Iiisorati h« n prej o m njo in volja trlltopna vrata: H kr., čo ho tiska 1 k rut, f » » » » lo „ „ ,, ,, «1 ,, Pri večkratnem tiskanji oena primerno zmanjša. R o k o p Is no vračajo, nefrankovana pisma se nu sprejemajo. Naročnino prejema opravnlštvo (administracija) In okspedloljn na Dunajski uoBtl št. IT> v Medija-lovi hiši, II. nadstropji. Po poŠti prejemati vel|a: /a rolo leto . . . 10 gl. — kr.'"""? Za uollettt . . 5 „ — etrt lota 60 Ptlilitii list za siovensKi narod. V administraciji velja: /,& oelo leto . . H gl. 40 kr'. U pol leta . 4 „ 20 „ Z a ootrt lota . . 2 „ 10 „ V ljjubljanl na dom pošiljau volja (10 kr. več na leto. Vrednlitvo jo Florljanske ulice štev, 44. l/ha|a po trikrat ua teden iu sloor v torok, čotrtok in soboto. Zarad velikonočnih praznikov izide prihodnja štovllka „Slovoncau v čotrtok, 13 t. m. iVIcsraiii! V torek ho priti 6 mestno volitve, Nuši kandidiitjo bo: Za 111. volilni razred, ki volj v torok : Dr. Valentin Zamik, odvetnik iu dcJUdni poslunoo. Jan. Nep. Korak, liiSni posestnik, prvomestnik pomožnega društvu itd. Ivan Hribar, glavni zastopnik banko ,,Slavijo." Za II. volilni razred, ki voii v čotrtok: Pot01' (»riiHHoIIi, deželnega gluvurjn namestnik, ldšni posoutnik itd. Franc Potočnik, stavbeni svčtnik. Alojzij llujer, o. kr. računski revidunt in hišni posestnik. Zal. volilni razred, ki voli v potok: Josip Kušnr, predsednik trgovinsko in obrtnijsko zbornico. I Vil 11 VillllM', liiSni posestnik. Dr. AlfoiiH Mošo, odvetnik. I>r. Fran« Papež, odvetnik. IMiiriMliii volilni otlhor. Neko opazke o nasvetih prof. Kvičale glede broja naših srednjih šol. V 86, štev. ,,Slovenca1' sem spregovoril o učnem jeziku i>u naših srednjih šolah ter mi je tukaj samo še omeniti, du sem proti ..................................................................... ■»' ■"■■■'- vsakemu utrakvizmu jezičnemu tudi nu naših učiliščih posebno pa šo proti učenju pedagogike v nemškem jeziku. Naši narodni učitelji menda vendar ne bodo potrebovali nemškega jezika po slovenskih šolah; saj mora biti vsakej reči enkrat kunec, menda bode tudi pouem-čevanja slovenske dece. Tisti, ki svetujejo, da se nemščina pridi ži, pa če tudi samo za eu predmet, kot nastavni jezik, podpirajo sami ponemčevanje, uli vsaj ne gledajo, da se odstrani. Tudi, kar so t,če broja nnš h srednjih šol, se ue skludnm uiti nsjmanje z nasveti prof. Kvičale, kterega zahtevanja so za nas Slovence tako neznatua, da bi jih morala nam čisto protivna vlada precej odobriti, saj Nemštvo ne bi nu ta način nič zgubilo, da celo na ne-koj točki šu dobilo. Poglejmo, če res ni tuko. Prof. Kvičala nasvetujo zu Kranjsko tri gimnazijo: v Ljubljani, Novominestu iu v Kranju (nižjo). Kur bo tiče druge in tretje točke Blažem se z g. predlagateljem, ali s prvo ne. V Ljubljani bi su imela osnovati po navedenem predlogu novo slovenska gimnazija poleg obstoječe nemške. Zakuj ? Mendu zato, ker ee jo po novem popisu dokazalo, da živi v LjuVljani 6000 Nemcev, ki bi imeli potem svojo gimiia-nazijo, ,-ai Kočevarji imajo tudi svojo (n žio) v Kočevju; tedaj 99 392 kranjskih Nemcev dvo gimnaziji. Je,-It to pravično razmerje? J"-li moro kdo verovati, da je na sedanjoj ljub-Ijanskej g mnaziji zares toliko uemftk h dijakov, kolikor so j h statist čno po programih iiu-števn, in da jih bode vedno toliko, kolikor jih jo zdaj? To je jako dvomljiva stvar. Zakaj bi se tedaj utemeljevala nova gimnazija v L.ub- Ijntii ter b tem radi pešč co Nemcev držuvui budget obkladal z novimi izdatki? Po mojem skromnem ali pravičnem mnenju bi se morala sedanja nmnazija pretvoriti v slovensko. Oive-dočen sem, da bodo vsi takozvanl Nemci ostali uu g innu/iii ter napredovali v naukih kakor do zdaj. Ce se mora 400 slovenskih dijakov nemški učiti, jo li je veča krivica, čo se peščica Nemcev uči slovenski, saj ti ljudje tuko med Slovenci kasneje kruhu iščejo. Vrh tega pa bi so s to nemško gimnazijo tudi nemšku-tarstvo podpiralo, kar pa gotovo ui bila in uu bode namera naših državn h poslancev. Podajmo ho zdaj nu Stujersko. Tukaj bi so imele v Mariboru , Ptuju in Celju osnovati slovenske puralelke na nižjej g innnziji, višja |ia bi ostala nemška. Tedaj 400 OOO Slovencev Atnjarekih (popis jih ima ramo 388 41!)) ne bi Imelo nobene popolne t-redujo šolo. Je-li pa jo to pravično? iu kje leži Celje, Ptuj in Maribor? Je-li ue na slovenskih tleh? Je-li ni okolica teh mest slovanska? lu čeravno so ta mesta deloma pouemčeuu, vendar su tudi tukaj more človek prav mulo /une.