aj jvb' ¥ ¥ ko’ ste' ali* iH- f sfl6 K' k o1 P° ¥ lije’ iaja f t 200.000 dm , 11.930 dm 1 6. Trata — kov. ind. za nabavo strojev in opreme Pri delitvi posojil morajo pristojne komisije odnosno obratni delavski sveti odobravati posojila le do višine planiranih zneskov. Razpoložljiva sredstva pa se lahko koristijo postopoma do konca leta, in sicer približno eno dvanajstino mesečno. - za nabavo orodja - za montažno halo - projekt za ureditev sanitarij - posojilo za energet. objekte 1,991.000 dm 335.000 dm 500.000 dm 100.000 dm 51.820 dm 7. Livarna Ivančna gorica - za nakup strojev in opreme — posojilo za energet. objekte 1,825.000 dm 36.528 dm Za nakup stanovanj socialno šibkim delavcem so samoupravni organi iz zgoraj navedenih sredstev izdvojili 900.000 din, ki se bodo oročila pri banki. Izločena sredstva so za posamezne obrate sledeča: Sredstva, namenjena za investicijske naložbe v osnovna sredstva v znesku 43.801.590 din, so po obratih razdeljena takole: 8. Projektivni biro - za nakup opreme - za nakup drob. inventarja - posojilo za energet. objekte 300.000 d 80.000 dm 6.000 dm I IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik), inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. 9. Avtopaik - za nakup 5 t kamiona TAM 95.000 d* - posojilo za energet. objekte 1.900 dm tli) (Nadaljevanje na 6. stra : Uveljavljanje vsebine ustavnih dopolnil š Ustavni dopolnili XXI in XXII bistveno spreminjata položaj delovnih ljudi glede njihovih pravic do organiziranja oblik združenega dela, do pridobivanja in delitve dohodka, do samostojnega urejevanja razkrij med temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi obli-k&ni združenega dela. S sprejemom citiranih ustavnih dopolnil je prenehalo veljati več Jeznih zakonov, ki so urejevali položaj in organizacijo podjetja, uPravljanja s sredstvi podjetja, način in postopek za izvolitev organov uPravljanja in drugo. V zvezi s sprejetjem ustavnih dopolnil in prenehanjem prej navedenih predpisov stojijo delovne organizacije pred pomembno in hkrati težavno nalogo, da uveljavijo vsebino ustavnih dopolnil v svoji notranji 0rganizaciji, sistemu samoupravljanja, proizvodnem procesu, delitvi dohodka in osebnih dohodkov in celotnem dogajanju v delovni organi-Zaciji na sploh. Centralni delavski svet našega podjetja je na svojem XIII. rednem zasedanju dne 7. aprila imenoval osemčlansko komisijo in jo zadolžil, 4 da v prihodnjih mesecih pripravi predlog za spremembe tistih poglavij J statuta, katerih vsebina in smisel sta povezana z ustavnimi dopolnili. 4 Komisija, ki jo sestavljajo Alojz Kosi, Miran Mihelčič, Janez Sta- ^ novnik, Anton Gruden, ing. Franc Kumše, Stane Kožuh, ing. Marjan 4 Anžur in Miro Dražumerič, si je na prvi seji že izdelala delovni načrt in £ razdelila teme, ki jih bodo obdelali posamezni člani. J Osnovna orientacija in vodilo komisije pri njenem delu pa bo že J uveljavljena decentralizacija samoupravljanja v našem podjetju in vi- J soka stopnja samostojnosti sedanjih organizacij združenega dela v nje- 4 govem sestavu. Iz tega pa je mogoče predvidevati, da bodo spremembe £ statuta predstavljale čim bolj smiselno prilagajanje obstoječe notranje £ organizacije podjetja ustavnim spremembam, predvsem pa še bolj do- 4 ločno opredelitev položaja temeljnih oblik združenega dela v podjetju. J JANEZ STANOVNIK * 4 v«.V«. VVVV'%.%V%VV%.VV%.VVVV%.V%.VV'V'VVVVl'l'V'%'V'*. y Dan mladosti In vajenci v IMP I\ip . v tradiciji podjetja ij.1*, le> da proslavlja dan Dir, i ti- Vsako leto smo njfili ta dan z raznimi Stg^.stadjami in športnimi : tiM- Ji- V ta namen imamo na 1 Prehodni pokal, ki ga e)y ta dan osvoji najboljša ^ malem nogometu. ltar ®i°s, ko proslavljamo ^dva važna jubileja hkrati, bomo tej proslavi posvetili še posebno pozornost. Dan mladosti, ki ga proslavljamo 25. maja, to je na rojstni dan maršala Tita, predsednika republike, ima letos še poseben značaj, ker obhaja naš predsednik 80-letnico svojega rojstva. Ob tej priliki se bomo pridružili narodom Jugoslavije z manifestacijo in čestitali tovarišu Titu ter mu želeli: „Še na mnoga leta!“ Drugi pomembni jubilej bo proslava 25-letnice obstoja podjetja. Ker dan mladosti sovpada z dnevom vajencev, imajo tedaj vajenci dela prost dan. Udeležili se bodo proslave, ki bo organizirana takole: Zbor vseh vajencev IMP — iz obrata CKV Ljubljana, Elektromontaže, TEN, Trate in Ivančne Gorice ter tistih vajencev obrata CKV Koper, ki obiskujejo šolo v Ljubljani, ob ob 6.15 uri na Dolenjski cesti pri gostišču Ce-šnovar (Karlovški most). Osrednja proslava bo ob 9. uri na Urhu, pred spomenikom. Za tem bo športno srečanje vajencev posameznih obratov IMP v malem nogometu. To srečanje bo na igrišču osnovne šole v Sostrem. Po športnem srečanju bodo razglašeni rezultati, najboljša ekipa bo dobila prehodni pokal, zatem pa sledi zakuska za vajence. Udeležba na tej proslavi je za VSE VAJENCE IZ OMENJENIH OBRATOV STROGO OBVEZNA. Vajenci obratov CKV Maribor