjemu bi lahko bil to odraz precejšnje delovne zrelosti . . . Prav tako se ne moremo strinjati s posploševanjem, ki se ga tako radi poslužujejo v tisku, če.', da je tako visoka odsotnost odraz sestave delavstva. š’o naj bi za bivše kmete ali take, ki se poleg rednega dela v tovarni še zmeraj ukvarjajo s kmetijstvom. Tako nam je dejal še Pun in. Resnici na ljubo je treba zabeležiti, da predstavljajo kmetje in bivši kmetje le majhen odstotek zaposlenih. Zaradi tega pa ni mogoče v to skupino uvrstiti celot- nega kolektiva, ki je do zdaj že neštetokrat dokazal, da je vedno pri-, pravljen na sodelovanje, vendar na enakopravni osnovi in brez izsiljevanja in ki je dokazal tudi visoko razredno zavest in odgovornost. «Koliko denarja smo prihranili lastnikom, ko smo sami zgradili celo vrsto prepotrebnih naprav in izboljšali obstoječe!* Poleg absentizma, ki pa ga je treba obravnavati v njegovem realnem obsegu, so v INTECU prisotna še vrsta drugih vprašanj, ki zadevajo varnost na delovnem mestu, zaščito zdravja in izboljšanje delovnih pogojev. Vsa ta vprašanja bodo sindikalni predstavniki oojasnili (z navedbo tečnih številčnih podatkov) na tiskovni konferenci, ki jo bodo po vsej verjetnosti sklicali še v prihodnjem tednu?...... V Tržiču in okolici je čutiti pomanjkanje razprav o zgodovinski preteklosti mesta in celotnega področja. To posebno če primerjamo, kar je bilo napisanega o teh krajih s tem, kar je bilo ustvarjeno drugod. Treba je sicer tudi vedeti, da bo mogoče najti veliko več stvari, ki so vredne preučevanja, v kraju, ki je bilo stoletja politično, upravno in kulturno središče neke dežele kot pa v kraju, ki se je razr vil šele v zadnjih sto letih. Dosedanje razprave in knjige o tržiškem področju so bile domena posameznikov, ki so se morali truditi, da so dobili založnika. Tako je bilo v preteklosti, tako je tudi danes. V večnamenskem kulturnem središču, ki ima sedež v Ronkah, njegov delokrog pa je celo tržiško področje, so pričeli z akcijo, ki naj bi odpravila dosedanje pomanjkljivosti. Na eni strani hočejo v svojem centru zbrati dokumentacijo o življenju v preteklosti in tudi danes na tem področju. Ker tu ni bilo plemičev ali večjih mest, je jasno, da bodo preučevali predvsem zgodovino preprostih ljudi. To delo sicer ne bo nekaj novega, kajti Silvio Domini že dolgo let zbira in objavlja zgodbe preprostih ljudi, tistih ljudi, ki so pomagali k razvoju svojih malih krajev. Doslej sta na pobudo tega središča izšli dve številki revije «11 ter-ritorio*. V tisk bo šel v kratkem tretji zvezek. V njem bodo spisi že znanih avtorjev, tudi v širšem deželnem merilu. Tako bo npr. prof. Sergio Tavano objavil spis o tržiškem področju in povezavi z Grade-žem v starih časih. Galiiano Fogar bo opisal položaj v Tržiču in deželi v času velikih stavk v Severni Italiji v marcu leta 1943. Jan Zoltan iz Nove Gorice je prispeval spis o vlogi kniige v zahodnih krajih Slovenije. Karlo Černič in Pavel Štrajn bosta preučila težave intemaciona-lizma med socialisti naše dežele. Poleg teh bodo še aktualni članki o sedanjih življenjskih pogojih na tržiškem področju. Poleg tega in upoštevajoč razpoložljiva finančna sredstva bodo pri čeli izdajati tudi monografske zvezke o posebnih vprašanjih tržiškega področja. V mislih imajo že konkretno nekaj naslovov. Franco, Bortoluzzi, Fabbro, Olivie-ri, Bressan, Podgornik, Tausani, Fazio, Carmignano, Nalgi. Za mlade šahiste bo prostor v klubu vsak torek in petek ob 18. uri. Prisoten bo tudi šahovski mojr ster Pino Lakovič. Odločilna je bila hitra zdravniška pomoč Takojšnja zdravniška pomoč je ob srčnem infarktu odločilnega pomena. To znova dokazuje nekoliko nenavaden dogodek, ki se je pripetil včeraj, nekaj minut po 12. uri v tovarni Ansaido v Tržiču. Zdravnik, dr. Demitri je z intenzivnim masiranjem srca rešil življenje 44-letne-mu delavcu Marcelu Fontani iz Čer-vinjana, ki je bil tako rekoč že mrtev klinično. Fontana se je ob 12. uri napotil v tovarniško menzo naenkrat pa se je brez moči zgrudil na tla. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši in tovarniški zdravnik, ki je skušal z intenzivno masažo oživiti srce. To se mu je tudi posrečilo po kakih 15. minutah, ko so ponesrečenca prepeljali na specializirani oddelek tržiške bolnišnice in je menda že izven nevarnosti. Prijeli so tri nočne mazače Policijska obhodnica je v noči od torka na sredo prijela v bližini ljudskega vrta v Gorici trojico mazačev, ki so se malo prej «izkazali* z izpisovanjem raznih gesel po zidovih hiš v neposrednem mestnem središču. Komandos »kulturnikov* so sestavljali 18-letni Alessandro Orlandi, 19-letni Leonardo Milocco in 20-letni Alessandro Tuni. Vsi so doma iz Gorice. Policija je identificirala še enega mladinca, za katerega pa so kasneje ugotovili, da v napisni akciji ni sodeloval. Trojico so sicer izpustili, zadnjo besedo pa bo izreklo sodišče. Šahovski turnir za mlade V mali dvorani UGG je bil v teh dneh;:ir)a/pobudo goriškega šahovskega krotka turnir mladih šahi-stov. Sodelovali so v enajstih. Le-štvica je naslednja: Zavan, Del ..............milili.. V NOVOGORIŠKI OBČINI Uspešen potek akcije za gradnjo šol in vrtcev S samoprispevkom so zgradili vrsto novih šolskih objektov in popravili ter razširili že obstoječe Do pred nekaj leti je v novogoriški občini izredno primanjkovalo vzgojno - varstvenih zavodov. Da bi rešili ta problem, so se prebivalci na referendumu odločili, da bodo prispevali za izgradnjo vrtcev in šol. Tako že od leta 1975 plačujejo samoprispevek in do konca avgusta prihodnjega leta, ko se bo iztekel, bodo zbrali okoli 160 milijonov dinarjev. Tako uspešno kot zbiranje sredstev poteka tudi izgradnja obljubljenih objektov. Potem ko so že zgradili vrtce v Solkanu, Desklah, Opatjem selu, Kojskem, Novi Gorici, Braniku, Vrtojbi, Ročinju in Kanalu ter šolo v Dornbeiku, obnovili šolo v Braniku in prispevali del sredstev za posebno šolo v Novi Gorici, pa je cela vrsta objektov v gradnji. Tako gradijo vrtce v Biljah. Kostanjevici na Krasu, Solkanu, Ledi Gorelo je v Grojnf Goriškim gasilcem je po treh u-rah uspelo pogasiti požar, ki je zajel ostrešje starejše stanovanjske hiše v Grojni, kjer je bila še do nedavnega skromna podeželska gostilna. Ogenj je povsem uničil leseno ostrešje, resno pa je poškodoval tudi spodnje prostore, v katerih je živela Alojzija Terpin. Domnevajo, da je požar izbruhnil zaradi slabega delovanja dimnika. Škode je po prvi oceni za okrog 15 milijonov lir. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 20. uri, Iion Druce: Največja svetinja. Abon- majska predstava za red S - četrtek. Izleti m,......Min......m........um.... Gabrci obiskali Rižarno 2. 10, 1979 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance LNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet. štev. 732-627. Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 795.— 1750.— 1675.— 510.— 193.— 26.50 457.— 62,75 680,-407.— 155.— 190.— 160.— 18.50 35,- 35.- MENJALNICA vseh tujih valut nah v Novi Gorici, stekla je izgradnja nove šole in vrtca s štirimi igralnicami v Šempasu, prav tako štiri igralnice bo imel novi vrtec na Dobrovem v Goriških Brdih, v začetku prihodnjega meseca pa bodo položili temeljna kamna za nov vrtec v Šempetru, ki bo stal ob osnovni šoli Ivana Roba, in osnovno šolo v Novi Gorici, ki jo bodo gradili ob potoku Koren. Pred kratkim pa so ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Bukovica -Volčja Draga položili temeljni kamen za vrtec v Bukovici. Imel bo dve igralnici, v katerih bo prostor našlo 80 malčkov od treh do sedmih let. Po r-edračunih bo vrtec veljal nekaj preko 5 milijonov din. Seveda pa program izgradnje vzgojno - varstvenih objektov in šol iz samoprispevka s tem ne bo izčrpan. Še v letošnjem letu naj bi začeli graditi vrtec v Prvačini in sicer za 80 otrok, Grgarju, Kalu nad Kanalom in na Trnovem. Za vse objekte, zgrajene iz programa samoprispevka, bodo v občini porabili okoli 300 milijonov din, več kot polovico sredstev pa bodo zbrali prebivalci sami. Z izgradnjo objektov bodo rešeni skoraj vsi problemi otroškega varstva v občini Nova Gorica. Problem bodo le še jasli za otroke do treh let, ki jih v na.imlajšem slovenskem mestu še nimajo. Zanje pa že pospešeno potekajo priprave. V kratkem bodo imeli zbrano dokumentacijo, obenem pa že iščejo tudi primerno dokumentacijo. Ob koncu lahko zapišemo, da so se v novogoriški občini v letošnjem mednarodnem letu otroka zares še posebej potrudili, da bi spravili pod streho čimveč objektov za najmlajše prebivale" občine in tako dali svoj prispevek otrokom. J. A. Slovensko nianinsko društvo priredi v nedeljo, 14. oktobra, zaključni družinski izlet v Pulj. Po možnosti bo tudi ogled «zlatne stene* Vpisovanje do 10. oktobra, do zasedbe sedežev v avtobusu na sedežu društva v Ul. Malta 2, od 9.30 do 11. ure. Pohitite z vpisom. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo sporoča, da se predsmučarska in rekreativna telovadba za odrasle prične v petek, 5. oktobra, ob 20.30. V torek, 9. oktobra, bodo pobirali davke v Sovodnjah, in sicer med 9. in 12. uro. V soboto, 6. oktobra, ob 16.30 bo v dvorani Zelenega križa v Crispi-jevi ulici v Gorici običajni mesečni sestanek članov združenja diabetikov. Kino (,uriva VERDI 17.00—22.00 «1 guerrieri del-la notte. M. Beck, J. Remar. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Uno sceriffo extra terrestre, poco extra e mol-to terrestre*. Bud Spencer in R. Harmstorf. VITTORIA 17.00-22.00 «Esperienze erotiche di femmine in calore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EXCELSIOR 16.30-22.00 «11 caccia-tore*. PRINCIPE 17.30—22.00 «H salario della paura*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497, Večja skupina Gabrcev se je v nedeljo podala na enodnevni izlet na Tržaško. Obiskali so najprej uničevalno taborišče v Rižarni, kjer jih jc spremljal novinar Vojmir Tavčar. Kasneje so si ogledali še prirodoslovni muzej, na povratku pa so se ustavili v Kraški hiši v Repnu, kjer je nastal gornji posnetek. Nekateri so si ogledali tudi jamo pri Briščkih. Izlet je priredilo domače prosvetno društvo Skala PD .OTON ŽUPANČIČ* in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita v soboto, 6. oktobra, ob 20.30 v Dom Andrej Budal v ŠTANDREŽU, kjer bo koncert mešanega zbora «PRO MUSIČA* IZ SUBOTICE Dirigent: Gabrijela Egato PRIMORSKI DNEVNIK 4 4, oktobra 1979 p ODKRITJE OB OBALI SREDOZEMSKEGA MORJA LIBIJSKO MESTO LEPTIS BISER ANTIČNE KULTURE Mesto je nastalo v IX. stoletju pred našim štetjem - Na j večji razcvet doživelo pod upravo Rimljanov in Bizantincev Ob sami obali Sredozemskega morja, kakih 100 km vzhodno od Tripolisa, ležijo ostanki Leptis Magne, antičnega mesta, ki so ga zgradili nekoliko stoletij pred našim štetjem. Čeprav točnih po- datkov o času nastanka Lentis Magne ni, pa se predpostavlja, da so ga zgradili Feničani v 9. stoletju pred našim štetjem, ko so naseljevali Severno Afriko. Pozneje je prevzela oblast nad mestom