————1 *T f ^——** Prvi slovenski dnevnik y ■ I ^^ ^^ I I ^^ ^^ ^^ The first Slovenic Daily in Zjedinjenih državah. ■ T" I CI I XI the United States. Izhaja vsak dan izvzemSi J| J^ ^ ^il^Lr M V^VIvl^ Issued every day except ) nedelj in praznikov. ' Sundays and Holidays. N i- List Slovenskih delavcev v o4meriki ...... - ---—eg . ■ ■ -- VBbSFOV FIlAZJfB: ISTf UOTOt. SatirM mm »»romd-Cl— Master, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Confru of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1179 1XG7Q&, NO. 106. — ŠTEV. 106. NEW YORK, TUESDAY, MAY 5, 1908. — V TOREK, 5, VEL. TRAVNA, 1908. VO LTJME XVI. — LETNIK XVL Trustijani v ječo. Korporacijski lopovi. OOVERNER DRŽAVE MISSOURI JE PREPRIČAN, DA DENARNA KAZEN NE POMAGA. Radi tega je potrebno, da se pošljejo trustijani t ječo za vzgled dragim. TATVINE. ■ « ■ Jefferson City, Mo., 5. maja. Ako bi bil governer Folck od države Missouri pokrajinski pravnik mesta New-York. potem bi moral iti marsikak trustijan v jeeo, kajti po njegovem zatrdilu spadajo vsi taki ljudje pred kazensko, ne pa pred civilno sodišče. V tem smislu se je včeraj imenovani governer izrazil, ko je govoril s čas-iiiškimi poročevalci o nekterib ne»-vorških trustijanib. zlasti pa o onih, kteri so pred štirimi leti dajali korporacijski denar za pre duhoborei poskakaJi v mrzte T valove vudnjakaJcjer so zmrzujoč pri- 1 čakovali, dokler ni prišel mayor Smith z nekoliko pdicaji. ki so sle-česie duhoboree potegnili iz vode in i/tirali iz mesta. Demonstracije brezposelnih. Toledo. O., 5. maja. Več sto brezposelnih delavcev, med kterimi so bile zastopane najrazličnejše narodnosti, je včeraj prišlo pred tukajšnji City Hall, kjer so zahtevali, da se jim najde deio. Mayor Whitlock je z njimi govoril in pri tem jim je dejal, da jim niir.a kaj dati, pač jim je pa obljubil, da bode nekoliko brezposelnih delavcev v par dnevih dobilo na boulevar-dih nekoliko dela. Demonstrant je so ee obnašali mimo. Ko ^ namen]e^|g *«r tu bodel naipoiteneje ln najbolje wMtrelea. Fr. Sar ser je priznani zastopa mk un«»icnih paiobradmh dru& Južne republike. Kup v Ecuadorju. V GLAVNEM MESTU REPUBLIKE ECUADOR GOSPODARI KUGA IN RUMENA MRZLICA. | Obe bolezni zahtevata mnogo žrtev in število teh vedno bolj narašča. REVOLUCIJA V PERU. -o- Guayaquil, Ecuador, 4. maja. Tukaj se je pripetilo od "22. aprila nadalje 48 slučajev kuge. Tekom aprila je umrlo 130 ljudi radi kuge in 16 jih je umrlo za rumeno mrzlico. Lima, Peru, 4. maja. Ker se je v Oosiki pričela revolucija, je vlaila poslala tjekaj vojaštvo, dočim so vladi-,ie čete zasedle tudi vse kraje blizo glavnega mesta. Vstajo vodi bogat zemljiški posestnik. imenom Durand. V sled poročil o ustaji se prebivalstvo tukajšnjega me-ta ni razburjalo in vojaške oblasti izjavljajo sedaj, da je revolucija le malenkostnega pomena in da bo le kmalo končana. Santiago de Cuba. 4. maja. Včeraj zvečer se je vršil tukaj sijajen banket v poča-t ueneralu Josč Miiruelu Comezu. kteri je bil imenovan nedavno predsedniškim kandidatom za stranko Miguelist«.v. Prisostvovalo je, banketu "semdeset ljudi. Quito. Ecuador. 4. maja. Dr. Cesar Bo rja je in<-n«>van ministrom vzgoje.] Cartagena, Colombia. -"». maja. Vla-da republike C« .lom bije je prepričana. ; da je prii-ela Par. am a intrigirati proti J jej i;: da ž.' : izzva:; vojno med Co-J ! V i«, in V t- K-znelo. Colombia je I ••amreč z.w<, a obmejno pokrajino j ;»ri Kio Atrato, ktera reka tvori mejo med Panamo i' CoTombijo. To se je rir>-dilo jm> nasvet u vlade Z jed. držav, ktera je overjena, la je dotična pokrajina eo!ombij-ka. S tem >e pa Panama ni zadovoljila in radi tega je ti.oral vojni tajr.ik Zjed. držav Taft potovali v Panamo. -o- "THE OLD WORLD AND ITS WAY". Nova knjiga, ktero je spisal Col. Win. J. Bryan. Ravnokar je izšla nova knjiga pod naslovom "The Old World and Its Way", ktero je spisal splošno znani Colonel William Jennings Bryan in v kterej popisuje svoje potovanje o-kr«»g sveta. Knjiga ie krasno ilu-st rova na. Me.l slikami je 2Til slik raznih znamenitih mož iz daljnih pokrajin. ktere so izdelane po fotografijah. koje imenovani potnik sam nabavil na svojem jmtovanju okrog sveta. Knjiga obseza ">75 strani in je ele-srantno vezana. Založila jo ji* The Thompson Publishing Co. v St. Louis. Mo., kjer je knj jo tudi dobiti. Knji-ro pri|M»ročamo zlasti na še j mladini. 1-a.j ti delo je skrajno zanimivo in l»-.duči jivo. tem bolj. ker se v njem popisuje civilizacija, vera in vlada na J a ikonskem. Kitajskem, na Filipinih n v Indiji, kak^r tudi v raznih cv-rcpslrrli deželah. Kiikor znafio. je potoval William Jeni!;ni;s' Bryan kroe sveta zajedno - s■>■.»_;.> /j-n.i in > t rna otrokoma, William J. jr. in Craee. ktera sta stara ](i, oz.r<>ma 14 let. Na potovanje so »dšli dne 21. tembra 10"."» in Je;n so so vrnili domov dne 5. septembra 1900, tak«, da trajalo potovanje skr se sedaj zatrjuje, za more živeti le še par dni. Semkaj -o sedaj dospeli-iz New Vorka zdravniki, ki bodo ostali pri njem noč in dan. Bolnik je postal tak, da :ra ni več prepoznati. -o- PES KOT TRGOVSKI SODRUG. Nek šaljivec je oblastim naznanil kot svojega sodrnga svojega psa. Zemljiški agent P. M. Weiler v Xewarfcu. X. J., si je našel sod ruga 'n njegova tvrdka se sedaj imenuje P. M. Weiler A: Company. T«i seveda ni nič čudnega, ker to se sedaj jh*vso-di dogaja in oblasti imajo s takimi spremembami imen raznih tvrdk vsaki dan opraviti. I>a je pa tak so-•Irttg povsem navaden pes. se pri nas zg.Mli h* redko in še bolj redko j»e pripeti, da sklene gospodar s svojim psom pismeno pogodbo, v kterej iz-[avlja. »la je pes njeirov drug v poslu, nakar da novo jute tvrdke pri county ch-rku vknjižiti in sv«.j podpis nota-r',jel"o j>otrditi, kakor je ti> storil Mr. Weiler. J8»ari8 y sfsro domovin«! pošiljamo: za 10.35 ............ 50 kron za 20.45 .............100 kmn ja 40.90 ............ 200 kron. :a 102.00 ............ 600 kroa za 204.00 ............ 1000 kron. za 1017.00 ............ 6000 kron Poštarina je všteta pri teh vaotah Doma se nakazane vsote popelnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pooiljatve izplačuj* c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam podati J« najprfflft-aeje do f25.00 v gotovini w prlpore-čenem ali registriranem pismu, večje meeke po Domeetlc Postal Money Order all pa New York Bank Draft FRANK BAKIFBH 00, lM Greenwich St^ Haw York, C1M St. Olalr An, V. & Ustaja v Indiji. Zarota proti upravi. V INDIJI SO PRIŠLI NA SLED ZAROTI, KTERE NAMEN JE BIL UMORITI VIŠJE URADNIKE. —o— Angleške oblasti so prepričane, da se pripravlja velika revolucija. NEVARNOST NA SEVERU. ------o ......... Caleutta, Indija, 5. maja. Policija je prišla na sled velikej zaroti, ktere namen je pomoriti vse ugledne Evropejce. oziroma zastopnike london&ke vlade, koja nepopisno izkorišča doma-("ine. Slednji so nameravali pomoriti vse višje uradnike. Zadevo sedaj natančno preiskujejo in kolikor bolj preiskava napreduje, tem bolj resna postaja zarota. V onej liisi, kjer so zarotniki. oziroma domoljubi izdelovali bombe, so našli tudi spise, iz kterih je razvid.io. da so zarotniki nameravali umoriti tudi lord Kitchenerja. ki je vrhovni poveljnik indijske vojske. Oblasti so sedaj prepričane, da nameravajo domačini pričet i s splošno ustajo. Med zarotniki je vse polno nitlednih domačinov in pričakovati je mnogih senzaeijonelnih aretacij. Včeraj -<> za-dišali trideset jetnikov in tu se je dokazalo, kako nevarna je bila zarota. Nekteri aretovanei trdijo, da «> vsej stvari ničesar ne vedo. dočim so drugi povedali mnogo tacega, kar angleška uprava ni pričakovala. Zarotniki so nameravali pomoriti vse višje uradnike brez izjeme. Tako je nek aretovanee pripovedoval, «Ia je v svrho ~]»T'tsiie revolucije prepotoval v so Indijo. Sin;h». Indija. ">. maja. Afiranci so prenehali /. napa li na indijske obmejne i>osadke. kajti pri prvem na pad n so bili. kakor se je včeraj poročalo, poraž.