in Koper (ki so na praktičnem delu), bodo imeli proslavi na sedežu svojih obratov. Sekretarje obratov prosimo, da do 20. maja pripravijo ekipe za mali nogomet tov. Francu Hočevarju. FRANC LOPATIC Dosežena realizacija in Bralce Glasnika smo v pretečenem prvem četrtletju letošnjega leta v glavnem seznanili samo z doseženimi rezultati poslovanja za preteklo leto, medtem ko so poročila o izvršenem delu tekočega leta skoro izostala. Samoupravni organi so sicer tekoče seznanjeni s situacijo, vendar smatramo za potrebno, da so o tem seznanjeni vsi delavci. Zaradi tega bomo skušali zamujeno nadoknaditi in naše delavce seznaniti z nekaj bistvenimi kazalniki, ki so trenutno že na voljo o rezultatih poslovanja, doseženih v prvem četrtletju letošnjega leta. Samoupravni organi so v zacija ni dosežena le pri januarju sprejeli plan za le- avtoparku in programsko tošnje leto. Vsebinsko obse- razvojni službi. Delo proga ta načrt vrsto kazalnikov, gramsko razvojne službe je ki pogojujejo dobro gospo- vsebinsko dolgoročnejšega daijenje. Prav gotovo sta do- značaja in zahteva daljše seganje planirane realizacije obdobje za dovršitev, zato in za to izvršitev uporabljena So možna večja ah manjša delovna sila bistveni merili odstopanja od plana, kar pa za ugotavljanje poslovne Se v daljšem časovnem raz-uspešnosti. Zaradi tega nava- dobju izenačuje. Zaradi tega jamo v naslednjem dejansko je izkazana neizpolnitev izvršeno realizacijo po obra- planske naloge opravičljiva, tih v primerjavi z letnim in Realizacija avtoparka pa četrtletnim planom ter za po vrednosti ni dosežena za-izvršeno oziroma planirano radi neizvršenega dela v pr-delo uporabljene oziroma vih dveh mesecih, medtem planirane efektivne delovne ko se je stanje v marcu vidno ure. izboljšalo, zato upravičeno Pregled planirane in izvr- pričakujemo, da bo zamu-šene realizacije po obratih in jeno možno nadoknaditi že za podjetje kot celoto poka- v naslednjih treh mesecih, že, da je bilo delo v prvem Udeležba obeh služb, ki Tabela 2. ' Obrali Efektivne delovne ure Indeks izvršitve letnega plana plan irane za leto ' 1972 izvršene v I.četrtletju 1972 CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Kaper Elektromontaža TEN Trata -skupaj 1,105.000 531-000 363.000 886.000 661.000 890.000 239.547 131^954 62.695 199.567 152.600 206.214 21.7 | 22.7 17.3 22.5 23.1 23.2 n kovinska ind. livarna Iv. 6 oči c a Projektivni biro Avtopark Program, ra zv. služba Zastopstvo Alfa-Laval Delo v inozem. - zahod Delo v inozem. - vzhod Uprava 5 4 8.000 342.000 142.000 26.000 86.800 30-570 386000 41.000 280.000 133.302 72312 31.827 5.748 19.912 6.203 81.984 7.752 60.278 24.3 21.3 22.4 22.1 - 22.9 20.3 18.9 21.5 J Skupaj IMP 5,478.370 1,206.281 220 J četrtletju glede na doseženo četrtletne planske naloge ni- Če upoštevamo, da je bil službo in za delo v inozem- tronaprav zaostala z rea^ vrednost uspešno, kar potr- $ta dosegli pa je v celotni letni plan realizacije po vred- stvu na vzhodnem področju, cijo za 16,1%. Nedosežen ejo podatki, izkazani v ta- realizaciji tako minimalna nosti dosežen 20,8 odstotno kar je razvidno iz spodaj na- plansko nalogo pa lahko de* lil. . da na rezultat celotnega ob 22 odstotni izrabi plani- vedenega pregleda, ki vse- no opravičimo s tem, da J Presežki planiranih četr- podjetja nima skoro nobe- ranega števila efektivnih de- buje indekse dejansko dose- del porabljenih ur vseboval. icuivga ai.vvua vivtvnviiut uv- ^ v‘j~ —j-----—------ ~ • j lovnih ur, lahko ugotovimo, žene realizacije glede na po- v nedokončani proizvodni so ugodni za vse montažne Za presojo upravičenosti da planirana realizacija za rabljeni delovni čas v prvem in polizdelkih, zato se upr* ............ ~~ posameznih vičeno pričakuje večja real1 tletnih vrednosti reahzacije nega vpliva. Tabela 1 in proizvodne obrate, kakor poslovanja je bistvenega po- celotno podjetje po 3 mese- četrtletju po tudi za projektivni biro, za- mena dejanska poraba efek- cih dela ni bila dosežena za obratih: stopstvo Alfa-Laval in za tivnih delovnih ur za dose- 5,4%. Doseženi rezultat, CKV Ljubljana delo v inozemstvu na zahod- ženo realizacijo, v primerjavi ocenjen po tem kriteriju, pa CKV Maribor nem kot vzhodnem področ- $ planom, zato ta kazalnik je negativen le za TEN, avto- CKV Koper ju. Planirana četrtletna reali- navajamo v tabeli 2 park, programsko razvojno Elektromontaža TEN Trata — skupaj — kov. ind. — livarna Projektivni biro Avtopark PRS Zastopstvo Alfa-Laval Delo v inozem. zahod Delo v inozem. vzhod Skupaj 1MP Obrati Realizacija ( v tisočih dinj Indeks izvršitve Planirana za Izvršena v prvem četrtie lju letnega plana četrtletnega plana leto 1972 Lčetrtletje CKV Ljubljana 96.200 20.202 24.250 25.2 120.0 CKV Maribor 46.960 10.301 15.962 32.6 154.9 C-KV Koper 29.100 4.947 5.731 19.7 115.8 Elektromontaža 66.750 18.638 25.14 3 28.3v 134.9 TEN £4.700 12.293 12.538 19.4 102.0 Trata -skupaj 70.860 16.298 17.426 24.6 106.9 - kovin, industr. 