-ti ua statistične podatke o program h teh gimnazij. Kdo izmed uus veruje, da je na celjakej gmnaziji polovica nemških dijakov? Na teli gimnazijah so Nemci v ruvnateljskih pisarnah fabrcirajo, samo da so dokaže potreba nemških šol. Dijaci prihajajo večnoma iz okolico v š lo, teh ) večina m ho Slovenci; pa konično tudi mesta Celje, Ptuj iu Maribor niso tako poutmčeua, kukor se misli , več na prebivalcev je šo dandanes slovenska iu bodo ostala. Zato pa imujo skrbeti možje, ki vodijo narod, da ee najdejo sredstva, du se Slovenstvo vzdrži. Pisatelj teh Okrožnica Strosmayerjcva o razmerah zapadno in vzhodne cerkve. (Dalje.) 111. Vsuka edinost na Nvetu bodi si v družini ali v državi sploh v verskem društvu naklada zaradi splošnega namena tudi splošno dolžnosti in občno žrtve. Tudi edinost v cerkvi božji nakladu naturno sveto dolžnosti iu žrtve vsemu svetu in vsuki cerkvi, ki spada k skupnemu telesu; tu občne dolžnosti iu žrtve so edina cena one svobode in neodvisnosti, brez ktere cerkev božja v občo iu posamezne cerkve posebej no morejo biti, ako hočejo dovoljno zadostovati vzvišenemu svojemu namenu. Cerkvi vzhodni ho jo poljubilo razrušiti zvezo edinosti z zapadno cerkvijo, toda h č m je ona to plačala? Plačala je to b nvojo srečo in s propadom lastne svobodo in neodvisnosti, ki pu ste prvi pogoj, da cerkev živi in vspešno deluje. To, kar sem rekel, ni prazno sumničenje, nego je sveta resnica, ktero potrjuje vsaki list zgodovine vzhodnega cesurstva in vzhodne icerkve. Vže pričetuika razdora Foclj iu ()t> rulurij občutila sta ostrino meču, kterega slu ho poslužila, da ee ločita od zapadno cerkve, obu umrla slu v prognaostvu. A kuj se je zgodilo s patriarhom car/grajskim, ki jo tako slu.st.no hrepenel po naslovu: ekuinenični pa triarh in po prvem častnem mestu na vzhodu. Oso Ju um je taku, da nosi od početka svojega nu sebi očitne znake onega gosta evangeljskega, Iti je nepristojno hlepel po prvem mestu, dokler ga nI h šni gospodar javno osramotil in postavil na zadnji sedež. O tem govori obširno zopet .1 reček v svojem vže omenjenem delu. Grozno jo, kur pripoveduje la pisatelj o fauariotih iu tudi skličujcč so na poročila javmh poslancev na primer pru kega GalTrona potrjuje v poglavji 27. od 400—470 strani. Ti grški Bolgari, lunurioti imenovani, ne lju-bjo svojega naroda ter nesreče njegove ne smatrajo za svojo nesrečo; namesto da bi svojo narodno cerkev ljubili, spoštovali in v njej inkali zavetja; namesto da bi cerk.cnegu poglavarju, svojega patriarha kot očeta ljubili, ter zanj, ako treba, darovali tudi svojo življenje, vse to oni zametavajo In vso svetinje svojega naroda po vzgledu Judovem prodajajo za denar. Njim so cerkvene ČUNti lo plen, kterega treba, čim večkrat tem bolje, nu trg nositi m nesramno prodajati. Tuko je mogoče, da jo v 3!)0 letih sledilo 140 patriarhov na stol ci sv. Ivana Zlatousta, Nu takov način postali so vladiko mnogi kuharji, taki, ki so vkvarjajo s tem, da pipo bašejo in kavo pripravljajo (čibukdžije kafedžije), kur jo bilo tim žulostneje, ker bo imeli večidel v roluih zraven cerkveno 'udi posvetno oblast. Vsakdo lahko ume, kuj bi so v tnkih okolnostih moralo zgoditi s svob ido in pravim življcujonjem cer-kvenlm in kako da jo sedaj desetkrat manj krint,ijunov na vzhodu, nego jih je bilo ob času sveto edinosti med vzhodom in upadom. — Meni jo žal, da sem moral to navesti j zelo drago bi mi bilo, da bi se cargnijnki cerkvi čim preje povrnili čutii staro slave in nekdanjega življenju. Jaz sam bi želel pričujoč biti v starih bazilikah solunskih iu carigrajskih pri službi bližji v veličastnem, vzhodnem obredu, toda, povem odkritosrčno, ml jo žal, da se vho te okolnoBtl, prenesene v naš narod in v pravoslavno cerkev na balkanskem polotoku, imenujejo edino zaradi predsodkov posebna milost previdnosti božjo in čista resnica. Cista resnica jo po svetem nauku živo goršično vrstic ju tega mnenja, da ae tud; za Štajersko zahtevujo v.