Trst: zelena luč za nove semaforje
yr
ii
I
v p' , -
n i I 1 i 1*
Pogasili požar pod Kontovelom
V Gorici stroški
za odpadke
nižji od lanskih
/
10

»Nov jez na Soči ne bi rešil goriškega kmetijstva« /. n
Primorski
»Gorim« pred dvema letoma in danes spet
Igor Devetak
Ko so se pred slabima dvema letoma v Novi Gorici in drugod po Sloveniji pojavili plakati z vabilom na goriške Okuse na meji in na njih napis »Gorizia te čaka«, je završalo. Razlag spakedrane besedne zveze je bilo za vse okuse in občutljivosti: ignoranca, nerodnost, provokacija, zlonamernost, etnično čiščenje ... Ker se je z napisom proslavila des-nosredinska uprava mesta Gorice, je bila ideološka razlaga na dosegu roke in na jeziku domala vsakega Slovenca. Kaj pa naj si mislimo danes, ko smo dobili v roke letak skorajšnjega evropskega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah? Glavno prizorišče bo v Solkanu, nekaj krat pa se bo prvenstvo po Soči spustilo čez mejo do Pevme - dvakrat bo dovolj, da bo ne le evropsko, temveč tudi »brez meja«. Na letaku izstopa napis »Kayak 2012 - Solkan / Gorizia«. Gorica je spet postala Gorizia! Tokrat po izbiri slovenskih organizatorjev. Letak podpisujejo Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajakaška zveza Slovenije poleg italijanskih partnerjev iz vrst Co-nija ter italijanske in evropske kajakaške zveze. Ideoloških razlag, ki smo jih dajali o goriškem plakatu izpred dveh let, si danes ne bomo privoščili, saj bi udarili mimo. Organizator je morda poenostavljajoče pomislil, da bo po zaslugi »Gorizie« na vseh koncih sveta in vsem jasno, da bo prvenstvo obenem tudi v Italiji. Približno tako je »Gorizio« na slovenskih plakatih pred dvema letoma utemeljil župan: »Da ne bi bilo komu v Sloveniji nejasno, v katerem mestu poteka praznik.« Uganil je resnico: v Sloveniji so slovensko Gorico že odpisali, z njo tudi goriške Slovence.
kakšna usoda nas čaka
dnevnik
SOBOTA, 25. AVGUSTA 2012
št. 200 (20.523) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
OSLO - Julija lani je v Oslu in na otoku Utoya ubil 77 ljudi
Norveški terorist Breivik obsojen na 21 let zapora
Na obsodbo se ne bo pritožil - Po mnenju sodišča je duševno zdrav
TRST, GORICA - Imenovanja ravnateljev slovenskih šol
Novosti zlasti na Tržaškem Na Goriškem brez sprememb
TRST, GORICA - V vodstvih slovenskih šol na Tržaškem je prišlo do nekaterih sprememb in novosti. Zmagovalca nedavnega natečaja za ravnatelje Primož Strani in Carolina Visentin sta postala ravnatelja zavo-
da Stefan in Večstopenjske šole Vla-dimirja Bartola, medtem ko bodo tri nove večstopenjske šole na Opčinah, v Nabrežini in Dolini vodili Marina Castellani, Marko Jarc in Fiorella Benčič. Novo ravnateljico bodo ime-
li tudi na liceju Slomšek, kamor prihaja Fulvia Premolin, na ostalih šolah pa ne bo sprememb, prav tako naj ne bi smelo priti do sprememb niti na slovenskih šolah na Goriškem.
Na 4. in 10. strani
OSLO - Norveški terorist Anders Behring Breivik, ki je v napadih v Oslu in na otoku Utoya 22. julija lani ubil 77 ljudi, je duševno zdrav, je včeraj razsodilo sodišče v Oslu in Breivika obsodilo na najvišjo možno kazen, to je 21 let zapora, z možnostjo podaljšanja. Breivik, ki so mu sodili za naklepni umor in terorizem, se je na razsodbo odzval z zadovoljnim nasmeškom in napovedal, da se na obsodbo ne bo pritožil. Na sojenju je svoja dejanja priznal, a predlagal oprostilno sodbo, saj da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in "muslimanski invaziji" na Evropo.
Na 9. strani
Pavšič pisal Rupertu, De Anni in Giacchettiju
Na 3. strani
Preiskava o nesreči balona še poteka
Na 3. strani
Chomsky v Trstu: zbirajo rezervacije
Na 4. strani
Želva se je ujela na trnek pri Barkovljah
Na 4. strani
»Vegefestival« cilja na 20.000 ljudi
Na 11. strani
SUM DOPINGA
Huda kazen za kolesarja Armstronga
NEW YORK - Novica je šokirala svet kolesarstva. Ameriška protidopinška agencija (Usada) je včeraj nekdanjemu ameriškemu kolesarju Lancu Armstrongu odvzela vseh sedem zmag na dirki po Franciji. Obenem so mu tudi dosmrtno prepovedali nastope na dirkah. Odločitev Usade je sledila nekaj ur po sporočilu Armstronga, da se bo umaknil iz pravne bitke za dokazovanje dopin-ške nedolžnosti s to organizacijo, ki trdi, da si je do uspehov pomagal na nedovoljen način.
Na 15. strani
DEVIN-NABREŽINA - Fosil dinozavra iz Ribiškega naselja
Antonio čaka na domicil
Paleontološko najdišče od maja zaprto - Vrsta birokratskih zapletov -Našli še enega dinozavra
RIBIŠKO NASELJE - Dinozaver Antonio, katerega fosilne ostanke so odkrili leta 1994 pri Ribiškem naselju v devinsko-nabrežinski občini, še čaka na vrnitev v svoj naravni domicil. Trenutno se nahaja v prostorih naravoslovnega muzeja v Trstu. Občinska uprava si prizadeva za ureditev paleontološkega najdišča, ki je od maja letos zaprto na obiske, znašla pa se je pred celo vrsto birokratskih zapletov. Najdišče naj bi postalo pomembna turistična točka v občini. Vse kaže, da Antonio ni edini dinozaver s tistega območja, saj naj bi tam že našli sledove drugega.
Na 5. strani
2
Sobota, 25. avgusta 2012
ALPE-JADRAN
SLOVENIJA TA TEDEN
Ko dejstva ne zaležejo
Vojko Flegar
/
Od slabe pol milijarde evrov dobička, ki ga je lani ustvarilo slovensko gospodarstvo, so ga nekako dve tretjini - 300 milijonov evrov -knjižili v zgolj 50 največjih podjetjih s (pretežno) tujimi lastniki. Drugače rečeno, medtem ko so Telekom, Petrol, Mercator, Krka in drugi »paradni konji« v slovenski državni ali zasebni lasti po izračunih časnika Dnevnik na 100 evrov prihodkov imeli povprečno manj kot evro dobička, jim je v novomeškem Revozu, mobilnem operaterju Si-mobil, proizvajalcu avtomobilskih svetlobnih teles Hella Saturnus, farmacevtski družbi Lek in drugih podjetjih s tujimi lastniki od 100 evrov prihodkov v povprečju ostalo skoraj deset evrov dobička.
Seveda so na obeh straneh tudi izjeme, toda podatki so vendarle prepričljivi: kapital v slovenski lasti, še zlasti državni, je v povprečju nekajkrat manj »učinkovit« od kapitala v tuji lasti. Novica, da zdaj z izgubo posluje tudi največja slovenska trgovska veriga Mercator, pa, ne glede na različne prepletene vzroke oziroma širše okoliščine, to dejstvo samo še podčrtuje. Mercator je namreč eno od tistih podjetij, s katerim so se država in drugi veliki domači lastniki v zadnjih sedmih letih toliko »igrali«, da zdaj, tudi zaradi splošne gospodarske krize, ki krepko najeda kupno moč prebivalstva, nepredvidljivo dolgo od njega ne bodo mogli zahtevati dobička. Še več, Mercator je tudi tisto podjetje, ki je bilo kot tako imenovani nacionalni interes najbrž največkrat (osemkrat) »obranje-no« pred prodajo tujim interesentom, nazadnje pa bo vendarle moralo »čez mizo«, le da za občutno manjšo ceno kot še pred letom dni.
Seznam podjetij, bank in zavarovalnic, katerih prodaja je bila v zadnjem desetletju nekajkrat preprečena zaradi mobilizacije politi-čno-medijskih braniteljev nacionalnega interesa (ali pa je bila v kali zatrt že sam predlog za morebitno prodajo), je razmeroma dolg, ironija zgodovine pa je določila, da je večina teh družb (v katerih ima država pomemben delež) zdaj tudi na seznamu deležev in premoženja, ki ga namerava država bodisi prenesti pod novo upraviteljsko streho bodisi utegnejo kot »slabe terjatve« slovenskih državnih bank končati v agenciji ali kakšni podobni instituciji za sanacijo teh bank.
Ustrezna zakona (o obliki upravljanja državnega premoženja in »slabi banki«) vlada še pripravlja, vendar je spričo proračunskih razmer jasno, da se bo prodaji določenih podjetij in najbrž tudi bank poslej nemogoče izogniti. Bolj ali manj odkrito to priznavajo tudi že v vladnih strankah, od koder so ta teden po pogovorih o obeh zakonih sporočili, denimo, da bo po očiščenju bilanc največje državne banke NLB to treba kar najhitreje prodati.
Enako kot v primeru Merca-torja pa je seveda tudi v primeru NLB več kot očitno, da država zanjo ne bo mogla veliko iztržiti, vsekakor niti približno toliko, kot bi, če bi jo v sprva predvidenem deležu (49 odstotkov) pred kakšnimi šestimi leti prodala belgijski KBC, takrat že nekaj več kot 30-odstotni solastnici banke. Belgijcev namreč menda NLB zdaj ne zanima več, nasprotno, v njihovi bilanci jim delež v NLB prinaša le izgubo in se ga tudi sami že kar ne-
kaj let poskušajo znebiti. Seveda ceno in privlačnost NLB poleg njenih bilanc zbijajo tudi razmere na svetovnih finančnih trgih in morda še bolj slovenske »mikrogo-spodarske« okoliščine, zato med poznavalci prevladuje ocena, da utegne biti NLB težko prodajljiva po kateri koli ceni.
Med razlogi, zakaj je Slovenija neprijazno okolje za tuji kapital (razen v obliki posojil) je najbrž doslej najmanj raziskana bojazen pred, najbolj splošno rečeno, spremembo navad, ki bi jo prinesli tuji lastniki in z njimi novi, čeprav morda domači menedžerji. Bojazen je seveda utemeljena in dvojna: na eni strani bi več tujih lastnikov nujno zožilo prostor za domačijske politično-gospodarske naveze, za nepotizem, korupcijo in klientelizem, na drugi strani pa bi od zaposlenih zahtevalo prilagajanje drugačni »korporacijski kulturi«. Bojazen politično-gospodarske elite in bojazen »povprečnega Janeza« sta v medsebojnem vplivanju doslej zagotavljali skoraj popolno zaščito ne le pred prevzemi, temveč tudi pred zelenopoljskimi (greenfield) tujimi naložbami.
Da podjetja v tuji lasti po dobičkonosnosti daleč prekašajo domača, na večjo naklonjenost politike in državljanov gotovo ne bo vplivalo, še več, gotovo ni niti to, da bo prišlo do naglega zasuka zato, ker drugega izhoda preprosto ni več. Če večina sicer nasprotuje, denimo, ponovni dokapitalizaciji oziroma reševanju NLB z davkoplačeval-skim denarjem, pa na drugi strani približno enaka večina v javnom-nenjskih raziskavah še vedno nasprotuje tudi njeni - prodaji.
ŽARIŠČE
Vsega tega nam mora biti enkrat dovolj
Julijan Cavdek
Letošnje sušno obdobje je hudo prizadelo naše kraje ter povzročilo veliko, gospodarsko škodo kmetom. Precejšnje okoljsko opustošenje je prizadelo tudi vsa tista področja, kjer so se razplamteli požari in uničevali naravno okolje. Vremenske napovedi nam sedaj napovedujejo, da smo tik pred koncem tega težkega obdobja in da bo vremenska fronta stanje nekoliko bolj približala normalnim razmeram. Iskreno upam, da bo tako in ne bo še kakšne katastrofalne, vremenske ujme. Kaj takega bi bilo zares preveč.
Žal pa ne morem upati na noben konec nevarnega poigravanja z našimi pravicami, ki naj bi bile zaščitene na podlagi zakonodaje. Na tem področju vlada sušno obdobje bistveno dlje od tistega, ki se je letos pojavilo pri vremenu. Tako kot nas dolgotrajna suša iz dneva v dan spravlja v vedno bolj zaskrbljujoče stanje, ravno tako me skrbijo zastoji pri izvajanju zaščitne zakonodaje, negotovosti glede finančnih prispevkov, krčenja predstavniških mest in sedaj še nevarnost izgonov slovenskih društev iz lastnih kulturnih domov.
Za sušo, ki se je letos pojavila, je mogoče določiti dokaj točen datum oziroma obdobje. Kaj takega pa je bolj težko za sušo, ki zadeva naše zaščitne pravice. Vsak datum, ki se veže na določen dogodek, ima prav gotovo že svojega predhodnika. Kljub temu pa lahko
najprej izpostavimo problem financiranja, ki je vsakoletna preglavica, če že ne kronični glavobol. Temu naj dodamo potem številne sestanke z razno raznimi institucijami, ustanovami, javnimi predstavniki, itd. Ogromno časa, naporov, priprav, ki bi ga lahko izkoristili za načrtovanje novega razvoja in pobud. Kot vsako leto se potem gotovo pojavi vprašanje slovenskega šolstva, ki ima kar nekaj odprtih poglavij, pri čemer seveda prednjači še vedno nejasna prihodnost dvojezične šole v Špetru. Nekaj podobnega zadeva tudi uveljavljanje dvojezičnosti na javnih ustanovah in uporabljanje slovenščine v odnosu z javno upravo.
Drugo pomembno poglavje, kjer ravno v zadnjem letu beležimo nazadovanje, je predstavništvo v izvoljenih organih. Kljub zaščitnem zakonu še vedno ostajamo brez določil, ki bi zagotovili slovensko predstavništvo v izvoljenih telesih javne uprave. Svetla izjema je le evropsko določilo v volilnem zakonu za deželni svet, ki pa ni nobeno zagotovilo, temveč le olajševalni pogoj. Od letošnjega maja pa smo v Gorici ostali brez rajonskih svetov, na Tržaškem so ti teritorialni organi ostali, a se je skrčilo število izvoljenih predstavnikov. Ukinitev goriških rajonskih svetov je najbolj prizadelo Slovence, ki smo tako izgubili dobrih trideset svetnikov in tri predsednike. Proti temu je SSk sprožila priziv na deželno upravno
sodišče. Nova nevarnost zadeva ukinjanje manjših pokrajin, med katere spadata tudi Gorica in Trst. Morebitna ukinitev obeh bo prav gotovo prizadela slovensko predstavništvo, ki je prisotno ravno in samo v teh dveh ustanovah. Pri tem gre omeniti še nedokončano zgodbo, ki zadeva gorske skupnosti, od katerih so bile postavljene vse pod komisarsko upravo, razen kraške, ki je bila ukinjena in je ni priklicalo h življenju niti petletno vodenje dežele FJk s strani Illyje-vega Demokratičnega zavezništva.
Ravno v teh dneh pa smo priča novim udarcem proti naši narodni skupnosti. Uprava občine Rezija je tik pred tem, da iz slovenskega doma izžene stoletno, slovensko društvo in strukturo odda v upravljanje sporni organizaciji, ki se zavzema, da Rezijane in rezijanščino »reši« iz slovenskega objema.
Ne vem, kakšna bo jesen, kar se tiče vremena, zelo jasno pa je, da suša in vročina nad našo narodno skupnost v FJk ne bosta popustili. Kljub temu, da smo za določene situacije sami odgovorni, je danes nesprejemljivo, da smo deležni takega odnosa, saj predstavljamo zgodovinsko in avtohtono narodno skupnost v FJk. Z dostojanstvom narodne skupnosti, ki je preživela vplive in posledice treh totalitarnih režimov, lahko rečemo, da nam je vsega tega danes res dovolj!
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Zgodnje učenje
Poletje pomeni tudi tesnejše sožitje z naravo, kjer lahko majhni otroci odkrijejo veliko novega. Mnogi izvedenci so mnenja, da je prav narava za otroke najboljši igralni prostor. Tam malčki odkrivajo pisano cvetje, sladko jagodič-je, gladko kamenje in razorane apnenčaste kamne ali hrapavo skorjo drevesnega debla, njih vojn in okus. Mnoge dojemajo z vsemi čuti. Številni izvedenci že izdelujejo za vrtce prave projekte s področja naravoslovja, matematike in tehnike. Prepričani so namreč, da otroci med raziskovalno potjo v naravi ne urijo le svojih motoričnih sposobnosti - skakanje, plezanje in ravnotežje -, pač pa se na takem sprehodu naučijo biti radovedni. Vsaka stvar, ki je še ne poznajo, je napeta in zanimiva.
Igrati se na prostem v naravnem okolju otroku izostri čute. Občutiti hrapavost, primerjati jo z gladko površino in podobni občutki, puščajo v otrokovih možganih svojo posebno sled. Preživeti en dan v naravi na privlačnem travniku je za otroka veliko več kot le lep dan v naravi, saj je travnik za malčke prava učilnica. Z rokami se lahko dotaknejo različnih površin, različnih oblik in različnih snovi, iz česar se jim postopoma razvije izostren čut za tip. Na splošno pa je učna podlaga toliko trdnejša, kolikor bolj zgodaj pride otrok v stik z rastlinstvom in živalstvom ter z raznimi naravnimi elementi. Otroku moramo dopustiti, da prav vse preizkusi sam. Če lahko sam izku-ša in spoznava, kaj sme in česa ne sme, ima možnost razviti zdravo samozavest. V svojem igralnem prostoru potrebuje zlasti elemente kot so voda, blato in zelenje - grmičevje ter živali. Zagotovo lahko odraste tudi brez tega in ima v svoji bližini le plišaste živalce, mehke preproge ter živi sredi asfalta, vendar prav zaradi tega kasneje nikoli ne osvoji nekaterih socialnih veščin.
Kdor živi v mestu, si lahko pomaga tako, da z otrokom zahaja v mestni park. V deželah, kjer se pomembnosti otrokovega stika z naravo zaveda tudi javna uprava, ni nič nenavadnega, da lahko matere v parku razgrnejo odejo in nanjo sedejo, medtem ko otrok samostojno odkriva bližnjo okolico pod budnim materinim očesom.
Veliko je zanimivih predmetov: iglice borovih dreves, češarki, mravlje na drevesnem lubju, ptičje petje, prazna polžja hišica in vse, kar pozorno otroško oko lahko še odkrije. Ko je otrok že malo večji, mu lahko odrasli pomaga do še številnejših »skrivnosti narave«: kako npr. iz»plevela« lahko skuhamo zelenjavno juho, kako iz nekaterih cvetov lahko spletemo venček, kako delamo košarice ali iz divjega kostanja naredimo lonček in iz borovega lubja pripravimo barčico, ki bo plavala na vodni površini potoka, mlake ali morja.
Za to, da se otrok uči v naravi, pa ne potrebujemo do potankosti izdelanega načrta. Res je sicer, da lahko z načrtovanim sprehodom bolje zaščitimo otroka pred morebitno nevarnostjo, ko se npr. prepričamo, da tam, kjer se bo nas malček plazil, ni strupenih rastlin. Na domačem vrtu so to največkrat oleander in ricinus, v naravi pa volčja češnja in še katero jagodičje. Pri sprehodu v gozd nikoli ne bo odveč, če so starši pozorni, katero rastlino ima otrok po rokah ali nosi v usta, še zlasti, če sami rastlin ne poznajo.
Tudi na sprehodu naj bo otrok poleti vedno primerno zaščiten pred soncem, tako s kremo, kakor z ustreznim oblačilom in pokrivalom. V opoldanskih urah pa otroka ne izpostavljajmo soncu, če smo na prostem ga zadržimo na senčnem mestu.
Zgodnje in primerno spodbujanje k navzemanju znanja lahko v otroku zbudi skrit talent in ga
utrjuje. Danes nič več ne gledamo na starše, ki želijo že zgodaj odkriti in podpirati naravne darove svojih otrok, kot na preveč ambiciozne ljudi. Pravzaprav zgodnje navze-manje znanja ne pomeni le odkrivanja še neznanih sposobnosti, pač pa je to tudi igralni način nav-zemanja znanja. Tako malčki lahko preizkušajo in se telesno in duševno merijo s svojimi vrstniki. To je hkrati pomemben temelj za kasnejše učenje.
Zgodnje spodbujanje k usva-janju znanja je tema, ki je postala aktualna ob koncu 20. stoletja. Do tedaj je veljalo načelo, da poskrbijo za osnovne potrebe svojih malčkov starši v pričakovanju, da se njihove sposobnosti postopoma razvijejo same od sebe. Skrbeli so za otrokovo higieno, za to, da bo sit in ne bo žejen. Kadar je imel vse to, je pomenilo, da se čudovito razvija. Danes pa, ko vemo, da se tudi malčki zelo radi in z veseljem učijo, se hkrati zavedamo, da jih je treba do določene stopnje spodbujati, zlasti pri starosti med 18. in 36. mesecem, ko se močno razvije stopnja občutka za govor, čuta za sestavljanje smiselnih stavkov, motorike, mu-zikaličnosti in socialne inteligence.
Ponekod za tako zgodnje spodbujanje organizirajo že prave tečaje za starše in njihove malčke s področja plavanja, glasbe, gibalnih vaj in podobno. Zelo aktualen jezikovni tečaj Helen Doron - zgodnja angleščina za otroke po metodi, ki gradi na osnovi otrokove naravne sposobnosti, da skozi zabavne dejavnosti srka jezikovno znanje. Otroci morajo biti stari vsaj tri mesece. Kakršnakoli naj bo vloga takega zgodnjega jezikovnega učenja nekateri razvojni psihologi menijo, da otroku ne more škodovati. Še več, so starši, ki želijo na tak način otroku graditi jezikovni kapital v sodobni »lingui franci«, ki mu bo v prihodnje prišel še zelo prav.
Drugi izvedenci razvojnega področja, pa so prepričani, da so take zgodnje jezikovne spodbude primerne in koristne le takrat, ko gre za otroka, ki živi v dvojezičnem okolju.
V glavnem priporočajo, naj ne bo spodbujanje zgodnjega učenja preveč didaktično. Ko npr. otroka spodbujamo k plavanju, naj ne bo cilj, da se otrok plavanja čim prej nauči, pač pa naj vzljubi vodo.
Malčki med 2. in 3. letom starosti so posebej dovzetni za zgodbe, gibalnost, motoriko in koordinacijo. Otroci se učijo hoje iz napak, vedno na novo vstajajo, ko padejo in so pri tem vztrajni. Uspešna motorika take malčke privlačuje in je zato zanje pravi motivacijski vir. Gibalnost oblikuje tudi možgane, saj pri gibanju v prostoru lahko malček spozna, da je nekaj dosegel, npr. da je prišel do konca dvorišča.
Otrok počasi širi območje, ki ga raziskuje. Postopoma se spušča vedno dlje. Tako dobiva vedno nova potrdila, da nekaj zmore. Čim bolj bo samostojen, tem več novih izkušenj bo lahko imel. Tudi spre-minjaje poda v sobi, kjer naredi popolnoma drugačno pot, ko name-če na tla blazine, igrače in druge predmete, oteži njegovo pot pri hoji, plazenju in teku in se tako na novo uči, kako naj dela korake.