49.860 11.468 j 12.157 24.4 106.0 -livarna Iv. Gorica 21.000 4.630 5.269 25.1 109.1 Projektivni biro 7. 115 1.352 1.952 27.4 144.4 Avtopark 1.300 247 204 15.7 82.8 Program.razv. služba 1.100 209 105 9.6 50.4 Zastopstvo Alfa Lava! 2.645 540 671 23.6 . 124.3 Delo v inozem,- zahod 19.040 3.618 5.089 26.7 140-7 Delo v inozem .-vzhod 20.595 824 3.570 17.3 433-3 Skupaj IMP 540.5 85 89.469 112.641 20.8 125.9 zacija v prihodnjih mesecih 116,3 Na osnovi analiz je bil v teh 143.5 obratu položaj enak letos 114.0 njemu tudi v preteklih letih 125,8 Finalizacija in prodaja izd6 83,9 kov TEN je večkrat odvist1 106.1 od uvoznega materiala, ki Sl 100.2 tovarna prejme običajno 117,7 zamudo, zato se realizacij 122.5 ponavadi izravnava s plan01 71,1 šele proti koncu leta. 4^ Vzroke za nedosežen' ,, , t plan programsko razvoju službe in avtoparka sm° z navedli na začetku clank_ ’ kakor tudi predvidevanja dosego zamujenega, za 91’^ tega ne bomo ponavljali-94,6 Investicijska dela v n^ Iz pregleda je takoj raz- zemstvu na vzhodnem P® j j vidno precejšnje preseganje ročju so še v priprav J , planske naloge pri vseh mon- fazi, zato lahko večjo tažnih obratih, livarni, pro- nost realizacije pričakuje jektivnem biroju, zastopstvu šele v prihodnjih mesečin. Alfa-Laval in na delih v Prav gotovo je za del a inozemstvu na zahodnem podjetja važna zaseo ž področju. Tovarna Trata razpoložljivih kapacit ^ je planirano obveznost delom za bodoče m^s ^ 100-odstotno izpolnila, zato navajamo v nasledi j medtem pa je Tovarna elek- nekaj podatkov, ki s° prodaja v prvem četrtletju 1972 f13 voljo. Sprejeti plan za leto 1972 predvideva, da r,1°ra podjetje tekom leta P°godbeno prevzeti samo na a°rnačem tržišču za “84,494 tisoč din mon-J.aznih del in naročil za pro-jajo naših industrijskih izmikov. Vrednost neizvr-Senih pa pogodbeno že predetih del iz preteklega leta Znaša 166.784 tisoč dinar-].evl skupaj s planom za te-^.°ee leto torej 551.278 ls°č din (brez del v inozemstvu). Y pretečenih 3 mesecih je Podjetje že sklenilo pogodbe *a vrednost 108,943.814 ln. kar znaša 28,33% let-ne§a plana (skupno s prenosi p Preteklega leta pa 50 %). °samezni obrati so ob °ncu tromesečja dosegli Naslednje vrednosti sklenje-["E pogodb tekočega leta (v tlsočih din): rvV Ljubljana 27.827 Maribor 19.424 Koper 4.970 id^ktromontaža '23.495 TEN 12.419 Trata z livarno 19.287 Projektivni biro 1.522 Na osnovi navedenih vrednosti so obrati procentualno izvršili letni plan prodaje takole: CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Trata z livarno Projektivni biro 25,62 55,88 15.92 31,79 20.92 27,45 24,10 Pregled pokaže, da so plan prodaje presegli vsi obrati razen obrata CKV Koper in TEN, zato bosta morala navedena obrata v prihodnjih mesecih polno angažirati komercialno službo in nadoknaditi zamujeno. Z upoštevanjem prene-šenili vrednosti sklenjenih pogodb iz preteklega leta pa so pogodbeno prevzete obveznosti do konca prvega tromesečja po obratih naslednje (v tisočih din): CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Trata z livarno Projektivni biro Skupaj 1MP Ura je 14 . . . Iz pregleda je razvidno, da so montažni obrati dobro zasedeni z delom, nekaj slabše pa proizvodni obrati. Z upoštevanjem realizacije, dosežene v prvem tromesečju in planirane za celo leto 1972, ocenjujemo, da imajo posamezni obrati zagotovljeno delo vnaprej takole: 60.282 56.541 16.470 79.815 28.761 30.337 3.522 275.728 CKV Ljubljana za 4 mesece CKV Maribor za 11 mesecev CKV Koper za 3 mesece Elektromont. za 8 mesecev TEN za 3 mesece Trata z livarno za 2 meseca Projekt, biro za 3 mesece Navedena približna ocen^ je delno v skladu s sprejetim planom prodaje; po katerem si morajo montažni obrati zagotoviti delo vsaj za 4 do 5 mesecev vnaprej, proizvodni obrati pa za 2 do 3 mesece. Za detajlno presojo doseženega poslovnega uspeha v prvem četrtletju je članek nepopoln, ker ne vsebuje stroškov, ki so bistveni element analize. Če so obrati poslovali v okviru plana, kar je po našem mnenju skoraj gotovo, potem je poslovni uspeh obratom zagotovljen. Prepričani smo, da bodo bralci Glasnika lahko tudi na podlagi tega obvestila ugotovili uspešnost poslovanja tudi v tem letu. ALEKSANDER REMEC VPRAŠANJA - ODGOVORI - VPRAŠANJA - ODGOVORI - VPRAŠANJA - ODGOVORI - VPRAŠANJA - ODGOVORI DELAVČEVE PRAVICE OB NESREČI PRI DELU ^RAŠANJE: Ali delavec, ki se pone-eči prj delu, v vsakem pri-* eru lahko zahteva odškod-n°, in kakšne so sploh nje- 1Ve pravice v takšnem primeru? °t>GOVOR: Nesreče pri delu z večjimi 1 manjšimi posledicami so ami spremljevalec človeko-8a življenja in delovanja. Z . v°jem tehnike se sora-nerno povečujejo nevar-n°sti, z njimi pa tudi število Sreč: vse preventivne v^ere>' ki jih človek pod-®ma, nesrečne slučaje le anjšujejo, ni jih pa mo-‘jm povsem preprečiti, g °sledice nesreč pri delu inst0 povzročajo invalidnost . smrt ali vsaj manjše in za-ke ne telesne okvare. V vsa-fg’11 takem primeru je delaje bolj ali