šjo gimnazije v Mariboru in Celju eveutualuo v Ptuju. V Gorici bi imela biti doljna gimnazija Blovenska in italijanska, višja pa nemška (predavanje enega predmeta v alovenšfcini še ue čini gimnazije alovenake). Nemška višja gimnazija menila radi 26-59 goriških Nemcev? Zakaj pa ne bi bila slovenska v Gorici in ta lijanaka v Gradiški ali kje drugej, aaj je Slovencev vendar le največ 129867, a Talijanov 73.425 Ne bi li to bilo bolj pravično? V Istri ji iuia Slovencev 43.004 pa ae piti najmauje na njih ni obzir vzel. Naj bi ao vaaj Hrvatom, kterih ae šteje 121.732, dala euu višja gimnazija namreč v Paziou, kamor bi tudi lahko Slovenci zahajali. Trščanaki Slovenci pa, kterih ima 26.263, morali bi dobiti na državnej gim naziji v Tratu kakšne pravice v jezičnem pogledu Kaj pa koroški Sloveac ? Saj jih je vendar po najnovejem popiau 102.252. Le ti nimajo do zdaj nobenega arednjega zavoda Na nje ae ne hiiic pozabiti. To je posebno važna točka. Na spodnjem Koroškem bi ae morala oauovati v enem povečem trgu na pr. Velikovcu vaaj n žja gimnazija. Zato bi Be morali vai Blovenaki poslanci oduševljeno zavzeti. PoBlauec dr. Vošnjak je Bvojej interpelaciji o žalostnem Btanju koroških Slovencev odkril vae rune, ktere bi se morale začeti celiti , ali to bi bilo edino mogoče, da ae izvede v iatinl to, kar predlažem. Dajte koroškim Slovencem vsaj eno uižjo gimnazijo in [poleg nje slovensko učiteljišče, iz kterega bi dohajali Blovenaki učitelji, kajti dokler tega nimamo, uemoremo iti dalje. Na Koroškem se narodne šole čedalje bol) ponemčujejo, ker ni slovenskih učiteljev, ko bi imeli ]>a avoje slovensko učiteljišče, atoril bi ae temu žalostnemu počeujanju v kratkem konec. Iz iutih razlogov naj ae pridrži tudi učiteljišče v Moriboru po nasvetu prof. Kv čale. Z idejo, ktero ao aprožili nekteri nsši poslanci, da bi ae za vso Slovence osnovalo v Ljubljani centralno učiteljišče, se nernc-rem sprijateljiti. Mi bi ua ta način tuko rekoč popustili trdnjavo narodno, ko bi iz Maribora učiteljišče odstranili. Kam bi hodili mladcuči iz Štajersko uaobraživat ae za učitelje? Mnogi bi se izgubil iu odtujil. Ljubljana bi bila pre- daleč za kandidate, Haj vam jo poznato, da ae večidel a rouiušui učenci posvetijo učiteljskemu Btulišu. Stipeudij pa tuli ne bi mogli toliko utemeljiti, du bi bo vsem pomoglo. Dalje je tudi vprašanje, kako bi bilo z nameščevanjem teh učituljev ua Štajerskem, dokler vsi Slovenci nismo zcdinjeui pod jedmatveno upravo. Štajerski deželni šolaki a\iu bi tukaj gotovo uam bil nasproten. To bo ruzlogi, da so uči-taljišče v Mariboru na vauk način pridrži. Prof. Kvičalu uam v avojih nasvetih ni privoščil nobene realke. Zukaj to ? Pisatelj teh vrBtic misli, da imamo Slovenci tudi ua realke pravico. Posebno pa govori važen razlog za Blovenako realke. Iz realk prihujajo možje, ki oatanejo med narodom kot trgovci, podvzet-niki, obrtniki, iu uko so ti naši protivniki, morejo num mnogo škoditi, kur uas vaakdanja skušnja uči. Gledujmo tedaj, da so tudi v ma-terijalnem pogledu po šolah, in to bo realke, pomoro. Za zdaj bi morali dobiti nujmunjo dve realki: eno v Ljubljani in eno na Štajarskem In to jo lahko mogočo, ako se ljubljunaka in mariboraka pretvore v alovenBke. To bo moje skromne opazke o naavetih prof. Kvičale. Stvar bi ao aicer dala obširneje razpravljati ; jaz som za zdaj napisal samo obria teh opazek. Pozivljem pa vso rodoljubno profeaorje, da so tudi šo kdo drugi o tej atvar oglaai, du so to vprašanje bolj nu tauko rua-biBtri. Politični pregled. V Ljubljani 7. nprila. Avstrijske dežele. Kukor bo „Našincu" piše, pogojuje ae zdaj naš krunjaki poslanec baron Žvegelj z grolom Coronimjem o ustanovi novcftit kluha. kateri bi se nabral iz tak h poslancev, ki do zdaj še niso pristopili k nobenemu klubu To bo uamreč I taljeni: grof Co r o u i n i, C iu n i, H e r t o 1 i n i, L a z u r i n i, F r a u c o s c h i, Pa jer, Vidulich; Ituaini: Ozarkijevič, Ko valBk I, Kulučkovaki; Slovenec: Ž vi gol); Srba: Ivuuič, Vucetič in Nemci: grof l)ubBky, grot VVurmbrand, baron Walterskirchen (čo bo vnovič voljen), gr< f S a I m, S c h ti f f o 1, F U r n k r a n z, S t e u d e I, Kronawetter, Schflneror, Zschock Loblich, Posch, VVitmann, Hurgatal-ler. To je 27 poslancev. Akoravno ae vsi ti no dajo lahko pod en klobuk spraviti, vendar bi jih znal groi Coroniui zbrati okoli sebe kakih 20 glav, ter osnovati ,,klub levega središča" ki ne bo v vseh rečeh z levičarji glasoval. Tako znajo nemškolibernlci popolnem na cedilu ostati iu zgubd vso upanje, da bi kedaj vrgli aedajno vlodo. Levičurji ao v hudih kleščah, ker tudi nemški obrtniki vedno bolj krepko zahtevajo od avojih poslancev, naj ao potegnejo za novo obrtniško poatavo. Ako so liberalni poalanci uklouejo želji obrtnikov, zamerijo ho b tem judovski kliki, ki jih z denarjem podpira in ima čaaaiko v rokah ; ako pa prošnje obrtnikov odbijejo po nasvetu , N. fr. Prease", morajo bo tresti za hvojo