-ui i;> radi teira -e hočejo sedaj pred vsem na nadaljne na]»ade pripraviti. kakor morali bežati preko meje. Ker jim t a mošnji rodovi nis«» obljubili pomoči. ;-«> «>dšli preko meje. M«dimnn«li in drugi obmejni rodovi, kteri bili dosedaj nemimi. sedaj mirujejo, -o- PLEN ŽELEZNIŠKIH ROPARJEV. Našli so nektere predmete, ktere so vzeli na napadenem vlaku, toda o roparjih dosedaj ni ne duha ne sluha. —o—■ Pittsburg. Pa., 4. maja. Dasiravno so detektivi in polieaji dosedaj zaman preiskovali prostore kraj tirov Pennsylvania železnice v Carnegie, kjer so ne) »oznani jopa rji oropali nek vlak. dosedaj niso našli o njih niti najmanjšega sledu. Včeraj se je pa nekemu dečku posrečilo najti v m-movjtt blizu imenovane postaje tri prazne vreče, komad zlata in jeden • iiainant. Železnica izjavlja, da je večino oro-{Minega denarja že dobila, vendar pa tie po\e. kje in kako. Dosedaj še ni bil nihče aretovan v zvezi s tem ropom. -o- Otvoritev rove železnice na Filipinih. Manila. maja. Včeraj popoln-i dne so izročili prometu novo železnico. ki vodi med Manilo in Ca vi te. Železnica je m 1 že prej obstoječe železnice. - koja j«* last Manila Railway Company. V CavUe je bilo dosedaj mogoče priti Iz Manile le s parniki, ktera vožnja je pa bila ob slabem vremenu zelo nevarna. Po požaru v Fort Wayne, Ind. Fort Wayne, Ind., 5. maja. V razvalinah minolo nedeljo zgorelega New Aveline hotela so dosedaj našli le jed-najst trupelj, toda še vedno se pogreša več ljudi. Včeraj zjutraj so našli truplo Chas. Benjamina iz Detroita, Mieh. Žrtve požarja so večinoma trgovski potniki. .V bolnici je dvanajst ranjencev, in med temi je tudi jeden, čegar smrt je pričakovati vsaki čas. Oatali se boljše počutijo. Vosti iz Rusije. Poroka na dvoru. VELIKA KNEGINJA MARIJA PAVLOVNA SE JE POROČILA S ŠVEDSKIM PRINCEM VILJEMOM. Velikanske slavnosti v Carskojem se-lu; zvonenje zvonov in streljanje topov. PO PRAVOSLAVNIH OBREDIH. -o- Petrograd, 4. maja. Med zvonenjem vseh zvonov v Petrogradu in streljanjem topov v Carskojem selu in v Pe-tropavlovskej trdnjavi se je včeraj popoludne vršila poroka velike kne-'.ri n je Marije Pavlovne s švedskim princem Viljemom, sinom švedskega kralja Gustava. Velika kneginja Pav-lovna je hči velikaga kneza Pavla Aleksandroviča, strica carja Nikolaja. Tako slavnostne poroke v Rusiji že (IoIlto vrsto let ni bilo. Dasiravno je ves dan snežilo, to na navdušeno ljudstvo ni niti malo upli-valo in množica je bila ves dan krog palače ter klicala novoporočenim hura. dokler slavnost ni minola. Zve-«v-er se je vršil sijajen banket, pri kte-reni se je napivalo pred vsem dobremu prijateljstvu, ki vlada med Rusijo in Švedsko, kar dokazuje, da sta sf sedaj s t«> poroko zvezali tudi ruska in šve l-ka dinastija. Slavnosti s<» se pričele zjutraj ob devetih in so trajale do večera. Sk<»-raj ve- ta čas se je streljalo s topovi v ]>ozdrav poročencema. Poroka se je vršila po pravoslavnih obredih v rnalej modri kapelici velike palače. Prisostvovali so le najvišji dostojanstveniki. ministri in poslaniki inozemstva. Ostali gost je so bili zbrani v raznih dvoranah, skozi ktere sta šla novoporočenca. -o- NOV TRICK TAl O V. —o— tedaj rlačujejo tatovi v prodajalni-cah "kupljeno" blago, toda denar potem zgine. V vseh večjih prodajalnieah zlatnine in draguljev v vsej republiki so te dni lastniki rabili svarilo, s kterinf opozarjajo svoje kletke na nekega pretkanega tatu. kteri prihaja v pro-dajalniee običajno v spremstvu neke dame in kteri je že v raznih velikih mestih pokradel mnogo denarja. V Jersey City. X. J., je s svojim novim trie ko ni dobil v Cinein-nati, (»hi«.. .$800. v Pittsburgu. l'a.. $895. v Louisville, Ky., $o(i0, v Phi-ladelphiji. Pa.. $1:>G0 in ravno toliko si je prisvojil tudi v Brooklyn l>«>-rough v New Yorku. Razuu te«ra j«* obiskal tudi razne newyorske zlatarje na zapaduej strani mesta. N«'poznaui tat j<1 mojster v svoje j stroki, knjti pri tem je tako spreten. •';t sr *nu vedno posreči priti do denarja. in da nikdar nihče ne stuni. da je on denar ukradel. Tat in njegova spremljevalka sta elegantno oblečena in ko prideta v prodajalnico. naroči* a. «la jima p«^-kaže razne ^.ir.aante in druge dragulje. l)ama izbira in ko izbere vse. kar jej ugaja, vzame tat iz žepa denarnico. da bi plačal. Najpreje na-šteje nekoliko manjših bankovcev, potem nekoliko večjih in koneeno slede zopet manjši. Prodajalec šteje še en-j krat. svota je pravilna, le jeden jedlni j dolar manjka. Prodajalec .»pozori na 'o klopca, kteri prešteje denar še en-t-.rat in pronaj«le. da ima prodajalce prav. Nato p«»loži še jeden srebrni dolar na bankovce in se vljudno oprosti. Ves denar pomakne potem proti prodajalcu, se še enkrat oprosti, vzame kupljeno blago in odide s svojo damo. Ko hoče potem prodajalec denar položiti v register, pa pronajde. da je tat, ko je svojo pomoto popravljal s srebrnim dolarjem, vzel vse velike bankovce, ktere je s skrajno spretnostjo nadomestil z malimi. Dasiravno lopova iščejo *v raznih mestih, ga dosedaj še niso dobili. o—- Rojaki, naročajte ze na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Iz Avstro-Ogrske. Dijaški izgredi. O 1 — NA DUNAJU SO ŽIVINOZDRAV-NIŠKI DIJAKI PRIREDILI VELIKE IZGREDE. Fran Josip je še vedno bolehen, vendar se mn pa vsiljujejo nemški "knezi". DR. EtEROLD UMRL. -o- Dunaj. 5. maja. Tukaj je prišlo dn velikih dijaških izgredov, ktere so priredili živinozdravniški dijaki. Pri nemirih je moralo posredovati vojaštvo, ktero je končno dijake razgnalo. Dijaki, ki so podredjem poljedelskemu ministru in kterih uprava je vojaška, so zahtevali, da se ta uprava odstrani in nadomesti s civilno. Ker se jim v to ni privolilo, so pričeli razgrajati in končno so nemiri postali tako veliki, la je moralo priti vojaštvo na lice mesta. ktero je dijake razgnalo in sicer bajonetiNV |xditič:iih krogih vlada veliko nezadovoljstvo raji tega dogodka. Dunaj. 5. maja. V tukajšnjih dvornih in političnih krogih nikakor ne morejo preprečiti neljubega obiska usiljivega nemškega cesarja in njegove štafaže. oziroma nemških "knezov", kteri nameravajo pri t i v kratkem na Dunaj, da čestitajo avstrijskemu cesarju povodom šestdesetietnice njegovega vladanja. Vsled tega so bili sedaj prisiljeni izdelati program za sprejem u-iljivih in nepriljubljenih gostov. Časopisje danes ponovno p->-vdnrja. da postaja cesar Fran Josip vedno bolj bolehen i.i da potrebuje miru mnogo bolj, nogo obiska nemških "knezov". Nemška cesarica je že sklenila, da radi tega ne obišče Fran Josipa, dasiravno se je h.seda: zatrjevalo, pnic našega vojnega brodovja, ktere so imele obilo posla z viharjem, med kterim ni ni! če mogel priti na kopno, kajti male la-dije. ki skrbe za zvezo med ladijami in obrežjem, niso mogle voziti. Le s silo so preprečili, da se ni pripetila ladijam kaka večja nesreča. Oklop-niea Illinois, ktera je bila vsidrana druga v vrsti vojnih la«lij. se je odtrgala od sidra in valovje je pričelo odnašati proti obrežju in le malo je manjkalo, da ni zavozila v vojno la-dijo Alabama, ki je bila usidrana kraj nje. Da ni zavozila direktno v to la«lijo. se je zahvaliti le krmarju, kteri je še v pravem času ladijo obrnil. Kljub temu je pa odtrgala kn-mad ograje na Alabami. Ko je Illinois prevozila kakih S00 vardov, se je mornarjem posrečilo vreči pomožno sidro v vodo. tako da se je ladija ustavila. San Francisco, Cal.. 4. maja. Tukajšnje mesto pričakuje prihoda vojne mornarice in meščani so se na vse mogoče načine pripravili na sprejem vojnega brodovjlL Pokupili so vse polno zastav in slik admirala Evansa, ktere je videti povsodi v izložbenih oknih. Večina hiš je okrašenih z zve-zdinimi zasiavami. Na obrežju je napravilo mesto med visokimi stolpi posiaje prevoznih parnikov lep električen napis "Wellcome to the Atlantic Fleet". Tak napis se bode vsako noč bii&čal tudi na takozvanem brzojavnem griču. Vsaka poedina črka tega napisa bode visoka 50 če\-ljev. — Admiral Evans, ki je bil dosedaj vedno bolan, odkar je brodovje osta-vilo Brazil, je sedaj izdatno boljši, vendar pa vrhovnega povelja ne more za sedaj še prevzeti. Brodovje pride jutri dopoludne v tukajšnjo luko. V San Francisco je prišlo najmanj 800.000 ljudi, kteri bodo prisostvovali sprejemu našega vojnega brodovja. "BI »S KARODft" (Slovenk Daily.) < >«ud tal puUiiihdi by ifce flLOVENIC PUBLISHING COMPANY i (a corporation ) j, FRANK SAK>KR, l*r«»i.lent. » VhTOB VALJ A V EC, Se* ret»ry. LOUIfl BRNE!»IK, Tr*«*urer. » Place at BoMJMMri :>i the corporation and i diifmuw o/ »hov«* «»tb«*iv.'Green vrich j fctmst, Boruugb ol Maiititttuui, New York City, S- Y. SS* leto velja lift z* Ajberiao ili Cansdo.........