manj oškodovan odtvar5vno Je- da bo teiial (]0, °dnino, zlasti še, če ga fcheilJnvalidnostali trajna telesna okvara, ki zmanjšuje njegovo delovno sposobnost. Za posledice nesreče pri delu ima delavec pravico terjati odškodnino od podjetja, vendar samo tedaj, če se ugotovi, da podjetje nosi krivdo za to, da seje ponesrečil, ker ni podvzelo vseh predpisanih ukrepov za varnost pri delu (npr. ni poskrbelo, da bi bil oder stabilen in se je ta podrl; ni pred-pisno zavarovalo jaška in je delavec padel vanj; ni opremilo stroja z varnostnimi napravami itd.). Nikakor pa delavec nima te pravice, če je nezgodo povzročil sam, vsled svoje nepredividnosti, lahkomiselnosti ali celo malomarnosti in je zmotno mislil, da sc bo mogel nevarnosti, katere se je zavedal, tako ali tako izogniti. Krivda podjetja oziroma oseb, ki imajo skrbeti za varnost pri delu, je torej odločilna za pravico delavca terjati odškodnino. Za ta primer pa ima podjetje sklenjeno zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti podjetja in v konkretnm primeru prenese zahtevek na zavarovalnico, ki pa seveda strogo pazi rta to, ali je krivda podjetja v resnici ugotovljena. K temu je še pripomniti, da ima delovna skupnost nin0, čeprav le v manjših sklenjeno tudi kolektivno zneskih. nezgodno zavarovanje, po katerem zavarovalnica plača v primeru nezgod in nesreč pri delu ali tudi izven dela vnaprej določeno zavaroval- Dr. GABRIJEL KRŽIČ Že na prvi pogled vrsta možnosti za nezgode pri delu VPRAŠANJA - ODGOVORI - VPRAŠANJA - ODGOVORI - VPRAŠANJA - ODGOVORI - VPRAŠANJA - ODGOVORI Delo organov upravljanja in Pred no preidemo na poročilo o delovanju organov razpravo še obratnim delav-upravljanja v aprilu, bi bilo omeniti nekatere važnejše $kim svetom in CDS. si.lepe, ki jih je sprejel ODBOR ZA GOSPODARJENJE Razdeljeno po posa-na seji, 24. marca, tj. potem ko je bila prejšnja številka meznih obratih je odbor časopisa že v tisku in o tem nismo mogli več poročati. Na odobril obisk strokovnih tej seji je odbor razpravljal o izvršitvi plana bruto reali- razstav v tekočem letu v ce-zacije in plana prodaje za februar tekočega poslovnega loti 40 članom kolektiva, ki leta, o planu investicij v tem letu in dokončni delitvi jih bodo določili obrati dohodka na sklade po zaključnem računu preteklega leta. sami. Odbor je odobril tudi Obravnaval je predlog spremembe pravilnika o zaposlo- udeležbo članov kolektiva vanju delavcev v tujini in predlog spremembe pravilnika o na letnih športnih igrah dodeljevanju posojil za stanovanjsko gradnjo in dodelje- gradbincev v Ljubljani, vanje stanovanj. Po poročilu Aleksandra gradnj0 ter tabele vezav SVFT Remca o izpolnitvi plana sredstev v primerjavi z njiho- LMiLAVaM avti bruto realizacije in plana vimiviri. se je sestal na seji 7. aprila, prodaje v februaiju je odbor v nadaljnjem je odbor Razpravljal je o dokončni ugotovil, da so rezultati sprejel dopolnitve pravilnika delitvi dohodka za preteklo kljub nekaterim problemom 0 zaposlovanju delavcev v poslovno leto in investicij-v posameznih obratih, ki jih tujini, ki so bile potrebne skem planu za tekoče leto. bo treba rešiti, ugodni in je giede’ na nove zakonske Poslušal je poročilo glavnega poročilo sprejel, s tem da predpise. Cimprej pa je primorajo posamezni obrati, če praviti tudi pravilnik oz. bi v teku leta prišlo do po- spremembe pravilnika, ki za- PaJe obravnaval spremembe manjkanja del, vsaj 6 tednov devajo specifičnost zaposlo- in dopolnitve pravilnika o prej obvestiti o prostih kapa- vanja v NDR. zaposlovanju delavcev v tu- citetah, v vsakem takem pri- Odbor je sprejel tudi jini ter spremembe in dopol-meru pa je kot prvi ukrep spremembe in dopolnitve nitve pravilnika o dodelje-potrebno ukiniti vsako nad- pravilnika o dodeljevanju vanju stanovanjskih posojil urno delo. V nadaljnjem je posojil za stanovanjsko grad- in stanovanj. Razpisal je vo-Alojz Kosi poročal o delitvi nj0 jn dodeljevanju stano-dohodka matičnega pod- vanj, ki jih je predložiti v direktorja o poslovanju v preteklem letu, v nadaljnjem jetja, podal pregled prihodkov in odhodkov za matično podjetje, enoto počitniške skupnosti in stanovanjsko enoto ter poročal o bilanci stanja konec leta 1971. Po obširni razpravi je odbor sprejel predloženo delitev sredstev na sklade in plan investicij za leto 1972 z naslednjimi sklepi oz. pripo-ročili: Glede na utemeljenost predvidenih investicij iz sredstev centralnih skladov, ki so povsem v skladu z raz vojem podjetja kot celote in posameznih obratov, morajo biti investicijski plani obratov izdelani točno z dinamiko črpanja sredstev skozi vse leto. Pri dodeljevanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo je v vseh obratih upoštevati enotne kriterije, na prosilce pa vplivati, da se čimveč sredstev oroči pri banki; za črpanje sredstev je izdelati dinamični plan za vse leto. Vsem članom CDS in ODS je posredovati potrebne podatke, kot prikaz neto sredstev za sklade po zaključnem računu, zbirni