mandate, kajti obrtniki po mestih bo nezadovoljni h postopanjem svojih liberalnih poslancev in jiui žugajo, da jih ne bodo več volili. Ta pretnju je toliko bolj uzuemirliiva zu dotične gosjiode ,,zastopnike ljudstva" (?), kur bodo odslej volili tudi mali putentarji, ki plačujejo le po 5 gld. davka, toraj bodo obrtu ski krogi pri mestnih volitvah odločevali. Čc&kl sraj^iki zbirajo žareče oglje' na glavah svoj h nemških kolegov. Akoravno so nareč verolomno storjeno pogodbo odbili in niao hoteli priznati več kompromiBa, in ukoruvno j h jo huda ka/.on zadela, da bo bili pri zadnji dopolnilni volitvi tepeni, vendar so češki grajšaki tako velikodušni, da ponujajo nemškim vnovič kompromis, človek bi mialil, du bodo uatuvovcrci giujeni po taki plemenitosti, podali konservativcem roko v sprave, ter z veseljem sprejeli kompromis, ker Bicer nimajo upanja do zmage, pa ravno uarobe pišejo nemški listi, ter svetujejo nemškim graj-šakom, naj pogodbe no Hjirejmejo. Naj bržjih je sram priznati, da so se zadnjič hudo apekli, ko ao kompromis odbili. Toraj na eni atrani spravedljivost do skrajne mejo, na drugi strani zagrizeno sovraštvo. Vaaj bodo merodajni krogi vedeli, kterej atranki smejo več zaujiati! Nek dopisnik uasvetujo v „Tribtiuo", naj bi so deželo llomiti, Hcrcc^ovina in Duliimcljtt zvezale z Avstrijo z železn -cami, ker bi ho na tak način najbolje priklenile k Hkupni državi, h ktero bi jih potem zruo, ki vedno raae. Mat. XIII. Posebna I milost božja jo obilnost in delovanje, ktero daje večni Oče cerkvi iu čedi Jezusovi: ut vitimi hubeant ot nbuudant us habeant. Iv. X. Vprašam: kje jo dandanes v pravoalavni cerkvi to življenje in ta rodovitnost? Nujveča in nujvažneja voju pravoalavne cerkve, cerkev ruska, uli jo svobodna in v BVojcm apostolskem zvuuji neodvisna? Da, ali je ona, odkar je moskovski patriarhat, zame-njen h sinodo petrograjako, v pravem smitdu cerkev ali aamo neka vrsta držuvnih vatuuov? Znano mi je, da priznajo najumneji iu naj-važueji državniki v Rusiji, da v cerkvi iusk> ni dovolj življenja in delovanja, ki bi premoglo nevarne nauke iu težnje nihilistične, ktero je izumil num pekel, ki vsakemu društvu človeškemu preti h propaatjo, muujku življenja in delovanja, du bi zvludulo in v slogi združilo v posamezn" ločine razdeljeno cerkev rusko; te ločino pa oviram v napredku in slabijo cerkveno snago. No čitamo tudi ničesar o vspehih pravoslavnih apostolov ruskih med inuogobrojuimi muhamedani, ki ho v ogromnem ruakem caratvu. V obče priznavajo danes v liusiji, da jo vsemu temu glavni vzrok po- munjkaujo one avoiiodu in uoodvisuoHti v pravoslavni cerkvi, brez ktere ni pravega življenja in prn\e rodovitnosti; toda žalibog tudi omenjajo, da jo cerkev pravoslavna v Rusiji vže od vekov tuko vajena tujemu gospodstvu, du misi1, du ne more brez ujega živeti. M -hI t jo zuto resno v Rusiji, kuko bi ao to zlo odstranilo in hičejo v tu namen znamenit korak, da ho povrne cerkvi ruski njen poglavar, da se zopet vstanovi jiatriarhat; toda poleg vsega tega ostulu bodo resnica, du so vauk> poBunczni toraj tudi tuski cerkvi vapešno pomore le a tem, ako so i/,miri z zapadno cerkvijo, kjer bi zajemale iz neusahljivega vira vaeobčne edinosti cerkvena novo življenje in delovanje v dosego avojega apostolskega zvunja; čo ae kje, gotovo ao tu vresnlčujejo besede Gospodove: Klor iuia, dalo so mu bode, da bo imel v obilnosti, onemu pa, ki ima malo, so bo vzelo ludi to, kur ima. Ko jaz to okoluosti, kterih nikdo ne more tajiti, premišljujem, pač ne vidim v njih čiste re n c« in posebno dobrote božje, domislim ise pa na smokveuicu (ligovo drevo), ki ne prinaša sadu; uli pa, kar hv. Ciprijau govori v krasni svoji knjigi o edinosti, da je vsaka cerkev, ki bo loči od edinosti, podobna soln-čneuiu žarku, ki brez solnea uiti uveli niti greti no moro: uli |>otoku, ki bo loči od Bvojega viru in so po miš ; uli veji, kteru, odsekana od d( lila, ne donušu več sadov. — Sicer ao imenuje edinost cerkvo katoliško lažojiva, vendar jo cerkev katoliška ravno v tej cdiuOBti ohranila do današnjega dno hvojo Hvobodo iu neodvialiost, vir pravemu življenju in delovuuju. Zato imamo dovolj dokaiov, kterih ue more pobiti tudi vladika zudarski: prvo, du bo ruska viuda rosno dogovarja b atolico rimsko, kako bi ao najbolje uredilo razmero katoliške v Rusiji iu kuko bi ao nujoudurncjši in najnaprednejši del Slovanstvu pomiril in zudovoljil, n drugo, du pošilju Auglešku svojegu poalunca v Run, du