*3.00 - „ p.4 i«-ta ......... I.Sil , ,, leto u mefit" W» V irk . . 4. K) .. pni leta za iu*>io Nf» York . 2.00 Lvropo a »* ..... 4.50 ■ ......pol let......LW> j! , " ,.»* tilu_* »voli pošiljati p-ord-r. ri 4{>iviiiiMiil)i ki'iii i nur1« on ejV na,-*j«*'iii.» uat>i<>vu! Cit\ 3 TeWou: K*-'t- .r. Žrtve fanatizma. '•K..! ;.rev /n strehe el«»v«->t va"" so vei>k: luouiiki v minolem tednu v K»m<>::>i. Pa.. i i «jrn»zeu ua»'in umerili neko petletno deUie ... hčerko ne-U urv Smitiia iz Alliance. Pa. < ln>z.:i ciu izvršil brezdvomno bla-v.\\i liarhinau iu pri i■ ■ mu je pomagal (»■ e iiorečne^a otroka. liaehman tr';i t" >!i»rii p-- nariH-lu -a-nii'_";i !•■_.!. Pri k<»nmerj«'vi pt**-i*kavi »i- j»- dokazalo, da >o morilci člani i:eke nove \,i»ke -»-kte. ktera se b." - i.-in. «!a izaauja hudiča i/. • .',• lili | i i. 11 . I.t*-ra -e .j«- razširila p«» iit-kt« rili .. ..j..j Peunsvlva- V i. ''vtieneri -lu ta vefska fkkta ;>ra\ uir ne razlikuje od vere r- li.i prazuov«-rnili ljudi družili Av-r.c/ ..v— j. k'er:h .lani izvršujejo v im.r.u ver.- v*e . namw.jih dnij kar ua.iirrojtiiej.ie /.i in . Iu ako bo Jlachn .t j j vztra al | ri tttlil \ i. da mu j«- Ih j nka/al <»tr«>k:i um-.■ p; . i« ; i po 'i x!ii labko -klicuje na ( t»\■ j»: — ■ i.•» io na v>;i klanja **never-nikov". kt«*r:i ><• pr:redila tekom st<»-letij azmi kr>.'-an>ka ljudstva. — "huh", kteri je navdal morilca v Kast on u. I'a., je na mre«'- ravno isti. kakor^en navdaja one ljudi, kteri mor*- •Irnsirtvrre in v k:»-rdi s«* pojavi reli-jrijojtna "zver v človeku". Iz istih razloirov so v prejšnjih cas.a se-žiuali ueveruike žive ua ^ronuidalt; iz is:ili razlogov je moral umreti učenjak (riordano Bruno v liimu ter češki reformator Jan Hus v Kostnici; iz istih razlogov so Spanci pod vcmI- st vom Corteza in Pizarra morili nedolžne Indijance, kterih vera je bila drugačna, kakor ona krvoločnih ver-pkiii fanatikov, ki so prišli iz Evrope, da razširjajo v Ameriki svojo "kulturo". in prav iz teh razlogov je prišlo tii.ii do križarskih voj>k. v kte- I ih >e je prolilo toliko nedolžne krvi tako na strani kristjanov, kakor tudi ua strani mohamedaneev. dasiravno ihI križarjev krščanstvo ni imelo ni-kake koristi, kajti l/.iatn se je potem še bolj razširil. Med klanjem v .ler- II e je vej noči v 1'arizu in sedanjimi verskimi umori ni nikake razlike, kajti se to se doiraja ra«li verskega *ai aiizina in bli.znosti. I ri iM'iii tem je uprav značilno, kako se pri v>eh takih prilikah ver-sk«-ua fanatizma pojavi želja |h> razdejanju. Vsi s|H»metiiki nekdanje kulture -tariua Kima so >e morali umakniti razdejanju kasnejše dol>e in ravno tako tudi ** iziran j:'.I»-i hu.li-a" v IVn ns v Ivani j i razdejali in uničili vs<. kar jim je prišlo v roko. kajti ver~k; blaznost ill razdejanje si a dve nerazdružijivi stvari. Zakaj ni »e premeščen przemyselski armadni zbor v Ljubljano? I i. n _;ališkega namestnika Poto-ck« a je ja.sno pokazal, kako sovražijo i; -ini Poljake. Žrjavica tli že dol..j ]mk1 j>ej»elom. Diplomatsko to prizna ajo rusinski zastopniki, odkrito je pa povedala svojo misel rusin-ska akademiška mladež. Sam Potočki se je bal, da se dvigne "Ukrajina" in sledi ruskim zgledom. Sovraštvo med Poljaki in Rusini je stoletja staro. Slavni poljski pisatelj Henryk Sienkiewicz je v svojih delih opisoval te boje. Ukrajinske vstaje ae boje zdaj tudi avstrijski vladni krogi. Zato pa niso še premestili przemvselskega armadnega zbora v Ljubljano, ker potrebujejo vojake v Galiciji, če bi se dvignila Ukrajina. j^j^l gugočijGB M w ''Qhi __m-** i ■ luifu *■ aaiemaišl iiffidk. i ■*»**V|* - ' • Vv v " ' fefijS. t i,-'- Draginja. | —o— l Kljub vsemu temu, da je pri nas 1 že pred par meseci Zi.:hulala gospo ' jdarska kriza, ktero vsakdo (bčuti, so 1 ostale cene živil še vedno nesprrnie- 1 njene, oziroma živila so še vedno tako ' draga, kakor so biln v niinolit. d«»- 7 brih časih, ko si je vsakdo lalAo pri- ' i . ščil -se, kar je poželel. Le v p.»ji- 1 .lini.i .-lučajih so nektera živila postala cenejša, iu sicer v prvej vrsti radi tega, ker se jih ne potrebuje več t< liko, kakor preje. Da je ostala < ena živil nespremenjena, se imajo ' ovarnarji in oni jHnljetniki zaliva- ^ t * v i prvej vrsti temu. da so pridobivanje te i prolmetov tako omejili, 1 la jih je !>' malo ir da zamorejo radij1 e_:a ecno vzdržali nespremenjeno, j ] i jim n. bali konkurence. Na-1 | '.dje i::oia;r- • li uvaževati, .'a se- 1 I ■: j li, t' :e ,. ;«i i zaslužijo in da zji-x >>; i c ;-r j nn'i »jianj kupiti, kakor -j ilustdaj. Vendar j>a imeli Ijuil-e kolikortoli j»rihratije!ie^.a denarja . l it rim so ;.a nrka časa iz aj;/ii, endar pa ] »o vse m druuo vprašanje. 11 priUranjeui denar tra-al tol ko ča>a, da se časi zopet •> >-il.-šajo. 1 oda naj že bodi' temu ka-m.i ;."li. cene živ il se bodo končno ii rab znižati, in si cen povsem na-avnim potom, kajti dosedanja draginja j<- k •! korti |i umetna. Ako bi >i i na> n«- imeli trustov. kteri kontro-lujejo \sa živila, bi bila slednja že lavno cenejša. Tekom zadnjih deset let se je pri nt s v>e izredno podražilo, tako da iii ramo >edaj plačati za predmet, ki veljal preje šest dolarjev, po de- et »bilariev. < >d tega so imeli na-avno t rust i največje dobičke in med -i :i ima seveda mesarski trusl naj-»č i!o"iič!;ov. ilasiravno >e je pred ' ti ofieijebio izjavilo, da ta trus" i i ciluo t;\ko dr; iro prodaja kakor pred ii/ >. dasira no ie živina mno<_ro ce >u ,;a i n tla-iravno jo je pov-odi v iz-'.ll.i'i. Kar velja o mesai-skem tru-. pa velja naravno tudi o vseh tru-t;'i. kleri se Vaviio s kupčijo z živili. — Jezikovno vprašanje na Ruskem. (I)opis iz južne l»u>ije.) V ogromni ruski državi, ktera sega m! Bait išk«-ga morja do Tihega oee-•iiui iu «>d Led«*ueua moi'ja na skrajnem koncu do južnih obal Ornega morja ter zajema šesti del sveta, je Iržaviii jezik ruski. Vsi državni uradi. naj si bodo v daljni Sibiriji, ali srednjej Aziji, na Kavkazu, v ear-»tvu poljskem, v pribaltijskih guber-aijah. poslujejo izključno v ruskem jeziku. Kdor torej hoče vstopiti v državno službo, mora popolnoma ruski znati. Tudi v vseh denarnih zavodih. bankah, hranilnicah, delniških družbah itd. je poslovni jezik ruski. Kar se šolstva tiče, je v vseh državnih učnih zavodih, oil najnižjega do najvišjega, ruski učni jezik. Vseli iie vet vseučilišč, ♦.ehnihe, trgovske, »brine, kmetijske itd. šole. gimnazije .n realke so riisk'*. istotako ljudske šole. kolikor jih država vzdržuje, pa tudi na vseh drugih ljudskih šolah je ruski jezik obvezni učni pied-met. V ustavi, ki jo je car Nikolaj II. daj Rusiji, je izrecno povedano, da je parlamentarni jezik ruski in sL. v dumi sme govoriti le po ruWki. Torej ima Rusija ravno tako svoj državni jezik, kakor ga imajo vse druge velesile, Nemčija nemškega, Francija francoskega, Italija itali-janskeua itd. Za Rusijo je taka tired-iii tem potrebnejša, ker bivajo po njenih pokrajinah najrazličnejše ne-nske narodnosti, od kterih so kvečjemu Poljaki tako mnogoštevilni in lazviti. da bi smeli zahtevati narodno avtonomijo. In Poljaki so bili prvi, ki so se v o i ustavni dobi začeli gibati proti