pregled sredstev, celotni pregled »» sredstev za stanovanjsko iz- litve polovice članov organov upravljanja in razpravljal o realizaciji ustavnih dopolnil v podjetju. Na podlagi poročila Alojza Kosija o delitvi dohodka matičnega podjetja, ki je že bila obravnavana na zadnji seji CDS, na sejah odbora za gospodarjenje in ODS, je CDS dokončno potrdil delitev dohodka za preteklo poslovno leto. O delitvi dohodka smo objavili poseben članek v prejšnji številki našega časopisa. Glede na nujne potrebe nekaterih obratov je CDS odobril posojila iz centralnih skladov obratom CKV koper, TEN in Trata za dobo 6 let s 6 %-no obrestno mero in potrdil investicijski plan iz centralnih skladov ter investicijski plan posameznih obratov. O planu investicij poročamo v posebnem članku. O poslovanju obratov in skupnih strokovnih služb v preteklem poslovnem letu je obširno poročal glavni direktor Stanko Krumpak. V poročilu je obrazložil vse uspehe pa tudi neuspehe in pomanjkljivosti v poslovanju ter nakazal smernice za splošno izboljšanje v bodočem poslovanju. Po krajši razpravi je CDS poročilo vzel na znanje in ga potrdil. V nadaljevanju je predsednik CDS Tone Pančur poročal o delu glavnega direktorja, ki ga je ocenil zelo pozitivno in naglasil, da je dober po- slovni uspeh brez dvoma t 6. sluga glavnega direktorja-čilo je bilo soglasno sprejet"' J-člani CDS so delo g>avnSpO' rektorja odobrili in mu dau polno priznanje. etan0' Po poročilu Janeza 8 m nika je CDS sprejel sprernzapo-, in dopolnitve pravilnika 0 tvu.1 slovanju delavcev v in°zel(L| s* o katerem pa bo razpra ‘J jel* ODS biroja za investicijsk^# v tujini. Sprejel je nadalje „j« sebe n pravilnik o zaposi dela/cev v NDR. .-,,0' Po nadaljnjem poročilu- p za Stanovnika o spremem ^ dopolnitvah pravilnika o in ljevanju stanovanjskih P°^Jrai’ stanovanj, o katerih pravljah ODS m odbor za gozdarjenje, ki so dali sV^pg f pombe in predloge, je krajši razpravi sprejel PreC ravil besedilo nekaterih členov P nika. ,.t n8 Ker letos poteče katerim članom CDS_ in u g!f CDS razpisal volitve članov^aja. nov upravljanja, ki bodo "'[iin0 Imenoval je centralno^^el komisijo in komisije v p°s$e nih obratih ter komisij6 stavo volilnih imenikov. f6( ,vo vomnm lmeniNV'- V nadaljnjem je CDS ndeg0P log Mira Dražumeriča inj uSy'1- __________________ imefO, komisijo za uresničevanje nih amandmajev ter uSj^j d°' splošnih aktov z ustavni ^ SpiUMlill Cl IV L Vl V C MU*- -n iv . polnili. Komisija naj do 2 pripravi program dela m (Nadaljevanje z 2. strani) 10. PRS - za nakup opreme - posojilo za energet. objekte 11. Centralna orodjarna - za nakup strojev in opreme - za nadzidavo obstoječe zgradbe na Titovi 126 - posojilo za energet. objekte 518-00° di8 i-oogož; 12. Uprava - za nabavo računskih in pisal, strojev in pisar, opreme - plačilo anuitete za mehanografske stroje - posojilo za energet. objekte 22n nOO^ i-ogiooO' 13. Investic. dejavnost v inozemstvu - za nakup voznega parka - posojilo za energet. objekte 14. Centralni skladi za nakup poslovnih prostorov v Skopju za dokončanje poslov, prostorov v Beogradu za rekonstrukcijo počit, doma Lošinj za dokončanje počit, doma Fiesa posojilo biroju za gradbeništvo za nakup poslov, prostorov posojilo za energet. objekte 'm 2,700% di» ’400.'00° 8JS*i ,e#’ ce, 30 din za otroke od 7 do 15 vil let, 20 din za otroke od 1 do 7 let in 5 din za otroke do 1 leta; lit za tuje goste znaša cena 60 din J‘ na dan. Pred sezono in po njej |« Pa je cena nižja za 10 din. ij« Na'sejah so se v aprilu sestali lflc 'udi vsi A OBRATNI J DELAVSKI SVETI #i Predmet razpravljanja je bila /: Analiza poslovanja in delitev dote1: nodka po zaključnem računu (P Preteklega . poslovnega leta ter m uPoraba sredstev za investicije v al’| tekočem poslovnem letu. Direk- . torji obratov so na sejah poro- Fi ,Cali o poslovanju v preteklem letu. V zvezi s tem so obratni uelavski sveti sprejeli ustrezne sklepe. tRata Na podlagi poročila Aleksandra Remca o analizi poslovanja *n delitvi dohodka je ODS ugo-t°vil. da je bilo poslovanje obratu Povsem uspešno, zato je poro-cilo soglasno sprejel. Sprejel je tudi predlagano delitev osebnih dohodkov. Od skupne vsote, namenjene ^.stanovanjska posojila, se iz-°ci 100.000 din m vloži v Punko kot vezana vloga za reši-ev stanovanjskega vprašanja so-lalno šibkih članov kolektiva. V .