upokoji Hvojo Irsko iu da vstanovi katoliško hierarhijo v Indiji; daljo jo tudi najumneji in nujtnočneji državnik današnji, knez Uizmurk, ki vedno bolj iu bol) spoznava, da je ui sile nu svetu, ki bi mogla zatreti moč edinosti cerkveno tor da ho uiu jo sporazumeti r, Rimom, uko hočo vtrditi nujnoveje vspehe nemškega narodu S cer ima rea cerkev ku-tolišku vedno dovolj notranjih in zunanjih težav, toda dobi tudi voduo v notranji svoji -vezala lastim korist, promet In kupčijn, tudi bi h tem stopile v ožjo iu tesnejšo dotiko z deželami, ki ho jih tamošnji prebivalci smatrali do zdaj kot tuj nvet. Ta nasvet ravno ni napčeu in je premisleka vreden. Dopisnik meni, da vho dragocene trdnjave, ki jih mislijo napraviti v Hercegovini in Krivošiji, ne bodo toliko koristile, kakor nusvetovane železnice. Vuanje drinv«. Na rVniiNUrin so so pogodili katoliki in protestautovaki konservativci gled6 cerkvenega vprašanja. Ker je Bizmark to pogodbo potrdil, ima „kulturni boj'1 uu Pruskem v kratkem prenehati. Srbljll je vsa razburjena zavolj novih volitev 57 poslancev, kterim je vlada maudate vzela, ker so iz skupščine izstopili. Ako bodo ti nasjirotovalci sedajne vlade in prijatelji Rusije vnovič voljeni, imela bo vlada težko ntanje. Zato si oua vse prizadene, da bi ti ne bili več voljeni. Po francoskem denarnem polomu je Srbija zgubila blizo 20 miijonov dinarov. Opozicja ljuto ščuje proti sedajui vladi in proti Avstriji. Izvirni dopisi. ■z HlovciiNkeicn Htajcrja, 5. aprila. (Naše politične razmero na slovenskem Štajerju) postajajo vedno burniše, pa tudi zauiinivujše, kajti čim bolj ue med ljudstvom vzbuja narodua zavest, tim hujše raste pri importiran h iu domačih uem-škutarjih zavist in drznost, s ktero še od nekdaj našim pravicam nasprotujejo. Očitno se to vidi iz njihovih časnikov. Kdor bi namreč samo liberalne nemške liste iz Gradca, Maribora iu Celja bnl ter iz tega sklepul na naše politične in socijalne razmere, moral b misliti, da je med Slovenci in Nemci na Štajerskem že grozen boj, in da bodo Siovene zdaj in zdaj zadnjega Nemca vjeli, odrli, spekli in snedli ; tak kr č namreč ti lističi delajo, lu veudar za to ni ČiHto nobenega; kajti povsod še izključljivo vlada uemščina po šolah in uradih iu uu najvišja mesta in v najboljše službe ho nastavljeni Nemci, ki še toliko ozira ne jemljejo na Slovence, s kterimi morajo občevati, da bi He vsaj za silo slovenščine naučili. — Ker jo to zoper vse natorne io državne pravice, oglasil se je naš državui poslanec dr. Vošnjak v državni zbornici ter raz-usnil, kako se zlusti ua Stajarskem iu Ko-oškem godi Slovencem, ki bi morali imeti tiste prav ce, ker imajo tudi tista bremena, Kakor drugi avstrijski narodi. Ker je krivica očivestna, niso si upali v zbornici trditi, du Slovenci ne bi imeli pravice tega zahtevati, ampak rekli so, da ni vse to res, kar je dr. Vošnjak govoril, iu da Slovenci sami tega ne zahtevajo, zlasti nu Koroškem ue, kjer so vsi pruv zadovoljni ter celo očitno proteBtujejo zoper Vošujakove zahteve, iu da se jim že zdaj vse to ue more dovoljiti, ker bi to jim sumim bilo na škodo. V srcu pa so vendar bili vsi prepričani o naših pravicah in vslod tega je zlusti naše nemškutarje velik strah obšel, da bi vendar vtegnili svoje pravico dobiti in da bi vsled tega marsikteri uemškutar pri nas svoj kruh zgubil, ker je bil prelen ali pretope glave, da bi se bil slovenščine naučil. To je vzrok, da so zduj grozen hrup zagnali po časnik.h o poslovenjenju Štajerskega iu o zatiranju Nemcev na Slovenskem. Prva se je oglasila drzna Cidjanka ter takoj razglasila smešen ,,Aufruf an die Deutscheu Uutersteier murkB ", v kterem vso štajerske Nemce kliče vkup, du naredijo ali organizirajo močno „nem-ško stranko", daBiravuo sicer vedno tako piše, kukor da bi celi spodnji Štajar itak ves nemšk bil. Zu Celjauko Be je takoj oglasila jetična Mariborčanka, ki je v sveBti si svoje slabosti veliko miruiše jamrala in javkala, kolika ue varnost da preti nemški kulturi, čo bode do voljeno, da bi so Sloveuci na spodnji gimnaziji v Mariboru in Celju v svojem jeziku podučevali. Kar ste že te dve klepetulji svetu na znantli o veliki nevuruoBti nemštva, morala sta Ptujski in Mariborski mestni zastop še enkrat prežvekati v ostrih rcHolucijah , da bi bilo bolj prebavljive priprostim meščanom, ki še ne morejo prav zastopiti, kaj bi neki bilo to krivega, čo bi Sloveuci dobili svoje pravice in če bi njihovi otroci dobili priložnost, v šolah se