Kartagina, zatem pa Rimljani in pod njihovo upravo je mesto doživelo največji razcvet. V tem času je imelo mesto svojo politično avtonomijo in lastno dr-žaivno ter družbeno ureditev, za časa cesarjev Avgusta in Tiberija pa tudi svoj denar. V zgodovini je. veliko narodov zavzelo Leptis Magno, in sicer od Vandalov do Bizantincev in do Arabcev. Kljub temu se rimski vpliv pa tudi bizantinski ne da primerjati z nohtnim drugim. Zato lahko mirne duše rečemo, da so Leptis Magno ustanovili Rimljani, kar kažejo tudi nedavne izkopanine. Katastrofalni potres je uniči) eno najbolj sijajnih zgodovinskih civilizacij in prav zaradi tega potresa je bilo uničeno tudi mesto Lentis Magna, tako da so se začele sistematične izkopanine mesta samo nekaj stoletij po tem dogodku. Arheologi so odkrili o-stanke iz rimskega in bizantinskega časa, tako stari trg, tržni-gledališče. slavoloke, vile vzdolž morske obale, okrašene z mozaiki in zidnimi portreti, baziliko in krščansko pokopališče. Našli so tudi ostanke antičnega pristanišča s svetilnikom in na bregovih za mestom tudi dve trdnjavi. Sedaj je Leptis Magna nekakšna muzejska zanimivost in obiskovalcem se za samo četrt libijskega dinarja odpirajo vrata v starodavno kulturo. Čudoviti zidovi, kipi, trgi, kamnite ulice in visoka arhitektura nemalo čudijo današnje generacije. Nekoliko metrov od vhoda v Leptis Magno so številna javna kopališča, ki jih je dal zgraditi cesar Hadrijan približno leta 127 pred našim štetjem. Dvojezični napisi v arabščini in angleščini o-pozarja.jo turiste, kje so bila «to-pla kopališča*, «sladka» in »jav- na*. No, pa tudi brez teh napisov turist takoj spozna, kaj predstavljajo določene zgradbe, saj so vse zelo dobro ohranjene. Skratka, Leptis Magna je verjetno eno izmed tistih antičnih mest, ki je v svetu najbolje ohranjeno. Napol porušeni zidovi s pravilnimi odprtinami v obliki vrat ih oken opozarjajo, da se je za njimi nekoč odvijalo privatno življenje meščanov. Bile so to zelo lepe hiše, arhitektonsko, oziroma urbanistično zelo dobro razporejene, ob njih pa so tekle kamnite ulice. Sedaj ob senci zidov uživajo samo muhe, ki neprestano letajo v vročini 4t) stopinj Celzija. Zaradi njih se redki čuvaji tega antičnega mesta skrivajo v senci in z dolgočasnim pogledom spremljajo turista, ki se poda na ogled mesta in se verjetno sprašujejo, ali mu ni škoda korakov in pota v tej neznosni vročini. Sicer pa se tudi naporna hoja izplača, saj ima obiskovalec priložnost videti izjemno lep amfiteater, kjer so se nekoč uprizor.jevale velike igre in velike borbe. Z malo dobre volje in kondicije se lahko povzpnemo do vrha amfiteatra. Izplača se, saj se od tam odpre razgled na Leptis Magno, ki s svojimi ostanki priča o, nekdanjem veličastnem mestu . .. PRIREDITVE O ŽIVALIH in tudi organiziral znani tržaški kabaretist Luciano Bronzi. Niz predstav se bo odvijal v roku dveh mesecev in bo zajel vse tržaške rajone, vstop na prireditveni prostor bo seveda prost, morebitni prostovoljni prispevki pa bodo šli v korist združenja ASTAD. S to manifestacijo namerava Luciano Bronzi tudi konkretno pomagati tej pomembni ustanovi, ki nudi nekakšno zavetišče vsem tistim živalim, ki jih v naši pokrajini prepuščajo samim sebi brezsrčni lastniki in preživijo samo zahvaljujoč se prispevkom nekaterih posameznikov. V soboto, 6. t.m,, se bo začel niz prireditev, ki bodo obravna- vale tematiko zavetišča živali na Opčinah. Predstave je pripravil Na sliki: Bronzi jeva gledališka skupina v popolni zasedbi, in sicer od leve proti desni Laura Scheriaoz, Luciano Bronzi, Gian-ni Mannino, Roberto Martincich, Andrea Notaricola, Bruno Narduz-zi, Mario Orlando. OB TEDNU BOJA PROTI KAJENJU V SLOVENIJI Kajenje je priljubljena oblika vedenja s katero mladostnik izraža svoje potrebe Nekaj socioloških ugotovitev o vzrokih, ki privedejo mladinca, da seže po cigareti - Kvaren vpliv in zgled staršev ter vzgojiteljev V Sloveniji je prav ta čas teden boja proti kajenju. Zato je inštitut za sociologijo in fiziologijo v Ljubljani prispeval sestavek, ki govori o tem, zakaj sežejo mladi po cigareti. Kajenje je predvsem navada, ki se je je treba šele naučiti. Zanjo veljajo iste zakonitosti teorije učenja, kot za pridobitev katerekoli življenjske navade. Po-nekem številu uspešnih poskusov kajenja, ki so seveda ustrezno nagrajeni, bodisi da so «posku-ševalca* vrstniki občudovali ali pa sprejeli v svoj krog, bodisi, da je doživljal občutek moškosti, odraslosti, enakopravnosti in podobno, čemur se čez čas pridruži še fizično ugodje, ki ga kadilec občuti pri kajenju, postane navada kajenja funkcionalno av- ■IIIMMI lili lllltlllllf llllllll IIIIHtlll lili IH tl Hill 111111111111111111III MIHU llllt lili III lll■l■lllllllllllllll•lllll|l MII Dogodki v slikah fefr _ %£$ .... vf ' ..L, ^ '§H| | .-?< M v. 1 . m- m l V nedeljo je bila v Podlonjcrju prva rajonska šagra mandrijerjev. Praznik, ki se je odvijal v prostorih Ljudskega doma, je priredilo Slovensko prosvetno društvo «Union», ki deluje v sklopu istoimenskega združenja-. Občinstvo je lahko prisluhnilo tudi bogatemu kulturnemu sporedu, kot vidimo na slikah, ki jih je posnel naš fotograf tonomna. Kadilec je osvojil navado in čimvečje količine tobaka pokadi, tem teže se bo navadi odrekel. Kajenje je predvsem družbena navada in sprejemljiva oblika obnašanja. V družbi velja za nekaj povsem normalnega, ne pa za deviantno obnašanje. Pri tem pa družba vztraja pri svoji vrednostni sodbi: kajenje je privilegij določenih kategorij ljudi. Kajenje ni samo pravica odraslih, če jih primerjamo z mladimi, ampak je prav tako pravica moških, če jih primerjamo z ženskami, je neke vrste statusni simbol. Kadijo vsi od kraja — otroci, mladina, odrasli. Kaže, da imata dom in šola pomemben vpliv na formiranje odnosov do kajenja. Starši kadijo vpričo otrok, in tudi večina profesorjev kadi, povedo dijaki in učenci. Doma in v šoli srečujemo dvojna merila ena veljajo za odrasle — tem je kajenje dovoljeno ti«. jim pomeni zelo prijetno družbeno navado, profesorjem in učiteljem posebno med odmori, in druga, po katerih učenci ne bi smeli kaditi. Odrasli kadijo, ker je kajenje samo po sebi zanje dovolj privlačno zaradi narkotičnega delovanja s primernim stimulativnim učinkom in nič manj privlačno zaradi socialne vrednosti kajenja samega. Kajenje je postalo pravi družbeni obred, reguliran s pravili bontona. Gre za navado, ki je po psihoanalitični teoriji vezana na oralno ugodje, relativna cenenost in s tem dosegljivost tobaka v primerjavi z drugimi narkotičnimi sredstvi pa je prav tako upoštevanja vreden faktor, ki vpliva na množičnost te razvade med odraslimi. Kajenje je torej družbena navada, za katero kadilec dobi celo vrsto pobud iz svojega okolja. Otroci kadijo, ker pač žive v okolju, ki ga upravičeno lahko i-menujemo kadilsko. Otrok se že v najranejšem otroštvu sreča z eno ali drugo platjo kajenja, saj kade njegovi starši in vsi okrog njega. Otrok je postavljen v to okolje -z vrsto impulzov, s katerimi ga je obdarila navada. Radovednost, raziskovanja, posnemanje, sugestibilnost, identifikacija, vzbujanje pozornosti, težnja po u-veljavljanju in podobno so težnje, ki se slej ko prej aktualizirajo v otrokovem konkretnem ponašanju. Otrok bo pač hotel posnemati tisto, kar vidi, raziskoval bo tisto, kar dobi v roke, prevzemal vedenje tistega, ki ga i-ma rad. Seveda se ti impulzi lahko aktualizirajo na različne na-, čine, odvisno pač od staršev in vzgojiteljev, ki otroku oblačijo in vedrijo nebo. Zato jih otrok zaznava, kot so oni, rad bi jih posnemal, rad bi bil tak kot oni, rad bi bil velik in odrasel. In če njegovi starši ter vzgojitelji kadijo, jih bo pač posnemal tudi v kajenju. Dokler bo cigareta v ustih eden od atributov moškosti ali odraslosti, atribut «emancipi-ranosti*, otrokom prepovedan sad, dokler bo vladalo neskladje med besedami in dejanji odraslih, bodo naravni impulzi silili otroke v poskušanje kajenja. Kajenje je predvsem priljubljena oblika vedenja, s katerim mladostnik manifestira svoje socialne in psihološke potrebe in ena od oblik njihovega zadovoljevanja. Ker velja kajenje kot znak odraslosti in moškosti, je kajenje pri mladini tudi protest proti odraslim in znamenje neodvisnosti od odraslih. Fantje kadijo zato, ker želijo, da bodo videti bolj moški, dekleta pa zato, ker s tem manifestirajo svojo težnjo po o-draslosti in hkrati po enakosti s fanti. Kajenje je za mladino akt, ki omogoča, da mladostnik na zelo sprejemljiv in »družbeni* način prikrije svoje manjvrednostne komplekse, med katere sodi tudi značilna motorična nespretnost in nerod^tm S' cigareto .p*, mlad... človek, ki sicer ne ve kam z rokami' odlično zaposli svoje roke in taka brez težav prebrodi prvo.. zadrego, v kateri se znajde ob prvih kontaktih s svojimi vrstniki istega ali nasprotnega spola. Nezrelost in nedoraslost socialnim zahtevam ter lastnim željam u-stvarjajo v mladem človeku občutja negotovosti in celo zaskrbljenosti, ki se nanaša na telesne spremembe in na socialno vlogo na različnih ravneh. Vzrokov in povodov, da mladina kadi je še več, v medsebojni povezanosti in odvisnosti pa vsi ti vzroki in povodi utrdijo kajenje v običajne o-blike, vedenja, ki jih je potem težko izkoreniniti. Predvsem bi morali kajenje razvrednotiti s tem, da mu odvzamemo njegov statusni in simbolični znak, mladini pa omogočiti, da svoje težnje in psihološke potrebe zadovoljuje na bolj primeren in manj škodljiv način. Seveda pa to ni mogoče, dokler o-drasli ne bodo spoznali, da je kajenje škodljiva navada tudi za odraslega človeka, in se kajenju ne bodo odpovedali. Dokler bodo odrasli mislili, da so opravili svojo dolžnost, če s cigareto v ustih mladini prepovedujejo kaditi in govoričijo o škodljivih posledicah kajenja, bodo v mladih vzbujali le odpor, ki pa se bo kazal s'et v tem, da bodo kadili. Želje, mnenja in nenazadnje zgled staršev ter vzgojiteljev bi prav gotovo pomembno vplivali na oblikovanje odnosov mladih ljudi do kajenja. Boj proti kajenju med mladino je najtesneje povezan z bojem proti kajenju med odraslimi, če kajenje ne bi pomenilo posebne vrednosti za odraslega, bi tudi za mladino izgubilo privlačnost. Ves boj proti kajenju je izrazito kampanjskega značaja, enostranski je in mladim ljudem sploh neprilagojen. V zgolj posameznih obdobjih, iz takega ali drugačnega razloga, lahko preberemo nekaj člankov, ki opozarjajo na škodljivost kajenja, na zvezo kajenja z rakom na pljučih in podobno. To pa je tudi vse. šole niso v prizadevanjih, odvrniti mladino od kajenja, storile ničesar, zadovoljujejo se s prepovedjo kajenja v šoli in morda s kaznovanjem; ne eno in ne drugo pa nima z vzgojo nič skupnega. Tudi sklicevanje na bolezni, ki jih prinaša kajenje, za mladino ni prepričljiv argument, ki naj bi jo odvrnil od kajenja. Mlad človek je zdrav, bolezni ne pozna. Starost je še neznansko oddaljena, zdravje in dolgo življenje pa sta za mladostnika preveč oddaljeni vrednosti, da bi bilo zanju vredno žrtvovati trenutno ugodje in uspeh, ki ga doživljajo ob kajenju, kajti bližnji cilji pač mnogo močneje motivirajo, kot oddaljeni. Prepričljivi za mladino bi bili vzorniki na vseh tistih področjih, ki privlačijo sodobno mladino, prepričljivi so zdravstveni razlogi in vprašanje telesne ter duševne kondicije športnikov in nenazadnje — prepričljivi so tudi razlogi, ki se nanašajo na zunanji videz. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da bo od kajenja nemogoče odvrniti mladega človeka, ki je ves razdvojen, izgubljen in prepuščen samemu sebi, ki ne verjame v človeka, v bodočnost, ki je nezadovoljen z vsem okrog njega. To pa seveda presega okvir boja proti kajenju, oziroma daje boju proti Kajenju povsem drugačne razsežnosti. Boj sam ostaja integralni del širšega problema, ki se nanaša na skrb za mladino nasploh. iiniiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinifiiiiiiiiftimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiHiiiiii Iz umetnostnih galerij UMETNIŠKO SPOROČILO V DELU KIPARJA HIRSTA V kiparstvu Proteja Hirsta je že od vsega začetka izstopala velika ljubezen do življenjsko utripajočih oblik človeškega telesa. Ostajala je nespremenjeno velika, neglede na povojne preobrazbe struj v svetu, ki so zanikale kiparske tradicije in zaradi svobode oblikovanja in izbire gradiva omogočale, da si je marsikdo poiskal svoj trenutek sicer zelo minljive slave. Hirst je razstavljal že vsepovsod in potem stalno izpopolnjeval, seveda ob trdem študiju, dinamiko in oblikovanost teles,- Prav tako kot velika umetnika Roden in Meštrovič, Hirst ne kleše kamna. Svoje stvaritve modelira z glino, poznejše odlivke pa potem v bronu. Iz gline gnete z izredno svretnostjo in občutljivostjo človeške like, najraje predstavlja goloto telesa, ob vsem tem pa prihaja do izraza igra mišic v razgibanosti umetnikovega impresionistično navdihnjenega realizma. Res škoda je, da danes v kioar-stvu statični ritmi ne zadoščajo več, sai je to nekakšen imperativ stehnizirane civilizacije, ki povsod zahteva izredno dinamiko življenja in gibanja. Temu nagibu in vodilu sledi tudi Hirst, pa čeprav s primerno izbiro kiparske oziroma ustvarjalne motivike. Razumljivo je torej, da podajajo mnogi kipi videz akrobatskih veščin, ko telo lebdi med nebom in zemljo v bežnem trenutku skrajnega napora in obenem veselega občutja, ki prikazuje s strani golega akrobata obvladanje moči in vrožnost njegovega mišičevja. Zato so mnogi plastični liki odprti s kovinskim drogom. Odmevi te razgibanosti pa so vid ni tudi v stvaritvah, ki trdno stojijo na zemlji, kot na primer v odličnem bronu, ki v naravni velikosti podaja silhueto sključene mlade ženske. Če je pred približno vol stoletja znani zagovornik dinamičnega izraza futurist Boccioni nekje zapisal, da je umetnost, ki slači človeka, mrtva umetnost, pa Hirst dokazuje, da nosijo tudi goli liki ljudi v sebi svoje umetniško sporočilo, tako da si velja njegovo razstavo prav zares ogledati. M. B. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.45 Slovesnost iz Assisija 12.30 KO JE 7AČELA TELEVIZIJA, vzgojna oddaja 13.00 Poletni sadeži — posebna oddaja DNEVNIK 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Mariano Rigillo pripoveduje 17.10 Le peripezie di Penelope Piti stop — risanka 17.30 Kdo je bil Antonio Pigafet-ta, 1. del 18.00 Skede: PEDAGOGIKA — vzgojna oddaja Besede in podobe, 1. del 18.30 NON STOP: Ballata senza manovratore — 2. del 19.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.20 HOPALONG CASSIDY - TV film Prostovoljci iz Teksasa, 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 L’ALTRO SIMEON: Gospod Cardinaud — TV nanizanka 21.55 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Earth Wind & Fire in concert 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 OTROŠTVO DANES - vzgojna oddaja Katera igra je na vrsti? 15.30 Bologna: Kolesarstvo 17.00 PROGRAM ZA MLADINO: Miške — risanke 17.10 KAPETAN HARLOCK -TV film Piramida na dnu morja 17.35 Trije načini slikanja - 2. del 18.00 Le abilitš manuali — vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.50 Batman — risanke 19.15 MOŠKI V Hiši - TV film Mama je samo ena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 V LAtVRENCEOVI HIŠI -TV film 'Drugačen božič 21.35 MAJHEN KRALJ — 4. del Majska kraljica 22.25 EUROGOL Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.10 - 16.20 TV V ŠOLI 17.20 Poročila 17.25 MALA ČEBELICA — otro ška serija 17.40 Svilena pot 18.35 OBZORNIK 18.35 Tehtnica za natančno teh tanje 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 V živo 22.00 DNEVNIK Koper 19.00 Eurogol 19.50 STIČIŠČE 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Dvoboj pri Sant Antoniu, film Režija: David Buttler; igra ta Errol Flyn, Alexis Smith in drugi 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Jazz na ekranu: ROD MA SON BAND Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Kapetan Mikula Mali 18.15 Znanost 18.45 KVIZ 19.30 DNEVNIK 20.00 Argumenti 70 20.50 TV drama ŠVICA 19.05 ODPRTA ŠOLA — vzgojna oddaja 19.35 Tukaj Berna 20.30 DNEVNIK 20.45 MIR LOCARNA - film TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska: 9.30 O-troci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra; . 11.00 »Visoška kronika*, roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne: Jugotonov expres, Diskomanija; 14.45 Roža mogota; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano za ...; 17.05 Skladatelji in izvajalci: 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 9.00 Radio anch’io; 11.00 «Bira-ghin* radij, priredba; 11.30 Glasbeni program z O. Vanoni; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Musical mente; 15.03 Rally; 16.40 Sreča nje z VIP; Love mušic; 17.30 Glo betrotter; 18.30 Vrtijo se plošče; 19.20 Pojeta Bob Dylan in Dona tella Moretti; 20.00 Opera quiz; 20.30 Mamina toplina; 21.08 Tral-laleri in druge pesmi; 23.00 Pre den zaspiš, deklica. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, 6.35, 7.05, 7.56 in 8.45 Oni drugi dan v glasbi; 9.20 Vprašanja Raidu 2; 9.32 Dok 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,11.30, 12.30,. tor živago, radij, priredba; 10.12 13.30,14t9tel&.S»; 16:30, 17.30, 18.30/»'V" pričakovanju ,, ,; 12.45 Alto 19.30 Poročila;, 3.00, - 8.30 Dobro grgdimento; 13.40 Belle čpoque; jutro v glasbi;- 8:82 Solisti klasič- 15.00; 15.45, 16.20, 17.15, 18.33 in nih instrumentov; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.32 Glasbeni intermezzo; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Vrstijo se motivi; 12.00 Na orvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mednarodni Hits; 14.33 Vrtiljak jug. motivov; 15.00 Zmaj - ponovitev; 15.20 Zig - Zag; 15.45 Mini juke box; 16.00 Poznana dela; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih; 17.32 Jug. pop scena; 18.15 Poje sku-nina Real Thing; 18.32 Orkestri lahke glasbe; 19.00 Opera, poezije, glasba in ples. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 14.30 Poročila; 6.00 do 7.29 Glasba za dobro jutro; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.37 Po domače s slov. instr. kvintetom in ansamblom Lojzeta Slaka; 14.00 Mali koncert; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi - prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Znane melodije. RADIO 1 7.00, 8.h0, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni program; 19.00 Radiodue - Jeseni; 19.50 Glasbena pavza; 20.00 Intervjuji: 20.20 Prostor X - formula 2; 20.55 «Sonata di spettrb radij, priredba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam..,; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 «Vsa zemlja bo z nami zapela*...; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Klasična glasba; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Pnivš-ka; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Vremenska napoved in poročila; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Liričpi utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. ■iiitiiiitiiiiiiiiiiitMiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiMiiiiiiiiiifimiiniHiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje IIIIIIMMIimillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne ogrožajte svojega dela z neprevidnostjo. Prijetno srečanje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Počakajte nekoliko, preden začnete u-veljavljati svoje pobude. Ravnovesje v družinskih odnosih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo ugodne poslovne priložnosti, posebno v teku jutra. Ne podcenjujte občutljivosti drage osebe. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prejeli boste ponudbo za sodelovanje. V družbi prijateljev se boste pomirili. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne posegajte z nasveti v poslovanje prijatelja. V odnosu do drage o-sebe bodite bolj previdni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dobro preračunajte tveganja, ki bi jih od vas zahtevali za neki podvig. Zadoščenje za vse, ki ljubijo študij. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ogibajte se pretirani zabavi in ničesar ne jemljite na lahko. Z ljubljeno osebo se boste lotili načrtov. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dosegli boste uspeh, ki bo utrdil neko sodelovanje. S svojim optimizmom boste vplivali na sosede. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nastopile bodo težave v uresničevanju programa. Objokovali boste neko zaupanje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z natančno izdelanim programom boste uspešno izpolnili neko nalogo. Vaši nasveti bodo cenjeni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite pazljivi, da ne zabredete v nesrečno zadevščino. Nekoliko nervozni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Jutro najbolj primerno za neki obisk. Bodite velikodušni do osebe, ki jo ljubite. Samostojni delavci imajo pravico poviška samo na delavski pokojnini Vpr.: «Po petih letih čakanja bom dobil še ' drugo pokojnino. Sem namreč že od vsega začetka vpisan kot kmet in še zmeraj redno plačujem prispevke. Imam pa še drugo pokojnino, ker sem plačeval prispevke. Zanima me, •če bom dobil minimalno kmečko pokojnino, čeprav imam že minimalno delavsko pokojnino?» S. M. Očitno vam je INPS z dopolnitvijo 1 60. leta starosti priznal starostno pokojnino na osnovi delovne dobe kot podrejeni delavec in prostovoljnih prispevkov, ki ste jih doplačevali do dopolnitve skupno 15. letih pokojninske dobe. Minimalna pokojnina je logična posledica takega stanja, ker so bili vplačani prispevki vse prenizki. Vendar pa vam moram dati neprijetno novico, da na osnovi vašega samostojnega zavarovanja kot kmet ne boste bili deležni druge samostojne kmečke pokojnine, ker uživanje ene pokojnine pri nekem pokojninskem skladu izključuje možnost priznanja druge pokojnine, ker INPS upravlja oba sklada (od kmetov in podrejenih delavcev). S 65. letom vam bodo priznali. če boste pravočasno predložili ustrezno prošnjo, le majhen povišek na pokojnini, ki jo že uživate, oziroma je zelo možno, da tega poviška, kljub 20-letnemu zavarovanju pri kmečkem skladu, sploh ne boste deležni. Vse je namreč odvisno od dejstva, kakšna je vaša pokojninska osnova: ker uživate minimalno pokojnino (122.300 lir), je o-dlpčilne važnosti, kakšna je razlika med tem zneskom in efektivno odmero pokojnine na osnovi vplačanih prispevkov. Če je ta efektivna pokojnina malo nižja od minimalnega zneska, ki ga sedaj prejemate, potem imate kako upanje, da boste dobili vsaj majhen povišek, v nasprotnem primeru pa bo sedanja minimalna pokojnina, kljub akreditaciji nadaljnjih 20 let, ostala nespremenjena, čeprav imate skupno več kot 35 let pokojninske dobe. Kar se pa tiče vašega zavarovanja pri kmečkem skladu, ni z ozirom na vašo starost več potrebno, da ste vpisani, če se ne več pretežno posvečate kmečkemu delu. Do zdravstvene oskrbe imate namreč pravico brezplačno, plačevanje nadaljnjih zavarovalnih prispevkov pa sploh ne bi vplivalo na vašo pokojnino. PRIZNANJE RAZNIH VOJAŠKIH OBLASTI Vpr.: «V vaši zadnji rubriki sem z zanimanjem prebral vest, da bo odslej INPS priznal celo dobo vojaščine. Jaz sem že tri leta v pokoju in se mi zdi, da mi niso priznali približno šest mesecev vojaščine. Ko sem urejal starostno pokojnino, sem izročil tudi vojaški list., sedaj pa bi ga spet potreboval, vendar so mi tedaj rekli, da mi ga vojaške oblasti ne bodo več vdale. Kaj naj naredim? Kako naj dokažem svojo pravico?» D. š. Ko zavarovanec urejuje svoje pokojninske zadeve, je priporočljivo, da priloži prošnji le overovljeno fotokopijo vojaškega lista, ker mu le ta kdaj v bodoče lahko koristi, kot je sedaj vaš primer. Na vašem mestu bi ponovno vprašal vojaški list na pristojnem uradu z obrazložitvijo, zakaj vam rabi. Potrebno je namreč razbrati z vojaškega lista, če dotični bivši vojak res uveljavlja katero izmed obdobij, ki jih je sedaj priznal zavarovalni urad INPS. če se vam to ne bi posrečilo, pa vam svetujem, da vložite nemudoma na INPS prošnjo za ponovno likvidacijo pokojnine, ker vam ob seštevanju pokojninske dobe niso upoštevali celotnega vojaškega roka, kot je razvidno iz vojaškega lista, ki je v stari pratiki. INPS bo tako poiskal vašo prejšnjo prošnjo in tako bo prišel na dan vaš vojaški list. n li li K r st sl dl ti tn D tn ki v Se z; gl re sl P< it Sc k, g< ki li. st Pi je pl lt ki b, di z k tc ni R D B PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. oktobra 1979 nogomet V EVROPSKIH POKALIH Milan (0:1) izločen Bigon in tovariši so sinoči doma nepričakovano izgubili s Portom Smola Torina - Po remiju s Perugio Dinamo izpadel ■ Ostale italijanske ,n jugoslovanske ekipe uspešne ■ Bled nastop Udineseja proti Čeliku 2:0 1:1 2:0 1:1 4:1 1:1 6:1 Včeraj so odigrali povratne tek-Pryega kola evropskih nogomet-li Rezultati tekem so bi- ii.J ,ugodni za italijanske in v gj°fS °iVanske ek‘Pe' ki nastopajo st •L,lri'1 evroPskih pokalnih prven-vih. Jugoslovanske enajsterice so aviie tri zmage in izsilile dva neo-ti, ena izida, kar je seveda poziven obračun. Iz nadaljnjega tek-ovanja pi. je izpadel zagrebški tnamo kateremu ni uspelo na do-“|acih tleh nadoknaditi enega gola, v' oga /!e Prejel na gostovanju Perugii. Vse ostale ekipe pa so “uvrstile v naslednje kolo. Nekoliko slabše pa so se odre-I e italijanske enajsterice, Dosege so le eno zmago, en neodločen ezultat in kar tri poraze, italijan-, prvak Milan in Torino pa sta : P°,eg tega izpadla iz nadaljnjega eKmovanja. Vse ostale enajsterice 0 se uvrstile v naslednje kolo. POKAL PRVAKOV , V povratnem kolu pokala prva-g°v je za eno večjih presenečenj f°t°vo poskrbel portugalski Porto, Je sinoči na San Siru izločil Ratanskega državnega prvaka. Go-‘Je so zmagali z golom razlike, s Prikazano igro pa so upravičili svo-n° Prednost. Milanu v tem začetku Prvenstva ne gre od rok. Ekipa je n bleda senca lanskega moštva, S' je popolnoma zasluženo pri-D°nlo državni naslov. Splitski Hajduk pa je zmagal tu- 1 na gostovanju v Turčiji, kjer je * golom Djordjeviča premagal e-"‘Po Trabzonspora. S tem rezulta- I Joni so se Spličani uvrstili v osmi-| n° finala pokalnih prvakov. (šestnajstina finala) (Z velikimi črkami zapisane enaj-sterice so napredovale v višje kolo) a b zon s por (Tur.) — hajduk split (jug.) on UINAMO TBILISI (SZ) -Liverpool (VB) 3:0 UUKLA PRAGA (ČSSR) -Ujpest Dosza (Madž.) Austria Dunaj (Av.) — VELJE (Dan.) Aek Atene (Gr.) - ARGES PITESTI (Rom.) Osters Vaxjo (Šved.) — Nottingham (VB) CELTIC (škotska) -Partizan Tirana (Alb.) ftuch horzow (Pol.) — HD4AMO BERLIN (NDft) , 0:0 Hamburger (zrn) - " ' Valur Reykjavik (Isl.) t “everen (Bel.) — SERVETTE (Švi.) °MONlA (Ciper) -Hed Boys (Luks.) AjAX (Niz.) - ^Helsinki (Fin.) 8:1 hEAL MADRID (Šp.) -Levski Sofija (Bol.) 2:0 POKAL POKALNIH PRVAKOV Juventus in Rijeka sta se uvrstila v nadaljnje kolo tega pokala. : Turinčani so sicer včeraj izgubili * Madžarskim moštvom Raba Eto * 1:2, v prvem srečanju pa je Ju-Ventus zmagal z 2:0 in se je tako Uvrstil v drugo kolo. Edini zadetek Turinčane Vausio Je bilo seveda dovolj za uvrstitev v Prihodnje kolo. Tudi Rijeka je uspešno premostila Prvo pokalno oviro. Po dokaj raz-“Urijivi tekmi so včeraj Rečani prelagali belgijsko moštvo Beerschot * 2:1. V prvi tekmi pa se je srednje končalo brez gola. Oba zadetka za Rečane je včeraj dal Radovič. (Šestnajstina finala) Raba Eto (Madž.) — JUVENTUS (It.) 2:1 HfJEKA (Jug.) --Beerschot (Bel.) 2:1 MAGDEBURG (NDR) -Wrexham (Wales) 5:2 AH IS BONNEVOIE (Luks.) -c Reipas Lahti (Fin.) 1:0 ^TEAUA Bukarešta (Rom.) — ^Toung Boys (Švi.) 6:0 g enerbahce (Tur.) -1 , ARSENAL (VB) 0:0 LOKOMOTIVA Košiče (ČSSR) -Innsbruck (Av.) 1:0 wATERFORD (Irska) --Goteborg (Šved.) 1:1 *°rtuna Dusseldorf (ZRN) — OLASGOVV RANGERS (Škot.) 0:0 VALENCIA (Šp.) --Kopenhagen (Dan.) 4:0 “ARCELONA (Šp.) — Akranes ,-Uslanda) 5:0 1'Vente Enschede (Niz.) — PANIONIOS ATENE (Gr.) 3:1 POKAL UEFA .Osrednje srečanje v tem pokalu ^ Lilo bržkone v Zagrebu, kjer pa ?fa domači Dinamo in Perugia igrala “faz gola. Paolo Rossi in tovariši, ** so v prvi tekmi zmagali z 1:0 s° se tako uvrstili v naslednje kolo Italijanski nogometaši so si na Pfedovanje zaslužili, saj so bili tudi v Zagrebu povsem enakovredni in ““časno celo boljši od Zagrebčanov. ?e dejstvo, da je bil Dinamov vra-rar Stinčič najboljši nogometaš na JKrišču, kaže, da so bili Perugiini “apadalci zelo nevarni. Rot je bilo pričakovati, je Crvena zvezda brez posebnih težav (3:0) odplavila turško moštvo Galatasaray. (dvaintridesetina finala) SAINT ETIENNE (Fr.) - Lodz (Pol.) GRASSHOPPERS (Švi.) -Progres Niedercorn (Luks.) °AYERN (ZRN) -Bohemians Praga (ČSSR) je včeraj drugem polčasu, dosegel kar pa 3:0 4:0 EINTRACHT (ZRN) — Aberdeen (Škot.) 1:0 STANDARD LIEGE (Bel.) — Glenavon (Irs.) 1:0 Stavanger (Nor.) — Monchen-gladbach BORUSSIA (ZRN) 1:1 West Bromwich (VB) — KARL ZEISS JENA (NDR) 1:2 Anderlecht (Bel.) — DUNDEE (Škotska) 1:1 DI0SGY6R (Madž.) — Rapid Dunaj (Av.) 3:2 Stal Mielec (Pol.) -AARHUS (Dan.) 0’1 UNI CRAIOVA (Rom.) -Wiener Spottclub (Av.) 3:1 BANIK OSTRAVA (ČSSR) -Orduspor (Tur.) 6:0 DINAMO DRESDEN (NDR) -Atletico Madrid (Šp.) 3:0 Dinamo Zagreb (Jug.) — PERUGIA (It.) 0:0 CRVENA ZVEZDA (Jug.) — Galatasaray (Tur.) 3:1 Real Sociedad (Šp.) — INTER (Italija) 2:0 MALMO (Šve.) — Palaseura (Finska) 2:0 EINDHOVEN (Niz.) - Sporting Gijon (Šp.) 1:0 Everton (Angl.) — FEYENORD (Nizozemska) 0:1 LEEDS (Angl.) — La Valletta (Malta) 3:0 IPSWICH (Angl.) — Skeid Oslo (Norveška) 7-0 KAISERLAUTERN (ZRN) -Ziirich (Švi.) 5:i KEFLAVIK (Isl.) — Kalmar (Švedska) i:o Ferencvaros (Madž.) — LOKOMOTIV (Bol.) 2 0 CSKA Sofija (Bol.) - DINAMO KIJEV (SZ) l;l Torino (It.) — STUTTGART (ZRN) 2:1 SREDNJEEVROPSKI POKAL Udlnese — Čelik 0:0 V drugem kolu srednjeevropskega pokala sta se včeraj v Vidmu pomerili domači Udinese in Čelik iz Zenice. Tekma se je zaključila brez zmagovalca, tako da sta tudi po tej tekmi obe ekipi na vrhu lestvice z enakim številom točk. Tekma je bila na zadovoljivi tehnični ravni; več priložnosti je imel Udinese, predvsem z razigranim Vagheggi-jem, obramba gostov pa je bila vedno na mestu; dobro se je izkazal vratar Juričevič, ki je bil vselej dobro razpoložen. Tretje kolo tega tekmovanja bodo odigrali 23. oktobra; Udinese bo gostoval na Madžarskem proti enajsterici Debrecen, Čelik pa bo sprejel v goste Rudo zvezdo iz ČSSR. ODBOJKA OD JUTRI DO 13. T.M. Začetek evropskega prvenstva V šestih francoskih mestih bodo najprej na vrsti kvalifikacije, nato pa finale v Parizu (moški) in Lionu (ženske) ■ Italija samo v moški konkurenci, Jugoslavija pa v obeh llllll III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItfinil 11111111 IM Ml III IMIHIIIIIIIIIlIttl KOŠARKA NA TURNIRJU V MILJAH Nepričakovan poraz Jadra nove peterke Naši fantje so izgubili z Interjcm 1904 - Drevi s Servolano Inter 1904 — Jadran 83:80 (42:40) JADRAN: A. Sosič, V. Sosič, K. Starc 7, I. Starc 13, Kraus 2, Čuk 12, B. Vitez 17, M. Vitez 9, Ban 20, Danev. SODNIKA: Festini in Tomasi. Jadran je v svojem prvem urad-nejšem nastopu nove sezone doživel porazi V prvi polfinalni 'tekmi turnirja, ki. ga prireja. .CGI, iz Milj ■in na katerem- nastopajo ■ vse najboljše tržaške ekipe, razen seveda Hurlinghama, je slovenski četrto-ligaš klonil Interju 1904, ki prav tako igra v D ligi. Poraz je bil resnici na ljubo dokaj nepredviden, na igrišču pa se je izkazalo, da je bil tudi povsem zaslužen. Jadranovci so zaigrali vse preveč raztrgano in so tako podlegli moštvu, ki ima v skupinski igri svojo poglavitno moč. V naši ekipi bo treba popraviti še marsikatero vrzel v obrambi, predvsem pa bo treba izpiliti in preurediti igro v napadu. V moštvu samem ostaja torej še več problemov in le težko jih bo rešiti do začetka prvenstva. Prvenstvo D lige se bo namreč začelo 14. oktobra, Jadran pa bo svoj krstni nastop opravil v soboto, 13. oktobra, na domačem igrišču v dolinski telovadnici proti Tigersu iz Gorice s pričetkom ob 19.30. Drevi bo Jadran odigral še drugo polfinalno srečanje turnirja v Miljah. Spoprijel se bo s Servolano in tekma bo gotovo za naše fante važen test. Začetek tekme bo ob 20.30. I. S. ODBOJKA V mednarodni moški odbojkarski tekmi v Toulouseu je Bolgarija premagala Francijo s 3:1. KARATE Pojutrišnjem se bo v Bruslju začelo letošnje evropsko prvenstvo v karateju. Prvenstvo ima poseben pomen za Jugoslovane, saj bodo morali braniti kar pet naslovov evropskih prvakov. Na zadnjem prvenstvu so namreč osvojili zlate kolajne med posamezniki in posameznicami, v moških in ženskih sestavah ter ekipno. KOŠARKA Košarkarji ljubljanske Iskre Olimpije bodo odpotovali na višinski trening v Bovec. Tam bodo ostali 15 dni. Med tem bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, med drugimi tudi z goriškim Pagnossinom (verjetno v sredo, v Tolminu). KOLESARSTVO V DIRKI PO EMILIJI Saronni ali Moscr? BOLOGNA — Kolesarska sezona se počasi bliža koncu, kljtib temu pa je spored dirk po Italiji, kot v tujini