$ti ramen se izloči 50.000 din ,n vloži v banko za socialno tbke^ člane kolektiva v livarni vančna gorica. Pri stanovskem podjetju Grosuplje pa e najame posojilo za nakup sta-li°^anja v Grosupljem za potrebe , ODS je nato sprejel korigirani |,an investicij tako v obratu t,tata kot v livarni Ivančna go- a:.Sredstva za investicije bodo višini 70 % vzeta iz skladov D rata, 30 % pa dobi obrat kot . ®jilo iz centralnih skladov ]„ djutja. Posojilo se vrne v 5 1,1 s 6 % obrestno mero. nj,C:iede na številne prošnje raz-lv društev, ki prosijo v livarni SCs.8°nca za finančno pomoč, se š?inoV avi vloga na občinsko skup-0 Grosuplje oz. krajevno p^R.dost Ivančna gorica, da pri- a program o financiranju raznih društev. Šele nato se bodo prošnje reševale. Za tehnično izboljšavo pri izdelavi matic se tov. Repancu, KV strugarju, odobri ustrezna nagrada po pravilniku o tehničnih izboljšavah in novatorstvu. ODS je nato razpravljal še o izločitvi nekaterih dotrajanih osnovnih sredstev in pooblastil za to delo posebno komisijo; določil je delovni čas v livarni in sprejel predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in stanovanj. Končno je ODS izrazil popolno priznanje vodstvu, obrata in livarne v Ivančni gorici ter celotnemu kolektivu za uspešno poslovanje v preteklem letu. CK V LJUBLJANA ODS je na podlagi poročila o analizi poslovanja in delitvi dohodka po zaključnem računu za preteklo leto ugotovil ugodne rezultate in poročilo o izvršeni bruto realizaciji in stroških soglasno sprejel in potrdil. Soglasen je bil tudi s predlagano delitvijo dohodka. Odobril je predlagani plan investicij in namenil primerno vsoto tudi za stanovanjsko izgradnjo. Sledilo je obširno poročilo direktorja obrata ing. Antona Zime o poslovanju obrata v preteklem letu, v katerem je ob navajanju podatkov, ki so povsem ugodni, naglasil tudi vse težave in probleme v poslovanju ter nakazal smernice za bodoči razvoj. Poročilo je bilo sprejeto. Na podlagi poročila Franca Lopatiča o kadrovski problematiki je ODS sklenil, da se v bodoče organizira dopisno izobraževanje za VK delavce in prirejajo tečaji za NK in PK delavce. Predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika od dodeljevanju posojil in stanovanj je ODS z določenimi pripombami sprejel in potrdil. Soglasen je bil tudi s predlagano novo organizacijsko shemo obrata, ki jo je sestavil Miran Mihelčič. Po poročilu ing. Hudoklina o številu in vzrokih nesreč pri delu je ODS sklenil, da se v aprilu pričnejo tečaji o varstvu pri delu, in sicer za delavce v montažni dejavnosti ob prostih sobotah, za delavce v proizvodnji pa v popoldanskem času. ODS je nato sprejel ostavko na delovno mesto teh. direktorja, ki jo je dal ing. Stane Ko-rinšek, s tem da se imenovani razporedi na drugo ustrezno delovno mesto. ODS je nato razpravljal še o spremembi delovnega časa (od 6. do 14. ure, ob torkih od 6. do 16. ure), o prostih dnevih ob prvomajskih praznikih (prosto od 27. aprila do 2. maja, zato pa bo sobota, 6. maja, redni delovni dan). Vsem članom kolektiva, ki so v bolniškem staležu več kot 3 mesece, je bila odobrena primerna podpora, in sicer tistim, ki so v bolniškem staležu od 3 do 5 mesecev 500 din, od 5 do 10 mesecev 600 din in nad 10 mesecev 700 din. Vsakemu upravičencu je izdati posebno odločbo. ODS je imenoval še komisijo za določanje delovnih norm za posamezne veje dejavnosti (proizvodnja klimatov, ventilatorjev, toplotnih menjevalcev, zračnih rešetk), ki naj določa delovne norme za posamezne delovne naloge. Tako določanje norm velja za vse delovne naloge, dokler se ne določijo tehnične norme. CKV MARIBOR Po pregledu sklepov zadnje seje je ODS odobril nagrado šoferju Jožetu Vnuku v višini 500 din za izredno čuvanje avtomobila, ker je prevozil 200.000 km brez generalnega popravila. Po poročilu Alojza Kosija o analizi poslovanja je ODS ugotovil v primerjavi z letom 1970 povečano realizacijo za 31 % oz. celo za 73 %, če se upošteva realizacija v NDR. To so rezultati večje produktivnosti in boljše organizacije dela ter večje delovne discipline, le deloma pa so tudi posledica povečanja cen. Po podrobni analizi vseh pokazateljev je ODS potrdil zaključni račun za preteklo leto in predlagano delitev dohodka. Odobril je izplačilo presežnega dela osebnih dohodkov v 3 mesečnih obrokih in določil primerno vsoto za namene stanovanjske izgradnje. Sprejel je tudi predlagani plan investicij v tekočem letu. O poslovanju obrata je podrobno poročal direktor obrata Vlado Ulčar, ki je nanizal vse uspehe pa tudi vse težave in probleme, ki so se pojavljali v poslovanju. Poročilo je ODS soglasno sprejel, za uspešno sodelovanje obrata pa se je v imenu podjetja zahvalil glavni direktor Stanko Krumpak, ki je predvsem naglasil uspešno opravljeno delo na gradbišču v NDR, kjer je bilo delo izvršeno celo 8 dni pred rokom. ‘Razen tega pa so zelo ugodni tudi finančni pokazatelji. Predlagal je, da se podelijo primerne enkratne nagrade vsem, ki so pri tem delu sodelovali, vsem delavcem, ki so delali na gradbišču v NDR, pa se izplačajo norme v maju. Alojz Kosi je nato obrazložil spremembe in dopolnitve pravilnika p dodeljevanju posojil in stanovanj, s katerimi se je ODS strinjal in jih sprejel. Kegljaški sekciji obrata je ODS odobril dotacijo 3000 din za najem kegljišča, ugodil pa je prošnji Ane Kampič za denarno pomoč, ker je bila dalj časa v bolniškem staležu. Splošna služba naj do prihodnje seje sestavi spisek delavcev, ki imajo daljši bolezenski staž, da se tudi tem podeli denarna pomoč. Sprejel je HTV plan za tekoče leto in povečal dnevnice