Starši naj bodo pri takem učenju sicer zraven, vendar naj otroku pustijo dovolj samostojnosti (dokler mu ne preti nevarnost), da nalogo reši sam. Velikokrat je pri zgodnjem navzemanju učenja otroku v veliko pomoč navzočnost vrstnikov. Otroci potrebujejo druge otroke, da vidijo tudi sebi podobne vzornike, ne le odraslih, hkrati pa je tudi za starše dobro, če se občasno srečajo in izmenjajo mnenja z drugimi. (jec)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 23. avgusta 2012
3
MANJŠINA - V pismu Rupertu, De Anni in Giacchettiju
Predsednik SKGZ Pavšič opozoril na velike finančne težave narodne skupnosti
TRST - Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je glede nastalih finančnih težav organizacij in ustanov slovenske manjšine pisal podtajniku na Ministrstvu za notranje zadeve Saveriu Rupertu, odborniku za manjšinska vprašanja Dežele Furlanije-Julijske krajine Eliu De Anni in vladnemu komisarju za FJK in tržaškemu prefek-tu Alessandru Giacchettiju.
Predsednik krovne organizacije je rimske in deželne vladne sogovornike opozoril, da znotraj narodne skupnosti vlada velika zaskrbljenost zaradi težav in zamud pri dodelitvi prispevkov slovenskim organizacijam, ustanovam in društvom iz zaščitnega zakona št. 38 z leta 2001.
Zaradi omenjenih zamud obstaja namreč resna nevarnost, da bo v manjšin prišlo do pravega finančnega kolapsa. Pri nekaterih organizacijah so zabeležili težave pri izplačevanju mesečnih prejemkov osebju,
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič
zmanjkujejo pa tudi sredstva za izvajanje že sprejetih programskih obveznosti in tudi načrtovanje nove sezone postaja vse bolj problematično.
Organizacije, ustanove in društva slovenske narodne skupnosti za leto 2012 niso prejele še nobenega
prispevka in vprašljiva je tudi višina sredstev, ki naj bi bila zaradi varčevalnih ukrepov zmanjšana za približno 1,8 milijona evrov, še opozarja Pavšič.
Predsednik SKGZ je opozoril tudi na velike težave Primorskega dnevnika, in nekaterih drugih zamejskih tednikov zaradi znižanja sredstev iz zakona za tisk.
»Prepričan sem, da boste razumeli našo stisko v tem nelahkem položaju, v katerem se je znašla naša organizirana narodna skupnost in nam pomagali, da jo primerno prebrodimo in da bomo lahko polnomočno odigrali tisto vlogo, o kateri sta prepričano spregovorila predsednika sosednjih republik, Giorgio Napolitano za Italijo in Danilo Türk za Slovenijo, na nedavnem uradnem srečanju v Ljubljani«, zaključuje Pavšič svoje pismo podtajniku Rupertu, deželnemu odborniku De Anni in tržaškemu prefektu Giacchettiju.
SLOVENIJA - Po tragični nesreči balona
Preiskava se nadaljuje
Identifikacija žrtev še poteka
CELOVEC - Izredna seja deželnega zbora
Spet bojkot FPK
Ostale stranke in koroška javnost ogorčeni
CELOVEC - Koroška tudi po včerajšnji četrti izredni seji deželnega zbora še vedno čaka na termin predčasnih deželnih volitev. Kot že na treh prejšnjih sejah so svobodnjaki (FPK) vnovič preprečili sklep o predčasnih volitvah s tem, da so pri točki razpustitev deželnega zbora kratko malo zapustili sejno dvorano. Čeprav imajo socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni večino v deželnem zboru je bila seja z odhodom svobodnjakov nesklepčna, kajti za razpustitev deželnega parlamenta je potrebna dvotretjinska navzočnost.
Predlog za razpustitev deželnega zbora vztrajno vlagajo socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni. Vse tri stranke zahtevajo predčasne volitve najkasneje 25. novembra letos, svobodnjaki pa hočejo z blokado izsiliti volitve šele 3. marca 2013. Za izvedbo volitev še novembra letos mora deželni zbor najkasneje sredi septembra sklepati o razpustitvi parlamenta, kar pa je še možno, če bi svobodnjaki s svojo prisotnostjo omogočili glasovanje.
Pritisk javnosti na svobodnjaško stranko na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem in njegovim prvim namestnikom v deželni vladi Kurtom Scheuchom se medtem krepi iz dneva v dan. Na včerajšnjo vnovično blokado predčasnih volitev s strani FPK so se namreč z ogorčenjem odzvali ne samo vse ostale deželnozborske stranke, temveč v vse večji meri tudi koroška javnost, Tudi mediji medtem ostro kritizirajo strategijo svobodnjakov, ki hočejo zaradi za njih katastrofalnih jav-nomnenjskih raziskav zavlačevati volitve do spomladi 2013. Razpis predčasnih deželnozborskih volitev še letos jeseni je v četrtek zvečer na protestnem shodu v Celovcu zahtevalo tudi okoli 2.000 udeležencev, ki so pozvali svobodnjake, naj takoj omogočijo predčasne volitve. Na transparentih so med drugim izražali nejevoljo zaradi korupcijskega škandala, v katerega je vpletenih kar nekaj vodilnih deželnih politikov iz vrst FPK. Demonstranti so se med drugim na transparentih poigravali tudi z imenom svobodnjaške stranke, ki je - zaradi blokade predčasnih volitev - postala »najbolj strahopetna stranka na Koroškem«. Deželnega glavarja Gerharda Dorflerja in vodjo koroških svobodnjakov (FPK) Kurta Scheucha pa so demonstranti označili za človeka, ki se oklepata svo-
jih stolčkov. Protestni shod je organizirala nadstrankarska platforma »Neuwahlen jetzt - nove volitve sedaj«, podprli pa so jo tudi zeleni, socialdemokrati in komunisti. Kot že na prejšnjih protestnih shodih po Celovcu tudi tokrat ni bilo videti vidnih predstavnikom slovenske manjšine na Koroškem.
Komunistična stranka Avstrije (KPA) je včeraj napovedala, bo kandidirala na predčasnih deželnozborskih volitvah, čeprav je KPA po zadnjih škandalih na Koroškem mnenja, da je treba na dolgi rok odpraviti tako deželni parlament kot tudi deželno vlado, obenem pa okrepiti občine. Samoumevna zahteva pa da je uresničitev vseh manjšinskih pravic, je poudaril zvezni govornik KPA, koroški Slovenec Mirko Messner. Slednji je za slovenski spored avstrijske radiotelevizije (ORF) še povedal, da bo deželno vodstvo Komunistične stranke Avstrije formalni sklep o kandidaturi sprejelo šele konec meseca, da pa je posebna skupina že sestavila politične nastavke za volilni boj. Med temi je samoumevna tudi zahteva po dodatnih dvojezičnih napisih in dvojezičnem pouku na celotnem ozemlju južne Koroške.
Svojo kandidaturo na predčasnih deželnih volitvah, pa naj bo to še letos jeseni ali šele spomladi 2013, je nadalje napovedal Liberalni forum. Glavni kandidat te stranke bo Jürgen Bamberger, do začetka leta 2012 funkcionar Zelenih v Celovcu.
Ivan Lukan
Dvojezični kažipoti tudi na Gradiščanskem
ŽELEZNO - Na Gradiščanskem so v minulih dneh v dvojezičnih občinah postavili dvojezične kažipote tudi na križiščih ali krožiščih, kakor to predvideva ustavni zakon, ki ga je sprejel avstrijski parlament 6. julija 2011 za vse manjšine v Avstriji. Novi kažipoti stojijo v prvi vrsti na deželnih cestah v naseljih, za avtoceste zakon pa ne velja.
Po ustavnem zakonu iz leta 2011 morajo vse table, ki opozarjajo na dvojezično ozemlje, biti dvojezične. Na Gradiščanskem torej nemško-hrva-ške ali nemško-madžarske. V skladu s tem zakonom so tako postavili dvojezične kažipote v 47 krajih s hrvaško govorečim prebivalstvom in v štirih krajih z madžarsko govorečim prebivalstvom. (I.L.)
LUKA KOPER
V prvem polletju 6,2 milijona € čistega dobička
KOPER - Luka Koper je v prvem polletju dosegla 11,2 milijona evrov prihodkov oz. sedem odstotkov manj od načrtov. Čisti dobiček skupine Luka Koper je v enakem obdobju znašal 6,2 milijona evrov, kar je 82% več kot v enakem obdobju lani, za načrti pa zaostaja za 11%. Devet milijonov ton pretovorjenega blaga predstavlja osemodstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Poslovanje v drugem četrtletju se je v primerjavi s prvim tro-mesečjem izboljšalo, saj je skupina presegla načrtovani dobiček iz poslovanja za drugo četrtletje za 19%.
Reševalci ob ostankih balona
LJUBLJANA - Po četrtkovi tragični nesreči balona, v kateri so umrli štirje ljudje, se nadaljuje preiskava okoliščin nesreče, policija pa preverja tudi, ali je bilo storjeno kakšno kaznivo dejanje. Preiskavo okoliščin nesreče opravljajo tako policija kot preiskovalci službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo, preiskava pa po besedah predstavnice za odnose z javnostjo PU Ljubljana Maje Ciperle Adlešič poteka v medsebojnem sodelovanju, saj si izmenjujejo zbrana obvestila.
Policisti še ne morejo odgovoriti na vprašanje, ali so bili udeleženci poleta z balonom organizirana skupina ali naključno zbrani posamezniki. To bo znano, ko bodo zbrana vsa obvestila in opravljeni pogovori z udeleženci poleta. S posameznimi aktivnostmi policije, denimo s tem, ali se je policija že pogovorila s katerim od odgovornih v podjetju, ki je organiziralo polet, pa Adlešičeva ni seznanjena.
Medtem pa so se oglasili v podjetju, ki je organiziralo polet, Balonarskem centru, kjer obžalujejo nesrečo in izrekajo so-žalje vsem svojcem umrlih ter udeležencem nesreče. Zagotavljajo, da je pilot ob vzletu preveril vse meteorološke podatke, ki da so v času poleta izkazovali, da je polet možen in izvedljiv. Balon je vzletel okoli 6.50, polet pa je bil načrtovan in izpeljan z vsemi pravili stroke, zagotavljajo. Vremenska situacija pa se je po njihovih navedbah v zelo kratkem času močno spremenila, pri čemer je pilot med samim poletom, ko je prejel to in-
ansa
formacijo, začel z vsemi postopki za pristanek. A sta se z zahoda in vzhoda z zelo veliko hitrostjo, več kot 150 kilometrov na uro, približevali nevihti, ki sta s strižnim vetrom povzročili tragičen pristanek, so še pojasnili. Poudarjajo, da je balon, ki je eden največjih serijsko izdelanih na svetu, v času nesreče vodil zelo izkušen pilot, ki se s to dejavnostjo aktivno ukvarja že več let in ima opravljenih nekaj tisoč poletov.
Predsednik varnostne komisije letalske zveze Miha Repovž pa dan po nesreči poudarja, da se v Sloveniji več let opozarja, da je treba tudi na področju balonarstva nekatere stvari urediti. Poleti z baloni po njegovih besedah veljajo za varen šport. Vendar je treba ob tem upoštevati primerno vreme, je poudaril, če pa pilota preseneti slabo vreme, kot se je zgodilo v četrtek, pa je zadeva lahko izredno nevarna.
Nesreča se je zgodila v četrtek nekaj pred osmo uro zjutraj v bližini Iga med pristajanjem balona. Na njem je bilo 32 ljudi, štirje so umrli, preostale so sprejeli v bolnišnico, veliko večino v ljubljanski Univerzitetni klinični center, preostale so odpeljali v Maribor, Celje, na Jesenice in v Novo mesto. Nekatere so iz bolnišnic že izpustili (med temi tudi oba italijanska državljana), v kritičnem stanju pa je šest ljudi. Še vedno niso identificirane žrtve nesreče in en poškodovanec. Trupla žrtev nesreče poskušajo identificirati na Inštitutu za sodno medicino, po poročanju medijev tudi s pomočjo DNK analiz. (STA)
Poletni fotoutrip '12
Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov.
Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.pri-morski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!
Črna gora
david demonio75
4	Sobota, 25. avgusta 2012	TRST
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ŠOLSTVO - Imenovanja ravnateljev slovenskih šol
Potrditve, nova imenovanja in prihod zmagovalcev natečaja
Primož Strani na zavod Stefan, Carolina Visentin pa na večstopenjsko šolo Bartol
V vrstah ravnateljev šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem je prišlo do sprememb in novosti. Na sedežu Deželnega šolskega urada za Fur-lanijo Julijsko krajino v Trstu so včeraj v navzočnosti deželne ravnateljice Daniele Beltrame podelili ravnateljska mesta zmagovalcem nedavnega natečaja za ravnatelje, ki je bil razpisan po več letih. Glede slovenskih šol so bila razpisana tri mesta, selekcijo pa sta prestala le dva kandidata (za italijanske šole je bilo zmagovalcev 32): eden je Primož Strani, ki bo 1. septembra nastopil službo ravnatelja Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana. Druga zmagovalka natečaja pa je Carolina Visentin, ki bo v novem šolskem letu 2012/2013 vodila Večstopenjsko šolo Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu.
Drugače je tudi v vodstvih ostalih šol prišlo do sprememb. V pokoj je odšla ravnateljica dolinskega didaktičnega ravnateljstva Ksenija Dobrila, medtem ko je bil na čelu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu potrjen dosedanji ravnatelj Marijan Kravos, ravnatelje pa so dobile tri nove večstopenjske šole na Opčinah, v Nabrežini in Dolini, ki so na podlagi načrta o racionalizaciji deželne šolske mreže nastale z združitvijo tamkajšnjih didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol: Večstopenjsko šolo na Opčinah bo vodila Marina Castellani, ki je v zadnjem šolskem letu vodila opensko didaktično ravnateljstvo in NSŠ Iga Grudna v Nabrežini, Večstopenjsko šolo v Na-brežini bo vodil Marko Jarc, ki je doslej vodil tamkajšnje didaktično ravnateljstvo, ravnateljica Večstopenjske šole v Dolini pa bo Fiorella Benčič, ki je v zadnjem šolskem letu vodila Večstopenjsko šolo Vladimirja Bartola in NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku.
Do premikov je prišlo tudi na višjih srednjih šolah. Omenili smo že, da bo Primož Strani novi ravnatelj zavoda Stefan, novo ravnateljico pa bodo imeli tudi na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška, kamor prihaja Fulvia Premolin, ki je v zadnjem šolskem letu vodila NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini. Loredana Guštin in Milena Padovan pa ostajata ravnateljici Liceja Franceta Prešerna oz. Tehniškega zavoda Žige Zoisa. (iž)
Šolsko poslopje pri Sv. Ivanu: v njem bosta tako licej A.M. Slomška kot Večstopenjska šola Vladimirja Bartola dobila novi ravnateljici
kroma
DANES - ZameFest
Tudi koncert mlade pevke Demetre Malalan
Na Proseku, točneje v tamkajšnjem Kulturnem domu in na bližnjem prireditvenem prostoru Balancu, bo danes potekal prvi ZameFest, ki ga prireja skupina mladih članov nekaterih društev, včlanjenih v Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Spored bo zelo pester in predvideva ob 14. uri odprtje kioskov in začetek odbojkarskega turnirja ter delavnice eko-nakita, medtem ko si bo mogoče v dvorani ogledati fotografsko razstavo in kratke filme režiserja Martina Turka.
Ob 18. uri se bo začel glasbeni festival, ki ga bo povezoval novinar Peter Verč. Na zunanji oder bodo stopile številne skupine, od Coloured Sweat in Nine Ten Eleven do Domačih zvokov in WonderNoise. Koncert ko okronal nastop Demetre Malalan, mlade Trebenke, ki je pred nekaj tedni osvojila slovenski televizijski program X-Faktor: to bo njen prvi javni pevski nastop po zmagi. Dogajanje se bo nato preselilo v dvorano, kjer bo za prijetno vzdušje poskrbel DJ Janca Vallo.
ENKRATNA PRILOŽNOST - Ameriški jezikoslovec in mislec bo 17. septembra obiskal Trst
Za Chomskega obvezna rezervacija
Noam Chomsky bo na Pomorski postaji predaval o »novem svetovnem redu« - Rezervacije sprejemajo po spletu in telefonu
V času, ko se soočamo z globalno negotovostjo, lahko prodorna razmišljanja intelektualcev, kakršen je Noam Chomsky, ponudijo širši javnosti ključ za boljše razumevanje sodobnega sveta.
Nekako tako je rektor tržaške univerze Francesco Peroni strnil pomen bližnjega obiska uveljavljenega jezikoslovca in kritičnega misleca. Noam Chomsky se bo, kot smo že poročali, 17. septembra mudil v Trstu, kjer mu bo visoka šola SISSA podelila naziv častnega doktorja s področja kognitivnih ne-vroznanosti.
Ob tej priložnosti bo »oče sodobne lingvistike« imel dve predavanji; dopoldne bo v šoli na Trsteniku svojo »lec-tio magistralis« posvetil usvajanju jezikov, popoldne (ob 17.30) pa se bo posvetil bolj aktualno-politični temi. Na Po-
morski postaji bo predaval na temo »Nov svetovni red: njegove korenine, naša dediščina«. Chomsky je namreč tudi »kritični duh, ki je v zadnjih desetletjih
s svojimi stališči spodbudil živahne politične debate,« kot je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tudi občinska odbornica Antonella Grim
in predstavnik univerze Fabio Benedet-ti, spomnil Sissin direktor Guido Mar-tinelli (foto Kroma).
Da bi njegovemu običajno zelo tehtnemu in razgledanemu razmišljanju lahko prisluhnila čim širša tržaška javnost, bodo popoldansko predavanje simultano prevajali v italijanščino. Udeležba je brezplačna, rezervacija pa obvezna. Kdor si želi zagotoviti mesto v dvorani, se lahko prijavi na spletni strani www.sissa.it/chomsky, prihodnji teden pa imel na voljo tudi posebno telefonsko številko Občine Trst. Med 27. in 31. avgustom si bo namreč med 9. in 12. uro brezplačno vstopnico mogoče zagotoviti tudi s klicem na telefonsko številko 040 6758005; v tem primeru bo treba rezervirane karte dvigniti pred 7. septembrom.
GLASBA - Niz brezplačnih koncertov 1. in 2. septembra
Milje bo »zalil« džez
Med nastopajočimi tudi nizozemski swing orkester Harry Strikes Again, ameriški trobentar Jim Rotondi in Chris Jagger
Prvi septembrski vikend bodo Milje ponovno prizorišče džezovskega festivala. Na osrednjem Trgu Marconi bo namreč 1. in 2. septembra zaživel že šesti Muggia jazz festival, ki ga društvo B.B.C. prireja v sodelovanju z občinsko upravo in tvrdko Samer&Co Shipping.
Letošnji spored je včeraj predstavil umetniški vodja festivala Stefano Franco, ki je poudaril, da je cilj miljskega niza približati džez, čigar korenine segajo v swing, v rok, bluz in tako imenovano afro glasbo, čim širšemu krogu ljudi. Tudi zato bo oba večera zaznamoval pester in raznolik spored, v katerem se bo bolj tradicionalni džez prepletal s swingom, bugivugijem, bluzom - različnimi vejami istega glasbenega drevesa, kot je poudaril Franco.
Vsi koncerti bodo brezplačni in bodo potekali na Mar-conijevem trgu, ob morebitnem slabem vremenu pa v bližnjem Verdijevem gledališču. Festival bo v soboto, 1. septembra, ob 21. uri uvedel nastop kvinteta Flampet Horns, v katerem nastopajo Stefano Franco, Giuliano Tull, Franco Valussi, Maurizio Cepparo in Flavio Davanzo; na sporedu bodo klasični džez in bugivugi komadi. Na miljski oder bo nato stopil angleški bluesman Chris Jagger, brat legendarnega liderja skupine Rolling Stones, za katero je Chris tudi napisal nekaj skladb. Večer bo zaključil nastop nizozemskega swing orkestra Harry Strikes Again (v preteklosti so uveljavljeni in razigrani glasbeniki nastopali pod imenom Handsome Harry Compaany).
Trobentač Jim Rotondi
Nedeljski spored predvideva, prav tako ob 21. uri, nastop kvinteta Giuliana Tulla, nato bo ljubitelje džeza razveselil newyorški trobentač Jim Rotondi s svojim kvartetom, v katerem bosta nastopila tudi pianist Renato Chicco in saksofonist Fulvio Albano. Letošnji festival pa se bo zaključil tako, kot se je začel: s Stefanom Francom in pihalnim orkestrom Flampet Horns.
BARKOVLJE - Mlada glavata kareta
Ulovili želvo
Športna ribiča sta jo izročila WWF-u, čez nekaj dni jo bodo spustili v morje
Morska želva bo po nekajdnevnem počitku in hranjenju spet svobodno zaplavala v jadranskih vodah
wwf mramar Tržaška
športna ribiča sta včeraj približno dve milji pred barkovljansko obalo pomotoma ulovila gla-vato kareto, veliko želvo zaščitene vrste caretta caretta. Žival, ki se je ujela na trnek in se zapletla v dolgo vrvico, sta odpeljala do obale, kjer sta jo izročila organizaciji WWF. Po odstranitvi trnka jo je v miramarskem morskem parku pregledal veterinar zdravstvenega pod-jej Paolo Zucca. Želva s polmetrskim oklepom tehta 30 kilogramov in je stara od 20 do 25 let. Pri WWF so razložili, da še ni odrasla, saj še raste in se zaenkrat ne more razmnoževati. Najverjetneje je priplavala iz daljne Grčije. Nekaj dni bo na opazovanju, nakar jo bodo spustili v morje in bo lahko nadaljevala svojo pot po Severnem Jadranu ter spet proti jugu. (af)
/
TRST
Sobota, 25. avgusta 2012
5
TRŽAŠKA OBČINA - V dogovoru s podjetjem Acegas
Zelena luč za zamenjavo vseh 1500 semaforjev v Trstu
S tehnologijo LED boljša vidljivost in do 80-odstotni prihranek na strošku za elektriko
V Trstu bodo postopoma zamenjali vseh 1500 semaforjev in jih nadomestili z novimi, učinkovitejšimi in energetsko varčnejšimi. Novost so včeraj na županstvu predstavili občinska odbornica za prostorsko načrtovanje in promet Elena Marchigiani, mestni mobility manager Giulio Bernetti in Massimo Carratu, načelnik oddelka za energetiko pri družbi AcegasAPS, ki na osnovi pogodbe z občino upravlja semaforje.
Zeleno luč za zamenjavo semaforjev je občinski odbor prižgal na četrtkovi seji, je povedala Marchi-gianijeva in podčrtala, da poseg ne bo občino stal niti evro, saj bo za zamenjavo poskrbelo podjetje AcegasAPS. Nasprotno bo občina od tega imela finančno korist, saj bodo tradicionalne žarnice na semaforjih nadomestili s tehnologijo LED, ki porabi do 80% manj električne energije. V enem letu naj bi tako prihranili 600.000 kilovatnih ur elektrike oz. 83 tisoč evrov, ki bodo ostali v občinski blagajni.
Novi LED semaforji pa imajo še druge prednosti, saj se bo z novimi svetili izboljšala vidljivost luči. LED žarometi so barvani, svetlobni sij je prodornej-ši, steklo nad njimi pa prozorno in ne več barvano, kot doslej, kar bo zmanjšalo učinek sončnega odseva.
Kot je pojasnil inž. Carratu, bodo ob zamenjavi tudi zmanjšali električno napetost z 220 na 40 voltov,
n n
V i Ü
Občinski odbor je prižgal zeleno luč za zamenjavo vseh mestnih semaforjev
arhiv
kar bo prispevalo k večji varnosti ob morebitnih nesrečah ali v primerih burje, ki v Trstu poškoduje kakih sto semaforjev vsako leto. Na novih semaforjih bodo tudi podaljšali trajanje rumene luči na 4 sekunde,
da bi omogočili varnejši prehod zlasti avtobusov skozi križišča.