še zelo bogat. Lahko rečemo, da se bo sezona praktično zaključila v soboto, 13. oktobra, ko bo na vrsti krožna dirka po Lombardiji, ki velja za eno najprestižnejših, obenem pa najtežavnejših dirk v vsej sezoni. Pred to preizkušnjo se bodo italijanski in tuji kolesarji pomerili še na nekaterih drugih progah, ki jih predvideva mednarodni koledar dirk. Tako bo danes na vrsti krožna dirka po Emi- liji, v kateri se bodo pomerili vsi najboljši italijanski kolesarji; zagotovljena pa je tudi zelo kakovostna prisotnost tujcev, ki jih bo vodil Belgijec De Vlaeminck, ki je krožno dirko po Emiliji že osvojil leta 1976. Največ zanimanja je seveda za ponovni dvoboj med Moserjem in Saronnijem, ki rita ga konci rila 236‘ km, v Bologni. KOŠARKA nesporna favo kSFSfe MS Od 5. do 13. t.m. bo v Franciji evropsko prvenstvo v odbojki tako v moški kot tudi v ženski konkurenci. V šestih francoskih mestih se bo potegovalo za naslov najboljšega na starem kontinentu po dvanajst reprezentanc v obeh konkurencah. Na EPO 75 v Beogradu je bilo sklenjeno, da bo EP vsaki dve leti (in ne štiri, kot je bilo v preteklosti). Do prvenstva 1971, ki je bilo v Italiji, je nastopalo neomejeno število reprezentanc, od leta 1975 naprej pa samo dvanajst najboljših. Na prvenstvu imajo pravico do igranja prvih pet držav iz preteklega prvenstva (v našem primeru iz leta 1977, ki je bilo na Finskem) poleg teh še organizator ter šest drugih zastopnikov, ko si priborijo pravico na kvalifikacijskih turnirjih. Letos bosta v Franciji igrali obe jugoslovanski izbrani vrsti, od Italijanov pa bodo tokrat samo moški, ker se je italijanska odbojkarska zveza odrekla nastopu žensk, ali bolje rečeno, niso nastopile spomlad: na kvalifikacijah. Glede na uspeh reprezentance na MIS ter razmeroma mladi ekipi res ni bilo pričakovati takega u. krepa, če seveda mislijo v prihodnosti dati tudi odbojkaricam enake pogoje in možnosti za prodor v srednjo evropsko kakovostno skupino. Tako v moški kot tudi v ženski konkurenci branijo evropski naslov odbojkarji in odbojkarice SZ. Tudi pred skorajšnjim 11. prvenstvom so nesporni favoriti in res težko jih bo spodriniti z evropskega odbojkarskega Olimpa. Zastopnice SZ se lahko ponašajo s šestimi zaporednimi zmagami, njihovi vrstniki pa s štirimi. Moški so na lanskem SP v Rimu nesporno dokazali, da res nimajo enakovrednega tekmeca na svetu in v Evropi še toliko manj, ker Poljaki, po dveh velikih uspehih na OI v Montrealu in SP v Mehiki, preživljajo krizo, ženska reprezentanca SZ se je morala odreči svetovnemu naslovu pred domačimi gledalci, toda njen cilj je bil usmerjen na prohodnje OI v Moskvi, saj so reprezentanco izdatno pomladili ter bo že v Franciji pokazala svojo pravo vrednost in moč. Pred štirimi leti so bile v Beo: gradu tri izločilne skupine, s štirimi reprezentancami; prvi dve sta se potem borili v skupini šestih boljših za končni vrstni red od 1. do p. pipeta, slabša dva za, Toulouse Romunija, Francija, ČSSR in NDR ŽENSKE Orleans Poljska, ZRN, SZ in Romunija Cannes NDR, Belgija, ČSSR in Bol garija Evreux Jugoslavija, Francija, Madžarska in Nizozemska JADRANJE «POKAL BERNETTI« Odlično 5. mesto Malalanovega Kajtimara Na regati za Pokal Bernetti, ki ga je organiziral PK Pietas Julia iz Sesljana, se je v nedeljo zbralo nad 50 posadk razredov IOR in OPEN. V razredu OPEN sta tekmovali tudi posadki SPK ČUPA in sicer, Kajti-mar (Malalan, Košuta, Šik in Zan-domeni), ki je v svojem razredu s popravljenim časom odnesel odlično 5. mesto ter Ona (Kosmina, Can-telli, Rolič in Zavadlav), ki je zasedla 8. mesto. V zagrizenem boju za boljšo uvrstitev sta obe posadki pokazali tehnično in fizično pripravo posebno v trenutkih ko sta kratka nepozornost ali nepre-sodnost v izgubo časa. V Tržaškem zalivu bo prihodnjo nedeljo še regata za Pokal jeseni, ki spada med najvažnejša tovrstna tekmovanja v Italiji. Na regati bo zastopalo Čupo kar 7 jadrnic in sicer trije S 30 Ona - Kosmina. Kaj-timar - Malalan, Jura - Zandome-ni, Zigurat - Žgur, Sitna - Zavadlav, Marija Tereza - Baucon ter Teloh -Bensi. Te odlične priložnosti, ko se našim jadralcem nudi možnost, da se pomerile z izkušenejšimi jadralci na državni ravni, niso le sad prizadevanj SPK ČUPA, marveč tudi predpogoji, posebno s tekmovalnega vidika, za razvoj tega športa v zamejstvu. (m.m.) OBVESTILA ŠPORTNA ŠOLA sporoča, da se bo telesnovzgojni pouk za otroke na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu začel jutri in sicer ob 14.30 za otroke I. in 2. razreda in ob 16.00 za otroke 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Starši naj ob tej priložnosti poravnajo šolnino. Datum začetka telovadbe za o-troke vrtcev bomo sporočili v prihodnjih dneh. • • • ŠK KRAS obvešča, da bo ponovno začela telovadba za odrasle rekreativce. Prvi trening ter obenem sestanek bo danes, 4. t.m., v osnovnošolski telovadnici v Sa-ležu ob 20.30. KOŠARKA V PRVENSTVU A 2 LICE Pagnossin: leto varčevanja Goriški ligaš ima trenutno boljšo ekipo od lanske ■ Pozornost mladim silam Letošnje prvenstvo košarkarske ekipe Pagnossina, ki bo nastopil v prvenstvu A-2 lige, bo v znamenju varčevanja. V tej luči je treba tudi gledati pomanjkanje nakupov dobrih igralcev. To je bilo rečeno na tiskovni konferenci, ki jo je goriška ekipa pripravila za novinarje pred dnevi. Na njej so bili prisotni predsednica ekipe Ida Pa-gnossin, podpredsednik Francesco Moise, tehnični direktor Corrado Vescovo ter trener Jim McGregor. Kot je uvodoma poudaril tehnični direktor, se je goriška ekipa znašla pred precejšnjimi težavami. Konec lanskega prvenstva je namreč zapadla abinacija UGG - Pa-gnossin. Treba je bilo poiskati novo podjetje, ki bi finančno podprlo e-kipo. Po vrsti dogovorov je Pagnos-sin podaljšal abinacijo za tri leta. Zavlačevanje pri teh pogajanjih, ki so se končala komaj v drugi polovici julija, je preprečilo, da bi tehnično vodstvo ekipe usmerilo svojo pozornost na nakupe raznih igralcev. Poleg tega je treba pristaviti, da je ekipa razpolagala z omejeno vsoto denarja, zaradi česar večjih (beri dražjih) nakupov ni bilo mogoče opraviti. Kar zadeva letošnjo ekipo je Vescovo mnenja, da je močnejša od lanske, ko je za las zapravila možnost napredovanja v prvo zvezno ligo. McGregor namreč razpolaga z višjimi rezervnimi igralci. K temu pa je treba pristaviti, da so si mladi igralci v lanskem letu na- llllllll•tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlll1lll•Mllllllllllllllllltllllltllllllltllltltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllltllllllllllllllllllllllllllllltnn««lllllllllllllllllll■ ATLETIKA V TROBOJU ZA DEČKE IN DEKLICE IfKI MEDCELINSKI POKAL Uspešen start Sarajevčanov SAO PAULO — V prvem kolu medcelinskega Košarkarskega pokala je sarajevska Bosna premagala ameriško ekipo Mokana s 114:111 po podaljšku. V drugi tekmi tega kola pa je brazilska peterka Siria odpravila Quebradillas (Portoriko) kar s 114 proti 81. Bor — Kontovel Drevi ob 18. uri se bosta na stadionu «1. maj» v prijateljski tekmi spoprijeli kadetski peterki Bora in Kontovela. Pred dvema letoma so spremenili tako. da je igralo izločilni del po šest reprezentanc v vsaki .-kupini. Prvi dve sta potem igrali v pol finalu navzkrižno za uvrstitev od 1. do 4. mesta, tretja in četrta za mesta od 5. do 8., slabši dve pa za končni vrstni red od 9. du 12. mesta. Ta sistem tekmovania je bil na Finskem deležen kritik prav od vseh udeležencev. Ev ropska odbojkarska konfederacija - CEV - je seveda te kritike upoštevala in tako smo spel prišli na tri skupine, s štirimi ekipami. Posamezne skupino bodo igrale v naslednjih mestih in so tako sestavljene: MOŠKI Nantes SZ, Madžarska, Jugoslavija in Grčija St. Quentin Poljska. Bolgarija, Italija in Belgija. Vrsta osebnih in društvenih rekordov Med dečki se je najbolje izkazal borovec Aljoša Gašperlin, ki je dosegel dva osebna rekorda ter društvenega v troboju Atletska sezona se počasi bliža koncu in zato so tekmovanja vse bolj redka. Predvsem v kategoriji dečkov in deklic je med zadnjim deželnim prvenstvom ter prihodnjim tekmovanjem skoraj cel mesec premora. To vrzel je skušala atletska sekcija Bora dopolniti s tekmovanjem v troboju, ki je bilo v torek na Kolonii. Na šolskem stadionu se je kljub neugodnim vremenskim razmeram zbralo lepo število 25 tekmovalcev t^eh-kategorij dečkov in dektie. O-raeniti je treba, da je bilo tekhib-vanje neuradno in namenjeno le,članom naših treh slovenskih društev, ki gojijo atletiko, zato je bila prisotnost več kot zadovoljiva. Dosegli so več osebnih ter celo štiri društvene rekorde in zato lahko rečemo, da je tekmovanje povsem uspelo. Med dečki je zopet dokazal svojo premoč borovec Gašperlin, ki je dosegel osebna rekorda v krogli ter v daljini ter društvenega v troboju. Takoj za njim se je uvrstil član Adrie Bonanno, ki je izbolišal društveno znamko v troboju in izenačil tisto na 80 m. Za četrti društveni rekord je poskrbel član Levstika Furlan, ki je zbral v troboju za svoje društvo doslej največ točk. Osebne rekorde so nato dosegli še borovki Starc na 80 m ter v daljini in Gerdolova v vseh treh panogah na programu in članica Levstika Sedmakova na 60 m ter v daljini; dobro se je izkazala tudi članica Adrie Gregori, ki je na 60 .........."e"1.......................................“•■■'"'»'■■'»•lili........................■iiiiiim.......M.......■mil................ Iz planinskega sveta B.ižnje delovanje SPDT V nedeljo je avtobusni izlet SPDT v Karnijo na Monte Tinisa, ki je praktično zaključil sezono visokogorskih izletov, prav dobro uspel. Dva tedna kasneje, v nedeljo, 14. oktobra, pa bo že tradicionalni Dan planincev SPDT. Kot že vrsto let, bo tudi tbkrat na tržaškem Krasu, nekje pri Trebčah, program pa bo sestavljen z jutranjim ocenjevalnim pohodom ter s popoldanskimi družabnimi igrami za mlajše, pa tudi starejše. V petek, 12. t.m., pa se bo začela predsmučarska telovadba, katero že več let vodi prof. Giani Furla-nič. Trajala bo do novega leta. V nedeljo, 25. oktobra, bodo prišli v goste k članom SPDT planinci PD Viator iz Ljubljane. V jutranjih urah si bodo ogledali razne zgodovinske značilnosti tržaškega Krasa, zvečer pa bo skupna družabnost v neki kraški gostilni. Kmalu nato se bo tudi začela predavateljska sezona SPDT, na kateri bodo prvi predavali himalajci, ki so letos osvojili zstreho sveta», nato pa bo že na sporedu smučanje. V začetku novembra bo že tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme, kjer pa bodo prodajali tudi novo opremo. Decembra se bo začel vsakoletni smučarski tečaj SPDT v Ravasclet-tu oz. na Zoncolanu. Točen program smučarskega tečaja ter zaključnih zimskih športnih iger bomo čimprej objavili. D. J. Izlet na Monte Tiniso «Tudt zadnji dan septembra moraš izkoristiti, če ti vreme dovoljuje, da obiščeš hribe in naravo». S tem geslom se je v nedeljo zjutraj poln avtobus planincev SPDT po- dal proti Karniji. Cilj je bil 2115 m visok Monte Tinisa. Čeprav je bila ura zgodnja, so bili vsi udeleženci dobre volje, saj je sonce obetalo prav zanimiv in mnogim še neznan razgled. Karnijske Alpe skrivajo namreč med svojimi ledeniškimi dolinami krajinske ter naravne lepote in floristične ter geološke zanimivosti, ki jih precej razlikujejo od Julijcev. Prav na te lepote Karnijskih Alp, ki jih mnogi nezasluženo zapostavljajo, so hoteli opozoriti prijatelji znane tržaške alpinistke Tiziane Weiss in italijansko alpinistično društvo CA1 z zanimivo pobudo. V spomin na mlado alpinistko, ki je lani v stenah Pale di San Martino izgubila življenje, so na hribu Tinisa oskrbeli krožno pot. Pot Tiziane Weiss (Sentiero naturalisti-co Tiziana Weiss) nudi predvsem čudovit razgled: proti jugu na kotline in doline, po katerih teče Til-menta, na vzhodu in severu se bohotijo Karnijske Alpe, proti zahodu pa lahko seže oko vse do čudovitih masivov Dolomitov. Po drugi strani pa je vse okolje Tinise zanimivo za vse ljubitelje narave, ker je v tem skromnem kotičku ohranila svojo divjo lepoto in veliko florističnih posebnosti, ki so drugod žal že izginile, ter gorskih živali. Pot, ki jo trenutno še urejajo in dopolnjujejo Tizianini znanci in prijatelji, je torej zanimiv cilj za vse navdušene obiskovalce gora, ki bi radi videli kai zanimivega. Vse to so na svoje oči videli tudi planinci SPDT, ki so v nedeljo obiskali Monte Tiniso. Z avtobusom so dospeli do sedla Passo Pura (1428 m), kjer je oskrbovana koča Titta Piaz. Od ceste, ki pelje v Sauris, so nato krenili o gozdni cesti do bajte Casera Tin-tina (1397). Casera Tintina se nahaja na čudoviti, zeleni jasi, ki jo na južni strani zapira mogočni masiv Tinise, proti severu pa se odpira po- gled na globoke ledeniške doline in na jezero Sauris, Planinci so se nato po strmi poti podali do visokega sedla, kjer se pot loči proti vrhu Tinise, na drugi strani pa se nadaljuje po grebenu do vrha Punta d’uccel (1979 m) in nato čez sedlo Forca di Montof (1870 m) nazaj do Casere Tintine. Vso pot je razgledna, žal pa gorske megle niso dovolile širšega razgleda. Kljub temu je sonce pokukalo in tako poživilo zelena pobočja in gozdove, planinci pa so lahko uživali čudoviti mir gorske narave. Za celotno krožno pot so porabili nekaj več kot štiri ure, vendar zahtevajo lepota in zanimivosti tega predela veliko več časa in pozornosti. Na povratku so v Caseri Tintini srečali starše Tiziane 1Veiss, ki so se obiska razveselili in izrazili željo, da bi čim več ljudi obiskalo te kraje;, ki jih je Tiziana imela zelo rada. K.K. m in v daljini dosegla zanimive rezultate glede na to, da sodi še v najnižjo, C kategorijo. Velika večina tekmovalcev je nato izboljšala osebne rezultate predvsem v sprintu, sicer ob pomoči vetra. REZULTATI DEČKI Kat. A: 1. Aljoša Gašperlin (Bor) 80 m: 10"6; krogla: 11,22 m; daljina: 5,11 m; točk: 826 ; 2. Fausto Bonanno (Adria) 10"9; 8,36 m: 4,00 m) 430; 3. Edi Škerlavaj (Bor) 11"2; 7,78 m; 4,59 m; 4J4-,' 4: Peter'Ftrrlart (Levstik) 11”6; 8,02 m; 4.20 m; 294: 5. Vasilij Pečar (Adria) 12”1; G,98 m; 3,76 m; 10: 6. David Gregori (Adria) 12"3; 6,96 m; 3,54 m; 7. Andrej Pangos (Bor) 12”3; 6,24 m; 3,50 m. Kat. B: 1. Marko Saksida (Adria) 80 m: 12"4; krogla: 5,20 m: daljina: 3,60 m; 2. Rudi Primosi (Bor) 14”1; 6,22 m; 3,33 m; 3. Walter Verduno (A-dria) 12”6; 5,30 m; 2,97 m; 4. Borut Race (Bor) 12”8; 4,90 m: 3,22 m; 5. Alan Oberdan (Bor) 13”2; 4,80 m; 3,22 m; 6. Danijel Jakomin (Adria) 13”8; 2,76 m; 3<03 m; 7. Dario Blažina (Bor) 14”4, 4,76: 0. DEKLICE Kat. A: L Tanja Starc (Bor) 80 m: 11”4; krogla: 6,82 m; daljina: 4,20 m; točk: 774; 2. Ivana Gerdol (Bor) 12"3; 6,08 m; 3,88 m; 518; 3. Tatjana Gregori (Bor) 12’'4; 6,08 m; 3,84 m; 498 ; 4. Andreina Menegatti (Levstik) 11”6; 5,72 m; 3,42 m; 460; 5. Astrid Košuta (Bor); 12”6; 6,52 m; 3,42 m; 418; 6. Sara Čok (Bor) 12”8; 6,36 m; 5,53 m; 404; 7. Anastazija Koršič (Bor) 12"9; 5,52; 310; 220. Kat. B: 1. Helena Sedmak (Levstik) 60 m: 9"8; krogla: 7.20 m; daljina: 3,40 m; točk: 396 ; 2. Lara Strajn (Bor) 9”4; 5,32 m; 3.64 m; 310; 3. Mirijam Gregori (Adria) 9"7; 4,46 m; 3,28 m; 226: Erika Fornazarič (Bor) 10”3; 5,60 m; 3,10 m; 98. R. F. MLADINSKE IGRE VČERAJ V GENOVI Neroden poraz naših predstavnic Ligurija — Siomšek 2:1 (15:8, 16:18, 15:10) GENOVA — Drugi dan državnega finala v ženski odbojki v okviru mladinskih iger ni bil srečen za učiteljišče Slomšek, ki v Genovi zastopa deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Včeraj zjutraj so namreč - Kf; -V j* , 'V, V . ..J, j \ *«;’A 1?«« s s; 'J ,1 ' 1% ^ , P. so PURA V. .M. ^ y^ATinHn>> ‘A io / T^ M.teTINISA . 5 - ~ A' * : —A s v :■. jr , . \ ^ ^ ^.... Krožna pot Tiziane VVeiss v Karnijskih Alpah, pod goro Tinisa / ' ®;:1 V'v m i ! \ 1 A , , 4.' J j iillll ’ N i e. A C \ \\ 1 ! naše dijakinje igrale proti Liguriji in nerodno izgubile z 1:2. Najlepši je bil vsekakor drugi set, ki so ga igralke obeh ekip odigrale z veliko mero borbenosti, pa tudi kakovosti pri igri ni manjkalo. V odločilnem nizu pa je na igrišču posegel izredno pristranski sodnik, ki je domači ekipi bistveno olajšal pot do zmage. V drugi tekmi je Umbrija premagala Apulijo z 2:1. Na začasni lestvici imata tako Ligurija in Um-brija qoi,4 teočkf. JVpulijp in Slomšek pa* sta tSjjkf t^Emes bosta na sporedu še zadnji"dve srečanji, k!i bostfl-flcllfičali cl-končni lestvici. Med sabo se bosta spoprijeli Ligurija in Umbrija, Slomšek pa bo v tekmi z Apulijo naskakoval tretje mesta. SMUČANJE Ni sredstev Jugoslovanska ženska smučarska reprerentsnea bi morala že v ponedeljek odpotovati na skupne priprave na sn?g v Italijo. Toda smučarke so še vedno doma. ker je za trening zmanjkalo denarja. TELOVADBA * Balkaniada v Ljublj’ani Od 12. do 14. t.m. bo v Ljubljani gimnastična balkaniada. Jugoslovanska reprezentanca bo imela pred to veliko prireditvijo v Ljubljani izbirno tekmovanje in sicer 7, t.m. brali marsikatero izkušnjo. Trditve Vescova so podkrepila predprven-stvena srečanja, ko je Pagnossin pokazal dobro tehnično in atletsko pripravljenost. Vescovo je nazadnje naslovil poziv na goriško publiko, da bi v čimvečjem številu prisostvovala tekmam in tako prispevala k uspehu Pagnossina. V pogovoru z novinarji so predstavniki Pagnossina med drugim dejali, da pomeni prihod McGregor-ja ponovno zagotovilo, da bo ekipa v najkrajšem času postala ena najboljših v Italiji, še posebno če pomislimo. da igrajo v Pagnossinu pretežno mladi igralci, H imajo pred seboj obete. S tem v zvezi je vodstvo Pagnossina v letošnjem Mu posvetilo veliko pozornost mladinskemu sektorju, saj se dobro zaveda pomembnosti tega problema. Na naše vprašanje, ali je vodstvo kdaj pomislilo, da bi kot tujca kupilo kakega dobrega jugoslovanskega igralca, ki bi omogočil tudi obisk večjega števila gledalcev z onstran meje, je predsednica povedala, da je to njihova že večletna želja. Pred leti so namreč potekala pogajanja za prihod čosiča v Gorico. sDvoboj* s Synudinejem pa je bil neenak, saj je bolonjska ekipa razpolagala z večjo vsoto denarja. «Se-daj,» je nadaljevala predsednica, «skušajo na kak način usmeriti pozornost na Delibašiča. Zavedajo pa se, da se bo za jugoslovanskega zvezdnika potegovalo več italijanskih in tudi drugih ekip.» McGregor je na vprašanje, ali je letos ekipa dovolj zrela za prestop v višjo ligo, dejal, da je to brez dvoma tako, sicer pa je letos A-2 liga kakovostno enako močna kot prva. Kar zadeva igralce, je z njimi precej zadovoljen, čeprav je njihova srednja starost zelo nizka. Pol za šalo, pol za res je pristavil, da bo za razne menjave na igrišču moral vsakokrat vprašati dovoljenje njihovih staršev. Pagnossin se torej pripravlja na letošnje prvenstvo predvsem da bi obstal v tej ligi. Vse kar bo več, bo dobrodošlo. R. Pavšič KOLESARSTVO NA DIRKI JUNIORJEV Dober uspeh Sandra Čoka Dober uspeh mladega kolesarja Adrie išatldra Čoka na nedeljski dirki -jihidrjev v kraju Soi-gente Pradipozzo. Na 130 kilometrov dolgi progf^ki se je odvijala po mestnih ulicah, je nastopilo 27 kolesarjev, dirko pa So zaključili le v desetih. Temu je botrovalo slabo vre-1 me, saj je izredno močno pihalo, tako da so morali tekmovalci ves čas voziti proti vetru, kar je marsikomu «odrezalo» noge: Visoko število odstopov priča, da je bila dirka res naporna in vseskozi bojer vita. Mladi lonjerski kolesar se je na tem nastopu uvrstil na nadvse dobro sedmo mesto v ostri konkurenci tekmovalcev iz Veneta in tudi iz Emilije. Naj dodamo Se, da je bil Čok izredno aktiven v prvem delu dirke, ko je bil med pobudniki vrste pobegov. Čok bo sedaj dirkal še na dveh tekmovanjih v naši deželi, nakar bo zaključil c cestnimi dirkami v letošni sezoni ter se pričal skupno s klubskimi tovariši Godničem,' Petelinom in Ru*-zierjem pripravljati za ciklokros. R. Pečar NOGOMET V 3. AL NA TRŽAŠKEM Gaja in Kras že v ospredju V nedeljo čaka obe enajsterici težka naloga V nedeljo je bil start 3. amaterske lige v kateri igrata Gaja in Kras in siecr v skupini «M». Obe naši enajsterici sta uspešno startali. Posebno dobro se je odrezala Gaja. ki je bila v gosteh pri ekipi s katero je še lansko sezono tekmovala v drugi amaterski ligi, to je Aurisino. Gajevci so z visokim 4:1 premagali Nabrežince, ki res nimajo opravičila za tako visoki poraz, saj končni izid jasno govori, da je bila Gaja vedno v premoči in s tem tudi zasluženo odnesla obe točki. S tem uspehom je Gaja jasno potrdila, da sodi med kandidate za prestop v višjo ligo. Gajevci, ki v glavnem niso spremenili strukture moštva, so se tako postavili v ospredje in že prihodnjo nedeljo imajo možnost, da spet pokažejo svoje ambicije, ko bodo sprejeli v goste žilavo ekipo CGS, ki je tokrat nasula enajsterici Cave kar sedem golov. Tudi Kras je prišel do zmage v gosteh in sicer na račun novoustanovljene ekipe Sistiane. Zmaga Krasa je toliko bolj važna, če upoštevamo, da je bila ekipa Sistiane vsaj do nedelje prava neznanka. E-dini gol srečanja je dosegel Raseni, ki sodi med najboljše napadalce 3. amaterske lige. Kot zanimivost tega zavrtljaja bi omenili, da v petih tekmah nismo zabeležili nobenega remija in da je padlo kar 15 golov. Morda najbolj presenetljiv izid pa je poraz Edere proti močni ekipi S. Luigi. V skupini «N» smo zabeležili en sam remi, medtem ko so bile ostale tekme precej izenačene, če izvzamemo gladko zmago Op. Super-caffe’ nad ekipo S. Vito. Po vsej verjetnosti je prav ekipa Op. Super-caffe’ glavni favorit skupine za prestop v višjo liga , SKUPINA «M» IZIDI 1. KOLA Sistiana - Kras 0:1 Aurisipa - Gaja 1:4 CGS - Cave 7:1 Inter TS - Esp. S. Giovanni 0:1 Edera - S. Luigi 0:1 LESTVICA CGS, Gaja, S. Giovanni, Kras in S. Luigi 2; Edera, Inter TS, Sistiana, Aurisina in Cave 0. PRIHODNJE KOI/) (7. 10.) . Esperia S. Giovanni - Edera; Cave - Inter TS; Gaja - CGS (Padriče 10.30); Kras - Aurisina (Veliki Repen 10.30)g S. Luigi - Sistiana. , SKUPINA «N» IZIDI 1. KOLA Artigiani 2P S. .