slovenščine učiti, ktero bi gotovo bolj potrebovali, kukor iruncoščiuo in augleščino, ktero se zdaj morajo učiti. Naposled pa še ce je nekdo oglasil v Dunajski „Neue fr. Presne" ter z veliko hudobnostjo iu drznostjo v treh j člankih opisoval ,,der Kampf der Deutscheu und Slovenen", v kterih je z lažmi, s posmehovanjem in obrekovaujen uupadal najbolj zaslužne slovenske rodoljube , Bmešil našo zgodovino in naše pravice ter sklenil, da bi izpolnjevanje naših pravic bilo — barburstvo. Ker je iz vseh teh izjav na prvi pogled jasno, da so le iz strasti, iz hudobije ali iz straha za vsakdanji kruh nuBtale, zato jim naravnost ni vredno in tudi n mogoče odgovarjati, ampak najboljši odgovor na to jo ta, kterega jim je je že ljudstvo dalo, da je po VBeh kraj h podpiHalo in odposlalo veliko prošenj državnemu zboru za enakopravnost v šolah in uradih. Ker pravica naposled povsod zmaga, zato si nismo v strahu, da bomo tudi Slovenci na Štajerskem dobili svoje pruvice, čeravno bomo morali prej še veliko nasprotovanja premagati. Ne vstraš mo bo toraj nobenega na-aprotovanja, ampak zahtevajmo , kar nas gre za pravico, pred vsem euakopravuost v šolah iu uradnijah, kajti to je neobhodno potrebno sredstvo za naše izobraženje iu za naš obstanek. Domače novice. V Ljubljani, 8. aprila. (Imenovanja.) G. Hočevar, tajnik pri deželni vladi, postal je okrajni glavar in pride v Kočevje, g. Merg iz Kočevja pa v Kranj. G. grof Pace, dosedaj koncipiat, postal je deželne vlado tajnik. Obema čestitamo, ker prvi je že star in Hkušen domorodec, drugi pa je eden naj bolj nadepoluih mlajših vradnikov, kteremu se Bloveuščina ne mrzi. (Mestni odbor) je imel v sredo zvečer Bejo, pri kteri so je alužba mestnega požarnega čuvaja na gradu podelila Blažu Svetelu. Tudi je odbor pritrdil premembi pravil prostovoljno požarne straže. Živahen razgovor se je vnel zarad izprazujene službe mestnega praktikauta, za ktero je nemškuturoka večina priporočala Viktorja pl. Schreya. Dr. Zaruik jo ugovarjal zoper to, da bi ho služba precej oddala, ker prosilec Schrry ni dokazal, da bi bd v jeziku iu pisavi zmožen slovenskega jezika. Tudi je mestni odbor sklenil, da se ima vsaka služba razpisati, iu nuj se toraj tudi ta. G. Regali je podpiral Zaruikov predlog zu raz|iis službe. Dr. Supan pa je ugovarjal, da ta sklep velja le za alužbe vradnikov, tukaj pu gre samo za moči in v prečuduem sostavu dovolj sil, da j h zvlada iu premore. Pretila j« ob svojem času cerkvi velika nevarnost, da se tudi v njeno telo zngrize ruk imeni]«, toda Bog je dal cerkvi papeža, o vsukem obziru slavuegu Gregorija VIL, ki je s svojo modrostjo, svojo odločnostjo in dostojnostjo odstranil to smrtno bolezen na veke od cerkve. Ko je cerkvi grozil velik razkol, vzbudil je Bog priprosto toda sveto devico Katarino Slensko, da papeže rimske prevede iz Aviujona v li m iu tuko konča žalostni ruzkol. Protestanti bo v šestnajstem btoletji grozili vničiti cerkev, toda ona je našla zdravila tudi proti njim v trideutiuskem zboru, ki bodu ostal na veke slavni spomenik njene modrosti, njeno Hilo in slave. Pri tem spomni ne človek nehol<3 na sv. Mutija poglavje XIII. v kierem priBpodablju cerkev rodovitnemu polju, na kterem se ziblje obiluo pšeuično klasje. Sicer je res med žitom tudi neka| sneti iu ljulike, toda taka je osoda cerkve na tem svetu; če bo vladala modrost in dostojnost. m nekoliko tudi potrpljivost, zazori dan žetve iu Bog obudil bode vrlih ženjcev, ki vedo iu znajo čisto pšenico tako v suopove zvezati in ohraniti, da jej snet in ljulika nič ne škodi. To nam je misliti o raji božjem, o činti resnici in o posebui milosti božji, b ktero bc v imenu pravoslavne cerkve ponašajo častni vlndike. Da pa pri cerkvi svoji govore Ie o nevidnem pogluvurji in »dno o njenem narodnem z.nuča u, o tem hočem primerne e govoriti pozneje, Bedaj mi je razsoditi b): Kuko razločujejo pravoslavni cerkev od cerkve. Čudni zares so ljudje na tem Hvetul Večkrat se šo trdno oklepajo žalostnih posledic tudi toduj, ko vže davuo ni nj'h povodov iu vzrokov. Davno vže je izginilo vzhodno ce-sarstvo ter leži v grobu iu nikdo ga ne more več vzbuditi in vstanoviti v stari njegovi sliki. Človek bi toraj m i h 1 i I, da vže davuo tudi ni več njegovih osnov iu nakan; toda jirnv Slovani še se tesnosrčno držimo teh grških zmešnjav v avojo veliko nesrečo, ker se s tem med nami vedno bolj iu bolj razširja brezno. Posebno čuden je v tem obziru vladika karlovski. Njemu je med