Nove semaforje bodo začeli nameščati v prvih dneh septembra, vse pa naj bi zamenjali do prihodnjega leta.
TRAJANOVO NABREŽJE - Jutranji požar
Zgorel avtodom
Ogenj uničil zapuščeno vozilo, gasili sta dve gasilski ekipi
Včeraj je gorelo v središču Trsta, in sicer na pristaniškem območju na Tra-janovem nabrežju, kjer je zgodaj zjutraj izbruhnil požar na parkiranem avtodo-mu. Zgodilo se je nekaj minut po 7. uri. Visok oblak dima je v mestu povzročil precejšnje vznemirjenje, izkazalo pa se je, da je gorel avtodom, ki je že dalj časa sameval v pristanišču. Požar sta pogasili dve gasilski ekipi, ogenj pa je vozilo popolnoma uničil (na sliki Kroma). Na koncu so na tleh ležali samo še ostanki ša-sije. Vzroke požara preiskuje mejna policija.
ISKALNA AKCIJA - Priletni moški
Izginil na univerzi in pešačil do Globojnerja
Sprehajalec, ki je v sredo hodil po parku Globojner, je na gozdni stezi srečal priletnega moškega. Bil je zmeden in vznemirjen, ker se je izgubil. Izletnik ga je pomiril in poklical službo 118, informacija pa je nato prišla še do gasilcev ter gorske reševalne službe. Moškega je pogrešala negovalka, ki se je z njim odpravila na tržaško univerzo, kjer je imela neko obveznost. On jo je čakal v enem izmed barov glavnega sedeža univerze, od koder je izginil. Ko se je ženska vrnila, ga ni bilo na spregled. Navzoči ga niso opazili, zato ga je poklicala po telefonu. Odgovoril je in ji povedal, da je iz bara odšel na cesto ter začel hoditi po stari in strmi cesti navkreber. Izgubil je orientacijo, zaradi utrujenosti pa se je usedel na klop. Ni ji mogel razložiti, kje je. Ženska je poklicala na številko 113 in policisti so se odpravili na univerzo, kjer se je začela iskalna akcija v sodelovanju z zasebnimi varnostniki, dejavnimi na univerzi. Pogrešanca so iskali tudi na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, parka Villa Giulia in ljudskega vrta. Poiskali so ga tudi v mestnih bolnišnicah, a ni pomagalo. Zvečer pa je prišla vest, da je moškega v gozdu pod Globojnerjem našel izletnik.
Vselila sta se v prazno stanovanje na Pončani
Domačini so v četrtek dopoldne sporočili občinski policiji, da se je nekdo brez dovoljenja vselil v stanovanje v drugem nadstropju prazne stanovanjske hiše družbe Ater v Ulici Battera 11 na Pončani. Redarji so ugotovili, da je v stanovanju mlad tržaški par. 20-letni S. M. in 25-letna C. P. sta se vselila v opuščeno stanovanje, kjer sta hotela tudi ostati. Na tleh sta si zasilno postlala s penasto gumo. Dvojico so odvedli iz stanovanja in jo kazensko ovadili, osebje družbe Ater si je nato ogledalo prizorišče.
Opčine: na prazniku DS o centrali na biomase
V	Prosvetnem domu na Opčinah bo danes v okviru praznika Demokratske stranke ob 17.30 javna skupščina o načrtovani centrali na biomase. Sodelovali bodo Dario Vremec, Paolo Ron-dini, Elisabetta Naviglio, Valentina Baldas in Pierluigi Barbieri. Za 19. uro pa je napovedano srečanje z deželno tajnico DS Deboro Serracchiani.
Dubs: Rdeča zvezda le na pločevinkah San Pellegrino
»Čas bi bil, da kdo tem gospodom pove, da je vojne konec in da se njihove rdeče zvezdice nahajajo samo na pločevinkah oranžade San Pellegrino.« Tako je predstavnik Ljudstva svobode v rajonskem svetu za Sv. Jakob in Staro mitnico Roberto Dubs komentiral nedavne mazaške akcije na škodo nekaterih spomenikov (verjetno je mislil na skrunitev bazovskega šohta in drugih spomenikov). Dubs je naslovil vprašanje, ali tržaški župan in predsednica pokrajine nameravata kaj ukreniti in izrazil upanje, da simboli ideologij ne bodo postali predmet razprave na prihodnjih deželnih volitvah.
Odprtje skupne razstave gojencev Livia Možine
V	galeriji Rettori Tribbio na Starem trgu bodo danes ob 18. uri odprli skupinsko razstavo, ki nosi naslov La joie de vivre nellAtelier Možina. Do 7. septembra bo tu na ogled okrog šestdeset slik, ki jih je ustvarilo prav toliko udeležencev in udeleženk slikarskega tečaja Livia Možine. Razstavljena dela bo predstavila arhitektka Marianna Accerboni.
Delavnice pri Pejci v Lascu
Zadruga Curiosi di natura prireja jutri ter 2. in 9. septembra med 11.30 in
13.	uro pri Pejci v Lascu pri Slivnem delavnice za otroke od šestega leta naprej v spremstvu svojcev, ki bodo na zabaven način lahko spoznavali živali tukajšnjega ozemlja. Cena znaša tri evre na osebo (otroka oz. odraslega).
V	istih dneh bo na voljo tudi voden ogled Pejce v Lascu in sicer ob 10.30,
14.	uri in 15.30 (jutri tudi ob 17. uri). Za informacije so na voljo spletna stran www.curiosidinatura.it, e-mail curiosidinatura@gmail.com in številka mobilnega telefona 340 5569374.
Znanstveni imaginarij
Danes in jutri bo Znanstveni imagi-narij v Grljanu odprt med 15. in 20. uro. Obiskovalcem bodo na voljo interaktivne igre ter ogled planetarija in multimedijske razstave Altromare. Za informacije je na voljo spletna stran www.immaginarioscientifico.it.
DEVIN-NABREŽINA - Paleontološko najdišče v Ribiškem naselju, kjer so našli fosil dinozavra, še vedno zaprto
Antonio še čaka na svoj naravni domicil
Občinska uprava si prizadeva, da bi območje primerno uredili - Na najdišču je pokukal na plan gobček drugega dinozavra, ki so ga poimenovali Bruno
Dinozaver Antonio še čaka v naravoslovnem muzeju	kroma
Antonio že skoraj tri leta čaka na vrnitev domov v Ribiško naselje, kjer ga
-	še dobro skrit v kamnu - pričakuje Bruno. Kdaj se bosta - po milijonih let
-	spet srečala, pa ostaja skrivnost, ovita v, kaže, nepredirno tančico italijanske birokracije.
Antonio je najbolj znan in najbolje ohranjen italijanski dinozaver. Oziroma njegov fosil. Odkrili so ga v pa-leontološkem najdišču v Ribiškem naselju leta 1994, od konca 2009 se nahaja v tržaškem naravoslovnem muzeju v pričakovanju primerne ureditve njegovega naravnega domicila. Tam pa že sili na dan drug fosil dinozavra. Zaenkrat je iz kamnine pokukal le njegov gobček, kar pa je bilo dovolj, da je novinec dobil ime. Antonio si je - kot prvenec - zaslužil prvo črko abecede, tako je bil njegov nasled-nikpoimenovan z drugo - Bruno.
Paleontološko najdišče v Ribiškem naselju je pravi raj za paleontologe. Kakih 100 metrov dolga in več deset metrov široka kamnina naj bi skrivala še vrsto drugih dinozavrov. Ni čud-
Marija Brecelj	kroma
no, da bi lahko postala pravcata turistična atrakcija.
To je po pravici povedano že bila. Kajti najdišče je bilo dobro leto odprto javnosti. Obiskovalci sicer niso videli dinozavra Antonia, pač pa njegov kalk v skali. Od uradnega odprtja 31. marca
2011 do 8. maja letos si ga je ogledalo več kot 8.500 obiskovalcev, med katerimi so bili udeleženci 25 učnih ekskurzij in desetih turističnih skupin.
Pred dobrimi tremi meseci je arheološko varstvo odredilo zaprtje najdišča. Zemljišče je zasebno, vprašanje ponovnega odprtja in ureditve območja je dokaj zapleteno, predvsem zaradi cele vrste birokratskih nevšečnosti, je zadevo pojasnila devinsko-nabrežinska občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj. Spomnila je, da je kot občinska odbornica svoj prvi uradni sestanek posvetila prav ... dinozavru Antoniu. Občinska uprava si je vse te mesece prizadevala, da bi vendarle dobili pozitivno rešitev za odprtje najdišča. Nekajkrat je že kazalo, da bo vse v kratkem urejeno, v zadnjem trenutku pa se je spet zapletlo.
Prav najdišče pri Ribiškem naselju bi lahko postalo ena od najbolj pomembnih turističnih točk v občini. Morali pa bi ga primerno uokviriti v celovito turistično ponudbo, je poudaril
župan Vladimir Kukanja. Na tem ozemlju se prepletajo zgodovina in prazgodovina, ekologija inpaleontolo-gija, miti in religije. V razdalji nekaj sto metrov se nahajajo štivanska cerkev, primerek gotske arhitekture, gozd Črničje, jama Mitrej. Zasebno se pre-
pleta z javnim, vse to pa bi bilo treba povezati v celovito enoto. Potreben je torej načrt, ki naj bi zaobjel vse te danosti. Dinozavru Antoniu je treba urediti dom, šele tako se bo lahko vrnil domov, je podčrtal župan Kukanja.
M.K.
6
Sobota, 25. avgusta 2012
TRST
KONTOVEL - Peklenskega avgusta še ni konec
S helikopterjem hitro pogasili požar na strmini
Vnelo se je okrog 17. ure, dve uri pozneje pa je bila prva faza gašenja zaključena
Helikopter je gozd in kontovelske paštne močil s slano vodo
kroma
V Vižovljah so četrti dan po izbruhu velikega požara še vedno nadzorovali položaj in preprečevali ponovne izbruhe, na delu je bilo več desetin ljudi. Popoldne pa se je vnelo pod Kontovelom. Pod Ključem oziroma glavnim ovinkom na kontovelskem delu Furlanske ceste je gorelo od 17. ure, gašenje pa je bilo zahtevno.
Na strmini je bilo žarišče težko dostopno, poleg tega pa je iz Tržaškega zaliva zapihal veter, zato je deželna civilna zaščita napotila na Kontovel helikopter, ki je vodo zajemal v morju. Navzoče so bile tri ekipe gasilcev iz Trsta ter z Op-čin ter prostovoljci, ki so pomagali pri poznejšem nadzorovanju požarišča. Prva faza gašenja se je končala nekaj pred 19. uro, nakar so se gasilci in prostovoljci spustili v osrčje gozda. Požar je prizadel gozdnato pobočje in nekaj paštnov. V bližnji restavraciji Slavko, kjer so imeli gasilci svojo postojanko, so upravitelji ob 17. uri opazili dim, ob 18.50 pa so nam povedali, da je požar v bistvu pogašen. Po njihovi oceni je v glavnem gorel gozd ter kvečjemu en pašten.
Ob 19.30 je bilo območje pod nadzorom, dela pa je bilo še veliko, kar je potrdil predstavnik civilne zaščite iz
tržaške občine. Medtem je tržaška občinska policija spet odprla za promet Furlansko cesto, ki so jo med samim gaše-
njem začasno zaprli v smeri proti Trstu.
Prebivalci požarnih območij na Tržaškem že nestrpno pričakujejo na-
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. D'Alviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
povedani nedeljski dež, čeprav obstaja nevarnost neviht z močnimi nalivi in morda tudi točo. (af)
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 25. avgusta 2012
LUDVIK
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob 15.21 in zatone ob 0.32 Jutri, NEDELJA, 26. avgusta 2012
VIKTOR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,1 stopinje C, zračni tlak 1013,3 mb ustaljen, vlaga 41-odstotna, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C.
[1] Lekarne
Do sobote, 25. avgusta 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
-/
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 6 - 040 371377.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
au Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. ARISTON - 17.00, 18.45 »I giorni della vendemmia«; Poletna arena: 21.00 »I giorni della vendemmia«. CINECITY - 15.30, 18.35, 21.40 »The Amazing Spiderman«; 18.20 »The Amazing Spiderman 3D«; 21.45 »Nudi e fe-lici«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Lol -Pazza del mio migliore amico«; 15.30, 17.45, 20.00, 21.10, 22.15 »The expan-dables 2 - I mercenari 2«; 15.40, 18.30 »Biancaneve e il cacciatore«; 15.35, 16.20, 17.45, 20.00, 22.10 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 17.15, 19.25, 21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«.
GIOTTO MULTISALA 1 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. GIOTTO MULTISALA 2 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 16.15 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 11.35, 15.55 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.50, 23.10 »Ted«; 11.30, 12.50, 15.00, 17.10, 18.25 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sin-hro.)«; 20.25, 22.55 »Popolni spomin«; 13.45, 18.05, 20.35, 21.30, 22.45, 23.40 »Larina izbira«; 12.30, 15.05, 17.15, 19.25, 21.35, 23.45 »Plačanci 2«; 19.20 »Odple-ši svoje sanje 4 - 3D«; 12.00, 15.20, 18.10, 21.00, 23.55 »Bournova zapuščina«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Hugo Cabret«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Diario di una schiappa 3 - Vita da cani«; Dvorana 2: 16.30, 18.15 »Lol - Pazza del mio migliore amico«; Dvorana 3: 18.00 »The Amazing Spiderman«; 20.30, 22.15 »Nudi e felici«; 22.00 »I colori della pas-sione«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«; 20.00 »La congiura della pietra nera«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod
18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »I mercenari 2«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.15 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Lol - Pazza del mio miglior amico«; Dvorana 5: 16.30, 18.15 »Diario di una schiappa 3 - Vita da ca-ni«; 20.10, 22.00 »Nudi e felici«.
S Izleti
ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri kro-žišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz vi-demske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijska svetovalna služba Sežana organizira strokovno ekskurzijo na 50. Mednarodni kmetijski sejem v Gornjo Radgono v torek, 28. avgusta. Odhod avtobusa iz Sežane ob 5.30 izpred kleti Vi-nakras. Informacije in prijave na tel. 00386-31323191, 00386-57312850, 00386-57312856. OPZ F. BARAGA vabi na skupno družinsko romanje na Barbano, v nedeljo, 2. septembra, popoldne, ki ga bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pi-rih. Vabljene cele družine. Javite se čim prej na tel. št. 347-9322123.
EDINOST - Sporočilo za javnost
Bazoviški spomenik naj dobi državno priznanje
Prof. Samo Pahor nam je v imenu družbeno političnega društva Edinost poslal v objavo sledeče sporočilo za javnost, s katerim se zavzema za to, da bi spomenik bazoviškim junakom dobil državno priznanje kot spomenik kulturnega pomena:
Dvajseti člen znamenitega »zaščitnega zakona« (št. 38 z dne 23. februarja 2001), z naslovom »Zaščita zgodovinske in umetniške dediščine«, določa v 1. odstavku: »Za namene, ki jih določa 9. člen ustave, sprejmejo Dežela Furlanija-Julijska Benečija, pokrajine in občine, ki jih vsebuje seznam, o katerem govori 4. člen, zaščitne ukrepe tudi ob spoštovanju posebnih značilnosti krajev, kjer živi slovenska manjšina, bodisi, da se nanašajo na zgodovinske in umetniške spomenike, bodisi, da zadevajo običaje in druge izrazne oblike kulture slovenskega prebivalstva, v kar so vključeni projekti medkulturnega značaja«.
Toda po 23. marcu 2001, ko je znameniti zakon stopil v veljavo, še nismo ne slišali ne brali, da bi bila tržaška občina prijavila spomeniškemu varstvu slovenski zgodovinski spomenik, ki bi moral biti po našem prepričanju prvi prijavljen: spomenik bazoviškim junakom na bazovski gmajni. Tudi nismo ne slišali ne brali, da bi se bil zganil katerikoli organ »organiziranosti«, ki naj bi legitimno predstavljala slovensko manjšino. Na vprašanje je bil opozorjen celo Odbor za proslavo bazoviških junakov.
Društvo Edinost se je po evropskem načelu subsidiarnosti pozanimalo, kateri so pogoji za priznanje kulturne pomembnosti spomenika: spomenik mora biti star najmanj petdeset let in avtor mora biti že mrtev.
Dne 9. avgusta 2010 je društvo sporočilo spomeniškemu varstvu, da je bil spomenik odkrit 9. septembra 1945 (pred 65 leti) in da je avtor arhitekt Franjo Kosovel umrl 1. februarja 1990 (pred 20 leti).
Ker vse do proslave leta 2011 ni prišla v javnost nobena vest, da bi se kaj premaknilo za priznanje kulturnega pomena spomeniku bazoviškim junakom, je društvo Edinost
prosilo 24. septembra 2011 odbornika tržaške občine za kulturo Andrea Marianija, da v smislu 20. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 poskrbi, da bo Deželno ravnateljstvo za kulturne in krajinske dobrine izdalo izjavo, ki jo predvideva 13. člen Zakonika o kulturnih in krajinskih dobrinah z dne 22. januarja 2004, št. 42.
Dne 27. septembra 2011 je društvo Edinost pisno opozorilo tržaške občinske svetnike Iztoka Furlaniča, Igorja Švaba in Stefana Ukmarja, da je občinska uprava pristojna za sprožitev postopka za državno priznanje kulturnega pomena spomenika bazoviškim junakom, in jih obenem prosilo, »da po potrebi posežete pri pristojnem odborniku, da bo vsaj ob proslavi leta 2012 vprašanje priznanja rešeno«.
Preteklo je skoraj leto dni od obeh dopisov, 16. marca 2012 je prevzel odborništvo za kulturo sam župan Roberto Cosolini, toda od nikoder nobenega glasu o začetku postopka za državno priznanje kulturnega pomena spomenika bazoviškim junakom.
Zato je družbeno politično društvo Edinost 22. julija 2012 prosilo Milana Pahorja, predsednika Odbora za proslavo bazoviških junakov, Rudija Pavšiča, predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze, Draga Štoko, predsednika Sveta slovenskih organizacij, Damijana Terpina, deželnega tajnika Slovenske skupnosti, Iztoka Furlaniča, občinskega svetnika in predsednika tržaškega občinskega sveta, Igorja Švaba, občinskega svetnika, in Stefana Ukmarja, občinskega svetnika, da posežejo, »da bo na letošnji spominski svečanosti Roberto Cosolini kot slavnostni govornik sporočil »urbi et orbi«, da je občinska uprava poskrbela, da je pristojni državni organ priznal zgodovinsko pomembnost spomenika«.
Zaradi vztrajnega molka vseh navedenih oseb, jim je društvo Edinost ponovno pisalo 19. avgusta 2012, da glede posega pri županu Robertu Cosoliniju upa, »da ste se že utegnili dogovoriti za sestanek z njim in bomo v kratkem izvedeli za njegovo stališče«.
BARKOVLJE - 99 let Borisa Pahorja
Še naprej z vetrom v jadra
Tržaška knjigarna in založba Mladika bosta v ponedeljek, 27. avgusta, priredili srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo jutri praznoval 99. rojstni dan. Gre za življenjsko zgodbo, ki jo nedvomno zaznamuje evropskost, saj je Boris Pahor znan tako v Sloveniji in Italiji kot v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Španiji in še drugje. Njegova dela so prevedena v številne evropske jezike, in avtor se sproščeno giblje v katerikoli evropski kulturni prstolnici. Ob številnih temeljnih motivih, ki oblikujejo njegov pisateljski opus, je morski svet morda obrobnejšega pomena, a je kljub vsemu stalnica v njem. Pomislimo le na naslove nje-
govih knjig, ki so »morsko« obarvani: Dihanje morja, Odisej ob jamboru, Parnik trobi nji, Ta ocean strašno odprt itn.
Morski ambient bo zato naravno prizorišče srečanja z avtorjem, ki bo potekalo v ponedeljek na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Na njem bo pisatelj spregovoril o svojem odnosu do morja, o utrinkih z bar-kovljanske obale, kopanju na tržaškem valobranu in tem, kar je z morjem zanamovano. Večer ob morju, ki se bo začel ob 19. uri, bo hkrati priložnost, da ob pomembnem jubileju Borisu Pahorju nazdravimo in za-želimo še veliko zdravih, uspešnih in plodovitih dni.
/
ŠPORT
Sobota, 25. avgusta 2012
7
vabi na tradicionalni vaški praznik
danes« 15« avgusta
Zabaval vas bo ansambel VENERA
jutri« 16. avgusta Zabaval vas bo ansambel KRAŠKI NUZIKANIJE
Toplo vabljeni!
Zakorakal je v življenje krepki
Martin
in dopolnil družinsko srečo mamice Jadranke in očka Roberta.
Da bi mu bila pot položna in cilji lahko dosegljivi, mu želijo
nona Slava, nono Dušan in stric Pavel z Matejo
Čestitke
Pevcu MARJOTU GRLANCU, ki danes 85. rojstni dan slavi, MPZ Venturini mu želi petja in zdravja še mnoge dni.
Dragi ŠANDRO, vse najboljše za tvoj današnji praznik ti želijo vsi tvoji.
SI Šolske vesti
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo popravni izpiti od 28. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je izobešen na oglasni deski. NA ZAVODU J. STEFAN bodo popravni izpiti od 29. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je objavljen na spletnem mestu in na oglasni deski. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje suplenc iz pokrajinskih lestvic za š.l. 2012/13 na slovenskih šolah na Tržaškem potekalo v sredo, 29. avgusta, na Nižji srednji šoli S. Kosovela na Opčinah, Bazoviška ul. 7, ob 9.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.00 za nižjo in višjo srednjo šolo. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8.30. Zbirališče v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, Ul. Weiss št. 15, ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj prinesejo malico. Če se niste prijavili, se lahko prvi dan pridružite. Obenem sporočamo, da bo od 3. do 7. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije: do 31. avgusta na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra.
□ Obvestila
ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-
DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na avdicijo vse pevce, ki želijo sodelovati pri zboru Akademije danes, 25. avgusta, od 18. ure dalje. Zbor bo deloval pri vseh dejavnostih Akademije. Pričakujemo vas! Informacije na tel.: 328-3635626.
SKD GRAD vabi na tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« danes, 25. in nedeljo, 26. avgusta ter soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, pri Banih.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheer-dancemillenium.com.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila v prihodnjih dneh meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja po spodaj navedenem zaporedju:	v ponedeljek, 27. avgusta, od 14.00 do 16.00 v kleti Roberta Ote v Boljuncu; v torek, 28. avgusta, od 15.00 do 16.00 na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo v ponedeljek, 27. avgusta, zaprta.
OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE: odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini kro-žišča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev. Za katerekoli informacije smo Vam na voljo na tel.: 040-635626.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA se nadaljuje! Od 27. do 31. avgusta bo Pikapolonica na kmetiji. Sprejemamo otroke od 4. do 10. leta. Spoznavali bodo življenje na kmetiji in se podali na izlete v okolico. Poleg iger, zabave in didaktičnih delavnic, bo za osnovnošolce poskrbljena pomoč pri pisanju domačih nalog pred začetkom pouka. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, od 20. do 22. avgusta, od 13.30 do 15.30. Info in prijave na tel.: 345-7733569, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org.
NK KRAS REPEN obvešča, da bo prvo informativno srečanje za Začetnike (letniki 2000 ter 2001) s trenerji ter koordinatorjem mladinskih ekip g. Brankom Zupanom v torek, 28. avgusta, ob 18.30 na nogometnem igrišču v Križu. Vabljeni tudi novi mladi nogometaši! Info: tajništvo 040-2171044, Paolo Sarazin 3489246311.