‘Inna 1:2: Roiane-se - Rabuiese 2:1; Op. Supercaffe’ -S. Vito 2:0; S. Sergio - S. Andrea 0:0: GMT - Chiarbpla 2:1. LESTVICA Op. Supercaffe' GMT. Roianese in S. Anha 2; S. Andrea in S. Sergio 1; Union, Artigiani 2P, Chiar-bola, Rabuiese In S. Vito 0. B. R. NOGOMET Causlo izključen za tri tekme MILAN — Med drugimi ukrepi je disciplinska komisija prve italijanske nogometne lige izključila Juventusovega nogometaša Causia kar za tri kola. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48000 lir. za naročnike brezplačno revijo tDAN* V SFRJ številka 3,50 din, ob nedel|ah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00. letno 500.00 din, za organizacije In DOdjetja mesečno 65.00, letno 650.00 diri Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StTQH 6 PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljubljano 4. oktobra 1979 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 , Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mini 18-800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalji mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Jull|ski krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deže v Italiji pri SPI. ^:2nj:"h[ ■n tiska ^ Vrst založnikov FIEG Oglasi 400 lir za Odgovorni urednik Gorazd Vesel KONČANO ZASEDANJE UPRAVITELJEV OBČIN IN POKRAJIN V VIARECGIU Ze pred volitvami prihodnjega leta ZASKRBLJUJOČ POLOŽAJ odobriti reformo krajevnih uprav Cossutta in Cava o sestavi občinskih in pokrajinskih odborov ■ Minister Rognoni potrdil obvezo vlade, da pripravi osnutek zakona za reformo krajevnih uprav VIAREGGIO — še pred upravnimi volitvami prihodnjega leta mora parlament odobriti zakon za reformo krajevnih uprav. To je o-srednja točka enotnega dokumenta, ki so ga sprejeli na zasedanju italijanskih občinskih in pokrajinskih upraviteljev, ki se je končalo včeraj v Viareggiu. Združenje italijanskih občin ANCI pa bo v kratkem priredilo posvet med odgovornimi predstavniki političnih strank, da se sestavi enotno in čim ustreznejše zakonsko besedilo. Krajevne uprave zahtevajo predvsem večjo avtonomijo. Ustanovitev dežel z rednim statutom je namreč skoraj povsod zadušila del avtonomije občin in pokrajin, ker so postale dežele novi centralistični organi. Ena izmed zahtev, ki so prišle do izraza v Viareggiu in ki sestavljajo sklepni dokument je tako tudi zahteva, da morajo biti občine vključene v deželne in meddeželne odbore za prostorsko in gospodar sko načrtovanje. Predsednik ANCI Ripamonti pa se bo obrnil na predsednika republike Pertinija s prošnjo po sprejemu reforme krajevnih uprav in predvsem njihovega finančnega poslovanja. Kar zadeva finansiranje krajevnih uprav so udeleženci zasedanja v Viareggiu poudarili nujnost, da morajo novim pristojnostim, ki jih imajo krajevne uprave, slediti tudi dodatna finančna sredstva. Sicer pa je bilo zasedanje v Viareggiu zelo zanimivo. Spregovorili so vidni predstavniki vseh strank, prvi dan pa se je zasedanja udeležil sam ministrski predsednik Cossiga, ki je zagotovil, da bo vlada v najkrajšem času preučila vprašanje reforme krajevnih uprav in pripravila u-strezni zakonski osnutek. Spregovorili so tudi odgovorni za krajevne uprave pri političnih strankah. Tako je včeraj za komuniste senator Armando Cossutta govoril še zlasti o političnem ustroju odborov krajevnih uprav. Polemiko o tem vprašanju je sprožil socialist Aniasi, ki pa je bil polemičen predvsem do svojega tajnika Craxija: Aniasi se je zavzel za utrditev in obnovit;«-levičarskih uprav, medtem ko je Craxi proti frontističnemu zadržanju levice v krajevnih upravah. Cossutta je včeraj dejal, da je' v krajevnih upravah potrebna «odprtost in sodelovanje* ter je obtožil demokristjane, da dolžijo komuniste «fron-tizma*, medtem ko so dejansko sami zaprti do KPI, s katero nočejo sodelovati v odborih niti na krajevni ravni, obenem pa jih vabijo, naj pristopijo v večine tako v parlamentu kot tudi v deželnih, pokrajinskih in občinskih svetih. Dejansko, pravi Cossutta, demokristjani nočejo sode’ovanja ampak le podporo KPI, kajti delitve odgovornosti brez delitve oblasti ni mogoče pojmovati. Sicer pa je senator Cossutta poudaril, da krajevnih odborov ne sestavljajo v Rimu, ampak na krajevni ravni, «na osnovi konkretnih programov in razmerja med silami*. Komunisti so vedno pripravljeni na sodelovanje in odbori, ki jih sestavljajo skupaj s socialisti, so pomembna potrditev možnosti konkretnega sodelovanja na enakopravni ravni. Spomladi, je dejal Cossutta, si bomo prizadevali, da utrdimo sedanje levičarske uprave ter da povečamo njihovo število in ojačimo njihovo spodobnost. Sledil je poseg odgovornega za krajevne uprave pri KD Antonia Gave, ki je kritiziral predloge, ki predvidevajo koalicije, iz katerih je izključena KD, češ da na ta način odrekajo nekaterim političnim silam pravico do upravljanja. Gava je nato izrazil zaskrbljenost nad hipotezami socialistov o sestavljanju odborov na krajevni ravni, ki le na tretjem mestu predvidevajo sodelovanje z demokristjani. Kar pa zadeva prenos razprave o teh vprašanjih iz Rima na krajevno raven, demokristjani s tem predlogom soglašajo, seveda le «v okviru splošne politične strankine linije*. Včeraj je spregovoril tudi notranji minister Rognoni, ki je ponovil pripravljenost vlade, da pripravi zakon za reformo krajevnih uprav, ki pa mora biti tudi moralna reforma življenja države ir njenih inštitucij. Rognoni je tudi sporočil, da bodo v kratkem izdelali podatke o osebju, o finansiranju in o izdatkih krajevnih uprav, ki jih zbira poseben urad notranjega ministrstva. Ti podatki bodo, po besedah ministra Rognonija, omogočili boljšo porazdelitev finančnih sredstev krajevnim upravam in tudi periodično nadzorstvo nad delovanjem občin in pokrajin. Tudi Rognoni pa soglaša z ugotovitvijo, da je treba v čimkrajšem času, vsekakor pa pred prihodnjimi volitvami, o-dobriti zakon za reformo krajevnih uprav, (bbr) Leonardo Sciaseia o domnevnem «vetu» KD PALERMO — Radikalni poslanec in znanj pisatelj Leonardo Sciaseia je zelo ostro reagiral na domnevni «veto» Krščanske demokracije na njegovo prisotnost v posebni parlamentarni komisiji, ki bo imela na logo razkriti ozadje ugrabitve in u-mora Alda Mora. Pred dnevi je o tem pisala «Lotta continua*, vče- raj pa še dnevnik «Giomale di Si-cilia*, ki pa ne navajata uradnih virov stranke relativne večine. »Veto* KD naj bi po mnenju mnogih izhajal iz dejstva, da je sicilski pisatelj v knjigi «Affaire Moro* žolčno napadel stališča te stranke v času u-grabitve uglednega politika. Pričakovati je sedaj uradni odgovor Zac-čagninijeve stranke. Aretiran pridelovalec indijske konoplje VIDEM — Mladi 28-letni Adelchi Braida, ki je na domačem vrtu gojil indijsko konopljo, doma iz San Giovannija al Natisone, ,je od včeraj. potem ko so mu orožniki pregledali vrt in ugotovili, da gre v resnici za indijsko konopljo, v vi- demskih zaporih zaradi posesti mamila. V preteklosti so orožniki že pregledali Braidovo stanovanje, kjer so zaplenili nekaj gramov hašiša, sto gramov indijske konoplje in 3 grame opija, pri tem pa se niso zavedeli, da goji v vrtu prepovedano rastlino. Vietnamski «praznik sveč» BENETKE — Vietnamski beguhci, ki so se 20. avgusta izkrcali z italijanskih vojnih ladij, bodo jutri v Sottomarini pri Chioggii praznovali «praznik sveč*. Prvič po svojem prihodu bodo torej ponovno skupaj, Rdeči križ je že poskrbel za jutrišnji prevoz iz vseh begunskih taborišč. iiiiiiiiiiHmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimuiiiitiiiiiinmtiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiMiinjHiHiiiiiia Papež s Palestinci PO TORKOVIH HUDIH NEREDIH V ZAPORU NA ASINARI Brigadista Ognibeneja premestili v samico Karabinjerji in policija zapuščajo otok Seminar 0PEC o energiji na Dunaju Med obiskom v stekleni palači se je papež Janez Pavel II. sestal tudi s predstavnikom gibanja za osvoboditev Palestine v OZN Terzi-jem in z voditeljem PLO Kadumijem. Oba sta se mu zahvalila za besede, s katerimi se je zavzel za pravično rešitev palestinskega vprašanja i.i ga povabila, naj obišče Palestino. Papež na povabilo ni odgovoril, pač pa je še včeraj izraelski radio porogal, da ho Janez Pavel II. v kratkem odpo toval na Bližnji vzhod. Na sliki papež v razgovoru s Terzijem. (Telefoto ANSA UPI) SASSARI — Po torkovih neredih v oddelku za politične zapornike «For-nelli* posebnega zapora na Asinari vlada sedaj na otoku, ki je oddaljen le nekaj kilometrov od važnega pristanišča Porto Torres, navidezen mir. Policija in karabinjerji, ki so med neredi dobesedno obkolili poslopja, ki sestavljajo posebni zapor, ki spada po mnenju notranjega ministra med najbolj varne v državi, so že zapustili otok in le nekateri izvidniški čolni stalno nadzorujejo obalo. Načrt o množičnem begu bri-gadistov in napistov iz zapora, ki so ga preiskovalci našli v Gallinari-jevi torbi ob njegovi aretaciji, je kot znano predvideval «napad» z morja in to sredi noči, ko velika večina paznikov spi v posebnem poslopju v notranjosti zapora. Kot je bilo pričakovati, sodstvo ne namerava ugoditi nobeni zahtevi zapornikov, še manj pa premestiti nekatero teroriste, ki bi si želeli v druge zapore. O razmerah v tem in v drugih ..posebnih zaporih, se že dalj časa nadaljujejo zelo ostre polemike in nekateri so celo mnenja, da kaznilniška reforma, ki jo je parlament izglasoval po dolgih bojih predvsem levičarskih strank, ne bi smela veljati za posebne zapore. Vsekakor so podobna stališča v manjšini, saj je treba pomisliti, da je bil zapor na Asinari zgrajen že leta 1886 in le pred dvema letoma so ga delno «prilagoditi» novim razmeram. O tem je včeraj spregovoril tudi podtajnik za pravosodje Costa, ki je izjavil, «da bo morala vlada v bližnji prihodnosti preosnovati namen posebnih zaporov in ustaviti v njih nove pogoje življenja, ki bi u-skladili potrebo po varnosti z bolj človeškimi razmerami tako za paznike kot za zapornike.