drugim tudi to jez med cer-kvumu, ki no ne da premostiti, da se mi ku-toliki pozdravljamo s „hval|cu bodi Jev.u« in Marija", a pravoslavni s „pomoži Bog". Moj Bogi kaj bi rekli temu sv. Ivan Zlatousi, Bazilij in učeni Bczarion, ko bi daneB vstali iz svojih grobovi' Ali je pribtojuo tuko pisati 0 reBni Btvari, ki sega tuko globoko v dušo celemu uašemu uorodu. Vzhodna cerkev se jo dvakrat, v zboru lionskem in ttorentinskem, Hlovesno dogovarjala o združenji z zapadno cerkvijo, toda nikdo se ni domislil, du bi navajal te razlike med vzhodno in zupaduo cerkvijo, ktere omenja karlovski vladika. Moj vladika! lahko bi bilo b pravimi razlogi, samo da bi ne bilo starih in novih predsodkov ; a vsakdo, ki stvar le nekoliko razume, vas bi mogel prepričati, da bi poleg vseh onih razlik, kterih omenjate, cerkvi lehko živeli v svetem miru, slogi in edinosti, samo da bi vladala pamet, modrost iu ona ljubezen, ktero nam toliko priporočuje hv. Pavi apostol. — Nekako bolj resen v tem obziru je vliidiku zadarski, dasi se tudi pri njem izmed vsake vrstice kaže davna grška navada, propad med cerkvama ne mirno in stvarno izoževati, nego vedno bolj razširjati h starimi in novimi raz- 1 kami. Kur o tem govori, razdeli bo lehko v dve Htrani, uovo in staro. Toda no ena ue druga ni stvurna. Dovoljeno mi bodi le nekaj malega o tem reči. (Dalje prih.) nlužbo praktlkonta. I>r. /urnik ga jn zavrnil, da praktikantl postanejo polne)« vradnikl, kakor n. pr. aVHkultanti postanejo Hodnijski ad-juuktl. Ako bi ho pa njegov predlog no nprojcl, predlaga, da mora proHilcc, proden dobi nlu&bo. napraviti praktično skušnjo iz slovenščine, kor ho na spričevalu nI prav nič zanašati. Do ž m nn trdi, du ho mora spričevalom vendar lo verjeti, kor Jih jo dobil mi ljubljanski gimnaziji, dani ho jo hIovoiiščiiio učil v nemškem kurzu. Itazun toga ho iiu rotovžu nemški vra-duje, čo bodo pa kednj moral kako oklico v hIovoiiščIiio pristavljati, ho bodo to žo hiim naučil, kor ho v šolah (udi no učo vrudnoga jezika. Knukogu mnenja jo bil poročevalec ('u bor, in ž njim vred vhu nomškutaraka večina, ki jo dr. Zurnikovu predlogo zavrgla in tiltižbo podelila Viktorju 8chreyu. Tako je toraj nnftu nemška goHpoda zopet pokazala, da jI Hlovciinki jezik no diši, duHiravno nam nt gre v glavo, kako hi mogel kdo nu rovtovžu glavnega slovenskega mesta vradovntl, ki olo veiiHki no zuu. Ako nemški moHtjun hhio zahtevati, du moHtui vrudnik ume oiegov jozik sme /. enako pravico to zahtevati tudi Hlovounki prebivalec. Kadar pu Ljubljana dobi zantop kakor ho ji Hpodobl, t.relm bodo posnemuti zgled naših hohoiIov Hrvatov, ki ho od ljudi javnih alužbah zahtevali, da ho morajo v enem letu vh! naučiti hrvatskega jezika. Knl ho ho Bloer kiHlo držah, u naučili ho ho ga vendar da ho lo zamogli oHtutl v hvojiIi Hlužhah. Ob enem pa ho je pri tej priliki pokazalo, da naši nasprotniki v prvi vreti nkrbo za hvojo ljudi, kajti čo ho ne motimo, jo Viktor Schrey Horodnik mostnega odbornika In bivšega pod župana dr. Hc.hri yu, In to jo pri naš'h nem škutarjih prvo in iiuj/.datnojši priporočilo, kajti |io njih mnenju Ao vho juviio Hlužbe lo zn nje In njih otroke. (Dobrodelna beseda.) IJčitoljstvo tukaiAnjih Hrodnjih šol n«morava v korist podporuej zalogi dijaške) prirediti v ljubljanskem gledališč veliko besedo, pri kterej bodo rnzvon vojaške godbo Hodolovali lo učenci obeh zuvodov Pro gram to besedo, ki imu hiti v začetku prihod njega muscB, objav i ho bo ob svojem čuhu. ('/a otroško bolnišnico na Poljanah) boste v torek iu Hrodo v gledališči dobrodelni predalov!, pri kterih bodo Hodoluvnio več lukajiojib gonpodov in gospo), godbo pa bodo preskrbela vojaška handu tukaj bivujnčega 2(1. |ieft-)iolkii. I'rvl večer ho bodo Igrala vesela igra: „Wonn Krn u en woinon" (ako žensko joknjo), drugI p« ,,elner iiiiihh hoiruton" (eden ho mora ženiti po Igrali ho bodo prodstnvljulo živo podobe, „polotiio-večomo hiiiijo". Vstopnino znašli: zn ložo, kjer Imajo prostor 4 OHebe, (i gld., prvi Hodoži po I gld., zaprti sedeži pu Ht> kr, vHto|)iiina v lastno lože I gld. za osebo, v parter (K) lir., vojaški in dijaški biluti 80 kr., Hiuležl na galeriji 50 kr., VHtopiiiiia no galerijo 20 kr. Kegnr mika poznati in poskušati telefon, bodo za .'10 kr. lahko |irišol v vodjovo kuncolljo, ter tam poslušal godbini del. Tolefon jo preskrbol g- Guba, ki dotično vstopnino daruj« zu dobrodelni namen. (Prošnje . << slovenski vradni jetik in vsta novo višje sodnije v