VZPI ANPI Opčine - Bani - Ferlugi in Piščanci - Ob obletnici ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov bo v sredo, 29. avgusta, proslava v dolini na Mandriji. Z openskega pokopališča bomo ob 18. uri krenili do njihovega spomenika. Vabljeni!
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bo seja izvršnega odbora v četrtek, 30. avgusta, ob 20.00 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio, 2.
DRUŠTVO SKUADRA UOO prireja 2. veliki konjeniški praznik Konji na Krasu, ki bo v Cerovljah št. 1/o (pri kmečkem turizmu) v petek, 31. avgusta, soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmo kočij, country glasbo in plesom ter kavbojsko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Cerovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi!
INTENZIVNI TEČAJ ANGLEŠČINE za najstnike - Sklad Mitja Čuk prireja 15- urni tečaj angleškega jezika za dijake nižje srednje šole in bienij višjih srednji šol od 3. do 5 septembra, od 9. do 13. ure. Vpisi in info do 31. avgusta v uradu Sklada Mitja Čuk (od 10. do 13. ure) na tel. št. 040-212289 ali info@skladmc.org
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
sporoča, da bo do petka, 31. avgusta, odprta od 8. do 16. ure.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
DRAGA MLADIH (Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska ul. 35) v soboto, 1. septembra, ob 10. uri uvaja niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina. O različnih aspektih »Peterlinove dediščine« bodo spregovorili slovenski teolog in filozof Ivan Štuhec, novinar Ivo Jevnikar in mladi časnikar Andrej Černic. Vabljeni!
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo v septembru začela nova sezona vadbe Pilatesa. Vabljene.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo v septembru spet začela vadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico. Vabljene.
NK KRAS REPEN obvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše Cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter Cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vabljeni tudi novi mladi nogometaši! Info: tajništvo 040-2171044, Srečko 328-0350533, Giacomo 334-6649732.
SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 200107 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - ka-rakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, ba-letna.igogruden@yahoo.it.
MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE; vabljeni vsi, ki bi radi osvojili osnove v starodavni slovenski veščini igranja na cerkvene zvonove. Tečaj bo potekal vsak četrtek v mesecu septembru (začetek 6. septembra) ob 18.30 v Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. V okviru Peterlinovega festivala ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 6. in 20. septembra (višješolska mladina) ter 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala.
OTROCI, POZOR! V četrtek, 6. septembra, ste ob 16.15 vabljeni na brezplačno delavnico »Izdelajmo si lutko«! Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, vodijo jo Nina Pahor in Nada Tavcar ter lutkarji De-vinskega vrta ustvarjalnosti); ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala.
SLOVENSKA PROSVETA, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom vabijo vse kulturne in prosvetne delavce, animatorje, pevovodje ter ljubitelje slovenske kulture na aperi-tiv s pogovorom na temo »Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projetktov«. V četrtek, 6. septembra, ob 19.30 v okviru Pe-terlinovega festivala. Sledil bo, ob 20.30, koncert otrok in mladih Glasbene kambrce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. (pobudnika Slovenska prosveta, ZCPZ).
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), neglede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do petka 7. septembra.
ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2012/2013. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel.040-2017370).
PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarje-vem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosveta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Turistične kmetije
HI Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DEAN ima odprto osmico na Konto-velu.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30.
OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke.
OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk.
V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak.
S Mali oglasi
DAJEM V NAJEM stanovanje privatnikom ali študentom, blizu Trga Oberdan, 2 spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in privatna kurjava. Cena: 450,00 evrov mesečno. Tel. 349-8430222
IŠČEM KNJIGE za tretji letnik elektronske smeri J. Stefan. Tel 3348229841.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 331-7659986.
PODARIM tri male simpatične mucke, 2 tigrasta samčka in 1 črnobeli. Tel št. 337-1017758.
PRODAM KNJIGE za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini, trgovski zavod Ž. Zois v Trstu in licej F. Prešeren v Trstu, klasična smer. Tel. št.: 040208002.
PRODAM KNJIGE za vse razrede liceja F. Prešeren. Tel. 040-214894 v večernih urah.
PRODAM KNJIGI za elektronski oddelek J. Štefan: »Elettronica - Poto« in »Elettronica ed esercitazioni pra-tiche - Catallo, Rigan«. Tel. št.: 0404528575.
PRODAM železna vrata, 2 x 0,80 (200,00 evrov), posodo za grozdje 10 kvintalov (100,00 evrov) in hladilnik detroit s tremi predali (750,00 evrov). Tel. 040-814212.
PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040-2024228.
PRODAM Fiat Panda 900 Jolly, letnik 1998, v dobrem stanju, po ugodni ceni; tel. 331-1359525.
PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631.
PRODAM stenski klavir, primeren tudi za začetnike, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 340-3753876.
PRODAM učbenike za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini in S. Kosovel na Proseku. Tel. 040-200622.
STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-220729.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
0 Prireditve
ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: danes, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ZALOŽBA MLADIKA vabita na srečanje z Borisom Pahorjem ob 99. rojstnem dnevu. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 19. uri na sedežu TPK Sirena v Barko-vljah.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežin-ske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.3021.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00.
Prispevki
V	spomin na Stanko Resnjakovo darujeta Eda in Barbara z družino 50,00 evrov za popravilo cerkve na Padričah.
Namesto cvetja na grob drage Jolan-de Glavina darujeta Nevenka in Vinko Ozbič 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjer-ju in 25,00 evrov za ŠK-center v Lo-njerju.
V	spomin na dragega očeta Pepija An-toniča daruje Anamarija 60,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repenta-bru.
Ob 10. obletnici smrti dragega Zoro-ta Starca daruje družina 30,00 evrov za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Nade Klun daruje Miranda Zerjali 30,00 evrov za cerkev v Kroglah. V isti namen darujeta Rado in Majdi 50,00 evrov za zvon cerkve sv. Martina v Dolini.
25.8.2010	25.8.2012
Stanislav Volčič
Vedno z nami na vseh poteh.
Družina
8
Sobota, 25. avgusta 2012
KULTURA
/
SALZBURŠKI FESTIVAL - Nadaljevanje Mozartove Čarobne piščali
Magična in zabavna opera Das Labyrinth
Počastili 200-letnico smrti libretista Emanuela Schikanederja
KNJIŽNE NOVOSTI
Mladinska knjiga predstavila svoje nove projekte
Veliko filmskih uspešnic se nadaljuje z drugim delom in nekaj podobnega se je včasih dogajalo tudi v preteklih stoletjih. Malokdo ve, da ima opera Čarobna piš-čal nadaljevanje z libretom istega avtorja, a v uglasbitvi drugega skladatelja, še bolj redki pa so tisti, ki to opero poznajo ali so jo kdaj poslušali. Salzburški festival je poskrbel za prvo izvedbo v modernih časih opere Das Labyrinth Petra von Winter-ja, da bi tako, v kombinaciji z novo uprizoritvijo Mozartove Čarobne piščali počastil tudi 200. obletnico smrti bavarskega igralca, libretista in impresarija Ema-nuela Schikanederja. Libreto ohranja vse nivoje magičnega, komičnega, ljudskega, tragičnega, ki zaznamujejo Schikaneder-jev stil, v prehodu med različico iz leta 1791 in nadaljevanjem leta 1798 pa izgubi svojo tesno povezavo s prostozidarsko filozofijo in se prepusti bujni domišljiji avtorja, ki se tokrat bolj razbremenjeno osredotoči na burkaške situacije in neverjetne pustolovščine, ki služijo presenetljivim in zabavnim gledališkim efektom.
Zgodba se začne, kjer se je končala, s poroko Pamine in Tamina. Vedno maščevalna Kraljica noči pa ima drugega snubca za hčerko in sicer zaveznika Tipheusa, zato Sarastrovi svečeniki napovejo vojno, novoporočenca pa prisilijo v novo preizkušnjo v labirintu. Uspelo jima bo med raznimi pe-ripetijami, tudi s pomočjo Papagena, ki bo letel do lune in bo medtem prestal svoje osebne preizkušnje z ženskami, saj bi kljub ljubezni do Papagene brez večjih pomislekov sprejel dvorjenje raznih dam. Schikaneder nam hkrati razkrije, da obstaja tudi svet papagenov, kjer naš junak spozna starše in veselo ptičjo družino.
Predstava je zabavna, partitura marsikdaj dokaj zahtevna, uprizoritev te opere je zanimivo dejanje, predvsem pa ob ogledu in poslušanju postane popolnoma jasno, kako roka genija lahko preobrazi in oplemeniti snov, katere se dotakne. Res je, da si je Schikaneder pri nadaljevanju dal duška s še večjo in bolj igrivo zmešnjavo, za tiste čase bolj konven-cionalna glasba Winterja pa razkriva eklektično, predvsem pa burkaško naravo libreta.
Alexandra Liedtke je uglasila režijo z ljudskim tonom in z mislijo na potujoče gledališče Schikanederja, s pisanim, baročnim kaleidoskopom vizualnih vtisov: folklorno obarvane, izjemno kreativne in efektne kostumske zamisli dvojice Bisovsky-Binder, preprosti in hkrati veličastni scenski efekti, smiselna in sugestivna postavitev na baročnem dvorišču nadškofovske rezidence (čeprav je to nekoliko vplivalo na akustično podobo).
Zbor je v tej operi soprotagonist, kateremu je Winter zaupal učinkovito glasbeno vlogo, v kateri se je dobro odrezal salzburški Bachchor. Vloge solistov so razen redkih izjem ohranile razpon tistih Čarobne piščali, z bistveno večjim koloraturnim zalogajem za Pamino (odlična pevka in živahna, duhovita igralka Malin Hartelius). Tami-no je življenjska vloga tenorista Michaela Schadeja, ki je umetniško stresel iz rokava tudi junaka iz labirinta, gla-
sovno bolj bleda Kraljica noči je Julia Novikova, znana tudi zaradi nastopa v vlogi Gilde v filmu Rigoletto, ki ga je pred dvema letoma posnel Marco Bel-locchio. V zasedbi je bila tudi slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, v vlogi tretje Dame.
Režija je našla ključ zaprašenega predala glasbene zgodovine in je podarila tej operi nov lesk z izjemnim spoštovanjem do njene narave in kulturnega okolja, dirigent Ivor Bolton se je z orkestrom Mozarteuma ponovno izkazal kot zanesljiv poznavalec stilnih značilnosti glasbe 18. stoletja, celotna pevska zasedba, zbor in statisti so pokazali nenavadno energijo in motivacijo. Igriva kulisa baročnega gledališča je prepričljivo uspela prikazati sanjski svet s Pamino, ki sedi visoko na luni in Papageno-vimi balončki, ki letijo do zvezd, od koder nam Schikaneder še danes podari svoj nasmeh.
Rossana Paliaga
Založba Mladinska knjiga je predstavila dela, ki jih bo izdala v prihodnjih mesecih. Na polici s priročniki se bosta med drugim znašla delo Slovenski impresionisti in Veliki atlas Slovenije, leposlovni oddelek bosta obogatila romana Harukija Mu-rakamija in J.K. Rowling, najmlajše bralce pa bo razveselila nova serija Dese Muck.
Veliki atlas Slovenije bo državo predstavil s posodobljenimi topografskimi zemljevidi, dodatno vrednost pa mu dajejo besedila priznanih strokovnjakov, kot so Janez Bogataj, Dušan Plut ali Anton Komat, ter okrog 200 fotografij po izboru Arneta Hodaliča, je na predstavitveni novinarski konferenci povedala vodja uredništva priročnikov Andreja Peček.
V knjigi Slovenski impresionisti je avtorica Beti Žerovc po besedah Pečkove vse štiri predstavnike te umetnostne smeri (Ivana Groharja, Matijo Jamo, Riharda Jakopiča in Mateja Sternena) umestila v širši evropski kontekst, saj jih veže dejstvo, da so se vsi izobraževali v slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu.
Za vse, ki radi vrtijo kuhalnico, a jim za to primanjkuje časa, bo izšla kuharica Jamieja Oliverja z naslovom 30 minut za kosilo. Razkriva skrivnost, kako v omenjenem času pripraviti popoln in zdrav obrok. Navdušence nad starodavno kitajsko metodo feng shui pa bo razveselilo istoimensko delo arhitektke Špele Križanowsky, ki bo o skladnosti prostora spregovorilo skozi oči zahodne avtorice.
Velika knjiga o sreči urednika Lea Bormansa bo vsebovala skupek pogledov na srečo izpod peresa 100 strokovnjakov, tudi Andreje Avsec z ljubljanske Filozofske fakultete. Novo delo Rhonde Byrne Čarobnost bo s pomočjo 28 vaj, ki se osredotočajo na hvaležnost, vsebovalo napotke, kako v življenje pripeljati čarobnost.
Mladim radovednežem bosta na razpolago splošna Velika ilustrirana otroška enciklopedija in »najza-
bavnejša knjiga o državah sveta« Naš planet kot del zbirke Ni za starše.
Uredništvo leposlovja bo v letošnjem letu izdalo prvi dve knjigi iz nove serije Dese Muck Čudežna bolha Megi, ki bo govorila o poznani družinski temi - otrokovi želji po domači živali. Bero otroškega leposlovja bodo dopolnili knjiga Barbare Simoniti o močvirnikih z ilustracijami Petra Škerla, izbrano delo za otroke Kajetana Koviča Kako se vrtijo ure z njegovo stalno likovno spremljevalko Jelko Reichman ter Zlate Grimmove pravljice, ki bodo z ilustracijami Jelke Godec Schmidt izšle ob 200. obletnici prve objave.
Starejšim bralcem bo zanimiva knjiga novinarja Alija Žerdina Omrežja moči, v kateri je raziskal omrežja ekonomske elite v Sloveniji od leta 2004 do leta 2009 in jih podkrepil z grafi, tabelami in slikami. Med tujimi deli je vodja uredništva Andrej Ilc napovedal roman japonskega pisatelja Harukija Murakamija 1Q84, ki skozi kriminalno zgodbo predstavlja ljubezen med moškim in žensko.
V slovenščini bo do konca leta mogoče brati tudi najbolj pričakovano in najbolj varovano knjigo letošnjega leta - prvi roman za odrasle J.K. Rowling »The Casual Vacancy« z delovnim naslovom Prazen stolček. Izšla bo še klasika Alberta Camusa Tujec v novem prevodu Suzane Koncut.
Zbirko Roman pa so pravkar dopolnili trije prevodi. Praško pokopališče Umberta Eca je »zgodovina, ki se bere kot roman, ali roman, ki se bere kot prikrita zgodovina«. Roman Mračna plat ljubezni sirskega pisatelja Rafika Schamija, ki je prebežal na Zahod, bo po besedah urednika zbirke Andreja Koritnika zahodnemu bralcu pomagal razumeti Sirijo. Obeta se tudi delo v Franciji živečega afganistanskega avtorja Atiqa Rahimi-ja Kamen potrpljenja, v katerem žena svojemu možu, ki je v komi, pove vse, kar ji leži na duši. Romane so prevedli Vasja Bratina, Urška P. Černe in Metka Zorec.
TOMIZZEV DUH
A la francese
(m M
Milan Rakovac
ÉÛÊ
Sve na ten svitu moren razumi-ti, ma da je sad Francuska najškrbnija država, to ne! GRANDEUR, velikost -u ten je Paris bija prvi na svitu; palače, ceremonije, protokoli, parade, luk-suz, limuzine, ambasade, tutto un fumo de gloria versajska, i sve zemlje su se vadile kako biti velike i važne propio gledajuči ča delaju Frančieži, i to ne samo Turska ossia Rusija, ma anke Granbretanja e 'Merika e tutti quanti ignoranti barbari... To mi gre kroz gla-vu štijuči oštre mjere za spas nacionalne ekonomije ča hi uvodi Hollande. I pak ča, čete reci - ter forši ce i sad Velike Države, i uve naše male i brižne slovenske ino hrvaške ino srbske, bul-garske, bošnjaške e tutta la marmaglia balcanica, imitirati Holandea kako ča su Bourbone i Napoleona!? Ma ja van rečen da vero neče!
Agencije javljaju: »Francoski predsednik Francois Hollande je zatrdil, da Francija fiskalnega pravila ne bo zapisala v ustavo. Po njegovem namreč zaveze, ki je potrebna samo za nekaj let, ni pametno zacementirati... 'Ustava ni spisana za nekaj let, je večna,' je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v prvem večjem
televizijskem intervjuju poudaril Hollande. Maja izvoljeni socialist Hollande je obljubil, da bo francosko gospodarstvo spravil na pot okrevanja, pri čemer se bo osredotočal bolj na rast kot na varčevalne ukrepe, ki jih zaradi dolžniške krize sicer sprejemajo drugod po Evropi. 'Prva prioriteta je zaposlenost. Narediti je treba vse, da bo zaposlenost ob koncu mojega petletnega mandata karseda visoka,' je dejal Hollande. Zagotovil je tudi, da bo Francija 'počistila' svoje javne finance. 'Obvladovali bomo trošenje, privarčevali bomo,' je dejal.«
Holladne je u dva-tri miseca na-činija več nego niedan nideri u Euro-pi, kurajni socijalist se ponaša - so-cijalistički, i kako z kosiron riže na sve bande: ukinuo protokolarna vozila i prodao ih na aukciji, svim državnim firmama ukida službena vozila. I tako je zašpara 345,000.000 €, (tristo-četrdeset i pet milijuni) koji če biti investirani u nove istraživačke institute modernih tehnologija, i zaposlio je 2560 mladih istraživača... Dalje: predsjedničkim dekretom za 75% po-večao je porez svim porodicama, čiji neto godišnji prihod premašuje 5
milijuna Eura. Tim novcem, ove go-dine če zaposliti oko 80.000 nezaposlenih, obrazovanih ljudi... Ali prava je senzacija Hollandeovo posezenje u kasice majke crkve: ukinuo je crkvi potporu u iznosu od 2,3 milijarde Eu-ra, kojima je financirala privatne liceje i škole. S tim novcem izgradit če se novih 4500 dječjih vrtiča i 3600 osnovnih škola... Snizio je plače državnim službenicima 25% do 33% a onima koji zaraduju više od 800.000 € godšnje - za 40%! To donosi 4 milijarde uštede... a sve navedeno ne do-tiče ni 1 cent iz državnog budžeta!... Rezultati: inflacije nema, a produktivnost i konkurentnost francuskih firmi se povečavaju...
Vas vprašam, ljubi bralci, a ste mogoče kje prebrali te podatke? V Delu, Piccolu, Corriereu? Niste! Zakaj? Zato, ki so evropske oblasti padle v težko paniko, da njihovi ljudje ne bi zahtevali takšne poteze! Zato molčijo mediji po celi Evropi. Ampak ne molčijo prav vsi, in ne čakajo vsi kaj bo naredila oblast: Prijatelj mi Hani-bal Salvaro, ugledni hrvatski akademski slikar i kipar, sam po internetu predlaga:
»Smanjiti kupovinu odjevnih predmeta u trgovinama i koristiti second hand shop. Ovom mjerom bi se odteretili kučni budeti, a takoder i smanjio broj trgovina što bi vlasnike lokala natjeralo da ih iznajmljuju jeftinije. Prazni lokali bi smanjili tro-škove održavanja te broj potrebnih malera, vodoinstalatera, elektičara i drugih uslužnih djelatnosti... Izbje-gavanjem posjeta ugostiteljskih ob-jekata smanjuje se broj kafiča i re-storana te nastaju velike uštede... Uki-danjem kazališta, galerija i drugih kulturnih sadržaja znatno se sma-njuju troškovi za kulturu, a u slučaju radikalne provedbe ove mjere može se ukinuti i ministarstvo kulture te uredi za kulturu i društvene djelat-nosti po gradovima i opčinama. Isto-vremeno se iznajmljivanjem objeka-ta u kojima su nekada bili kulturni sa-držaji mogu ostvariti i ekstra prihodi. Uostalom što če nam kultura. Neka se sama financira. Zar nije do-voljna fizička kultura, koju mnogi na-zivaju sport. Eventualno se može podržati welnes ili kao vrhunac neka modna revija. Ali iznad toga ništa...
Svakodnevno kupanje je objesni
običaj. Naši stari su se kupali subo-tom i unatoč tome živjeli bez recesije i ovakvih kriza... «
Zeza se Salvaro, a malo ča drugega čovik more. Inšoma, se razmi-njen uve dane z ljudi po Istri i Dalmaciji, i svi se slažemo neka naše go-vierno zajno svin čistin smanji i plače i penzije za 20%, ma te šolde da vrže na kup za zaposliti mlade ljude prez posla, za stručno školovanje, ter to ni tako teško. Teško je kad prova-ju ljudi reči - pogledajte Francusku, a ne, TO JE DEMAGOGIJA, nečemo mi povratak na uravnilovku, pa nije vam ovo mrak jugoslavenskog soci-jalizma? Stvarno, nije! Ovo su svje-tlosti demokracije, a mi možemo samo sanjati dan kada če netko opet pogasiti silnu svjetlost, od koje smo deboto uslipili, pak ne vidimo prst sprid nosa. Hollande je načinio radikalni presedan, jedino što oligarhija politi-čka i financijska može učiniti jest to, da EU učini isto to, štednja na samome sebi, A LA FRANCESE, i isto to preporuči svim zemljama članicama. Zašto se to ne čini? Zato što je za tu plutokraciju važnije sačuvati privilegije nego spasiti narode i države!
/
DNEVNE NOVICE
Sobota, 25. avgusta 2012
9
OSLO - Končano sojenje desničarskemu teroristu Andersu Behringu Breiviku
Za lanski uboj 77 ljudi obsojen na 21 let zapora
Sodišče je razsodilo, da je Breivik duševno zdrav - Obsojen je bil na najvišjo možno kazen
OSLO - Norveški terorist Anders Behring Breivik, ki je v napadih v Oslu in na otoku Utoya 22. julija lani ubil 77 ljudi, je duševno zdrav, je včeraj razsodilo sodišče v Oslu in Breivika obsodilo na najvišjo možno kazen, to je 21 let zapora, z možnostjo podaljšanja. Pet sodnikov je odločitev sprejelo soglasno, je sporočila predsedujoča sodnica Wenche Elizabeth Arntzen, ki je tudi prebrala sodbo. V skladu z odločitvijo sodišča bo Breivik za zapahi najmanj deset in največ 21 let, kar je najvišja možna zaporna kazen na Norveškem. Bo pa moč to kazen še podaljšati, če bo sodišče ocenilo, da obsojenec še naprej predstavlja grožnjo družbi.
Breivik, ki so mu sodili za naklepni umor in terorizem, se je na razsodbo odzval z zadovoljnim nasmeškom. Vztrajal je namreč, da je bil med napadom prišteven in je napovedoval, da se bo pritožil, če bi sodniki odločili, da je bil med morilskim pohodom neprišteven, kar je zahtevalo tožilstvo. Sam je dal v preteklosti jasno vedeti, da bi bila zanj psihiatrična ustanova, kamor bi ga poslali, če bi sodišče ugotovilo, da je neprišteven, "hujša od smrti".
Odločitev sodnikov, da je bil 33-le-tni Breivik v času morilskega pohoda pri-števen, je zmanjšala možnosti, da bi prišlo do pritožb. Desničarski terorist je namreč dal vedeti, da bo obsodbo sprejel, če ga bodo sodniki poslali v zapor. Tako je eden od njegovih odvetnikov Geir Lip-pestad po izrečeni obsodbi že povedal, da se Breivik ne bo pritožil.
Svojci Breivikovih žrtev, ki so bili v dvorani okrožnega sodišča v Oslu, so izrek sodbe sprejeli zadržano, a so delovali zadovoljno. Ko pa je sodnik Arne Lyng prebral dele obsodbe, ki so se nanašali na usodo Breivikovih žrtev, so nekateri zajokali.