delavcem, ki delajo na gradbišču v Šibeniku_od_ 1. aprila 1972. Ugodno rešil še nekaj osebnih zadev delavcev. CKV KOPER V zvezi s pregledom o izvršitvi sklepov prejšnje seje je ODS med drugim sklenil, da se nabavijo standardne tlačne črpalke, ki jih osvoji celotno podjetje. Zato naj se ta nabava izvrši v soglasju z nabavno službo obrata CKV Ljubljana. Na poročilo Alojza Kosija o izvršeni bruto realizaciji v preteklem letu se je razvila podrobna razprava, na podlagi katere je ODS poročilo sprejel in odobril. Soglasen je bil s predlagano delitvijo dohodka na sklade. V diskusijo je posegel glavni direktor Stanko Krumpak, ki je poudaril velik pomen vlaganja v lastna obratna sredstva in zmanjšanja zalog materiala, zlasti pa škodljivost kopičenja nekurant-nega blaga. Nato je ODS sklenil najeti posojilo iz centralnih skladov podjetja za nabavo osnovnih sredstev ter za povečanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Izdelati je rekapitulacijo investicij za tekoče leto, upoštevajoč sredstva, ki so za to na razpolago. Letno poročilo o poslovanju obrata je dal ing. Ladislav Alič. Po končani diskusiji je ODS poročilo sprejel in potrdil. V nadaljnjem je ODS deloma zavrnil, deloma pa ugodil pritožbam nekaterih delavcev glede razporeditve delovna mesta in določitvi števila točk, s tem da komisija za delitev osebnih dohodkov ob koncu polletja ponovno oceni delavce, ki jim je bila pritožba zavrnjena. Na podlagi poročila in predloga vodje splošne službe Mirka Zelenca te ODS sklenil odpisati nekaj ukradenega orodja, ki je bilo v osebni zadolžitvi nekaterih delavcev, s tem da se izda opomin Stanetu Rajsnerju zaradi premajnega čuta odgovornosti do čuvanja družbenega premoženja, vse vodilne monterje pa je opozoriti na povečanje budnosti. ODS je nato sklenil, da se imenuje za novega v. d. direktorja ing. Ladislav Alič in razpiše delovno mesto direktorja obrata. Razpis izvede centralna komisija za delovna razmerja. Po poročilu Alojza Kosija o spremembah in dopolnitvah pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in stanovanj je ODS spremembe in dopolnitve sprejel in potrdil. Na vlogo kleparjev, zaposlenih v obratu, za priznanje terenskega dodatka, nočnin in prevoznih stroškov, je ODS sklenil, da se jim priznajo terenski dodatki in nočnine, če delajo v delavnici izdelke za objekte v krajih, kjer za delo na terenu pripada terenski dodatek. Delavcem, ki se vozijo na delo iz oddaljenih krajev, se priznajo terenski dodatki v skladu s pravilnikom podjetja. TEN Po poročilu Aleksandra Remca o analizi poslovanja in delitvi dohodka za leto 1971 je ODS analizo poslovanja in delitev dohodka sprejel in potrdil. Sprejet je bil tudi nov predlog plana investicij in investicijskega vzdrževanja za tekoče leto. ODS je ugotovil, da poročilo direktorja obrata Iva Povšeta o poslovanju obrata v preteklem letu vsebuje primopredajni zapisnik, ki pa ga komisija še ni pregledala. Imenovana je bila primopredajna komisija za predajo dolžnosti od prejšnjega direktorja Povšeta v roke v. d. direktorja Mazovca. Po krajši razpravi je ODS sprejel sklep, da se pokličejo na odgovornost vse osebe, za katere bo primopredajna komisija ugotovila, da so odgovorne za trenutno stanje v obratu. Po obrazložitvi v. d. direktorja Mazovca o trenutnem stanju je ODS v zvezi s tem sklenil, da se takoj podvzamejo nekateri konkretni ukrepi za zboljšanje stanja, med drugim: takoj je pričeti z dvigom produktivnosti vsaj za 20 %: norme je takoj korigirati, nabavo reprodukcijskega in drugega materiala skrčiti na minimum; mesečna količina nabave ne sme presegati 1,5 milijona din; znižati je zaloge v vseh skladiščih za najmanj 1 milijon din mesečno. ODS je skupno postavil 12 zahtev, ki se morajo brezpogojno izvajati. ODS je nato sprejel še spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in stanovanj. ELEKTROMONTAŽA ODS je sprejel in potrdil analizo poslovanja in delitev dohodka po zaključnem računu za preteklo leto. O poslovanju obrata je obširno poročal direktor ing. Franc Kumše. Iz poročila so razvidni povsem ugodni rezultati in je ODS poročilo sprejel in potrdil. Odobril je znesek 6000 din, ki naj se izplača vdovam jronesre-čenih delavcev Janeza Žgajnarja in Janeza Fabjana kot posojilo za plačilo pravdnih stroškov v odškodninski pravdi zoper povzročitelja nesreče! Nagrada v znesku po 700 din je bila priznana šoferjema Alojzu Podlipniku in Alojzu Udoviču za vestno delo na vožnjah in vzdrževanje vozil. ZZB NOV v Slov. Konjicah je bila odobrena pomoč v znesku 1500 din za postavitev spomenika padlim borcem. Dvanajstim delavcem, ki so bili v bolniškem staležu več kot 3 mesece, je bila odobrena pomoč v višini po din 500. SKUPNE SLUŽBE ODS je sprejel in potrdil poročilo Aleksandra Remca o analizi poslovanja in delitvi dohodka po zaključnem računu za leto 1971. Imenoval je komisijo za pregled in notranjo kontrolo projektov v projektivnem biroju. GABRIJEL KR ŽIC S POTI PO AMERIKI • S POTI PO