ruski za poljsko šolo. Tuintam so >ili i z v redi proti ruskim šolam, ktere ' so Poljaki s silo zatvorili in pregnali ruske učitelje. Taki izgredi so se celo godili v gubernijali, kjer je pomešano rusko in poljsko prebivalstvo iu kjer so vasi s katoliško cerkvijo in pravoslavnim hramom. Tu so polj-! ski in ruski kmetje mirno med seboj živeli in pri ženitbah se prav nič niso zmenili za veroizpovedanje. To \ je bil trn v peti ksjondzem (katoli-1 škim duhovnikov). Nabujskane čete so napadle celo pravoslavni hrame in jih opustošile, popi pa so morali be-T žati, da so si rešili življenje. Tu se je zopet pokazalo, da je poljsko gi-! banje na Ruskem v prvi vrsti rimsko-• klerikalno, šele v drugi narodno. Vse-, mu gibanju na čelu stoje "ksjondzi" in "paniPoslednji pač ne morejo 1 pozabiti, da je ruski car osvobodil kmete iz suženjstva poljske Plahte, poljski kmetje nasproti pa so si dobro ohranili v spominu, kako kruto in neusmiljeno so z njimi ravnali pa- " ni, dokler jih ni ruski car osvobodil. In tudi zdaj poljski kmetje ne marajo ] za pane in zgodilo se je nedavno, da , je v holmski guberuiji prišla deputa-eija {»oljskih kmetov k pravoslavne-uit škofu Eulogijij. dumskemu po-~laneu za Ilolm, ga prosit, naj zaščiti , njihove interese proti pauom (gospo- , dom), kterim morajo plačati ueznos- . ne najemnine za zemljo, ki jo dobivajo od njih v najem. Da bi širili pmsveto in vzbujali narodno zavest, so Poljaki z dovoljenji m geueral-gubernatorja Skaloua v Varšavi ustanovili roljsko šolsko rvTaiico, ki j.' v kratkem < a>u nabrala i. p.* svo;t* v dokaz, da se v gmotni oziru Poljakom na Kuskem la dobro godi. saj je tu največ to-.aiei.. či']»ra■, z nemškim in židov--kiin kapi'.alou; ustanovljenih. M.i-je tnlpl-la Kto ljudskih šol. Ko »a s.) n:*. ;>rv: ubV-ni zbor v \'aršav»» r šl; tu li di 1 ,-jatje iz Ni iučije iu Avstrije, in se je v prvi vrsti uga-ijnla velik«»-poljska politika, je vlada ruši v.» razpustila. Povod k temu j . lal tudi neki politični katekizem. k; -o ga Poljaki širili mol ljudstvom >■ kterem se litijska proti Rusiji in -e čila med drugimi stavki: "Mi Poljaki. k • bodemo imeli na vseli javnih "liestii. po Rusiji svoje rojake in politično armado 200 do 300 tisoč mož. v teku o do 10 let. ne bodemo sosedi Rusov, temveč njihovi gospodarji. Že •/.daj je cel milijon vplivnih mest v ua-dh rokah in kmalo ustanovimo na .az\aliuah Rusije od morja do morja neodvisno Ptujsko. To pač ni več narodni šovinizem, to je že blaznost. V prvi in drugi dumi ■e o jezikovnem vprašanju ni govo-.il i, sedanji tretji pa je vlada predložila zakonski načrt. t»» kterem bi •e naj v učiteljskih semeniščih v polj--kih gubernijah jN.djski jezik in mate-natika v poljskem jeziku učila. \ lebati je š . I" tlul.igij j»ovdarjal. da >i taka ureooa bila neumestna za iolmsko i i be Is ko gubernijo. kj"r ,]< eči:-.a prebivalstva ruska iu kjer jt udi ljtnlstvo zadovoljno z ruskim' šolami. Zakon je bil sprejet od dume in -••I v državni svet (gosposko zborni cot. Tukaj se je razvila obširna <1 bata. v kteri s > se itglašali mnogi go-orniki. med njimi prejšnja ministra • r.rnovo in WiUe. Ker je zanimivo kako sodijo odlični ruski zastopniki o šolskem vprašanju. navedem ne-*:tere izreke. Saburov: "Poljski ičenei ljudskih šol ne razumejo ru-odigne željeznicu r Dirskoni zem- ' Ijištu. Nj. I. Si i uzdrmao je rusko-avstrijski sporazum, zaključen u MirŠtegu pri je deset god i na i tin> li]>loniatskiiu korakom natjerao ji Velike Sile. nestrpljive s svojim za-vojevačkim (osvajaiočih) stujerovi-na. da moraju računati i na Turskonu im. kako se u K\ ropi veli. bolesniin čovjekom. "Bolesni čovjek " je. kao heroj, podigao glavu u vis i svojom čvrstom pestnicom (pestjo) je udarit ► zeleni diplomatski stol (mizo) i re-kao: "Dovde (do tu), a ne dalje!" To energično "Dovde. a ne dalje!" koje ni najmanje ne potsječa (spominja) ua prigušen in tnalaksali (omahljiv) glas bolesna čo\-jeka. odjeknile je u svoj K\ ropi i nemiuovno {gnio-■o< če izazvati novo grupisanje Velikih Sila. koje ee na-i (dobij.O svo-jeg izraza ua vojnim konvencijama i osialotn, najbolje dokazuju. da j< Furska daleko od toga, da se možt lazvati bolesniin ča je glasilo bosanskoslircegovin-skili mohamedaneev jiosuelo tak članek. se še ni toliko čudili, ker se oni v velikem delu še vedno smatrajo za Turke, dasi obstoja vsa njih turšči-na večinoma le v besedah 14 salem alejkum" in "merhaba" (turški pozdravi), čuditi pa se je toliko bolj glasilu bosansko - hercegovinskih Srbov, da se tako poteguje za "Njegovo Imperatorsko Veličanstvo Sultana", ko so vendar ravno oni, oziroma njih predniki največ * rpeli pod turško pestjo. Da, da, zgodovina! Njenega pomena in nauka mi Slovani nikakor nečemo prav razumevati. Ed.. I Rada bi zvedela, kje se nahaja moj brat po imenu MIHAEL CV1L-BAR, doma iz Tomaž je vasi štev. 24. fara Bela cerkev na Dolenjskem. Pred 3. leti je bil v La Salle, 111., in od takrat nisem več slišala 7 o njem, če je živ ali mrtev. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti, zato prosim cenj. rojake po Zjed. državah, če kteri ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti me- II ni, njegovej omoženi sestri, za kar " I mu bodem zelo hvaležna. — Mrs. 11 Annie Prebil, 402 Dorkas Street, St. Louis, Mo. (5-8—5) škandal. ° * Spisal Ferdo PlaroiČ (Sličica iz živalskega življenja.) V oknu sem slonel in mraz mi je bilo. V oknu sem slonel, ker je moja postrežkiuja pometala po moji sobici; mraz pa mi je bilo, ker ua sebi nisem imel drugega, nego bele platnene hlače in debelo volneno srajco, in je vrtutega brila kaj občutno jutranja sapa od Obirja sem, ter se je vlačila gosta po nočna megla izuad Labud-uice. Vas je bila še tiha, le v mlinu je že ropotalo. Pravzaprav me je to ro-potanje pravkar prebudilo iz težkih sanj. v kterih sem lazil trideset milj iii ves vkreber, a ku sem ravno hotel uživali rajsko zadovoljstvo vrniti se navzdol, sem se prebudil. Tedaj v oknu sem slonel, mraz mi je bilo iu dol sem gledal na vaško ulico. A tam se je godila drama, vsakdanja, a nič manj zanimiva drama. — 1'ozoiišče: plot. dolg in polpotrgan plot, dvajset let ne več posuta cesta, .n prodajalnica s pravkar odprtim, izložbenim oknom, nespremenjenim kakor pred meseci. Delujoče osobe: petelin, mul, o-skubljen petelin; kokoš, stara in kaj djširna kokoš; tri sedeče gosi. Razsvetljava: prva zarja ranih solučnih žarkov. Občinstvo in zastopniki časnikarstva: jaz sam v piateuih hlačah, vol-.leni srajci, razmršen in bos. Dejanje: Kokoš zoba nekaj: je-li to zrnje, ali so mali kamenčki, ne morem razločevati, ker mi je okno previsoko in imam vneto oko. l'etelin hodi- okoli nje v velikih krogih, a ne zoba. temveč ima oko obrnjeno nji, rujavi kokoški. nasproti. Gosi mirujejo. Ali kaj kmalo se spremeni prizor oliko glede občinsl va, kolikor glede grnleev. Občinstvu je udarila metla v nogo. in zato se je obrnilo najprej • roti svoji peti. potem proti nerodni ženski ter je pri tem zgubilo pogled /. višine na vse pozorišče. \ endar je kmalo ustanovljeno rav-lofežje. telesno z ozirotu ua skelečo >eto. duševno z ozirom na pravo raz--odnosi napram igralcem. Ti so sebi j že v drugačnem položaju, zaple-:ek ga imenujejo dramatski kritiki. Kokoš še zoba, a ne več tako mar-; Ijivo. tudi njej utriplje nekaj pod pernato kožo. Petelin še opisuje kro-t ge okoli primadone. a že bolj ozke in perutnici sla se mu povesili. Gosi ! stegujejo radovedno vratove. Bliža se katastrofa, nagla, a osode-, polna. f Petelinu porudi greben, in čuden , glas se mu izvije iz junaških prš. V [ premem polumeru se oddalji od obo-da ilosedanjih krogov in... Kokoš sluti bližajočo se nevarnost, prihuli se k tlem in... , Ni se zgo»l i h». kar je petelin sklenil v svoji brezbožni duši. Ni se mu , znolnila dolgogojena peklenska že-; Ija. - i Jedva je bil še za dve stopinji od svoje izvoljenke. ko se dvignejo gosi ■ — varuhinje javne morale — iz svo-. jih ležišč. "Ga-ga-ga!" zapode se v gugajočem teku proti dvojici. "Ga-ga-ga!" že so tam. i "Ga-ga-ga!" že stegujejo kačje i vratove in široke kljune nizko ob tleh - proti zaljubljencema. "Ga-ga-ga!" že pode pred seboj - vročekrvnega junaka tragedije. On . se obrne in skuša herojičen napad, a - preslab je on sam proti ljudskemu ; glasu. Poginiti bo moral. "Ga-ga-ga !" i Junak beži in kokoš zgine za plo- tom. A gosi še mnlo postoje. in nji-. hov glasni klic odmeva po vasi: "orotnik. P. O. Box 136, Burdine, Pa. H IVAN N. GOSAR, III. porotnik. 