Odvetnik žrtev Frode Elgesem je odločitev sodišča pozdravil. Kot je dejal za norveško televizijo, ta prinaša zaključek za preživele in pretresene svojce, čeprav se mnenja o njej morda razhajajo. Odvetnica Mette Yvonne Larsen, ki je prav tako zastopala žrtve in svojce ubitih, pa je dejala, da je sodišče sprejelo pogumno in neodvisno odločitev.
Tudi na svetovnem spletu so zaokrožili izrazi zadovoljstva. Ena izmed preživelih v Breivikovem morilskem pohodu je tako na Twitterju zapisala: "JaaaaH!!", neka druga preživela pa: "Tega sranja je končno konec. Življenje se lahko začne." Eden izmed preživeli pa je zapisal le: "Konec. Pika." Zadovoljna je očitno tudi norveška javnost. Časnik Aftenposten je dal svojim bralcem na spletni strani na voljo več besed, ki izražajo njihove občutke ob sodbi.
Anders Behring Breivik (desno) skupaj z odvetnikoma Geirom Lippestadom (levo) in Vibeke Hein Baero med branjem obsodbe
ansa
Večina jih je kliknila na "'občutim olajšanje" , nekaj pa tudi na " vseeno mi je" ali "presenečen sem"'.
Večina svojcev žrtev in norveška javnost na splošno sta si želeli zaporno kazen za Breivika, pri čemer je ironično, da si je takšno kazen želel tudi sam obsojeni.Skraj-neža sedaj časa prihodnost v zaporu Ila, ki leži kakih 12 kilometrov severozahodno od Osla. Glede na lastne napovedi se bo tam očitno lotil pisanja. Sam se ima namreč za pisatelja, v pripravi pa naj bi imel več knjig, med drugim avtobiografijo. Njegov zapor bo »udoben«. V celici ima tako na razpolago tudi računalnik, pa tudi poseben prostor z napravami za fitnes.
Najodmevnejši sodni proces v zgodovini države se je na Norveškem začel 16. aprila, po desetih tednih pa se je sklenil 22. junija. Breivik je na sojenju svoja dejanja priznal, a predlagal oprostilno sodbo, saj da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in "muslimanski invaziji" na Evropo.
O njegovi krivdi ni bilo nobenega dvoma, tako da je bilo tudi zaradi razhajanj psihiatrične stroke v ospredju ves čas vprašanje njegovega duševnega zdravja. V prvi psihiatrični oceni so namreč strokovnjaki ugotovili, da skrajnež trpi za "para-noidno shizofrenijo", kar pomeni, da za morilski pohod ne more biti kriv. V drugi oceni pa so psihiatri prišli do nasprotnega zaključka, in sicer, da v času napadov ni bil psihično moten. (STA)
RIM - Celodnevno zasedanje vlade
Tokrat vsa pozornost ukrepom za rast
RIM - Kar devet ur je trajalo včerajšnje zasedanje ministrskega sveta, na katerem so Monti in njegovi ministri razpravljali o ukrepih, ki naj bi Italiji končno po obdobju močnega zategovanja pasu prinesli tudi gospodarsko rast in razvoj. Še pred srečanjem, ki se je začelo že ob deveti uri, se je Monti srečal z guvernerjem Banke Italije Ignaziom Viscom, da bi dobil čim bolj natančne podatke o stanju na finančnih trgih, gospodarski konjunkturi, javnem dolgu in razliki med zahtevano donosnostjo italijanskih desetletnih obveznic in enakovrednimi nemškimi.
Po koncu srečanja je minister za mednarodno sodelovanje Andrea Riccardi povedal, da je bila razprava zelo zanimiva in razčlenjena, kar pa je po njegovem še bolj pomembno, je to, da so se ministri strinjali, kateri ukrepi so potrebni za ponovni zagon italijanskega gospo-
darstva. Njegove besede je potrdil minister za gospodarski razvoj Cor-rado Passera, ki je dejal, da je za njimi zelo konkreten dan. Ob tem je tudi zanikal, da je med njim in kolegom za gospodarstvo Vittoriom Grillijem prišlo do nasprotij. »Z Grillijem sem vedno prišel do soglasja tudi v zvezi z investicijami, ki naj bi prinesle gospodarsko rast. »Večja gospodarska rast ni možna, če javni izdatki niso pod nadzorom,« je še dejal Passera in dodal, da so včeraj govorili o opravljenem delu in ukrepom za rast. Povedal je še, da si vsi ministri prizadevajo, da bi država čim prej izšla iz recesije.
Ministrski svet pa je včeraj do 30. novembra podaljšal davčne olajšave za območja v srednji in severni Italiji, ki jih je prizadel potres. V ta namen bo vlada izdala poseben ministrski odlok, ki bo določal kriterije, ki bodo določali, kdo in kako ima pravico do teh olajšav.
BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel se je včeraj izrekla proti izstopu Grčije iz evrskega območja. Je pa grškega premiera Antonisa Samarasa pozvala, naj vztraja pri uresničevanju obljubljenih reformnih in varčevalnih ukrepov. Samaras pa je na drugi strani dejal, da potrebujejo več "prostora za dihanje", ne pa tudi dodatne pomoči.
Prav tako je opozoril, da "kakofoni-ja" ocen o stanju Grčije spodkopava njihove možnosti za ponoven zagon gospodarske rasti. Še posebej je opozoril pred uničujočim učinkom ocen, "ko nek politik iz kake druge države, ni važno katere, objavi, da se bo Grčija vrnila nazaj k drahmi".
Tovrstne ocene so v zadnjem času prihajale predvsem od nemških politikov, zaradi česar je nemška kanclerka včeraj pozvala k bolj konstruktivni drži do Grčije. "Želim si, da Grčija ostane del evrske-ga območja," je dodala Merklova in pohvalila novo grško vlado pri njenih prizadevanjih za rešitev krize. Hkrati je sicer opozorila, da mora Grčija izpolniti pričakovanja partnerjev v Evropski uniji in da
Angela Merkel in Antonis Samaris na terasi kanclerske palače v Berlinu
ansa
morajo besede postati dejanja. Pred nadaljnjimi odločitvami pa bo počakala na poročile trojke za Grčijo, je dejala po dobri uri srečanja s Samarasom.
Od načrta dodatnega varčevanja v prihodnjih dveh letih in odločitve trojke - Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske cen-
tralne banke - naj bi bilo sicer odvisno, ali bo Grčija septembra prišla do novega obroka pomoči v višini 31,5 milijarde evrov ali ne. Ta denar pa nujno potrebuje za servisiranje dolga ter izplačevanje plač in pokojnin.
Grški premier je izrazil prepričanje, da bo poročilo trojke pozitivno in bo po-
V	streljanju na Manhattnu ubita dva človeka
NEW YORK - Pred znamenito stolpnico Empire State Building v New Yorku je včeraj oborožen moški ustrelil svojega bivšega sodelavca, nato pa je začel streljati vse povprek in ranil še devet ljudi, preden je padel pod streli policistov, je pojasnil šef policije v New Yorku Ray Kelly. Kot je pojasnil, je bil napadalec pred kratkim odpuščen iz trgovine z ženskimi oblačili znotraj znamenite stolpnice v središču Manhattna. Včeraj je pred to stavbo umoril bivšega sodelavca. Napadalca so identificirali kot 53-letnega Jeffreya Johnsona, njegova žrtev pa je bila stara 41 let. Kelly je še pojasnil, da je napadalec svojo žrtev ustrelil v glavo. Nato je skušal pobegniti, a so ga prestregli policisti, ki jih je poklical bližnji gradbeni delavec, priča celotnega dogajanja. Zatem je skušal napadalec s streljanjem policistom pobegniti, a so ga ti ustrelili, je pojasnil newyorški župan Michael Bloomberg. Do incidenta je prišlo med jutranjo konico, ko je bila na območju velika gneča ljudi. V strelskem obračunu je bilo ranjenih devet ljudi, vendar pa naj njihove rane ne bi bile smrtno nevarne, je še pojasnil Kelly. Po navedbah župana bi lahko bili sicer za nekaj ranjenih odgovorni tudi policisti, ki so streljali na napadalca.
Kamorističnega šefa likvidirali kar na plaži
RIM - Na plaži pred hotelom v kraju Terracina južno od Rima je bil včeraj ubit eden od vodij kamore Gae-tano Marino. Po prvih domnevah policije je šlo za profesionalnega morilca. Marina je pokončal, ko je šel iz vode proti družini, ki se je že odpravila v hotel. V glavo mu je izstrelil najmanj štiri strele, še pet ali šest pa v hrbet. Do likvidacije je prišlo na prepolni plaži turistov, med katerimi je seveda zavladala panika. Morilec je nato po poročanju prič pobegnil v manjšem sivem avtomobilu, ki ga je vozil njegov pomočnik. Policija za zdaj umor Marina vodi, kot da so ga zagrešili pripadniki rivalskega ali pa celo njegovega lastnega klana. 48-letni Marino je bil vodja t.i. sece-sionistov, klana, ki se v Neaplju že leta spopada z rivalskim klanom Di Lauro. Imel je vzdevek "Moncherino" ali "štrcelj", ker je bil brez obeh rok, ki ju je izgubil, ko je v 90. letih neuspešno skušal podtakniti bombo.
V	začetku leta je povzročil nemalo razburjenja v javnosti, ko se je pojavil v prvi vrsti občinstva na neki televizijski oddaji, kjer je nastopila njegova 12-letna hči. Zapela je njemu posvečeno pesem.
BERLIN - Na srečanju z grškim premierjem Antonisom Samarasom
Merklova proti izstopu Grčije iz evrskega območja, pričakuje pa grško uresničitev varčevalnih ukrepov
kazalo, da bo Grčija zelo kmalu izpolnila zadane cilje. "Smo zelo ponosen narod in ne želimo biti odvisni od izposojenega denarja," je dejal. Vendar pa, kot je dodal, potrebujejo več "prostora za dihanja". To naj bi pomenilo, da bi upniki Grčiji podaljšali čas za izpolnitev zavez do leta 2016. V zameno za drugi program pomoči evrskih držav in IMF je namreč obljubila, da bo v letih 2013 in 2014 privarčevala dodatnih 11,5 milijarde evrov.
Merklova se včeraj glede tega ni izrekala, ampak je le ponovila, da bo počakala na poročilo trojke. Sicer pa je zagotovila, da bodo grško finančno krizo reševali skupaj Samaras, francoski predsednik Francois Hollande in ona. Kot je dejala, imajo "enak pristop", to pa je ohranitev Grčije v območju evra.
To naj bi danes potrdila tudi Samaras in Hollande na srečanju v Parizu, je prepričana Merklova. Kot je dodala, sta se s Hollandom v četrtek zvečer strinjala, da mora Grčija ostati del evrskega območja, a tudi, da mora izpolniti dane zaveze in pričakovanja.
I
I
I
zlato
(999,99 %%) za kg
42.828,05 €
-46,18
sod nafte
(159 litrov)
96,33 $ +0,06
evro
1,2507 $ -0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
24. avgusta 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 24.8. 23.8.	
ameriški dolar	1,2507	1,2552
japonski jen	98,16	98,68
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,906	24,903
danska krona	7,4477	7,4481
britanski funt	0,78960	0,79110
madžarski forint	277,98	276,37
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6963
poljski zlot	4,1022	4,0808
romunski lev	4,4825	4,4930
švedska krona	8,2441	8,3087
švicarski frank	1,2009	1,2010
norveška krona	7,3020	7,3410
hrvaška kuna	7,4835	7,4922
ruski rubel	39,8755	39,8267
turška lira	2,2508	2,2520
avstralski dolar	1,2031	1,1981
braziljski real	2,5397	2,5339
kanadski dolar	1,2424	1,2438
kitajski juan	7,9492	7,9760
indijska rupija	69,3950	69,3560
južnoafriški rand	10,5118	10,3950
1 0 Sobota, 25. avgusta 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Občinski odbor sprejel sklep z novimi koeficienti
Stroški za odpadke se bodo letos znižali
Goriški računi za odpadke bodo letos lažji. Stroški za pobiranje in odvoz odpadkov v občini so se namreč že drugo leto zapored znižali, kar je za občane in podjetja dobra novica, saj bodo posledično za okoljske storitve plačali nekaj manj. Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, v katerem so navedeni koeficienti, ki določajo odstotek znižanja za posamezne skupine uporabnikov. Stroški za ravnanje z odpadki, ki skupno znašajo 6.203.000 evrov, so se znižali za 0,97 odstotka, kar se bo poznalo tako na računih družin kot tudi na računih podjetij.
Zmanjšanje računov za odpadke, ki jih plačujejo gospodinjstva, bo glede na število družinskih članov znašalo med 1,31 in 2,89 odstotka, produktivne dejavnosti pa bodo prihranile med 3,37 in 5,08 odstotka. Znižanje je odvisno od ti-
pologije dejavnosti. Edini, za kateri se stroški ne bodo znižali, sta kategoriji črpal-karjev ter prodajalcev sadja in zelenjave in rib, ki so že plačevali račune za odpadke po najnižjem koeficientu, ki ga določa zakon. Rahlo znižanje (za 0,18 odstotka) pa bodo zabeležili upravitelji okrepčevalnic, kjer prodajajo pico. Za ostale kategorije bo znižanje občutno, saj se bodo tarife za trgovine z oblačili, obutvijo, knjigami in drugimi trajnimi dobrinami znižale za nekaj več kot 5 odstotkov. Okrog pet odstotkov manj bodo plačali tudi upravitelji trafik in lekarnarji, za poklicne studie pa bo znižanje 4,93-odstotno.
»Znižanje stroškov za odvažanje odpadkov ni nekaj samoumevnega, saj se izdatki - npr. za gorivo - iz leta v leto višajo. To nam je že drugo zaporedno leto uspelo samo zato, ker smo pozorno upra-
vljali in stalno nadzorovali stroške,« je povedal goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi in poudaril, da je uprava skušala pomagati predvsem družinam in podjetjem. Odbornik je tudi poudaril, da spada v skupen strošek za odpadke tudi čiščenje cest, ki stane 793 tisoč evrov, kar je 12 odstotkov skupne vsote. »Kljub temu, da so stroški tako visoki, ceste niso vedno urejene, predvsem v jeseni. Vsako dodatno čiščenje pa stane več tisoč evrov, ki bremenijo račune občanov. S podjetjem iščemo rešitev, ki bi omogočala boljše rezultate z enakimi stroški, kar pa ni enostavno,« je poudaril Francesco Del Sordi. »V prihodnjem letu bomo skušali stroške še dodatno znižati, saj želimo čim manj bremeniti družine, ki že itak doživljajo težke čase,« je povedal goriški župan Ettore Ro-moli. (Ale)
GORICA - Slovenske šole
Do nadaljnjega »trio« ravnateljic
Mihaela Pirih čaka na ponovno »regenco«
Na Tržaškem je prišlo do sprememb v vrstah slovenskih ravnateljev, goriško šolstvo pa še do nadaljnjega ostaja v rokah Sonje Klanjšček, Elizabete Kovic in Mihaele Pirih. Med tremi je bila triletna pogodba letos obnovljena le Kovičevi - v mesecu juliju, istočasno z ostalimi ravnatelji v staležu -, medtem ko bo Klanjščkovi in Pirihovi pogodba zapadla prihodnje leto. Pi-rihova ostaja torej ravnateljica na tehničnem polu višješolskega središča v Gorici, čaka pa še na »regenco« na licejskem polu. Že nekaj let vodi obe šoli, za kateri pa sta predvideni dve ravnateljski mesti. Licejski pol Trubar-Gregorčič je tako na Goriškem edina šola brez rednega ravnatelja, »regenca« se obnavlja vsako leto, Pirihova pa naj bi ponovno imenovanje dočakala v prihodnjem tednu. »Presenečenj ne bo,« pravi in dodaja: »Neprimerno bolje bi bilo, da bi v višješolskem centru imeli dva ravnatelja, zato da bi vsak razvijal svojo šolo. Trenutno pluje-mo po krizni situaciji in težko je pričakovati novosti, vendar ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu.«
Nekaj novosti bo med učnim osebjem. Na višjih srednjih šolah vstopata v stalež Tomaž Sussi (angleščina na zavodu Vega) in Daniela Klancic (italijanščina na zavodih Cankar in Gregorčič). Na večstopenjski šoli Doberdob naj ne bi bilo novih imenovanj v stalež, na večstopenjski šoli Gorica pa jih je pet: na nižji srednji šoli Francesca Rustja (matematika), Kristina Biber (slovenščina) in Katja Milič (italijanščina), v vrtcih pa Lucija Danieli in Valentina Legiša.
Stroški za odvoz odpadkov so se znižali
bumbaca
TRŽIČ - Redarji
Petnajst glob odpadkov
Na Tržiškem se še vedno soočajo s problemom nezakonitega odlaganja odpadkov, ki jih neotesani občani, ki jim očitno ni do ločenega zbiranja, puščajo vsepovsod. Kdor odlaga vreče in druge odpadke na mestih, ki temu niso namenjeni, pa tvega slano globo. Tržiški mestni redarji so namreč še dodatno okrepili kontrole v civilu in nočni nadzor, kar je omogočilo, da so od začetka leta zasačili in kaznovali petnajst ljudi, ki so odlagali odpadke, kjer ne bi smeli.
Tržiška občinska uprava poziva občane, ki vedo za ljudi, ki nezakonito odlagajo odpadke, naj se obrnejo na redarje ali občino. Nepravilna ravnanja lahko prijavijo preko elektronske pošte na naslov poliziamunicipale@comu-ne.monfalcone.go.it, osebno pa v uradih v Ulici Fratelli Rosselli št. 17. Le-ti so odprti javnosti od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30 ter popoldne med 16. in 19. uro. Na voljo sta tudi zeleni številki 800-340467 in 800-040467. »V poletnih mesecih smo okrepili predvsem nadzor v mestnem središču. Ob kontrolah, ki jih redarji opravljajo med dnevom, potekajo tudi kontrole v civilu in v nočnih urah,« je povedal tržiški podžupan in odbornik za redarsko službo Omar Greco.
Pozorni morajo biti pozorni tudi lastniki psov. Med januarjem in julijem so jim namreč redarji izdali devet glob, ker niso počistili za svojimi ljubljenčki. Redarji so zasačili tudi mladoletnika, ki je s sprejem pisal po zidovih (globo bosta plačala starša), 57 ljudi pa so kaznovali, ker so zapustili kolo na javnem prostoru.
Sredi morja klical na pomoč
Zaradi okvare propelerja Videmčan ni več obvladoval svojega plovila, na pomoč so mu priskočili policisti na patruljnem čolnu. Moškega, ki je mahal z rokami, so agenti opazili včeraj popoldne med plovbo v bližini kanala, ki vodi proti Moščenicam pri Tržiču. Zaradi udarca propelerja v veliko vejo pod morsko gladino je motor odpovedal, plovilo pa je odnašal tok. Tako ladjico kot nesrečnega Videmčana je na varno potegnilo osebje policijskega komisariata iz Devina Nabrežine.
Prijeli so ga na avtocesti
V noči s četrtka na včerajšnji dan je goriška policija med rutinsko kontrolo ustavila avtomobil pri cestninski postaji v Vi-lešu. Na njem se je peljal 37-letni romunski državljan S.N.T., zoper katerega je sodišče v Milano izdalo priporni nalog zaradi goljufij in kraj. Odvedli so ga v goriški zapor, kjer je na razpolago sodniku.
Teater nocoj na kmetiji
Na kmetiji Castel San Mauro, na pobočju Sabotina, bo skupina za narečno gledališče drevi ob 21. uri uprizorila igro »Ma cos'e questa crisi?«, ki jo je za oder priredil Giorgio Amodeo po besedilih Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Poleg Amodea bosta nastopila še Gian-franco Saletta in Mariella Tarragni, pri klavirju bo Livio Cecchelin. Kmetija bo ponujala degustacijo vin.
Cheryl Porter v Gradežu
Na prireditvenem prizorišču Parco delle Rose v Gradežu bo nocoj ob 21. uri nastopila gospel solistka Cheryl Porter z glasbenim spektaklom »The Beatles Story«: vstop bo prost do zasedbe mest.
Neuspešna kraja parfumov
Kraja parfumov se je za 36-letno žensko in njenega prijatelja slabo končala. Lažna nakupovalka je v prodajalni v krom-berškem trgovskem centru izkoristila odsotnost prodajalke in v torbico pospravila več parfumov različnih blagovnih znamk. Kupca sta trgovino zapustila a sta ju že na vhodu zaustavila varnostnika. Parfume in torbico sta zasegla, parfume pa vrnila trgovini. (km)
Voznik natočil in odpeljal
Voznik Fiatovega punta z italijanskimi registracijami si je na bencinskem servisu v Šempasu v četrtek popoldan natočil za 68 evrov bencina in nato odpeljal brez plačila. Policisti bodo v zvezi z obravnavanim primerom podali kazensko ovadbo. (km)
NOVA GORICA - Letos gasili 54 požarov v naravnem okolju
Gasilci z dušo in srcem
Novogoriški poklicni gasilci so letos gasili že 54 požarov v naravi. »Najobsežnejša in najtežja intervencija v tem letu je bil zagotovo požar na Sveti Gori,« ugotavlja poveljnik Simon Vendramin. Tedaj so se gasilci z ognjem spopadali na zelo težko dostopnem terenu, ki je za nameček še poln neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Sicer pa je letos največ požarov v naravi na Goriškem izbruhnilo v marcu, kar osemnajst jih je bilo, sledi pa julij s petnajstimi. V avgustu so jih doslej zabeležili štiri, peti, ki so ga gasili včeraj, še ni vpisan v statistiko: »Naši so na terenu, gori v Vitovljah,« kar med našim pogovorom ažurira podatke Vendramin.
Ob poročanju o gasilskih intervencijah je moč zaslediti, da so pri raznih dogodkih posredovali bodisi poklicni gasilci iz novogoriškega javnega gasilskega zavoda, bodisi katero od prostovoljnih gasilskih društev, ali pa kar oboji. Ko sem hotela ugotoviti, katera je razlika med njimi oziroma kako so eni in drugi organizirani, sem se kljub potrpežljivi sogovornikovi razlagi kar nekajkrat »izgubila«, tako zapleteno in pre-
pleteno je vse skupaj. V Sloveniji so namreč gasilske enote lahko poklicne ali prostovoljne, glede na območje delovanja pa teritorialne in industrijske. Organizirane so kot poklicne gasilske enote, prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih ali gasilske enote v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. Obstajajo pa tudi prostovoljne gasilske enote v društvih s poklicnim jedrom. Vsaka gasilska enota je razvrščena v eno od sedmih kategorij, na podlagi katere je enoti predpisana minimalna oprema in število operativnih gasilcev. Gasilske enote opravljajo preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom ter zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah na območju, za katero so ustanovljene.
Poenostavljeno: poklicni gasilci so za svoje delo plačani, prostovoljni pa ne. »Res je. Prostovoljni gasilec za gašenje, požarno stražo na požarišču - tudi ponoči -, skratka, za vse, kar obsega intervencija, razen hrane in pijače, ne dobi plačila. To je delo za tiste, ki to počno z dušo in srcem. Po zakonodaji mora delodajalec gasilcu
prostovoljcu omogočiti, da zapusti delovno mesto in gre na intervencijo. Toda eno je napisano, v realnosti pa veliko delodajalcev temu ni naklonjeno. Delodajalec sicer dobi povračilo stroškov, refundacijo, a delo vseeno ni opravljeno, zato jim to ni po godu,« pojasnjuje Vendramin. Da pa je nekdo sploh lahko prostovoljni gasilec, mora izpolnjevati določene pogoje, kot so strokovna usposobljenost, na primer.