Ijubljani) poslalo iit.o državnemu poslancu g. Klunu tudi občine V o d len in Ilo ro v niča. Le tako naprej I (Vodstvo podlcooiho Šole) v Ljubljani prevzel jo h pritrditvijo mlnlsterslvn za poljedelstvo g. dr. Kuri Hlolvvell vitez TrntenlAkl, učitelj pu jo g. Hchlogol in usintent njegov g OJstrlč. (Kromu) jo Hicer vedno krušno, pa zadnjo dva dni jo bilo burja In jo napravila jako ob- ' prikupi vhIoi! lidnjiit IJ in odgovorni urodulk Filip Hftderlap. čutljlv mraz. Včeraj jo bilo v mostu 2", na Itožniku pa hoiiio 1° gorkote in hIoiio. Je li po polju lu drevju ko i škodovalo, ho no ve. Da hi lo uo bila piiHinodila mladega trnja, ki žo odganja. Razne reči. — 11 m i v a u j o u o g ii o c o h o r s k o m dvoru. Kakor katoliški ftkofjo, tako Imajo tudi ceHor in cesarico navado, do veliki četrtek v spomni no našega Izvoltčarja 12 ro vožem umivajo nogo, comir 12 možem, coHiirico 12 ženam. V tu namen navadno Izboro naj starejšo ljudi, in izmed njih, ki ho jiiii lotim umivali nogo, bili so stari; 2 po !)t let, 4 po 110, .') po h!> lu ji fio hh let. Vni skupaj ho bili toro) Htari 1078 let. Itaied žen, kterim |o cesarica umivala noge, bilo ho etaro: 2 po 00 let, ena !>!!, dve po 1)2, ena 1)1, dve po 00 In 4 po HO, toni) vseh 12 skupaj 101)0 lot. Tudi cosorjovič ltudolf In princeHinja Štefanija Hta ho lotos vdoležila to HlovoHiionti in Hto 5. t. m. v to namen iz Prago prišlo nu Dtinuj. — Dvo priporočila vredni p o l j-Hk i knjigi. V ,,Krosu l. štev. nahajamo od r. Jon. Ogorku kratko poročilo o »numeiiitejših novejših delili polnite književnosti , katera zu rusko izmed slovuiinkih prvo monto zavzema. Koči moramo, da (ion toke poročilo močno ve-sehV No Hiuno, du vedožoljnl čitutolj lahko zajema iz bogatega vira v nlovoniikom duhu spisan h knjig, tudi /a v/.njemiiont Hlovonsko ho h tom, da so ravna plemena drugo nn drugo ozirajo, dosti storjeno. In v tem oziru voljii šo posebno v pozor jemati Poljake, kateri pri-čonši vžo Hlovounki čutiti, bodo uvidevni!, do jim ostali Slovani lunino bratje hoiiio po besedi, marveč tudi v dejanji. Vnled tega naj lin bo dovoljeno opozoriti šo ua dvo drugi, po lotili n cer no, po po vsebini za Slovence dosti novi poljHkl knjigi. Prva nosi naslov.' „N»*mlecko poljnki i lnv-iiik \vyro/6w prawiiic/.ych i o(luiiuiHtracyinych. VVydiinio drugie, staranioin in uiikltdcni nko-ileiinl umiom šol \v KrakoWO. V H" lf>() str. IH74. /n v „pr/,oditio\vy" k prvemu izdanju I. iHliO pni/,vemo, da jo pri akademij! brzo po ii|iel)iivi pnljskega jeziku v iirinluij« utopil nliop ožji odbor, ki m jo zadal nalogo: hohUviU v olikoj obSimoHtl ,,Slovar izrazov poljskih tehničnih, ' koleri lu ho nuj tolinučill tudi /, lo tuniko, nemško lil francosko besedo, ter lil tokorokoč predstovljol nekako zgodovino jezika I |iravn Alio poljskega A ker jo pa bilo za prvo tubo iiituijArgu enncegu delu nujno potreba, je eden članov (Stunlul. Zarnfidii) Hostavll pri-čejočo dole.', lu jo bilo po odboru prerešeto vono, popravljeno lu dopolnjeno, ter jo l/.luuolo hvojo izvrstnost v tem, da uo jo prvo Izdanje kratkem čin u riuproilu'0, isto ta It 6 ho jo šo lo drugo Izdanjo zopet zdatno pomnožilo in potrebam primemo Ao boljo dopolnilo, ter je sedaj v ionu ci pravi ,,iiikovet,'" ira vnncega, lu hi hočo no loliak način tolmuČiti čchU) dosti zavite Izraze pruviilčnu, ter jim tudi n pomočjo slovanske poljščino m v slovenščini doti pruvl pomen. Kajti znano jc, do zna često žo človek pometi, katera redkeje rabljen« besedo, pa smisla pravega /o njo ne zninoro zadeti, in doki« r 8« Slovenci, ako kotla) dohodemu na-ičiiio v uradni)«, nimamo enakega slovarju, -ie bo murslkterl domoljubni hIovi ii ki uradnik tem Hlovnlkoin vrlo okori til, ker mu bo v mnogih okoliščinah, tudi poljščino iio bal zna ločiinu, podajal nttHVito, tudi za hIovoiišč no primeren p6jcm i', sedaj običn h nemško latin-nklh izrazov vitvaritl. Knjigo no Ao nadalje lifilicgu in čednega llnko in pa pirja, tor ho je prlkralo I« prav malo „pomylo drukarskich," kar jej šo dajo dolgo trajno vred-nost. Zanimivo jo šo to, du ho je tudi Poljakom zdelo vredno v nJem omenjati poHlovlco: ,p6ki jQ?yk, dop6 gl. HO kr. iMT 1'oilohn |irodo|a mc (odi prod pliuMOl nn iiiCNcčno obrok«. Visteija dohodka teh podob namenjena jo polovic/t trn ttNarodni dom" in polo t>/(Ki , n ei'dan jo norkvti sroa,/imH»OVoi/a, V, odličnim npoiHovaiijoni l*\ Koliiiiui, /nloi|n Hlnktii In porodnim v I |iihl|nnl, o .o lil. o O 'l11 .11' 'ti1 O O 'U' o o *>