719 lligli St., W. Hoboken, N. J. ■ Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. 1VEC, 711 North Chicago Street. ■ Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov i in dr:tire listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, ■ Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarje pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: ■ JOHN G OF ŽE, P. O. Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poš:l.iatve tudi na glavnega tajnika Jednote. fl Ym pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov I r.:-; -<■ [. Ciljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBU- ■ C." K, li"> 7th St.. Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki ■ v*ake prito/be. D ruš' veno clasilo "GI.AS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Statistični podatki o prometu 6 I tujci v Ljubljani zadnjih pet let. Brez I.Uomn -o statistični podaki najbolj 1 Ikezu kr«v'a ali kmke ,ležele. Na razpo-f l.n-.. H< \iki [»odarki od leta liM)3, ko I ,(«• \ Ljubljano JH.n."^; tujcev. To m po »levilo pa je prihodnje leto 1 • M14 jm -kočilo kar za 81<»9 oseb, kajti ljub a »ki hoteli izkazujejo tega leta tti.22"i tujcev. Ix»ta 1005 je promet s I I tuje; napredoval za .r»<>42 ns-h prišlo je na mre« 41.S<; /naša prirastek 4305 o-eb. ali -kiipi.o *"».172 tujefv. Lansko leto pa j*- pililo 48.4S0 tujeer v Ljublja-I no. torej 2314 več ne^ro predlanskim, j V v-eh j»etih letih je bilo torej ogromno izvilo 2tX).80f) tujcev v Ljubljani, kar je pač velikanskega pon>ena zlasti v -[Hid-arskem oziru. Pripomniti I j»a je treba, da izkazujt-jo te številke samo one tujce, ki -t prenočevali v hotelih, ne pa onih tujcev, ki so sta-I nov ali pri svojih prijateljih ia >«.rod-I nikih. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Tat c e r k v e- n i h nabiralnikov. I»vaj~ft cerkvenih nabiralnikov in -icer na \ Kranjskem, Koroškem in Tirolskem je i/praznil /.e j»etkrat zaradi tatvifle kaznovani Henrik /,.rec, pristojen v t Veliko Ne le]jo. knjigovez brez >tal-tic^a bivališča. Prisvojil si je pri tem I 121 K S3 v. Obdolženec je bil dne U. aprila 1900 izpuščen iz prisilne de-I lavnice v Menscndorfu. Pri odhodu je dobil izplačanega na zaslužku 37 kron 84 v. S tem denarjem --e je podal na Hrvatsko i-knt dela, a kakor sam pravi. bila pot brezuspešna. Klatil * !e |,re/ posla i i brc/ d nar-.ih sredstev p • omenjenih kmnoviiiah ter si-sieiiim • i-) kradel iz r-, rkveiiih nabijal :ik ' kar je najbolj značilno pri tei; . je dejst v o, da je v-ak |tosri»-čeni j»len sj zabeležil v žepno knjižico. Po takem »o ga zasačili in pri- jel; v K.*: / Li.s'i 17 .-t. i Frane in 1 fl- I K i'! Uait in lliletni Viktor •la-tf r- v- ii.'- 'a I* red« ►vire ve m ~ , Obdolženci 'tatvino priznavajo, i Mi-oje; n sta bil: ,i < . r, ,> l»er-!.'- in Franc B^rnait. na tri tedne Kr.ro] Sulc in Bajt. • -tali trije pa po 1 4 dni ječe. Kri je hotel videti na veliko soboto v : ■ ikovi "o^ti!m na Opekarski ce-. ^ l-.uMja • t i brez|v»! lnc ;e došla iz Basel a lir/'.,.a\k:i. •;.« Požar, ki je l>il na-ii.< < v Ameriko, tam aretovan in ■ ia ma pri sebi š,. J096 frankov. Lah-ko'i s, mladeniča privedejo v Tepež. Na veliko -oboto so -e v ne-^"•siilni \ Ljubljani ;tirje vojaki • e:vilnih ostdi zaradi neke zalive s;h.rek!i. iz česar je nastal po-t-i tej>ež. ( anhie oH.d>e -o zbežale iz ."'• line. le Fran Simončič se je bil - r ! v kuhinji, kjer po sra vojaki za- - •'•! !i in ^a hudo pretepli. Interve- . »'■ -tra/.iiik je napravil mir. Pri i' žu -e bode obrav-, navala pri vojaški in civilni oblasti. Aretovalo je orožništvo v V z: -10 K. Nav< lenka je bila zaradi . epoštenost; že predkaznovana. Ponesrečena nakana. Na veliko soboto zvečer se je že nič manj kakor j .Mkrat predkaznovani Ljuhljančan _ Mihael Komar splazil na južnem ko-, ' lolvoru v Ljubljani na streho tovor-. ; ne_ra vlaka in hotel na ta način brez-. piačno odbrenčati v Trst. a so ga pra-. vočasno opazili in izročili tam služ-, bujočemu stražniku. Mesto v Trstu, e brenči Komar sedaj v zaporu ljublj. okrajnega sodišča. i PRIMORSKE NOVICE. a Pijani razgrajač, ki je s kamnom i razbil šipo gostilno in potem še nakle- i stil redarja in gostilničarja. Nedavno „ je vstopil v gostilno Petra Petricha v j ulici Valdirivo 38 v Trstu, možakar . orjaške postave; njegovi orjaški po- . stavi je odgovarjala orjaSka pijanost, t Sedel je k mizi in naročil pol litra t "tega dobrega". Bodisi da mu niso ! Avstr. Slovensko ijla Bol. Pod. Društvo __p.r. _________ Ustanovljeno 16. januyaija 1892. Sedež: Frontenac, Km • -o ■ ■ ■ GLAVNI ODBOR: John Bedeče, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Kunws Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kanca«. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 2t»3. FrontenaC, Kansas. Blaž Murij, blagajnik, P. O. Boz 294, Frontenac, Kansas. —— ■ i i. i-i .j UPRAVNI ODBOR: Frank Markovič, Frontenac, Kansas. I.eo Krušic, Box IS8, Frontenac, Kansas. Frank P rem k, Cherokee, Kansaa Frank Buchman, Rad ley, Kansas. Ant- n Letsjak, Chicopee. Kansas. ^mstregli volji, bodisi radi drugega v vzroka, je pijani velikan začel zmer- jati gostilničarja, radi česar mu je ji a /. nenava-l.iit uljudnostjo (v oei- u irle l niišieasrim ramam velikana) po- / Kazal diiii. To uljudno povabilo pa s e orjaka tako razsrdilo, da je pobral na tleh nekoliko kamnov in jih /.a-rnal proti steklenim d urim gostilne, ]a >u se ši]>e razbile z. veselim žven- ^ cetanjem. Pridrvil je na ro|Kit redar. ^ rci je odvedel rudnega patrona na p<»-ieiio. Pijance, ki je bil dotlej sledil 1 irin.croma miren redarju, je žarel ia ^ ;oini>arijatu zojiet besneti, ker je tam . zagledal gostilničarja, ki je bil tudi j prišel na ]n.lieijo. Planil je proti njemu s skrčenimi pestmi in ga moeno udaril po licu. ravnolako tudi re lar-ja. ki je priskočil na pomoč. Službujoči uradnik je dal odvesti v poli-■-ij-ki hotel, dokler se mu ni poleirla ^ pijanost. a Smrtna nesreča. V Trstu je padel , / zidarskega odra -Vdetni zidar Ivan i Novak in priletel z glavo na oster kamen. Prii>eljali ^o sicer Še živega v xilnieo. a ni nobenega upanja, da i)i iziii-a vil. Razburljiv prizor v cerkvi. V Sked- ^ n ]n je med cerkvenimi obredi na ve-iiki p< tek l-41. li i božjastni -T. V«.uk /-rabil le-en križ. ki je ležal na stopnicah pred velikim altaijem t<-r hotel ž njim oditi. V cerkvi je nastal hrup. 1 nakar je prišel iz zakristije v ornatu ' kaplan Zavrdnik. ki je vzel dečku J križ t<-r ira položil nazaj pred altar. Dečka je napadla božjast. da je z div- ; jim krikom planil na kaplana, ga bii - )H'sin:i ter mu tr-j-al obleko. V eer- ' kvi je nastala velikanska panika, do- : kler nista prišla dva jpolieaja. ki sta dečka odvedla. Umor v blaznosti. Cerju pri Zmi-aju v I siri je 30letni kmet Ivan Bo-žac v blaznosti umoril svojega Štiri-letnega otroka. ŠTAJERSKE NOVICE. fUmrtna nesreča. V Vogričevcih pri Ljutomeru je imel posestnik Franc Kitiniper-jrar >naž.iti vodnjak; delo je prevzel neizkušeni fant Viktor Kle-menčič. star "Ji let. Ko je delo dokončal. je stopil v vedro, da bi se pei.jal na prosto. V tem trenutku se je pa vodnjak sesul ter v globočini 10 klaf-ter jiokopal mladega fanta. Štiri ure je močno klical ,na pomoč, da se je _rl a s daleč okroar slišal. Ker pa ni bilo pomoči, je moral umreti. Žalostno je hilo gledati prizor: Mati je klicala zunaj, sin pa v žrelu vodnjaka. Sele četrti dan zjutraj ob 3. so ira ubitega )>oteirnili iz vodnjaka. — Veliko /n-.