Javne zavode, kjer delujejo poklicni gasilci, ustanovijo občine. Gasilska društva pa člani društva sami. »Prostovoljno gasilsko društvo se od drugih društev razlikuje po tem, da opravlja dejavnost, ki je v interesu občine. Zato župan podpiše z društvom pogodbo opravljanju javne gasilske službe. V pogodbi je tudi določba o financiranju in zagotavljanju opreme ... Skratka, podeli mu koncesijo, da lahko na dodeljenem teritoriju opravlja to nalogo,« postreže poveljnik novogoriških poklicnih gasilcev z bolj podrobno razlago.
V vsaki občini je lahko več gasilskih društev. Znotraj novogoriške tako delujejo tri: prostovoljno gasilsko društvo Čepo-
van, Nova Gorica in Dornberk. Na severnem Primorskem je 46 prostovoljnih gasilskih društev, poklicna enoti pa sta dve: poleg novogoriške še ajdovska. Vsaka občina mora imeti organizirano gasilsko službo. Edina izjema v Sloveniji je občina Renče-Vogrsko, ki nima svojega prostovoljnega društva, je pa sicer ena od soustanoviteljic Javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost Nova Gorica. Tako ima ustrezno pogodbo o opravljanju javne gasilske službe podpisno še z gasilskim društvom Šempeter iz sosednje občine.
»Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu. Izvajanje gašenja, zaščite, reševanja in drugih operativnih nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesrečah, je za prizadete in ogrožene brezplačno. Izjema so primeri, ko nekdo povzroči požar namenoma ali iz velike malomarnosti ali, na primer, če kdo namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto. V zadnjih sedmih letih smo imeli tri primere, da je pristojni organ občine izterjal stroške intervencij,« zaključuje Vendramin.
Katja Munih
Med intervencijo na Sveti Gori
k.m.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 30. avgusta 2012
1 1
GORICA - Kmečka zveza o akumulacijskem bazenu na Soči
»Nov jez ne bi rešil težav kmetijstva«
SUvan Primosig: Vode za namakanje v kanalih ni manjkalo
»Gradnja jezu na Soči ne bi rešila težav kmetov.« Tako pravi Silvan Primosig, vinogradnik in predstavnik goriške Kmečke zveze, ki smo ga vprašali za mnenje v zvezi s predlogom gradnje akumulacijskega bazena na Soči, ki je v teh dneh postal ponovno aktualen. Suša je namreč v zadnjih tednih spet potisnila v ospredje problem nizkega vodostaja reke in škode, ki jo pomanjkanje vode povzroča na pridelkih, pri čemer so se v javnosti znova oglasile ustanove, ki se zavzemajo za gradnjo pregrade na Soči.
Med zagovorniki gradnje sta predvsem Konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine in Trgovinska zbornica. Predsednika Enzo Lorenzon in Emilio Sgarlata sta opozorila, da se problem suše in nizkega vodostaja Soče ponavlja vsako leto, rešitev pa bi po njunem mnenju bila gradnja pregra-
de, s katero bi uravnovesili pretok vode, ki priteka v Italijo skozi zapornice solkanskega jezu, in zagotavljali določeno zalogo za potrebe kmetijstva in življenje reke. Pred leti je bila pripravljena tudi študija, ki je predvidevala gradnjo 4,5 metrov visokega jezu med Pevmo in Štmavrom, čemur so ostro nasprotovali krajevna skupnost, okoljevar-stveniki in druge ustanove, nato pa se je porodil predlog za gradnjo nekoliko nižjega jezu pri »pašereli« v Podgori, ki pa se ni konkretiziral. Na izjave Sgarlate in Lorenzona se je odzvala zveza Coldiretti, ki bo septembra organizirala srečanje na to temo in nanj povabila tudi odbornika FJK Claudia Violina. »Gradnja pregrade na Soči ne bi rešila problemov kmetijstva. Če bi jo gradili v Pevmi, bi s tem le pokvarili enega izmed najlepših delov reke, da ne govorimo o teh-
ničnih težavah. Gradnji jezu so med drugim nasprotovali tudi vsi udeleženci srečanj, ki jih je v okviru projekta Laboratorio Isonzo lani priredila služba za vodno gospodarstvo,« je povedal Primosig in nadaljeval: »Solkanski jez spušča okrog 12 kubičnih metrov vode na sekundo, zagovorniki jezu pa pravijo, da bi jih reka potrebovala 25. Akumulacijski bazen, o katerem so govorili, naj bi zadrževal med 2 in 3 milijone kubičnih metrov vode. Po mojih izračunih bi se v primeru suše izpraznil v 24 urah,« je povedal Primosig in pristavil, da je bil letos namakalni kanal Agro Isontino vedno poln vode. »Za potrebe kmetijstva, ki so se med drugim s prehodom na namakalni sistem z oro-ševanjem precej znižale, vode ni manjkalo. Problem je kvečjemu pretok vode v strugi Soče,« je dodal Primosig. (Ale)
Soča pri Sovodnjah v sedanjem sušnem obdobju
bumbaca
GORICA - Tridnevna pobuda bo zasedla mestno središče
Vegetarijanski festival cilja na dvajset tisoč ljudi
V bed&breakfastih in hotelih veliko rezervacij, na Facebooku preko 17.000 »všečkov«
V mesto želijo privabiti 20 tisoč obiskovalcev. Da jim to lahko uspe, meni Massimo Santinelli, ustanovitelj in predsednik podjetja Biolab, ki bo med 31. avgustom in 2. septembrom v Gorici priredilo tretji Vegetarijanski festival. Zanimanje za pobudo, ki ima pokroviteljstvo goriške občine in pokrajine, dežele in novogoriške občine ter računa na pomoč številnih drugih ustanov in podjetij, je iz leta v leto večje. Lani in predlanskim je festival potekal v Svetogorski četrti, kjer so po vegetarijancih poimenovali ulico, letos pa so organizatorji sprejeli predlog župana Ettoreja Romolija in sklenili, da pobudo preselijo v mestno središče. Festival bo tako zasedel Travnik, Raštel ter ulici Roma in Oberdan.
»Zanimanja ne manjka. Napolnili smo goriške bed&breakfaste in zabeležili kar nekaj rezervacij v hotelih. Na spletni strani Fa-cebook imamo že preko 17 tisoč "všečkov", akreditirali pa smo tudi več novinarjev, npr. iz agencije Ansa in časopisa Vanity Fair. Zastavili smo si ambiciozne cilje: v Gorico želimo pripeljati 20 tisoč ljudi,« je povedal San-tinelli in poudaril, da so druga mesta že skušala »ukrasti« Gorici festival vegetarijancev, on pa ga ne namerava seliti drugam. Tega se veseli goriški župan Romoli, ki je prepričan, da bo festival v mestnem centru še dodatno pridobil na privlačnosti. »Vegetarijanski festival je pomemben za Gorico, saj usmerja medijsko pozornost na naše mesto. Ob tem bo privabil tudi številne turiste in obiskovalce,« je izpostavil Romoli in napovedal, da mu bo občinska uprava od prihodnjega leta dalje skušala zagotoviti večjo finančno podporo. Santinelli se je zahvalil za pomoč županu in odbornici Arianni Bellan, poudaril pa je, da so bile tudi druge goriške ustanove takoj pripravljene na sodelovanje z organizatorji. »Sodelovali bodo trgovci, več restavracij bo ponujalo vegetarijanski meni, podjetje APT pa bo zagotovilo brezplačni avtobusni prevoz. Velik posluh je pokazalo tudi podjetje Transmedia: v eni izmed dvoran Kinemaxa bo potekal filmski niz, ki bo posvečen temam festivala,« je navedel Santinelli. Po njegovih besedah ostaja finančno breme festivala predvsem »na ramenih« podjetja Biolab, mnogi sponzorji pa so pobudo podprli tako, da so organizatorjem podarili svoje izdelke. »S temi izdelki smo sestavili torbice "veg-bag", ki jih bomo prodajali na festivalu. Njihova realna vrednost je okrog 50 evrov, prodajali pa jih bomo za 15 evrov. Prodati jih nameravamo okrog 3000. Po spletu jih je že rezerviralo 450 ljudi,« je povedal Santinelli.
Naslov letošnjega festivala bo »Od globin do zvezd «, rdeča nit pa bodo okoljska vprašanja. V središču festivala bo seveda ga-stronomija (uredili bodo restavracijo s 350
mesti), razstavljavcev pa bo okrog 70. Na festivalu bodo prvič predstavili tudi delovanje Zeliščnega centra v Grgarskih ravnah. »Veseli smo, da je v sosednjem mestu prišlo do te pobude, na kateri bomo rade volje sodelovali. Predstavili bomo delovanje Zeliščnega centra, kjer se ljudje učijo gojiti zelenjavo in zelišča ter z njimi kuhati,« je povedal predstavnik društva Planota Boris Kante. Pomemben del programa pa bodo srečanja z gosti, med katerimi bodo ekonomist Andrea Se-gre, radijski voditelj Massimo Cirri, astrofi-zičarka Margherita Hack, novinar dnevnika La Repubblica Pietro Del Re ter potapljača En-zo in Patrizia Maiorca. Med festivalom bo ustanova Immaginario scientifico organizirala delavnice za otroke. (Ale)
Stojnica z vegetarijansko hrano (desno) in množica na lanskem festivalu (spodaj), ki je potekal na območju t.i. kazermet v severni mestni četrti, v neposredni bližini Solkana
bumbaca
GRGARSKE RAVNE
Odprtje zeliščne poti
Nadgradnja zeliščnega centra
V zeliščnem centru v Grgarskih Ravnah bodo danes ob 18. uri odprli novost: zeliščno pot skozi prostor in čas. Po uvodnih nagovorih in krajšem kulturnem programu se bodo obiskovalci lahko tudi sprehodili po krožni zeliščni poti od Zeliščnega centra do vasi Dragovica in zopet nazaj. Po enournem sprehodu bo sledila vrnitev v Zeliščni center, kjer si bo mogoče ogledati herbarij, se okrepčati s skodelico zeliščnega čaja in poskusiti pecivo Društva žena Bate-Ravne. V trgovinici, ki deluje v sklopu zeliščnega centra, pa si bo lahko vsakdo nakupil zeliščnih čajev in drugih domačih izdelkov. Z začetkom ob 20. uri bo na ogled komedija v izvedbi dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež, sledila bo plesna zabava z Andrejem Šifrerjem.
Dogodek pripravljajo društvo BIT Planota, Turistično društvo Ba-te-Ravne, Krajevna skupnost Bate-Ravne, Mestna občina Nova Gorica in TŠC Nova Gorica-Medpodjetniški center. Zeliščna pot skozi prostor in čas je prva faza projekta iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Gojenje zelišč ima na Trnovsko-Banjški planoti že dolgo tradicijo, ljudje so si z njimi pomagali pri raznih boleznih, jih uporabljali v kulinariki in kozmetiki in z njimi krasili domove. Tradicijo gojenja in uporabe zelišč nadaljujejo v zeliščnem centru, ki je z delovanjem začel leta 2009. (km)
Zeliščni centerK.M.
GORICA - Organizacija Sea Shepherd na »vegefestivalu«
Gusarji-okoljevarstveniki se predstavljajo z razstavo
Sea Shepherd v akciji
Festival vegetarijancev, ki bo prihodnji konec tedna potekal v Gorici, bo ob hrani ponudil tudi vrsto spremnih dogodkov. Med temi je fotografska razstava, ki so jo včeraj odprli na sedežu združenja Nuovo lavo-ro v Raštelu, kjer bo brezplačno na ogled do 9. septembra. Razstavo prireja organizacija Sea Shepherd, ki bo Goričanom in drugim obiskovalcem prikazala svoje 35-letno prizadevanje za preprečevanje lova na kite in druge morske sesalce. »Naš cilj ni prirejanje manifestacij, pač pa zaščita oceanov. Za ohranjanje morskega ekosistema skrbimo tako, da z našimi ladjami preprečujemo ilegalni lov,« je povedal Andrea Morello, koordinator organizacije Sea Shepherd za Italijo. Po-
jasnil je, da je organizacija že pred časom navezala stike s podjetjem Biolab, ki prireja Festival vegetarijancev. »Prostovoljci se na naših ladjah hranijo samo z vegetarijansko hrano. Podjetje Biolab nam je priskrbelo svoje proizvode, ko smo priredili ekspedicijo na Antarktiko: od takrat gojimo prijateljske vezi s Santinellijem,« je pojasnil Morello. Festivala v Gorici bi se moral udeležiti tudi ustanovitelj organizacije, kapitan Paul Watson, ki pa zaradi mednarodnega naloga, ki so ga zoper njega izdale kostariške oblasti, ne bo mogel priti v Gorico. Poslal naj bi videopo-zdrav. Nadomeščal ga bo Peter Hammarsted, kapetan ladje Bob Barker, ki je med kampanjo »Divine wind« rešila 768 kitov. (Ale)
IJ ■ J u I j
Na včerajšnjem odprtju razstave
12
Sobota, 2S. avgusta 2Ol2
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Tečaj in zaključni nastop v centru Emil Komel
Očarljivi zven harf
Štirinajst gojencev utrjuje znanje pod mentorstvom profesoric-harfistk Tatiane Donis in Francesce Tirale
Med včerajšnjo skupinsko lekcijo
bumbaca
V mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž bodo danes zazvenele strune harf. V prostorih glasbene šole Emil Komel od ponedeljka namreč poteka izpopolnjevalni tečaj za mlade harfiste; udeležuje se ga štirinajst gojencev, od tega trinajst harfistk in 7-letni harfist iz Padove, ki je z enako staro so-meščanko tudi najmlajši udeleženec. Ostale harfistke prihajajo iz Gorice, Trsta, Creme, Brescie in Castelfranca Veneta. Utrjujejo znanje ter vadijo repertoar klasične in irske harfe pod zanesljivim mentorstvom profesoric-harfistk Tatiane Donis in Fran-cesce Tirale; prva vodi razred harfe v centru Komel v Gorici in na Glasbeni matici v Trstu, njena kolegica, s katero sta se odlično ujeli, združili moči in prvič skupaj organizirali izpopolnjevalni tečaj, pa prihaja iz Bre-scie in poučuje v Cremi, Castelfrancu Venetu in Roveretu.
Tečaj je bil intenziven, saj so individualne in skupinske lekcije potekale od 9. do 21. ure. Današnji zaključni nastop vseh udeležencev zato veliko obeta; začel se bo ob 17. uri, odprt bo za javnost, vstop nanj bo prost.
FOLKLORA V GORICI
Festival stopil v živo, jutri sprevod
S sinočnjo ceremonijo in prižigom plamena prijateljstva na Bat-tistijevem trgu je stopil v živo 42. svetovni festival folklore, ki bo še danes in jutri potekal v Gorici. Letos se ga udeležujejo skupine iz Avstrije, Kenije, Peruja, Polinezije, Rusije, Slovenije, Madžarske in seveda Italije. Občinstvo se je vsa leta do danes rado odzivalo na festivalske prireditve, po sinočnji udeležbi sodeč bo tako tudi tokrat. Kot je že tradicija, bo današnji dan posvečen kongresu, in sicer na temo prenašanja kulturne dediščine iz roda v rod; potekal bo od 9. ure dalje v občinski sej-
ni dvorani, začel pa se bo z recitalom poezij za mir v svetu. V nocojšnji program na Trgu Battisti bo ob 20.30 uvedel nastop ločniških Danzerini ter metalcev zastav iz San Geminija, sledile bodo skupine Manavai Rapanui iz Polinezije, Bihari iz Madžarske in Nairobi dance ensemble iz Kenije. Jutri ob 10.30 bo v Ljudskem vrtu koncert godb iz Celovca in Lienza, ob 11.30 na Travniku nastop metalcev zastav, ob 16.30 pa še pisani in glasni sprevod po mestnih ulicah; začel se bo na Trgu sv. Antona in zaključil na Battistijevem trgu, kjer bo ob 18. uri svečano nagrajevanje, ob 21. uri pa še gala ples z udeležbo vseh nastopajočih. Med potekom festivala veljajo na prireditvenih prizoriščih omejitve v prometu in prepoved parkiranja.
¿i Čestitke
Hip hip hura!Naš nono SERGIO 70 let ima. Še nešteto veselih dni mu želimo domači vsi!
Na Vrhu LUCIANO praznuje. Naj mu ta dan mine brezskrbno in veselo v družbi družine in prijateljev. Vsi njegovi
Danes praznuje 60-letnico LU-CIJAN ČERNIC z Vrha. S »3x zdravo« mu čestitajo športno združenje Dom (Gorica), bivši belordeči odboj-karji, sedanji člani Domove rekreacije ter številni goriški prijatelji.
Leta tečejo in nič ne rečejo. Prišel je dan, ko SERGIO praznuje 70. rojstni dan. Še na mnoga in zdrava leta mu voščijo brat Boris z ženo Tatjano in nečaka z družinama.
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
U Kino
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina
TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Il cammi-no per Santiago«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.10 -19.50 - 21.40 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Lol
-	pazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 16.30 - 18.15 »Diario di una schiappa 3 - Vita da cani«; 20.10
-	22.00 »Nudi e felici«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra 2012. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.3012.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.4012.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in v srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra 2012.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo prva seja učnega zbora v soboto, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah. ZA SREDNJEŠOLCE bo potekala priprava na šolo (intenzivni tečaj angleščine, lekcije nemščine, utrjevanje slovenščine in ponavljanje glavnih
M Izleti
DOBERDOB - Mladi Slovenci
Sredi Krasa ustvarjali in navezovali prijateljstva
Slovesni zaključek bo danes z razstavo na Gradini
Med ustvarjalnim delom na Gradini
Vse je pripravljeno za današnjo slovesnost ob zaključku 42. mednarodne likovne kolonije za mlade iz Slovenije in iz vseh slovenskih manjšin, ki poteka na Gradini pri Doberdobu. S Tržaškega, Goriškega in iz Benečije se je je udeležilo šestnajst mladih med 11. in 15. letom, iz Slovenije, avstrijske Koroške, Madžarske in Hrvaške pa devetnajst. Skupaj so ustvarjali pod mentorstvom Jasne Merku, Ani Tretjak in Robina Soa-veja - trojica prihaja iz Trsta - ter Be-nečanke Luise Tomasetig. Predvsem pa
so se družili, se spoznavali, sklepali prijateljstva, mladi iz drugih držav pa še odkrivali novo okolje in prelesti Krasa.
Slovesni zaključek kolonije bo danes ob 10. uri, ko bodo poleg staršev prišli na srečanje z mladimi tudi predstavniki krajevne uprave in slovenskih oblasti, pa še predsedniki vseh kulturnih zvez iz Slovenije, Koroške, Madžarske, Hrvaške in dežele FJK. Posebno pričakovanje vlada za razstavo del, ki so nastala pod spretnimi prsti tudi od lepega okolja navdihnjenih mladih ustvarjalcev.
predmetov npr. matematike) v Dijaškem domu v Gorici, od ponedeljka, 27. do petka, 31. avgusta, ter od ponedeljka, 3. do petka, 7. septembra. Na programu tudi izleti, kopanje v no-vogoriškem bazenu in v Sesljanu, obisk parka Soča fun park v Solkanu, ogled evropskega prvenstva v kajaku ter druge športne in rekreativne dejavnosti. Iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj zagotovljen prevoz. Informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 od 8. do 16. ure.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo potekalo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini v četrtek, 30. avgusta, ob 9.00 v prostorih izobraževalnega zavoda Trubar - Gregorčič v Ul. Puccini 14 v Gorici. Kdor se podelitve ne more udeležiti, naj predstavi pooblastilo, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do imenovanja. Seznam razpoložljivih mest bo objavljen vsaj 24 ur prej na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra (za osnovnošolce in prvošolce) z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
8. in 9. septembra do biserov Toska-ne; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chianciano Terme; 2. dan: San Gi-mignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 048120678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja).
□ Obvestila
SPDG prireja 7. in 8. septembra izlet v Dolomite - Monte Popera. Izlet je zahteven. Obvezna pohodniška oprema, čelada, cepin in dereze. Prevoz z lastnimi sredstvi oz. kombijem; prijave do četrtka, 30. avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado).
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom
AŠZ DOM obvešča, da treningi mini basketa U13 in U17 bodo potekali v telovadnici Kulturnega doma. Urniki: letniki 2000/01/02 v ponedeljek, 27. avgusta, sredo, 29. avgusta, petek, 31. avgusta, 17.30-19.00; letniki 2003/04/05 od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 16.00-17.00; letniki 2000/01/02 od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 17.0018.30; letniki 96/97/98, od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 18.30-20.00. Treningi so odprti novim udeležencem.
OK VAL obvešča mlade odbojkarice in odbojkarje, ki se bodo udeležili priprav v Tolminu, da sta zbirni točki v nedeljo, 26. avgusta, ob 8.45 v Doberdobu in ob 9.15 v Štandrežu; dodatne informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša).
OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE: odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini kro-žišča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev; informacije po tel. 040-635626.
0 Prireditve
GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU (Ul. Codelli 15) ob 21. uri: danes, 25. avgusta, nastop dua Valentine Danelov (violina) in Beatrice Or-landi (klavir); v nedeljo, 26. avgusta, zaključni koncert »La Traviata«; informacije na spletni strani www.co-dellifahnenfeld.it.
OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesni večer z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde):
danes, 25. avgusta, ob 21. uri Fantasy Orchestra; vstop prost.
V BRANIKU v dvorani Kulturnega doma bo danes, 25. avgusta, ob 20. uri gledališka predstava »B'ndimska kva-trnica«; na voljo bodo degustacije vin, domačih specialitet in zabavni program; več po tel. 00386-31251897 ali ks.branik@siol.net.
70-OBLETNICA USTANOVITVE PRVEGA PRIMORSKEGA PARTIZANSKEGA BATALJONA Simon Gregorčič v Ozeljanu: v nedeljo, 26. avgusta, ob 14. uri pohod na Vodice izpred grada Ozeljan in krajša proslava, ob 18.30 glavno dogajanje proslave na Grajskem vrtu; sledila bo zabava in ples z glasbo v živo; več po tel. 00386-41631299 ali krajevna.skup-nost@ozeljan.net.
»ALPE ADIRA PUPPET FESTIVAL« bo potekal do 26. avgusta v Gradežu: danes, 25. avgusta, ob 19.30 v dvorani nekdanjega hleva Pasqualis v Ogleju »Kamaleonte« skupine Teatro Pape-lito iz Ankarana in Pordenona, ob 20.30 v Ul. Roma 18 pri družini Cos-sar »L'airone e il grande fiume«, nastop Giannija Franceschinija iz Verone; vstop prost. V primeru slabega vremena bodo večerne predstave v kinu Cristallo v Ul. Dante Alighieri 13. Več po tel. 0481-537280 ali na www.ctagorizia.it.