* življenje paznikov se namreč v teh zaporih večkrat ne razlikuje dosti od življenja zapornikov, zato vlada tudi med prvimi upravičeno nezadovoljstvo, ki se ga ne more odpraviti le z občasnim povišanjem plač. Pobožaj je kot vidimo precej zaskrbljujoč in zahteva radikalne posege, s katerimi bo lažje premagati tako imenovano strategijo «eksplozivno-sti*, ki jo skušajo prevratniške skupine-ustvariti v posebnih zaoprih-. Notranje ministrstvo je medtem včeraj,, uradno potrdilo prvotno, verzijo o torkovih nemirih na Asinari, ki so se začeli, potem ko je spodletel poskus brigadista Ognibeneja, da bi ugrabil paznika Giuseppeja Špana, ki ga je nato terorist tudi laže ranil z er ilom, ki ga je sam izdelal. Roberta Ognibeneja, enega izmed »zgodovinskih* voditeljev rdečih brigad, ki je bil obsojen na 28 let zapora zaradi umora karabinjerskega podčastnika, ca so medtem že premestili v samico in mu bodo v kratkem formalno sodili zaradi upiranja javnemu funkcionarju. Mi nistrstvo je tudi priznalo, da so se karabinjerji in policija nekajkrat posluževali tudi solzilnih bomb, demantirali pa so vesti, ki so pravile, da so se sile javnega reda posluževale tudi orožja. Vedno v istih krogih pa se je izvedelo, da namerava minister Rognoni v kratkem imenovati novega ravnatelja Asinare, sedanjega ravnatelja so namreč v preteklosti ostr0 kritizirali, ne samo zaporniki ampak tudi večina paznikov. (st) RIM — Na povabilo predsednika italijanske vlade Cossige bo 13. oktobra prispel na delovni obisk v I-talijo predsednik nizozemske vlade Andreis A.M. van Agt. Srečanje bo priložnost za izmenjavo mnenj o-beh ministrov pred skorajšnjim sestankom evropskega sveta v Dublinu. Na Dunaju sc je začel tridnevni seminar o energiji, ki ga prirejajo izvoznice nafte, ki so članice OPEČ. Zasedanju predseduje minister za nafto Združenih arabskih emiratov Al Oteiba, prisostvuje mu pa okrog 200 predstavnikov iz držav proizvajalk in uvoznic nafte. (Telefoto ANSA-UPI) MAFIJCI PRED SODNIKI S SEJE KOMISIJE ZA INDUSTRIJO POSLANSKE ZBORNICE Odlok o varčevanju z energijo bodo najbrž temeljito spremenili Sklad za energijo bodo vključili v državni proračun, bo pa namenjen razvoju načrta za raziskavo alternativnih virov energije Pred milanskim prizivnim sodiščem se je pričel proces proti skupini mafijcev v odsotnosti glavnega obtoženca Luciana Liggia, ki ni hotel zapustili rimskega zapora Regina Coeli (Telefoto ANSA) RIM — Poseben sklad za energijo, o katerem govori zakonski odlok o omejitvi energetske porabe bodo najbrž Vključili v državni proračun: na ta način bi sklad zgubil avtonomnost in bi postal le ena od postavk v proračunu, vsota pa bi bila namenjena globalnemu načrtu o raz skavi alternativnih virov energije, ki naj bi nadomestili petrolej. T0 je med drugim predlagal na včerajšnji seji komisije za industrijo poslanske zbornice predsednik Cita-risti, ki je tudi dejal, tft predlog že naletel na pozitivno mnenje pri drugih političnih' strankah. V komisiji za industrijo so včeraj zaključili razpravo o tem zakonskem odloku, ki ga morajo odobriti v parlamentu do 14. novembra. Sklenili so ustanoviti ožjo komisijo, ki naj pr hodnji teden prouči posa mezne popravke k zakonskemu odloku. Predsednik komisije Citaristi predvideva dokajšnje spremembe. Včeraj se je sestala tudi komisija za finance in zaklad, ki je izrekla poz Evno mnenje o zakonskem odloku o energiji, vsaj kar zadeva davčno plat, ki jo neposredno zadeva. Tajnik kom sije Rubbi je povedal. da so dali nekaj predlogov, pre vsem da bi le začasno ukinili prodajo bencinskih bonov za tuje turiste, tako da bi jih morda nekoč kasneje lahko spet uvedli, nato pa je komisija še svetovala vladi, naj prouči zvišanje davka na utekočinjeni plin, kar je vlada baje sprejela. Poleg tega so izrazih nekatere pomisleke glede podražitve metana, saj pri tem trčita dve nasprotujoči >i potrebi: uravnovesiti stroške za one, ki se za ogrevanje poslužujejo kurilnega olja, z druge strani pa podražitev metana prav gotovo ne prispeva k njegovi razširitvi, predvsem v južni Italiji, (if) Zaradi brezbrižnosti oblasti Mladinske zadruge v hudih težavah RIM — Dve leti po vstopu v veljavo zakona št. 285 o zaposlovanju mladine, ki je resnici na ljubo popolnoma razočaral pričakovanja, da bodo njegova določila omogočila odpravo resnega pojava mladinske brezposelnosti, je skoraj vse, kar je od njega ostalo, okrog 2.000 zadrug, ki so si jih mladinci ustanovili sami. Ob sicer precej razširjenem, a prav malo osnovanem godrnjanju, da sodobni mladini ni do dela, velja poudariti, da več kot dve tretjini teh zadrug ki vključujejo več kat 20.000 mladincev, delu- '•MHIUIIIII1||||ii||||||||||||||||||llllllllllltlM||l Zaskrbljenost prebivalstva zaradi prepogostega uhajanja radioaktivnih plinov iz jedrskih central RED WING — Združene države Amerike so ponovno pred naravno katastrofo, ki jo je povzročila človeška napaka v jedrski centrali v Prairie Islandu. Gre za drugo tovrstno nesrečo, ki se je pripetila letos v ZDA. Prva, ki je bila obenem najhujša na tem področju, se je zgodila marca letošnjega leta v jedrski centrali v državi Pennsil-vanija, ko je okvara na zaklopi pri ohlajevanju povzročila uhajanje radioaktivnih plinov v ozračje. Napako v jedrski centrali v Prairie Islandu v zvezni državi Minnesota. zaradi katere je prišlo do u-hajanja radioaktivnih plinov, je povzročila okvara na vodni cevi v ge-neratoriju, ki deluje na vodno pa- ro. Takoj po okvari v centrali so krajevne oblasti izdale sporočilo, da bi pomirile okoliško prebivalstvo, da iz centrale niso uhajali radioaktivni plini. Ekipe strokovnjakov pa so takoj začele preučevati vzroke tega uhajanja. Jedrska centrala v Prairie Islandu, ki je v bližini mesteca Red Wing, ki ima 10.000 prebivalcev, je last družbe Northec Povver. Za njeno dograditev so potrošili 320 milijard lir. Deluje že od leta 1973 in leži na obrežju Mississippija. Centralo je zgradila družba Westinghou-se Corporation. Do uhajanja plina v centrali je prišlo v torek ob 20.30 po italijanskem času, tedaj so v centrali okli- cali izredno stanje, ker so tehniki ugotovili, da je v ozračje ušlo nekaj radioktivnega plina, katereg. so dežurni izolirali v 27 minutah. Po končani operaciji se je delo v centrali nadaljevalo. Neki funkcionar je v zvezi z uhajanjem razložil, da je bila radioaktivnost tako nizka, da so dela lahko nemotoma nadaljevali. Tehniki centrale, ki so si stanje v okolici ogledali v razdalji 8 km, so ugotovili, da v ozračju ni radioaktivnih plinov. Enake rezultate so u-gotovili tudi s helikopterjem, s katerim so preleteli ozračje nad centralo v višini od 150 do 600 metrov. Po mnenju fukcionarja družbe Nuclear Regulatory Commission, ki v ZDA nadzoruje aktivnost v jedrskih centralah, je uhajanje plina povzročila napaka pri generatorju na paro, ko je toplota, ki je prihajala iz sistema za hlanjenje reaktorja ušla v drugi sistem /a hlajenje, ki proizvaja paro za turbine. Popravilo reaktorja, ki bo trajalo približno od 2 do 4 tedne, bo oškodovalo družbo, lastnico jedrsk: centrale, za 72 milijonov lir dnevno. (zt) RIM - Raketni rušilec Ardito in raketna fregata Lupo sta včeraj priplula v šanghajsko pristanišče. To je prvi uradni obisk italijanske vojne mornarice po 40 letih. je v proizvajalnih sektorjih (kmetijstvu, obrtništvu in storitvah). Njihovi člani so v večini mlajši od 20 let, zanimiv podatek je pa tudi, da je na vsakih pet predsednikov ena ženska. Vse te zadruge pomenijo pravo bogastvo za vso družbeno skupnost, bodisi, ker zagotavljajo velikemu številu mladincev obeh spolov dostojanstveno zaposlitev, bodisi zaradi produktov in storitev, ki jih ustvarjajo. So pa skoraj vse v velikih težavah, kot so dejali včeraj na tiskovni konferenci zastopniki Zveze zadrug, ki sji>' Obrazložili izsledke komaj izvršene podrobne ankete, ker niso deležne ustrezne javne pomoči in jim zato grozi propad. Javna uprava, od državnih do velike večine krajevnih ustanov, je namreč popolnoma odpovedala pri izvrševanju vloge, ki ji jo je nalagal zakon o mladinski zaposlitvi, zasebna industrija in podjetja na lošno pa so ostala skoraj v celoti odsotna. Edina struktura, ki je podrla mladino v njenih prizadevanjih a pravico do dela, je bilo ravno zadružno gibanje. O pasivnosti javne rave priča na primer dejstvo, da je sklenila le z manj kot tretjino nladinskih zadrug konvencije po zatonu 235, ki so jim vsaj formalno zagotavljale pomoč. Mladi zadružniki so bili zato prisiljeni iskati več ot 70 odstotkov denarnih sredstev za naložbe pri zasebnih bankah ali ’ih pa priskrbeti (kar so opravili •-a skoraj polovico potrebnih sred- stev) s samofinansiranjem. Delovanje omenjenih 2.000 zadrug najbolj ovira pa prav pomanjkanje ustrezne kreditne politike, kot tudi odstotnost javnih uprav pri neposredni strokovni pomoči in primerni vzgoji vodilnih kadrov, so zaključili zastopniki Zveze zadrug, ki so zato zahtevali od pristojnih oblasti večjega posluha in ustreznejše pomoči, da bodo mogla prizadevanja tako pomembnega števila mladincev uspevati. (Iv) h,: (tur.m*—tmuniii« Narkomaui porabijo 5 milijard lir dnevno RIM — Notranji minister Virginio Rognoni je na sinočni okrogli mizi o problemu mamil v Italiji navedel, da narkomani porabijo vsak dan 5 milijard lir, da si lahko priskrbijo mamila. V prvih devetih mesecih so okradli 278 lekarn. Po mnenju notranjega ministra je povečanje kraj in ropov v tesni povezavi s širjenjem narkomanov, ki nimajo drugih sredstev, da si preskrbijo denar za vsakodnevne nakupe mamil. Rognoni je tudi navedel podatek, da je v Italiji od 70 do 80 tisoč narkomanov. RIM — Zunanji minister Franco Maria Malfatti se je včeraj vrnil v Rim iz New Yorka, kjer je prisostvovali zasedanju glavne skupščine Združenih narodov Iz hladilnikov njegovega veličanstva LONDON — Po nekrvavem državnem udaru v Centralnoafriškem cesarstvu prihajajo postopoma na dan srhljive zgodbe, ki so bile značilne za vladavino njegovega veličanstva Bokase L Tako je na primer skupina ministrov, ki jo je povabil na kosilo, po izdatni pojedini zvedela, da je bila glavna jed na požrtiji. . . njihov kolega, ki se jo bil zameril «črnemu Napoleonu», kot mu je bilo všeč imenovati se. O tem obširno poroča britanski častni konzul v Banguiju, ki pravi, da je do tega dogodka prišlo le nekaj tednov pred Bokasovim padcem. Tudi britanski konzul je potrdil da so v Bakasovi rezidenci našli zmrzovalne skrinje s človeškim mesom, ki je Bokasi, pripadniku plemena M’Baka, ki je znano po svojem že tradicionalnem kanibalizmu, zelo Vsvu, Nekaj trupel iz cesarjevih zmrzo-valnih skrinj so že prepoznali, čeprav je bila. večina trupel brez nog, \ rok. in glave, te dele telesa pa po: verski tradiciji ljudožerci najprej pojedo. Druga pričevanja so dokaj neverjetna: tako na primer trdijo, j da je njegovo veličanstvo od časa do časa zapodilo kuharje in služab-! nike iz svoje rezidence, češ da si bo skuhal kosilo sam. Kako se je takrat gastronomsko izživljal, ni težko uganiti. . . Nogometnemu navijaču odgriznil uhelj NEAPELJ — Na koncu nogometne tekme med ekipo iz Turina in Avellinom se je med »diskusijo* navijačev pripetila nasreča 27-letne-mu mehaniku Armandu Maccariu. Neznanec, verjetno navijač torinske ekipe, ga je nenadoma popadel in mu odgriznil uhelj, JADRANSKI KOLEDAR Z zbirko 1980 Prežihov Voranc DOBERDOB Matjaž Kmeci S PRIJATELJI POD MACESNI STENSKI KOLEDAR ZTT Četrta knjiga v letošnji zbirki je nagrada za prednaročnike, ki naj izberejo eno od teh izdaj: 1. 3. Branko Babič LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Maksim Gaspari MONOGRAFIJA Bogdan Tekavčič KAJ MORA MOŠKI VEDETI O SEBI IN ŽENSKI Skupna vrednost zbirke po knjigarniški ceni 50.500 lir CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU SAMO DO 31 OKTOBRA 16.000 lir Po 1. novembru 22.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA PREKO POŠTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. Navedite: «Za Jadranski koledar«, številko nagradne knjige in vaš naslov. OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst O V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica. PREKO RAZNAŠALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA, sporočite jim številko izbrane knjige.