-luiro si je pridobil orožnik Slivar. ki se je peljal v globoeino vodnjaka ter je skrbel, da se je fant naložil in pri-peljal spoštljivo iz vodnjaka. f*udno j»a je za gospodarja, ki zna. kako s]a-bo reč ima in posije tako neizku.šene- ■ yra človeka naravnost v smrt. V vodnjaku ubit. Adolf Petek je v Trebetnici pri Ptuju popravljal i vodnjak. liMetni kočarjev sin Alojzij ' Sirk mu je pomagal zgoraj, pri tem ■ mu je pa zdrknila deska v vodnjak in priletela Petku naravnost na gla-' i vo. da je vsled tega umrl. Sirk je bil i pred mariborskim sodiščem zaradi 1 prestopku proti varnosti življenja ob- - sojen na pet dni zapora, i HRVATSKE NOVICE. Madjarski glasovi o hrvatsko - ma- 1 djarskem sporu. "Magyarorszag", » ki je glavno glasilo stranke neodvis- - tiosti, piše v eni zadnjih številk v - članku "Politični položaj" o lirvat- - ski krizi nastopno: V Hrvatski se ši- - rijo najrazličneji glasovi o resenju - ogr&ko-hrvatskega spora. Govori se o • padcu barona Raucha in o imenovala nju novega bana, ki bi imel postati po eni verziji bivši ban grof Pejače-vič. po d ruši pa grof Norman Ehren-feldski. Nihče ne bi imel ničesar proti a taki rešitvi iz sedanje krize, ako Hr- - vatje opuste svoje dosedanje stališče r> in da ne delajo več za razrešitev dr-r žavnega jedinstva. Zahtevajo naj r sporazumljenje na temelju z. Čl. XXX - iz leta 1668, ker samo na tem teme-t. lju, ki ne stavlja v nevarnost jedin-a stva dežel ogrske krone, je možno > sporazumljenje. — Ta izjava uvaže- vanega madjar-keaa -lasi.a h: kazala j n to, da so srditeži v Budimpešti jeli postajati nekoliko mehkeji i:i da odgovarja resnici, ako hrvatske elasila /atrjajo. da -e pozi<'ija hrvatsko-srb- 1 s k t ■ koalicije \edno Imlj nt rja. RAZNOTEROSTI. Neveste, ki sede na drevesih. Pri rodu Lalos v zal:.: 11 tj i Kitajski je navada. da se -krije nevesta na jutro poroke visoko med veje kakega velikega drevesa. Njeni sorodnik: splezajo na spodnje veje. oboroženi s palicami. Zdaj pride ženin po nevesto. Po drevesu pleza navzgor, in nevestini sorodniki ga bijejo s palicami, dokler ne pripleza do neveste. Pcmiloščenje Gurka. Petrograd. L"), aprila. P»ivši namestnik ministra notranjih del. fiurko. ki je bil zaradi znane afere v Lidvalu odstavljen, je sedaj pomiloščen ter bo zopet nastavljen v državni službi. Baje bo Gurko irnenovan za člana državnega sveta. Ruski generali=imus. V kratkem se ■•nchii e generalisimus za kopno in :lomorsko rrmado. podrejena mu bosta vnji-.i in reoriuir'sko ministerstvo. Ka ulidat je veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič. ' Kaplan izstopil iz katoliške cerkve. Ordinariiat v P.nuf ie suspendiral kaplana v P.rodivanovn pri Boskovicah. Knplan je na to o Igovoril s takojšnjim izotopom iz katoliške cerkve. Župljani so bili radi naredbe škofovega ordinarijata tako razburjeni, da . so hop li župnišče demolirati. kar je preprečilo edino orožništvo. ki je bilo |H»k!icauo na lice mesta. Antimilitarizem na Francoskem. ' Pariz. 17. aprila. Odkar stoji nekdaj j tako slavna francoska armada pod . poveljstvom judovskih Dreyfusardov . in so pregnali iz. nje vsi verni ele-menti. propada v njej čustvo dolžnosti od dne do dne. Leta 1894 je bilo v francoski arma li !»24 dezertantov. j "jot K t pa. ki -o bili za nabor, se je na-, lv.ru odtegnilo. I^eta 1004-je bilo 2316 , dezertantov. 4700 sP je naboru o0o je bilo 2017 dezertantov. 7807 se je naboru odtegnilo,- leta j l!)o<; :} ] |r ma Money Oraer. f Spoštovanjem f Nik. Radovich, / 594 Venuont St., Sao Francisco, CaL j r i * t Ako kasljaš, ako si pretala-jen, ako imaš kake yrste katar, ako trpiš na kaki drugI bolezni in si se zdravnikom Če oar dčjati, ne odlašaj pisati Mr^Seb. Kneipp takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK } (Kneippovih) Kneipp. .vili zdravil" katero dob š zastoaj ako iopošljej poštno znamko za dva cenla zs. | poštnino. Kneippova zdravila so poznata in odob'ena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, IOQ Greenwich Street Now York, IS. Y. k __a Kadar želiš v A meri ko, naj- j bolje storiš ako .se zaupno obrneš in pišeš za pojasnilo in vožne cene na FRA.NK i SAK.SEK t "O., 10i» Greenwich St., N. Y. | Vsim došliin potnikom, ki s^o iz kacega vzroka na Ellis Ialamlu zailricni po mogo-česti izposlujemo, da zamorejo potovali naprej. Toraj nan h" it e vožnje listke pri i nas ker bodete pošteno in najbolje po- ' strežen i. Potnikeo potovanju vedno na- j ■ tančno poučimo. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ->/is N^jprrpravnejša in najcenejša parnbrodna Črta za Slovence In Hrvate, sv- //r^sj^L • Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". ^ REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. > 1 VtL spodaj navedeni novi parobrodil C8H6 VOŽnltl UstkO! IZ NEW YDRKA Za 111, raZfSd SO dO! na dva rijaka imajo brezžični _____- ^^ brzojav: TESTA..............................................$28,— I AXJCH, LiAURA," LJUBLJANE........................................$28.0t MABTHA WASHINGTON, !! EEKB...............................................$28.— ARGENTINA, ' 1 ZAGREBA..........................................$29.90 \ > maaaoik Maja in junija se bodeta JtARLOYCA........................................$29^8 N navaisnemn brodorjn pri- n. bjLZBED do 9 draiila ia dva draga nora potniSka (j pmika. a TRSTA ali BE KB..........................$52.50 do $5L— S Parobrod "ARGENTINA" odpluje 6. maja 1906. I Parobrod "EUGENIA') odpluje 13. maja 1908. 1 1 1 Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 wuuoctoa street, newvosk Zdravju najprimernejša pijača je »^LBISY PIVO^ ttero je varjeno iz najboljšega lmportiranega češkega hmela. Radi tega naj n'kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lelsy pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trav nikar-Jo 6102 St. Clair Ave. N.W. Kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna ,in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE GOLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. J etiko, sifi-l lis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznjj ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zoboboia. Cenjeni gospod doktor! ^_Velecenjem sospod doktor! Jaz se Vain iskreno zahvalim ^S&f^-^^ Vam naznanim, da sem prejel za Vašo naklonjenost, katero ste ^^^ zdravila in se Vam zahvaljujem, 1111 skazovali za časa moje bolezni. HH ker -te mi dobra poslali. Sedaj sem Uverjer. in preprič an sem. da sem \V-n popolnoma zdrav. so mi še idra- le po Vaših zdravilih zadobil po- * vila o-tala. zato se Vam iskreno polno zdravje, nad katerim se-n bil zabvaljnjem ter pripo ročam roja- skoro obupal. Sedaj pa se čutim ^^x/V«* kom> akr> potrebujejo zdravil, naj zdraveea, ko kedaj pred boleznijo. 5- ~ se na VHs obrnejo, ke: pri Vas se Zato Vas priporočam vsem rojakom fjL^i < Vf^fJt zares dobra dobijo, katera gotovo po širni Ameriki. a J pomacojo. S spoštovanjem ostajeni Vam " f ^J Vas še enkrat zahvaljujem in hvaležni. f i1" , pozdravim ter Vam ostanem hva- Franc Steklassa "" leini priatelj 3i4i St. Clair Ave. N. E. Frank Polh Jakob Likar I Cleveland. O. Midiant Ave. Box West Nevvton. Pa Kockdalle. 111. Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-; i\mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-Všite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : SCOLUNS N. T.BHL INSTITUTE 1140 WEST 34th STREET, NEW Y0RK. N. Y. V padišahovej senci.1 ' o ----! , Spisal Karol Maj; aa "Glas Naroda" priredil L. P. r •—•— PRVA KINJ1GA. - PO PUŠČAVI. L' -0- (Nadaljevanje.) "" "Tam ti preti Bmrt, gospod! Ali n« veš, da v tem mestu prebivajo duhovi, ki ne trpe poleg sebe nobenega smrtnika?" "Mene morajo pustiti k sebi. To je zelo skrivnosten kraj, o kterem se pripovedujejo čudne stvari, radi tega bi ga rad videl." 