35-LETNICA DELOVANJA KRVODAJALCEV V SOVODNJAH: v petek, 31. avgusta, ob 20.00 zbiranje pred centrom Danica, ob 20.30 baklada za ustanovo Via di Natale iz Aviana; v soboto, 1. septembra, ob 17.30 zbiranje pred cerkvijo na Vrhu Sv. Mihaela, ob 18.00 sv. maša, ob 19.00 polaganje venca v spomin padlim, ob 19.15 uradna slovesnost v centru Danica, ob 20.30 družabnost.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 10.00, Marco Michielin (iz kapele pokopališča v Be-ljanu pri Škocjanu) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 12.15, An-netta Bottero (iz kapele pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V BELJANU PRI ŠKOCJANU: 10.00, Giancarlo Cenedese (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Bruno Zambon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 25. avgusta 2012
1 B
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek - Na
mladih (občinski) svet stoji! 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
21.20 Film: Ex (kom., Fr./It., '09, r. F. Brizzi, i. S. Orlando, Claudio Bisio)
23.25 Variete: Speciale per me, Souvenir (pon.)
^ Rai Due
V" Rai Tre
21.10 Nan.: The Mentalist 22.55 Nan.: The Closer
SLOVENSKI PROGRAM o-^
Na kanalu 103	^
Canale S
7.00 Dnevnik 7.05 Dok.: Overland 9 8.00 Dnevnik 8.20 Nan.: La piccola moschea nel-la prateria 9.05 Aktualno: Dialogo 9.10 Rubrika: Pongo & Peggy 10.15 Rubrika: Road Italy - Day by day 10.25 Nan.: La casa del guardaboschi 11.10 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Lineablu 16.15 Reportaža: Dreams Road 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Nan.: Homicide Hills - Un commissario in campagna 18.50 Kviz: Rea-zione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Variete: Techetechete
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: The Circle of Life 11.15 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Belli dentro 14.10 Nan.: Non smettere di sognare 16.10 Nan.: Benedetti dal Signore 18.35 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Variete: Ciao Darwin 5 - L'anello mancante 0.15 Nan.: Avvocati a New York
O Italia 1
7.00 Nan.: Il mondo di Patty 7.4018.15 Risanke 11.00 Film: Duffy Duck - Acchiap-pafantasmi (anim., ZDA, '88) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Rubrika: Grand Prix 13.55 Motoci-klizem: VN Republike Češke (Brno), Mo-toGP, kvalifikacije, prenos 15.10 Motoci-klizem: VN Republike Češke (Brno), Moto2, kvalifikacije, prenos 16.00 Film: Scuola di polizia 6 - La citta e assediata (kom., ZDA, '89) 17.50 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Mr. Crocodile Dundee 2 (kom., Avstralija, '88, i. J. Cornell)
7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nad.: The Latest Buzz 9.50 Nan.: The Elephant Princess 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 11.30 Film: La nave dei sogni Oman (rom., Nem., '05) 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika: Sereno Variabile Estate 14.00 Film: She's the man (kom., Kan./ZDA, '06, i. A. Bynes) 15.45 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.30 Nan.: Squadra speciale Stoccarda 17.20 Nan.: chaos 18.05 In buona salute 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: L'omicidio non e una fiaba (triler, Nem., '10, r. U. Egger, i. P. Lohmeyer) 22.45 Dnevnik in Rubrike
21.30 Film: Jurassic Park III (pust., ZDA, 01, r. J. Johnston, i. S. Neill) 23.45
Jadranje: America's Cup World Series, pre-
La l
LA
7.30 Dnevnik 7.50 Film: La mamma di un angelo (dram., ZDA, '96) 9.35 Nan.: Chia-mata d'emergenza 10.00 Reportaža: That's Italia 11.00 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.45 Nan.: Noi siamo angeli 13.30 Dnevnik 14.05 Motociklizem: WSBK Moskve, Superpole, kvalifikacije 15.15 Film: The Eddie Chapman Story - Agli ordini del fuhrer e al servizio di sua maesta 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik
7.00 Rubrika: Magazzini Einstein 7.50 Dok.: Gate C 8.20 Rubrika: Cult Book 8.50 Nan.: Wind at my back 9.35 Film: Un americano in vacanza (kom., It., '46, r. L. Zampa) 11.10 Nan.: Agente Pepper 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.45 Film: Pappa e ciccia (kom., It., '82) 16.25 Film: Storm cell - Pericolo dal cielo (triler, ZDA, '08) 17.55 Dok.: Geo Magazine 18.15 Nan.: Le sorel-le McLeod 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial 20.10 Nan.: Un caso per due 21.05 Film: 007 Bersaglio mobile (voh., VB, '85, r. J. Glen, i. R. Moore, T. Roberts) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Sirene (v. M. Granbassi), pon.
u Rete 4
6.50 Dnevnik 7.10 Mediashopping 8.05 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Distretto di polizia 4 13.50 Nan.: Suor Therese 15.40 Nan.: Lie to me 17.50 Dok.: Titus, il re gorilla 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo
20.30 Kviz: Cash Taxi 21.10 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi (v. G. Mauro in M. Tozzi), pon. 23.10 Film: Basta guardarla (kom., It., '71)
^ Tele 4
16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Dok.: Il portolano 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Non sei mai stata cosi bella (muzikal, ZDA, '42, r. W. A. Seiter, i. F. Astaire) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Koncert: Voci dal Ghetto "Tutto d'un fiato"
(t Slovenija 1
6.10 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 7.25 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 7.40 Poučna odd.: Iz popotne torbe 8.00 Nan.: Bine 8.20 Pravljica: Zlati prah (pon.) 8.35 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.15 Biba se giba (risanka) 9.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 9.20 Dok. film: Drsalec (pon.) 10.35 Nan.: Taborniki in skavti 10.55 Nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.35 Film: Vejko (kom., Norveška, '09) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.15 Slovenski magazin 14.45 O živalih in ljudeh 15.10 Na vrtu 15.40 Dok. serija: Ljudje podeželja (pon.) 15.50 Dok. odd.: Bliskovit urbanistični razvoj - Mumbaj 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo -Smreka 17.45 Nan.: Komisar Rex 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Čez planke - Južna Tirolska (pon.) 21.00 Film: Zadnji Maov plesalec (dram., Avstralija, '09) 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.40 Poletna scena 23.30 Nad.: Oglaševalci (pon.)
(t Slovenija 2
8.50 Skozi čas (pon.) 9.30 Poletna scena (pon.) 10.20 Polnočni klub: Naredi si sam (pon.) 11.30 Posebna ponudba (pon.) 12.00 Slovenski utrinki (pon.) 12.30 Kajak kanu na divjih vodah: Svetovni pokal, prenos iz Prage 14.00 Olimpijske igre: Gorsko kolesarstvo 15.20 Olimpijske igre: Odbojka - finale (Ž) 16.50 Olimpijske igre: Nogomet -finale (M) 18.50 Olimpijske igre: Kolesarstvo BMX 20.00 Šport 21.50 33/45, sobotna glasbena noč - Najboljši festivali: Festival V 22.3 Maribor 2012 (pon.) 22.55 Brane Rončel izza odra (pon.)
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.35 20.00 Satirično oko 9.55 21.30 Žarišče 13.30 Prvi dnevnik 17.30 18.00 Poročila ob petih 17.50 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik ob 19.00 20.30 Politik, to sem jaz! 22.05 Na tretjem...
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 15.00 Dok. oddaja - Miroslav Košuta 16.00 Zoom -vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Dok. film: Načrti podzemlja 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 0.50 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Bese miru - Notranje potovanje 2 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žogarija v Monoštru 17.00 Odmevi iz Krpanove dežele 17.30 Predstava: Sen krasne noči 19.00 Pravljica 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Primorska znamenja, Krvavi ples turške sablje 2 - Pro-titurški tabori na Primorskem 20.55 Dolenja Trebuša 100 Let 22.30 Glasbeni večer, sledi Tv Prodajno okno in videostrani
pop Pop TV
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Dok.: Jaco-po da Ponte e il Bassanesimo 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.55 Today we eat Sicilian 11.30 Film: La mia geisha (kom., ZDA, '62, r. J. Cardiff, i. S. McLaine) 13.30 Dnevnik 13.55 Antiche ville del Friuli Venezia Giu-lia 15.35 SMS - Solo Musica e Spettacolo
7.00 Risane in otr. serije 10.20 Nan.: Castle 11.10 Nan.: Razočarane gospodinje 12.10 Nan.: Pomočnica v petkah 12.40 Dok. serija: Živali na delu 13.10 Kuharski mojster (resnič. serija) 14.05 Film: Odtrgani (dram., ZDA, '98) 16.05 Film: Diana, kraljica src (dok. dram., VB, '98) 17.50 Minuta do zmage 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Sobotni filmski hit:
Mumija se vrača (akc., ZDA, '01, r. S. Sommers, i. B. Fraser, R. Weisz) 22.20 Film: Otroci človeštva (dram., ZDA/VB, '06, r. A. Cuaron, i. C. Owen, J. Moore) 0.25 Film: Brez osumljenca (triler, ZDA, '04)
A Kanal A
7.50 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.45 Nan.: Moja super sestra 9.10 Film: Nevihta (akc., ZDA, '09) 10.45 Najbolj nori športi 11.15 Tuning manija svetovni show 2010 11.45 Fantastična Beekmana (resni-čnostna serija) 12.45 Faktor strahu Južna Afrika 14.40 Film: Prehitri in predrzni (akc., ZDA/Nem., '03, r. J. Singleton, i. P. Walker, E. Mendes) 16.40 Film: Willy 4 (druž., ZDA, '10) 18.35 Pazi, kamera! 19.10 Adrenalina 20.00 Družinski film: Kenguru Joey (druž., Avstralija, '97) 21.45 Film: Zmagovalci (rom., ZDA, '99)
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.45 Druga violina; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Val in 40; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Sopranistka Edda Moser; 18.00 Izbrana proza: Stefano Benni - Heliant; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
STORM I /Primorski
■ r	dnevnik
23.45 Film: Nevihta (akc., ZDA, '09)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D - Odprto za srečanja; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Janez Povše - Slovenka iz Slovenije, režija Sergej Verč, 9. del; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 London Calling; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elettronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Sobota, 25. avgusta 2G12
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
NOGOMET - Pred začetkom A-lige
Juventus pred vsemi, Inter in Milan šibkejša
Huda finančna kriza, ki je zajela Apeninski polotok, je razvidna tudi na športnem področju. V zadnjih letih je kakovost italijanske nogometne A-lige precej padla in temu padcu še ni videti konca, saj bo letošnja izvedba morda še za odtenek slabša od lanske. To je zlasti posledica odločitev dveh gospodarjev milanskih klubov, Morattija in Berlusconija, da se držita navodil o t.i. finančnem fair-playu, ki jih zahteva evropska nogometna zveza.
ZA NASLOV - Prav milanska dvojica InterMilan je tista, ki se je najbolj ošibila v tem dolgem poletnem obdobju nogometne borze, ki se resnici na ljubo še ni zaključil. Posledično je nesporen favorit za osvojitev letošnjega naslova lanski zmagovalec Juventus, ki je že osvojil prvo trofejo sezone, italijanski superpokal. Vendar so tri velike neznanke na poti do naslova turinskega moštva. Največji problem za staro damo je nedvomno desetmesečna kazen, ki jo bo moral prestati trener Antonio Conte. Nekdanji kapetan in vezni igralec Juventusa je bil najzaslužnejši za lanski naslov, tako da so se v turinskem klubu odločili, da bo Conte kljub suspenzu še naprej vodil ekipo, a na tekmah bo moral na klop sesti Massimo Carrera. Bomo videli, če bo odsotnost trenerja škodovala ekipi, ki je lani večino točk osvajala v drugem polčasu. Večkrat so bile odločilne za zmago ravno tehnično-taktične spremembe, ki jih je med samim srečanjem vnesel Conte. Ob tem bo Juventus znova v igri tudi na evropski fronti, kar bo igralcem jemalo precej več energije v primerjavi z lansko sezono. Juventus se je okrepil z nakupi Pogbaja, Asa-moaha, Isle in Lucia, vendar začetna postava ostaja enaka lanski. Tretji dvom zadeva napad: doslej ni še prišlo do odmevnega nakupa. Vsa zveneča imena (Van Persie pred vsemi) so bila preveč draga, ostajata v igri še Llorente in Džeko, ki pa ne zagotavljata kakovostnega skoka. Giovinco bo nadomestil Del Piera, a to ni še dovolj za konkurenčnost na obeh frontah, italijanski in evropski.
Tudi Tržačan
V A-ligi bomo imeli tudi Tržačana, ki ne bo zabijal golov, ampak bo delil pravico. Na jutrišnji tekmi v Sieni, med domačo ekipo in Torinom, bo sodil še ne 35-letni Piero Giacomelli, ki je svojo pot začel v deželnih amaterskih prvenstvih. Pred tem pa je igral nogomet pri tržaškem San Luigiju.
8 slovenskih nogometašev, ki bo letos igralo v A-ligaških klubih. Poleg vratarjev Handa-noviča in Belca (oba Inter) so še: Iličič in Kur-tič (Palermo), Krhin (Bologna), Bir-sa (Genoa), Cesar in Jokič (Chievo).
Prvi zasledovalci bodo Inter, Milan in Napoli. Črnomodri bodo vse bolj vezani na gole Milita, po prihodu Samirja Handanoviča pa so pridobili kakega navijača več tudi v Sloveniji. Če bi lahko bila napadalna trojica Palacio-Sneijder-Milito zelo učinkovita, manj zaupanja vzbujata stara obramba in preveč fizična vezna vrsta. Obratno je Milan s prestopom Ibrahimo-viča k PSG-ju ogromno izgubil v napadu, kjer je Pato prvenstvo že začel s poškodbo, zamenjav pa ni niti za Nesto in Thiaga Silvo v obrambi. Za Allegrijeve varovance bi bila letos uvrstitev v ligo prvakov že uspeh. Neapelj je zapustil Lavezzi. Bomo videli, ali se bo Insigne uveljavil tudi v najvišji ligi po nepozabnem prvenstvu B-lige v dresu Pescare.
Stopničko nižje po kakovosti posameznikov, a z Zemanom več na klopi: Roma bi lahko prijetno presenetila v prvenstvu z nizkim profilom. Po trinajstih letih se češki strateg z velikimi motivacijami vrača na ru-
meno-rdečo klop. Navijači se bodo nedvomno zabavali, vendar obrambna vrsta Rome ne prepriča; vsaj se je De Rossi vrnil v vezno vrsto, kjer bo moral odigrati vrhunsko prvenstvo, če bo želel Romo popeljati visoko.
ZA EVROPO IN ZLATO SREDINO - Kljub številnim odhodom, kar je stalnica v Furlaniji, bi se lahko Udinese ponovno vključil v boj za mesto v Evropi (sicer bolj možno v manj prestižnem od dveh pokalov). Odločilni bi lahko bili organiziranost kluba in vestna Guidolinova roka, čeprav bo Di Natale še leto starejši. A Muriel bi mu lahko še kako pomagal. Fioren-tina je glavni nakup naredila na klopi, saj želi Montella dokazati, da je naredil dokončni kakovostni skok. Pi-zarro in Aquilani na sredini zagotavljata visoko kakovost; lov na Evropo bo odvisen od tega, ali bo družini Della Valle uspelo zadržati Jovetiča. Lazio je zapustil Reja, vendar tudi novi strateg, bosanski strokovnjak Pe-tkovič, lahko računa na gole Kloseja. Palermo bo vo-
dil morda najuspešnejši trener zadnjih let Sannino. Bomo videli, ali bo zdržal tudi pritiskom, ki jih povzroča Zamparini. Ekipa je dokaj kakovostna, dvojica Ili-čič-Miccoli lahko povzroči preglavice marsikomu.
ZA MIREN OBSTANEK - Atalanta kljub začetnemu odbitku dveh točk (lani jih je imela šest!) z obstankom naj ne bi imela težav. Colantuono lahko računa na utečen stroj. Isto velja za Piolija na klopi Bologne. Napadalna dvojica Diamanti-Acquafresca bi morala biti čisto dovolj za mesto v zlati sredini ali malo pod njo. Manjše spremembe so bile vodilo tudi v Ca-gliariju, kjer si obetajo novo mirno sezono. Catanio bo vodil Rolando Maran, bivši trener Triestine. Pod Etno bodo videli manj spektakularno igro kot v lanski sezoni, a s taktičnega vidika so Maranove ekipe vedno delovale zelo urejeno. Chievo je že stalnica v A-ligi, z Di Michelejem in Rigonijem pa so v Veroni naredili dodaten kakovostni skok. Genoa se je lani s težavo izognila izpadu. Odšel je Palacio, vendar prihod Immo-bileja in bolj kakovostna obramba naj bi bila več kot dovolj za miren obstanek.
Z VODO V GRLU - Parmo je lani sam rešil Gio-vinco. Brez njega bo za Donadonija veliko težje. Prebuditi se mora Amauri: če bo brazilsko-italijanski napadalec naletel na slabo sezono bi lahko Emilijancem trda predla, čeprav sta obramba in zvezna vrsta kakovostnejši od ostalih tekmecev za obstanek. Siena: -6 točk na lestvici in odhod Destra sta lahko smrtonosna kombinacija. Trenerja Cosmija čaka trdo delo. Isto velja tudi za Cira Ferraro v Genovi. Sampdoria (začela bo z -1) se je v A-ligo prebila skozi šivankino uho, nakupa Estigarribie in Maxija Lopeza pa morda ne bosta dovolj za povsem mirno sezono. Skoraj brezupen je položaj Pescare. Odšli so trener Zeman in glavni akterji napredovanja: Immobile, Insigne, Sansovini in Ver-ratti. V Abrucih bi lahko govorili o čudežu, ko bi si zagotovili obstanek. Torino (začel bo z -1) stavi na napadalni sistem Giampiera Venture, vendar celotna obramba sloni na ramenih Ogbonne, medtem ko v vezni vrsti manjka kvalitete. (I.F.)
A-liga
DANES: 18.00 Fiorentina - Udinese; 20.45 Juventus - Parma;
JUTRI: 18.00 Milan - Sampdoria; 20.45 Atalanta - Lazio,
Chievo - Bologna, Genoa - Cagliari, Palermo - Napoli, Pescara
- Inter, Roma - Catania, Siena - Torino.
B-liga
SINOČI: Modena - Verona 1:1; DANES: 20.45 Bari - Cittadella, Crotone - Brescia, Empoli - Reggina, Grosseto - Novara, Juve Stabia - Livorno, Padova - Lanciano, Pro Vercelli - Ternana, Varese - Ascoli, Spezia - Vicenza; V PONEDELJEK: Cesena -Sassuolo
NAŠ POGOVOR - Agent Marco Arduini
»Med favoriti tudi Zemanova Roma«
Presenečenji bosta Sanninov Palermo in Montellova Fiorentina - Udinese že rutinsko za zgornji del lestvice - D-liga bolj zanimiva od prvenstev Lege Pro
Pri prodaji Milanovega napadalca Zlatana Ibrahimoviča pariškemu PSG-ju resda ni sodeloval, vseeno pa je agent Marco Arduini (na sliki), doma iz Bazovice, preživel letošnje poletje še bolj službeno kot kdajkoli prej: »Bil sem stalno na poti. Sestanki s športnimi direktorji, srečanja z igralci in še bi lahko našteval. Telefon je stalno brnel,« je na začetku našega pogovora povedal 41-letni Arduini, ki ga do konca avgusta, ko bo še odprta nogometna borza, čakajo hudi napori. »Velikih premikov ni bilo. Veliko pa sem sejal, tako da bomo kmalu želi. Vsaj upam, da bo tako,« se je nasmejal Marco, ki letos sodeluje predvsem s klubi v nižjih poklicnih ligah in D-ligi.
Italijanski nogomet je v krizi.
Denarja ni. V A-ligi so tudi bogatejši klubi prodali najboljše igralce. Ibrahimovič in Thiago Silva sta predraga tudi za Milanovega predsednika Berlusconija. Večja finančna kriza je v nižjih poklicnih ligah, v prvi in drugi poklicni diviziji (Lega Pro). Medtem ko postaja vse bolj zanimiva D-liga, v kateri se kalijo mladi igralci. Je pravi paradoks,
ampak v D-ligi so nekateri klubi bogatejši kot v višjih ligah. Tudi elitne lige v nekaterih deželah so zelo privlačne.
Zvezdniki še naprej' bežijo iz Italije oziroma odklanjajo pogodbe italijanskih klubov.
Druga evropska prvenstva, kot na primer v Angliji in v Španiji, pa od letos tudi v Franciji, so očitno bolj zanimiva. Predvsem pa so klubi bogatejši.
Ali bo A-liga še za odtenek slabša?
Slabša, ampak bolj enakovredna in bolj zanimiva. Za naslov državnega prvaka se bo borilo kar nekaj ekip.
Torej napovedujete, da ne bo troboja Juventus-Milan-Inter?
Te ekipe se bodo borile za prvo mesto. Mednje sodi še Roma. Prepričan sem, da bodo rdeče-rumeni z Zema-nom igrali vrhunski nogomet in bodo stalno pri vrhu.
Kaj pa ostali?
Odpisal ne bi ne Fiorentine in še manj Palerma. V Firencah so precej okrepili ekipo in tudi Vincenzo Mon-tella je dober trener in odličen motivator. Še boljšega trenerja ima Paler-
ma, ki ga bo letos vodil Giuseppe San-nino, lani pri Sieni.
V A-ligi bo letos v ospredju predvsem češki trener Rome Zdenek Zeman.
Zanimiv je za medije pa tudi za vse ljubitelje nogometa. Zemanove ekipe igrajo spektakularni nogomet. Čeh je eden najboljših trenerjev na svetu. Prav zaradi tega lahko napovem, da bo Roma glavni Juventusov konkurent v boju za naslov.
Ali se strinjate z Zemanovo izjavo, da Antonio Conte, ki je bil
kaznovan z izključitvijo desetih mesecev, letos ne bi smel trenirati Juventusa?
Zeman je bil preoster. Conteja so spoznali za krivega, ker je zamolčal. Ne smemo pa pozabiti, da Juventusov trener, ko je še sedel na klopi Siene, ni bil neposredno udeležen pri stavah. Kljub temu pa je kršil pravilnik, ker bi bil moral to preprečiti oziroma dogodek prijaviti športnim sodnikom.
Kaj pa Udinese? Tudi letos je vodstvo videmskega kluba prodalo nekaj kalibrov, med temi tudi slovenskega vratarja Samirja Handa-noviča.
Zanj sem vesel, ker ga bomo končno videli igrati v »top« klubu, kot je Inter. Kljub temu, da so prodali nekatere boljše igralce, se bo Udinese tudi letos boril za zgornji del lestvice. V Vidmu zaupajo trenerju Francescu Guidolinu, ki je že lani pripravil ekipo za prihodnjo sezono. Predsednik Pozzo in kolegi očitno vedo, kako se načrtuje dolgoročno. V vratih po odličnega Samirja zamenjal prav tako zelo soliden srbski vratar Brkič. Udine-
sejevim navijačem se ni treba bati, da se bo ekipa borila za obstanek.
Kaj pa Slovenci v A-ligi?
Interjeva vrata bosta branila Slovenca. Poleg Handanoviča je tam še mladi Vid Belec. Drugi se morajo uveljaviti, saj se v lanski sezoni niso. Nekaj več pričakujem od Iličiča v Palermu, pa tudi od Birse pri Genoi.
Kako pa se bodo italijanske ekipe letos odrezale v evropskih pokalih?
Na prvi pogled evropska sezona ne obeta nič dobrega, saj imajo vse italijanske ekipe premalo kakovostnih igralcev, da bi se uspešno borile na dveh frontah. Večina ekip bo imela težave že v prvi fazi skupin.
Včeraj se je s tekmo Modena -Verona začela tudi B-liga. Kdo so favoriti?
B-liga je izjemno težko prvenstvo. Glavni favoriti so tiste ekipe, ki so izpadle iz A-lige. Omenil pa bi še Pado-vo, ki jo vodi odlični trener Pea. Slednji je obenem tudi potrdil slovenskega nogometaša Eneja Jeleniča.
Jan Grgič
/
ŠPORT
Sobota, 25. avgusta 2012
15
KOLESARSTVO - Vsi rezultati po 1. avgustu 1998 so izbrisani
Protidopinška agencija kaznovala Armstronga
NEW YORK - Nekdanjega ameriškega kolesarskega zvezdnika Lanca Armstronga je doletela najstrožja kazen. Vzeli so mu vseh sedem naslovov zmagovalca Dirke po Franciji in mu dosmrtno prepovedali nastopati.