4' Ne boš ga videl, ker nam bodo duhovi zaprli pot; toda ne bom te zapustil, najsi umrjem s teboj. Tako postanem pravi hadži, kterega čakajo nebesa. In kam si namenjen potem f" "Na Sina j, v Jeruzalem in Štambul ali pa v Basro in Bagdad." "Ali me vzameš s seboj?" "Da." Dospela sva do vrat. Zunaj mestnega zidovja je bilo raztresenih številno koeic iz slame ali palminih listov, v kterih stanujejo ubogi delavci, ali pa se revnejši drvarji. Neki raztrgan zanikernež me nagovori: "Taibin. efendi, seiak, keif helak — ali si zdrav, efendi, zadovoljen, kako se počutiš?" Ker mora v orijentu človek imeti vedno čas, da odzdravi, obstojim pred njim. "Hvala! Zdrav sem in počutim se izvrstno; kako je pa s teboj, ti sin hrabrega oeeta, in kako uspeva tvoja trgovina, potomec pobožnih mosle-minort" Rabil sem te besede, ker sem opazil na njegovem obrazu m'esale. Džida, dasi jo zadnje čase smejo obi&kovati tudi kristijani, velja za sveto mesto in sveta mesta imajo posebne predpravice. Štiri dni po porodu otroka, mu ure žejo na vsako lice po tri zareze in na vsaki strani čela po dve; brazgotine ostanejo za celo življenje; to se imenuje m'ešale. "Besede tvoje so cvetlice, ki razširjajo duh kot nebeške huriske," odvrne mi mož. 4'Dobro mi gre in zadovoljen sem s trgovino, s ktero «e pe-iam, in ki bo tndi tebi koristila." "S kakšnim opravilom se baviš?" "Tri osle imam, ktere poganjajo moji sinovi in jaz jim pomagam." "Ali so doma sedaj?" "Da, sidi. Ali naj pripeljem dva osla?" "Koliko zahtevaš?" "Kam nameravaš jezditi?" "Ker eem tujec, bi si rad poiskal stanovanje." Ozre se na mene s čudnim pogledom. Tujec in peš, to je sumljivo. "Sidi," mi reče, "znabiti hočeš iti k svojim bratom, ktere sem včeraj spremljal ?'' "Kakšni bratje?" > "Včeraj okoli poldne je dospelo trinajst mož peš kakor ti k meni; peljal sem jih v veliki kan." Bil je Abu Seif s svojimi tovariši. "To ni>o bili moji bratje. Stanovati nečem v kanu ali.v gostilni, temveč v zasebni hiši." "Ama eti baht — kaka sreča! Tem za hišo, ki ima stanovanje, lepše kot kakeim princa." "Koliko zahteva-, če naju dovedeš tja s svojimi osli?" "I)va pijastra." Znašalo je okoli >t i ri cente za moža. "Pripelji živali." Z vznesenimi koraki se oddalji in kmalu prižene izza neke ograje dva ' o-la. ki sta biia tako majhna, da bi mi lahko ined nogami pobegnila. "Ali nas bo>ta mogla nesti?" • i "Sidi, eden lahko nese nas vse tri!" j T«, je bilo pretirano, vendar takoj, ko se vsedem na sivo žival, se spusti j v tek in žival prav nič ni čutila teže. Seveda ta naša ježa ni trajala dolgo, ker nr. s nek Jo že med mestnim zidovjem ustavi. "Tut," se začuje zategnen glas; "tut, vernia ic akšo — stoj, denar!" V napol podrtem zidovju proti desni je bila četverovoglata luknja; v I tej luknji je bila glava; na obrazu te glave so počivala velikanska očala in [ v teh očalah je bilo samo eno steklo. Pod tem steklom opazim strašen nos in malo bolj spodaj pod nosom velikansko odprtino, iz ktere so najbrž prišle omenjene besede. i. "Kdo je to?" vprašam vodnika. "Radšal e3 bab, čuvaj vrat. On pobira davek za sultana." S tu naletiš na skoro vse arabske rodove, na Turke. Indijce, Jude, Grke, Sirce, Abesince i. dr. Takoj za mestom pa se pričenja znamenita arabska puščava. V mestu kažejo na nekem pokopališču grob naše prve matere Eve. Povsod pa mrgoli beračev, in kdor bi hotel vsakemu podeliti dar, bi sam kmalu postal berač. Proti večeru se napotim proti Inki. Premišljeval sem pri sebi, kako bi prišel v Meko in niti zapazil nisem, da postaja vedno bolj pusto okoli mene. Tu naenkrat začujem na vodi glasove: "Pa vrvico kupim Za grošev devet, In nosil na hrbtu Bom deklic deset," Pesem, iz domačega kraja! Tu v Džidi! Pogledam okoli in zapazim čoln. v kterem sedita dva moža. Eden je domačin in najbrž lastnik čolna. Drugi pa stoji v čolnu. Bil je kaj čudne postave. Na glavi je imel moder turban, živorudeče hlače in okoli telesa evropsko suknjo starega kroja. Okoli vratu je imel rumeno svilnato rutico in velikanski ovratnik, kteremu pravimo doma "Vatermorder". To je bil pevec. Opazil je, da sem obstal začudenja in mislil najbrž, da ima pred seboj Arabca, ki rad posluša petje. Z obrazom se obrne proti meni in zapoje: "Turek in Rus Naj so tepe ta, Da mi le pustita Mojga dekleta." To je bilo nepričakovano veselje za me, še večje kot tedaj, ko me je brivec iz Kozlovega tela v Turkovi hiši presenečil z domačo pesmijo. Roko položim na usta in zakličem: "Tirki čaghir durmak — poj nadalje!" Če me je razumel ne vem, vendar je začel takoj peti: "Med menoj in teboj Je široka steza, Ce me ne ljubiš, Ostani donia." Sedaj mu moram tudi jaz odvrniti in začnem: "Med menoj in teboj So široke steze, Fante, če me ljubiš, Pridi z vode." Tu pevec glasno zakrit i, potegne turban z glave in sabljo iz nožnice, natakne turban na sabljo in maha. i njim po zraku. Potem dene turban zopet na glavo, sabljo pa v nožnico, prime za ves-lo in jo udari proti bregu. Stopim mu nasproti, on pa začuden ostane, ko me opazi. "Turek, ki govoriš nemško?" me vpraša z dvomljivim glasom. "Ne. temveč Nemec, ki se je priučil nekoliko turškega," mu odvrnem. "Torej je resnica! Lastnemu ušesu ni«em vrjel. Smatral sem vas za rojenega Arabca. Smem morda vprašati, kaj ste?" "Pisatelj. In vi?" '' Hm---hm---hm---goslar, burkež, kuhar, zasebni tajnik, bookkeeper, soprog, trgovec, zasebnik in sedaj turist proti domu." Vse skupaj je govoril tako veličastno, da sem se moral ismejati. "No, ste pač veliko skusili! Torej na poti proti domu ste?" "Da, odrinem jo proti Trstn, če se med potjo ne premislim. In vi?" "Potujem okoli. Kaj delate v Džidi?" "Nič. In vi?" "Tudi nič. Morda mi hočete pomagati?" "Seveda, če vam je prav?" "Zadovoljen; ali imate stanovanje?" "Da, že štiri dni." "Jaz sem pa štiri ure v'tem mestu." "Torej se še niste uredili. Morda ne boste odklonili, če vas povabim k sebi?" "Gotovo ne; samo povejte mi kdaj?" "Takoj sedaj. Pojdite. Daleč nimava." Poseže v žep, plača svojega čolnarja in odkorakava. Med potjo nisva dosti govorila; kmalu dospeva pred enonadstropno hišo, kjer vstopiva. Pri vhodu je bila hiša razdeljena v dva dela. Odpre vrata na desni strani in vstopiva v majhno sobo, ktere edina oprava je bil lesen oder, pregmjen dolgo preprogo. "To je moje stanovanje, v kterem vam klicem dobrodošel! Vsedite se!T S t rese va si roki; vsedem se na označeni oder, on pa stopi v sosednjo sobo. iz ktere pritira velik kovčeg in ga odpre." "Če imam takega gosta v hiši. ne smem biti varčen," mi zakliče. "Le glejete, kaj vam pokažem!" Res, Lile so same občudovanja vredne stvari. "Tu je lonec zrezanih jabolk, ktere sem včeraj skuhal na samovaru za kavo; boljšega v tej vročini ne dobite. Nadalje imam tu dva cvrtnjaka, pečena v posodi za tobak — za vsacega eden. Kos kruha iz angleške pšenice — dasi je že star — se bo tudi prilegal. Imate dobre zobe kot vidim. Povrli pa še polovico klobase iz Bombaya — dasi že malo smrdi, vendar nič zato. V tej steklenici je pravcati star konjak: dasi ni vino, pa je le boljši kot vola: kozarca nimam, ker ira ne rabim. Da. še ta škatlja--ali šno- fate?" (Dalje prih.) » Tukaj živečim bratom Slo vencsm in H nI tom, kakor potujočim rojakom, pripoiH tam svojo moderno gostilno, pod imen<^| "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., edH največjih hotelov t mesto. » čepn imam vedno a veže pivo, najboH Be vrste whiskey, kakor naravnega docfl napravljenega vina in dobre smodke. » Na razpolago imam čer 25 urejenih sofl za prenočitev. — Vzamem tudi rojake n stanovanje. — Erropejski kuhinji 1 Za obilen poset se priporočam udani 1 Božo Go j ao vl£, Johutsva. Pil Zastonj! Zastonj! I Nikjer v Ameriki ne morete dobiti 1 tako dober in fini 1MPORTIRANI TOBAK zs cigarete in pipo ali cigare, I kakor pri nas. Pošljite nam na eni I dopisnici vaS naslov in dobite takoj I zastonj našega tobaka za cigarete I ali pipo za vzorec in tudi nai cenik, I da se prepričate o finoti istega. Vsi I ljudje morajo naš tobak poskusiti, I da ae prepričajo, da je najboljši ii* I najcenejši. Pišite takoj na: j ADRIA TOBACCO CO. f 1265-67 Broadway, Now York, j na prodaj NARAVNA CAUFGRNUSKOINJ Dobro črno in belo vino od 35 dal 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 eentovfl galona.' Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoaS vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. ■ Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., Cal. JOHN KRAKERI EUGL1D, O. Priporoča rojakom svoja izvrstnzv« VINA, ktera v kakovosti nadkrilju— I jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajam ■ po 50 centov galono; belo vino (Ca- 1 tpiwba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI- I NO JE 50 GALON. BBJNJEVEO, za kterega sem im- I portiral brinje iz Kranjske, velja 1& | steklenic sedaj $13.00. TROPINO- 1 VEG $2.50 galona. DROŽNIK f2.7* I galona. — Najmanje posode za žga- I nje so 414 gaione. Naročilom je priložiti denar. Za o bila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. I Sojatd, naročajte oo aa "Olas Naroda", največji la aajcemejil daevnOE. Nižie Dodoisan J DriDoro- Čam pOitjCiliL .-"Jv. . i. in Hrvatom s\oj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000 NEW VORK0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. ^ " ■ _^ MARKO KOFALT, 249|So. Front St,' 8TEELTON, PA. 1 Priporoča se Slovencem in Hrvatom v | Stecltonu in okolici za izdelovanje kupnih B pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* I macht) in drugih v notarski posel spadajočib f stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodanem parobrodne Ustke za v stari kraj za vse boljše pamike in parobrodnc proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najniiji ceni. Mr. Marko Kofa.lt je naš zastopnik za vse posle in ga to- j fnkom toplo priporočamo. FRANK 8AK8ER CO* ROJAKI. NAROČAJTE O »A "OLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Compagnle Generale Hansaiiiiipi (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUANi Poštni parniki so:~ *'La. Provence" na dva vijaka..................11,200 ton, 30,000 konjskih moj: "LaSavoie" „ „ „ ..................]'2,oo0 „ 25,000 „ •*La Lorraine" „ „ „ ..................12,o00 „ 25,iX)0 „ "LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ "La Bretagn-"................................ 8,000 „ 9,000 „ »La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebnough Building. Parniki od plujejo o«l sedaj naprej vedno ob četrtkih oh 10. urf d o po! ad ne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St,, N. I, •LA PROVENCE 7. maja 1MB.*LA LORRAINE 1L j tin. 1908. •LA LORRAINE 14. maja 10«. »LA SAVOIE 13. jun. 1908. •LA TOURAINE 21. maja 190R *LA PROVENCE 25. jun. 190S. •LA SAVOIE 18. maja lfOft *LA LORRAINE 2. julija 1006. ■LA PROVENCE 4. vol 1M8.+LA TOURAINE 9. julija 1908. IFarntka i xrezdo zaznamovani imajo po dva vfja'sa. M* w. Kozminski, gcEeruIui Ugcat za zapaC CT1 Iit;a»jorn St., Chlcu^o, Jj, 4 Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZO PARNIKI francoske družb«, Mveronemikeca Lloyda in Hamburg-ameriJka proč*. kteri odplujejo iz Nenr Torka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopoL LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopoL LA LORRAINE odplnje 11. junija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopoL V BREMEN (severonemiki Lloyd): KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje B. junija. -KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija. KAISER WILHELM IL odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija. V HAMBURG (kambnriko-amerlika proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. la vsa pobHina ali nitsnfns pojasnila glede potovanja plftlta pravo-časao aa: FRANK RAKITRR CO., 109 Oraanwlch St., Nnw York, kteri vam bods točno odgovoril la vas podučil o potovanja. Dalj* so is krasni pofea! paniki aa raspolago, ktari odplujnjo kakor V BREMEN (severonemžki Lloyd) t GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odplnje dne 14. maja. BAE3AR0SSA Odplnje dne 21. maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija. BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odplnje 20. junija. PRTNZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (kamhuriko-amsriika orača): AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUE CHER odplnje dne 14. maja. KAISERIN AVGUSTE YICTORiA odpluje dne 21. maja. AMERIKA odpluje dne 4. junija. BLUECHER odpluje due 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje tine 13. junija. KAISERIN AUOUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija. V TRST ALI REKO (Anstro-American Lin*): ARGENTINA ctdpluje dne 6. maja. 1 j LAURA odpluje dne 20. maja. ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. V ROTTERDAM • (Holland-American lias): RYNDAM odplnje dne 6. maja ob 9. mi dopoL POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne. NOORDAM odplnje dne 20. maja ob 8. uri dopoL STATENDAM odplnje 37. maja ob 10. uri dopoldne. NIEUW AMSTERDAM odpluje 3. junija ob 8. uri zjutraj. RYNDAM odpluje 10. junija ob 1. uri popoldne. POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj. NOORDAM odplnje 24. junija ob 2. nri popoldne. V ANTWERP EN (Red Star Line): FINLAND odpluje dne 9. maja. VADEBLAND odpluje dne 16. maja. ZE ELAND odpluje dne 23. maja. KROONLANb odpluje dne 30. maja. FINLAND odpluje dne 6. junija. VADERLAND odpluje dne 13. junija. ZE ELAND odpluje 20. junija. KROONLANT) odpluje dne 27. junija. V SOUTHAMPTON (Americ&n Line): ST. PAUL odpluje dne 9. maja. NEW YORK odpluje dne 16. maja. ST. LOUIS odpluje dne 23. maja. PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja. o- Ako kds želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih. naj se z zaupanjem obrne piamenizc potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich gt, New York, in postrežen bode vsakdo vestno is hitro. V »a kteri potnik naj si uredi tako. da pride en dan pred odhodom par-uika t New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri ieleaniei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsluzbenee na postaji, dovede k nar v. pisarno in spremi na paraik brezplačno. Ako pe dospe te v New York* ne da bi nam Vsi prihod naznanili, nam lahko iz postajo (Depot) telefonirate po Ite- vilki 1279 Rector in takoj po t>bve stilu poiljemo našega ualužbenea po Vas. Le na ta način se je roofoio roja- j kom, ki niso zmožni angležkega je«i fca. izogniti oderuhov in sleparjey * ."•Ifw Y or kn. Vožnje listke za navedene pnrnikt prodajamo po i«ti ceni. kakor v glai a iii pisarnah parobrodnih dru/b. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich 8t.. New York. " ■ "Vi - ■ ^i-nrvivvi VSV»V\IVUVU Knjigarna Fr. Sakser Co. 109 Greenwich St., NEW YORK. ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: MT" Mir božji, broSir......81.00 Zlatoroi?« planin, pravljica, elegr. vezana z zlato obrezo.........81.25 Zmaj iz Bosne......—.60 Toliun (Špiom........—.80 Tri povesti grrofa Leva Tolsto i M.............—.40 Muceniki (Aškerc) ele- ^Hiinio vezan........$2.00 ObZoii »>i"š.........—.70 Rodbina Polaneskib cela izdaja bio.š..... ^2.50 Ruska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bncek v strahu Salo-ipra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman t potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pešti za $1.00. Ves roman je zanimiva pisan ter zelo mikaven. Naročilom 1© priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh j cenah že všteta. FRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Rojakom v Calumetn, Mielu la okolici naznanjamo, da je g. PAUL 8HALTZ, 11 Tih Street, Calumet, Miek., pooblaščen pobirati naročnino aa "Olas Naroda" in ga toplo priporočamo. UpravniŠtvo "Glasa Naroda".