Armstrong se je namreč odpovedal nadaljnjemu boju v sodnih dvoranah proti Ameriški protidopinški agenciji (Usada), ki preiskuje kolesarja zaradi suma zlorabe dopinga. Posledice so hude. Čeprav je Armstrong vedno poudarjal, da ga nikoli niso ujeli na do-
Lance Armstrong
JADRANJE - 420
Jadralci Čupe in Sirene za kolajne
Na državnem prvenstvu v jadralnem razredu420v kraju Torre del Greco pri Neaplju, kjer nastopajo tri posadke Čupe in Sirene, so včeraj opravili tri plove, ki so nekoliko spremenili mesta na vrhu lestvice. Dva plova pred koncem (na sporedu bosta danes) vodita evropska podprva-ka Ferrari/Calabro. Do včeraj prvou-vrščena Matija Ugrin in Mirko Jure-tič sta zaradi slabega starta (in slabe uvrstitve) na včerajšnji tretji regati (bila sta 39.) zdrknila na skupno 4. mesto. Pred tem sta zasedla 5. in 10. mesto. Boljše sta včeraj jadrali Carlotta Omari (Sirena) in Francesca Russo Ci-rillo (SVBG), ki sta zbrali 1., 2. in 13. mesto, tako da sta skupno 2. Matteo Omari in Ashik Crevatin (oba Sirena) pa sta se iz 20. mesta prebila na 17. Trener Matjaž Antonaz je bil z uvrstitvami zadovoljen: »Carlotta in Francesca se bosta danes borili za prvo mesto, medtem ko se bosta Mirko in Matija potegovala za bron.«
□ Obvestila
AŠZ DOM obvešča, da so se začeli treningi za letnike 2000, 2001 in 2002. Potekajo v Dijaškem domu Simona Gregorčiča od 17.30 do 19.00. Informacije po tel. 338-5889958 Andrej Vremec ali 329-2718115 David Ambrosi. NK KRAS REPENobvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Info: tajništvo 0402171044, Srečko 3280350533, Giacomo 3346649732.
NK KRAS REPENobvešča, da bo prvo informativno srečanje za začetnike (letniki 2000 ter 2001) s trenerji ter koordinatorjem mladinskih ekip g. Brankom Zupanom v torek, 28. avgusta, ob 18.30 na nogometnem igrišču v Križu. Info: tajništvo 0402171044, Paolo Sarazin 3489246311. OK VAL obvešča mlade odbojkarice in odbojkarje, ki se bodo udeležili priprav v Tolminu, da sta zbirni točki jutri, v nedeljo, 26. avgusta, ob 8.45 v Doberdobu in ob 9.15 v Standrežu; dodatne informacije po tel. 3284133974 (Tjaša). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA organizira na Padričah od 3. septembra trodnevni teniški tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara).
ansa
pinškem testu, ga je Usada neusmiljeno kaznovala in mu vzela tisto, kar ga je v športu delalo nesmrtnega.
Vsi njegovi rezultati po 1. avgustu 1998 so izbrisani. Tudi bronasto olimpijsko medaljo iz Sydneyja 2000 v vožnji na čas bo moral vrniti. Dobil jo bo Španec Abraham Olano. Pri Usadi trdijo, da imajo priče, ki lahko potrdijo, da je bil Armstrong skupaj s še petimi sodelavci v letih od 2008 do 2011 vpleten v eno večjih dopinških afer.
Kaj pa Ullrich? Zdaj, ko je Lance Armstrong ostal brez vseh svojih zmag, bi morali Jana Ullricha častiti kot štirikratnega zmagovalca najpomembnejše kolesarske dirke na svetu. Nemec je Tour de France dobil leta 1997, trikrat pa je končal takoj za Armstrongom. Toda tudi pri teh uspehih je veliko pomislekov, saj se je Ullrich na koncu kariere otepal dopinških obtožb, športno razsodišče v Lozani pa ga je kaznovalo z dveletno prepovedjo nastopanja.
Ullrich se ne ukvarja z mislijo, da bi lahko postal štirikratni zmagovalec dirke vseh dirk. »Ko sem končal kariero, sem vedno govoril, da sem ponosen na druga mesta. Nič me ne motijo in zato niti nisem spremljal vsega, kar se je dogajalo z Armstrongom,« je povedal nemški kolesar, ki je bil večino kariere v senci Armstronga in je v letih 2000, 2001 in 2003 na Tou-ru osvojil drugo mesto.
Do vodstva Usade sta bila zelo kritična nekdanji kolesar Eddie Merckx in nekdanji Armstrongov športni vodja Johann Bruyneel. Oba trdita, da je poteza Usade nešportna in nepravična. »Dokazov ni,« sta še dejala.
KOLESARSTVO - Vuelta
Degenkolbu tretja etapna zmaga
HUESCA - Nemški kolesar John Degenkolb je na letošnji dirki po Španiji dosegel že svojo tretjo etapno zmago. Na včerajšnji sedmi etapi od Huesce do Alcaniza, dolgi 164 km, je kolesar moštva Argos-Shimano v zaključnem sprintu (na sliki ANSA) ugnal Italijana Elio Vivianija in Avstralca Allana Da-visa. Etapa se je končala na dirkališču Aragon, do koder so kolesarji prišli v skupini. Sprint glavnine je v svoj prid odločil nemški kolesar, tako da je lahko že tretjič na Vuelti zmagoslavno dvignil roke v zrak. V skupnem seštevku je vodstvo ubranil domačin Joaquin Rodriguez (Katjuša). Danes bodo kolesarji na Vuelti vozili na 174 km dolgi etapi od Lleide do Andore.
Paraolimpijski ogenj gori
LONDON - Paraolimpijske igre so vse bližje, London pa se po dvotedenskem premoru po koncu OI spet vrača v olimpijske tirnice. Včeraj so v središču mesta, na trgu Trafalgar, tudi simbolično prižgali pa-raolimpijski ogenj.
Vstopnice že v prodaji
LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca si bo skušala svojo tretjo uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo leta 2014 v Braziliji, zagotoviti v kvalifikacijah, ki jih bo z dvobojem s Švico začela v petek, 7. septembra ob 20.30 v ljubljanskem centru Stožice. Iz Nogometne zveze Slovenije so sporočili, da so vstopnice od včeraj že v prodaji. Vstopnice je moč kupiti na vseh standardnih prodajnih mestih NZS; www.nzs.si, poslovalnicah Kompasa, bencinskih servisih Petrola, poslovalnicah Eventima in trafikah 3dva.
Žemlja v tretji krog
NEW YORK - Slovenski teniški igralec Grega Žemlja je še en korak bližje uvrstitvi v glavni del turnirja odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku. Žemlja je v drugem krogu kvalifikacij premagal Nizozemca Middelkoopa s 7:5, 6:3 in se uvrstil v tretji krog kvalifikacij, v katerem se bo meril z Belgijcem Mertensom.
Predstavili StraTrieste
TRST - V Trstu so včeraj predstavili tekaško prireditev StraTrieste (10 km), ki bo v soboto, 1. septembra, s startom ob 20.45 z Borznega trga v središču Trsta. Tekli bodo tudi Rosaria Console, Anna Incerti in Ruggero Pertile, ki so nastopili na londonskih olimpijskih igrah. Vodstvo Bavi-sele, ki organizira sobotno tekaško prireditev, je medtem okrepil nekdanji generalni direktor Triestine Marco Cernaz. KOŠARKA - Kvalifikacije za EP 2013: Be-lorusija - Italija 63:84 (Datome 25 točk).
INTERVJU - Kondicijski trener Paolo Paoli
Kot kamenček v čevlju
Figura kondicijskega trenerja je bila še v začetku 80. let novost v ekipnih športih, z leti pa je pridobila na pomenu in je zdaj predvsem v višjih ligah nenadomestljiva. Zaradi večjih finančnih zmogljivosti jo v strokovne ekipe trenerjev vključujejo povečini samo višje postavljene ekipe, čeprav jo kot nezanemarljivi del treningov vključujejo čisto vsi.
Kondicijo pri obeh najvišje postavljenih klubih v Trstu - Pallacane-stro Trieste 2004 in Interclub Muggia - vodi tudi letos Tržačan Paolo Paoli, ki tačas živi v Gabrovcu. Po zaključeni športni fakulteti ISEF v Firencah in po služenju vojaškega roka se je v vlogi kondicijskega trenerja pridružil ekipi hokeja na travi, ki je v sezoni 1982/83 trenirala pri Svetemu Alojziju. »Po zaslugi olimpijca Candottija, ki mi je dovolil, da se jim pridružim, sem se kot kondicijski trener prvič preizkusil. Figura kondicijskega trenerja namreč takrat še ni obstajala, po dveh sezonah pa sem prav tam pridobil ogromno izkušenj,« je pojasnil 55-letni trener in profesor športne vzgoje v Portogruaru. Po hokeju na travi je svoje znanje širil med košarkaricami Ginnastice Triesti-ne, nato pri tržaških rokometaših - s katerimi je osvojil tudi deveti »scudet-to«, nogometaših in odbojkaricah.
Spominov torej imate na pretek
Seveda. Spominjam se, kako so ro-kometaši trdo trenirali, potem ko so se v telovadnico pripeljali šele po službi. Trenirali so tako zagnano, kot da bi celo popoldne počivali. V osemdesetih letih sem treniral košarkarice: v ekipi, kjer je igrala tudi Bontempi, je bilo vzdušje enkratno. Ravno tak ekipni duh danes včasih pogrešam ... V moški košarkarski A-ligi sem nato treniral Daniela Cava-liera, Marca Cusina, Američana Tho-masa, Iva Marica, v B-ligi pa se še dobro spominjam Neapeljčana Pina Corva.
Najbrž se je šport od osemdesetih let do danes zelo spremenil, kajne?
Nedvomno. Danes je šport povsem drugačen. Na področju kondici-
je so se pred tridesetimi leti naslanjali predvsem na atletiko, zdaj pa je vse bolj usmerjeno v posameznika, v specifično športno panogo, torej se priprave razlikujejo od športa do športa. Prej ni bilo teh razlik.
Kako pa so športniki doživljali vašo figuro?
V devetdesetih letih je bil kondi-cijski trener neka dodatna ponudba, za športnike pa vselej nekaj motečega, kot kamenček v čevlju. Zato je od vedno moj prvi cilj ta, da pridobim zaupanje športnikov. Ponudim jim torej nekaj vaj, ki so povezane s športno panogo, s katero se ukvarjajo, in dajejo otipljive rezultate. Svoje delo pa vsekakor vedno prilagajam glede na to, koga imam pred sabo.
Trenirate žensko in moško ekipo. V čem je razlika med spoloma?
Dekleta so bolj natančna in te na začetku vedno pregledajo od nog do glave. Če pri moških lahko izrečeš 5000 besed, ne da bi jih prej pretehtal, pri dekletih je treba premisliti pred vsako besedo. Dekleta so obenem bolj selektivna in delo z njimi je bolj zahtevno, v pozitivnem smislu so tudi zelo kritične.
Delujete pri klubih, ki razvijata košarko. Ste torej usmerjeni samo v ekipne športe ali bi vas lahko zaprosili tudi za nasvet za pripravo pred maratonom?
Dolge proge me ne navdušujejo, raje imam ekipne panoge in pa hitre teke in skoke pri atletiki.
Po olimpijskih igrah sem večkrat zasledila razmišljanja o tem, koliko športne vzgoje bi morali ponuditi mladim. Kaj mislite v zvezi s tem?
Mislim, da je število otrok v mladinskih sektorjih posrednega pomena. Važnejše je, kdo jih trenira. Mlade bi morali vodili tisti, ki jih razumejo, ki so tudi zelo dobri vzgojitelji. Pomembno je, da so tudi cilji primerni starosti skupini. S tem želim opozoriti, da včasih odrasle osebe egoistično poudarjajo športni rezultat pred vzgojo. Mislim nasploh, da je pri nas športne kulture premalo: poleg želje, potrebujemo tudi znanje, da to razvijemo. Je pa še druga plat medalje: če delaš z mladimi, je finančni povratek manjši.
Najmlajše bi morali torej voditi kakovostni trenerji, v klubih pa se
največkrat zgodi, da mlade vodijo šele pripravniki ...
Tako je. Najpomembnejše se mi zdi, da bi mlade v najstniških letih vodili kakovostni trenerji. Le-ti bi jim omogočili kakovostni skok po 17. letu starosti, kar je najtežje doseči.
Ali sodelujete tudi pri kakem mladinskem projektu?
Tri sezone sem vodil košarkarje U19 pri Pallacanesto Trieste, zdaj pa bom vodil koondicijo v ekipi Team98 (združena ekipa Jadrana in Baske-Treiste).
Je vaše delo pri ekipah celoletno?
Traja deset mesecev, s tem da je vadba prvi mesec in mogoče še nekaj dlje bolj intenzivna, med sezono pa se z igralci srečujem dva do trikrat tedensko. Po sezoni je čas za izpopolnjevanje in ovrednotenje opravljenega dela.
Kje pa se izpopolnjujete?
V Italiji, kjer je veliko teoretikov, in v tujini. Zelo so mi všeč tudi ameriški avtorji, berem nekatere ruske trenerje v angleškem prevodu, spremljam pa tudi južnoameriško in špansko metodologijo, ki je zelo kritična in kreativna.
Ste kdaj trenirali tudi v slovenskih ekipah?
Samo v Križu pri Vesni. Obstajajo pa razumljive finančne težave, zakaj si kondicijskega trenerja lahko privoščijo samo nekatere ekipe. Figura kon-dicijskega trenerja je namreč smatrana kot finančni zalogaj, ki se mu lahko izogneš.
Kaj pa vaše delo v tujini?
Rad bi se preizkusil v Sloveniji, vendar ne poznam njihovega sistema treniranja. V preteklosti pa sem že prejel nekaj ponudb v Italiji, vendar sem se odločil, da bom ostal doma, kjer imam prav tako možnost treniranja. Nisem hotel, da bi moja hčerka in sin živela drugje (Paoli z družino živi v Gabrov-cu, hčerka Anna pa obiskuje licej F. Prešeren in igra odbojko v združeni ekipi Zalet, op.a.).
Veronika Sossa
16
Nedelja, 26. avgusta 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren °° dež
6Vdf
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
o
GRADEC
19/32
CELOVEC O 16/29
TOLMEČ O
18/30
TRBIŽ O
16/28
o 14/24 KRANJSKA G.
X VIDEM O
20/35 O PORDENON
21/34
ČEDAD O
21/34
O
TRŽIČ
19/29
O
KRANJ
o 17/29 S. GRADEC
CELJE 20/32 O
MARIBOR
o 22/32
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 24/34

O N. GORICA
22/31
O
LJUBLJANA
19/32 N. MESTO 21/35
ZAGREB 22/37 O
O 18/29
KOČEVJE
V .o J
ČRNOMELJ
REKA 22/30
^NAPOVED ZA DANES
Povsod bo jasno in soparno, predvsem popoldne v ravninah. V gorah bo spremenljivo, ponekod se bodo pojavile nevihte. Na obali bo pihal šibak do zmeren veter. Zvečer bi se lahko pojavile močne nevihte tudi v ravninah.	Danes bo pretežno jasno, pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 31 do 37 stopinj C. J
	
Nad Sredozemljem se nahaja afriški anticiklon, ki prinaša topel zrak. Nad Evropo so hladni zahodni tokovi, ki sežejo občasno čez Alpe in povzročajo nevihte. V nedeljo bo dospela hladna atlantska,-, fronta, ki bo povzročila močne nestabilnost in ,-nSZ s nižanje temperatur.
Nad južno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo topel in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.55
Dolžina dneva 13.37
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 15.21 in zatone ob 0.32

BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev se bo krepila, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno.

MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.07 najnižje -35 cm, ob 9.01 najvišje 17 cm, ob 13.02
najnižje 8 cm, ob 18.16 najvišje 25 cm. Jutri: ob 2.07 najnižje -46 cm, ob 9.13 najvišje 27 cm, ob 14.24 najnižje -2 cm, ob 19.42 najvišje 33 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m..........27 2000 m ..........12
1000 m ..........20 2500 m ..........10
1500 m ..........15 2864 m............9
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v visokogorju do 9.
O
GRADEC
19/20
M. SOBOTA
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Povsod bo spremenljivo oblačno z nevihtami, ki bodo na vzhodu bolj pogoste. Čez noč in zjutraj so možne močne nevihte, predvsem na zahodnem pasu dežele, kjer se bo čez dan razjasnilo. Na vzhodu pa bo še deževalo. Nato se bo vreme povsod izboljšalo, čeprav se bodo še pojavili krajevni nalivi.
Jutri bo dež zajel vso državo. Vmes bodo tudi nevihte. Ohladilo se bo.
LONDON - Kljub pozivu kraljeve hiše k spoštovanju zasebnosti
Britanski tabloid objavil Harryjeve gole fotografije
TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
TME
fign in <K Ktgutti	i "i lhi't Udri«
HOME NEWS SPORT SHQWI
ftrriiK August 34. 2012
SAYS


Pics ol naked Harry youue already seen on the internet
Pri tabloidu Sun so se odločili, da ne spoštujejo poziva
kraljeve družine k spoštovanju zasebnosti, saj so te fotografije prosto krožile po internetu
ansa
Edinost je tokrat pisala o mnenju, ki ga nekateri časopisi imajo o njej. »Naj-nepotrebnejši list na svetu je Edinost. Po mnenju in zatrdilu socijalnodemokra-tične Zarje namreč. Tu pa je to glasilo odprlo poglavje, o katerem res ne moremo razpravljati žnjim, ako se nočemo pregrešiti proti najelementarnejim zahtevam takta in dolžne skromnosti.
Vprašanje, je - li kaj potrebno ali ne, je obenem vprašanje vrednosti ali ne-vrednosti. O tem pa, kaj in koliko je vreden kakov list, naj ne sodi list sam, ampak sodba pristoja - drugim. In ti drugi so v tem slučaju tržaški Slovenci, naša javnost! Nam pa se ne treba prerekati z Zarjo o vrednosti in potrebnosti Edinosti tudi zato, ker dajajo najprimerneji in izdaten odgovor oni, ki čitajo Edinost!
Mari ima Zarja tako nizko in žaljivo sodbo o pameti in razsodnosti slovenskega občinstva, da mu insinuira, da že sedemintrideset let čita, podpira in uvažuje list, ki je ničvreden in najmanje potreben?!
Ne, ne, draga tovarišica Zarja: to bi bilo protinaravno, da bi se ničvreden in prav nič potreben list držal nad tri desetletja le ob podpori svojih čitateljev in kupovalcev in da bi si ohranjal stalno tendenco širjenja in naraščanja v toliki meri, da si je mogel končno kupiti svoj lastni dom!
Kar ni potrebno, to se ne vzdržuje in se ne širi, ampak razpada samo po sebi, in kar ni nič vredno, poginja v svoji lastni ničvrednosti.
Ne odgovarjamo mi tako, ampak odgovarjajo Zarji dejstva, vsa zgodovina postanka in bojev tega našega lista - odgovarja vedno množeče se število nje čitateljev. In za nas je važneje mnenje tega foruma, nego pa mnenje spoštovane Zarje. Zato je temu listu povsem na svobodo dano, naj ima o vrednosti in potrebnosti Edinosti mnenje, kakeršno hoče. Za nas je to najirelevantneja stvar na svetu. Bodi sodba taka ali taka: nam ne bo škodila, stvari in namenom Zarje pa ne koristila!«
TA TEDEN
A PHIMOHSf DHEYHIK
T	BI... Ill JLIL . II lllfl IIIUIUII ■ 11.11 lil JIIJ..I
PRED 50 LETI
ZAGREB - Ukradli so mu uro in nakit
Italijana okradli med zdravljenjem v bolnišnici
ZAGREB - Italijanskega državljana, ki je ležal na oddelku za plastično kirurgijo v zagrebškem kliničnem centru Dubrava, je nepridiprav olajšal za več deset tisoč kun, je včeraj sporočila zagrebška policija. Kot so dodali, je nekdo iz njegove bolniške omarice, ki ni bila zaklenjena, ukradel ročno uro in zlat nakit.
Policija intenzivno išče osebo, ki je 58-letnemu italijanskemu državljanu odtujila vredne predmete. Hrvaški časnik Jutarnji list je na svoji spletni strani poročal, da so bili ura znamke rolex in nekaj kosov zlatega nakita vredni približno 70.000 kun (9400 evrov).
Uro in nakit je Italijan nazadnje videl v svoji omarici v bolnišnici v torek popoldne, da so dragocenosti izginile, pa je ugotovil dva dni kasneje, še dodaja Jutarnji list.
LONDON - Britanski tabloid The Sun je v včerajšnji izdaji, kljub pozivu kraljeve družine tisku na Otoku naj tega zaradi pravice do zasebnosti ne storijo, objavil fotografije golega princa Harryja, ki so nastale med nedavno zabavo v Las Ve-gasu. Po navedbah uredništva so o tem dolgo razmišljali, vendar je na koncu prevladala svoboda medijev.
Britanski časopisi so doslej spoštovali poziv, naj ne objavijo fotografij tretjega v vrsti za britanski prestol, medtem ko se je zabaval s prijatelji v Las Ve-gasu in s tem poskrbel za nov škandal, vendar pa so v tabloidu po drugi strani presodili, da imajo bralci pravico, da si jih ogledajo. "Gre za smešno situacijo, saj je fotografije že videlo na spletu na milijone ljudi po vsem svetu, ne morejo pa si jih ogledati bralci enega najbolj priljubljenih časopisov, ki ga vsak dan prebere osem milijonov ljudi," je dejal direktor in urednik David Dinsmore.
V Gregorčičevi dvorani so tokrat priredili zanimivo predavanje o Triglavskem breznu. »Pred stotisoč in stotisoč leti je tik pod vrhom Triglava začenjal svojo dolgo pot orjaški triglavski ledenik. Bilo je v terciaru, ko so si njegove ledene gmote utirale pot čez tri velike triglavske doline na severu tja do Radovljice. Tisočletja in tisočletja je ledena reka neslišno drsela po dolinah, toda vedno bolj se je krajšala njena pot. V začetku tega stoletja je od starega ledenika ostala le še neznatna ledena gmota pod Triglavom: njena površina je merila komaj petdeset hektarjev. Danes je ostalo vsega skupaj le še trinajst hektarjev.
Pri tem zadnjem krčenju so nenadoma zazevale nedaleč od Triglavskega doma na Kredarici štiri odprtine. To so vhodi v slovito Triglavsko brezno, ki ga je lani naskočila petindvajsetčlanska jamarska odprava, ki jo je vodil dr. Ivan Gams, sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O tej pomembni odpravi je v Gregorčičevi dvorani govoril Albin Humar, sodelavec pri raznih slovenskih listih, ki se je odprave udeležil kot novinar in tudi kot pravi jamar. Predavatelj je prikazal našim ljubiteljem gora in podzemskih krasot izredno uspele diapozitive, ki so jih jamarji posneli med odpravo. Koliko je globoko Triglavsko brezno? Lanska odprava še ni odgovorila na to vprašanje. Prodrla je skoraj tristo metrov globoko, toda zelo verjetno se brezno še nadaljuje med silnimi skalnatimi skladi severne triglavske stene. V višini tisoč štiristo metrov priteka iz te stene reka Bistrica, ki šumno odbrzi po dolini Vrat proti Savi Dolinki. Ali vodi Triglavsko brezno do izvira Bistrice. Morda. Če pa je tako, potem bi bilo Triglavsko brezno najgloblje brezno na svetu. Merilo bi namreč kakih tisoč dvesto metrov ter bi s tem prekašalo neko slovito brezno v Franciji, ki je globoko nekaj nad tisoč metri! Predavanje so spremljali, kot smo že omenili, krasni posneti najlepšega slovenskega pogorja na poti od Mojstrane po dolini Krme do Kredarice.«