AMERIKI • S POTI PO AMERIKI World Trade Center S POTI PO AMERIKI • I xz S POTI PO AMERIK'•‘OTI po AMERIKI r* ■ -/-—'L-2 : ... ri' {C-žnv/HA Sb* « afflMP Po trinajstih urah sedenja, presedanja ter pretegovanja po ozkem sedežu Boeinga 707 smo pristali v Ameriki. S tem se je šele začel glavni del našega potovanja, kije bilo že davno premišljeno do potankosti. V pičlih 6 dneh, med katerimi sta bili tudi nedelja in za Amerikance prosta sobota, smo si morali ogledati 8 gradbišč, tovarno klimatskih naprav, obiskati dva državna inšpekcijska urada, imeti razgovor o organizaciji z lastnikom enega od štirih največjih instalacijskih podjetij v Ameriki, ogledati si razstavo ogrevalne in klimatske tehnike, razen tega pa presedeti 7 ur v letalu in še 16 ur v avtobusih. Tak je bil pač tempo našega obiska New Yorka, VVashingtona in New Orleansa. Torej Amerika! Za vse zanimiva in mikavna, organizacijsko, poslovno in podjetniško pa tudi nekam tuja. Amerika — dežela reda, bogastva, storilnosti, skratka vseh naj . . . v pozitivnem smislu, pa hkrati tudi dežela brezposelnosti, revščine, izsiljevanja, skratka zopet vseh naj ... v negativnem smislu. Taki ekstremi so nas na vsej poti spremljali tudi po gradbiščih. Splošne ocene za naše ljudi v podjetju niso zanimive, vseh verjetno tudi ne zanimajo razne posebnosti, s katerimi smo se seznanili. Prepričan pa sem, da jih zanima eno od največjih gradbišč 21. stoletja, saj bodo ti objekti predstavljali celotnemu svetu pojem, kakor ga danes Metropolitanska opera, univerza v Boshumu, olimpijski stadion v Muen-chnu itd. V New Yorku, na zahod- nem delu otoka Manhattan, gradijo svetovni poslovni center — World Trade Center. Zgrajen bo do konca 1973. Jedro tega centra predstavljata dva stolpa s 110 nadstropji in višino 410 m (dosedaj najvišja zgradba na svetu — Empire State Building ima 380 m). Ob teh dveh stolpnicah pa so razvrščeni nižji objekti, ki tvorijo z obema stolpoma zaključeno celoto. Sredi, med objekti, kjer je danes še vse razdejano, bo urejen trg z vodnjaki, skulpturami in arkadami. Pod zemljo pa bo še 6 nadstropij. Po računih bodo znašali stroški 0,6 milijarde dolarjev, že sedaj pa predvidevajo podražitve, tako da bo znašala končna cena 0,9 do 1 milijarde dolarjev. Ceni primeren je tudi obseg gradnje. Zazidane površine je le 6,5 ha. Na tej površini pa bo postavljenih 93 ha poslovnih prostorov. To je 3,5 ha več površine kot jo ima 18 nebotičnikov znamenitega Rockefelerjevega centra v New Yorku in 32,5 ha več kot doslej največja poslovna stavba na svetu, Pentagon v Washingtonu. V centru bo zaposleno 50.000 ljudi, strank pa bo vsak dan okrog 80.000. Transport tolikega števila ljudi predstavlja velik problem. V kleteh ‘objekta bodo zato urejene 4 postaje podzemske železnice ter avtobusne postaje glavnih mestnih Unij. V 6 kletnih etažah pa bo prostora za 2.000 osebnih avtomobilov. Za vertikalni transport bo v obeh stolpih vgrajenih 208 dvigal, in sicer 162 normalnih ter 46 specialnih eks- presnih dvigal. Pri n^ujei° potem 15 ali 16 nebotičnikov je to novost; ^stropij navzgor in na-katero je mogoče zmaflj811 potreben tlorisni prosto! 1 aJem zraka je za vsako dvigala od 23 na 13 %■ fj duPprvavo> stoji v strojnici, presna dvigala bodo vozil8., l eKtno na fasadi. Pred vsa-do 44., 78. in 100. plošč8" napravo so vgrajeni avto-kjer bo treba prestopit’ j tQr.1Cn’ roli-filtri. Ventila-lokalno dvigalo do p osa# J1 so centrifugalni s po-nih etaž. Kabine dvigala ■ '1(8m preko jermenic, Ka- tudi primemo velik6 i ^ lte*e teh ventilatorjev so lahko sprejmejo v ekspr68*1 i^t^rifemo napravo 93.500 dvigalih do 55 oseb. j Sr.°' metrov/h, za naprave v Več kot te splošne št6 ^ mi pa 3 povedo inštalaterjem^ tQr/°v/h. 153.000 kub. Pritiski ventila- datki o instalacijah. P°r^ 2snCV se gibljejo od 150 do elektrike bo znašala 80 M l,.,';.rnrn VS. Premeri cevi za pa Vse Moč instaliranih transfo# , tkalni razvod so torjev je 132 KV A (Top1". 940 mm za periferno na- na Ljubljana Pr0'zVj: šv^0’ za notranjo 64 M9). V primeru izpa. et 2400 x 1200 mm. električnega toka daje j v#e v stolpnicah so v ogre-silno električno energij0 nem in prezračevalnem diesel agregatov z močjo P lacii^U identične. Za regu-500 KVA. ,,, <.P.a skrbijo specralnr na- Za ogrevanje uporab# pute 1 v®nt8h ozrroma lo-tri vrste ogrevnega med et Pn odcepu vposamezm 9,5 at. V strojnicah, k’ J 3$ 3aztakaznaša najmanj razporejene v 7., 41., ?5 ! ta ”skuPne k°Wine :zraka, 108. etaži, so reducim6 P ttietL.,Znaša 2^0 000 kub. staje, ki znižajo pritisk 1^ /min alr 15,000.000 1,15 at. S to paro so og,j y metrov/h. vani predgrelci in dog# lita centru bo insta- khmatskih naprav in Prj- . ^00 stranišč in 3000 točni aparati. S toplo < v^inikov. Za oskrbovanje so ogrevani klimako” j ttw en sanitarnih pred- toiji po obodu stavbe, z ,(( Se|j je urejen tudi po- čo vodo pa grelci v Je j sistem. Zunanji vodo-stolpov. Ves kondenzat vstopa v prvo klet, kjer teka preko protitočni^ črpa|,strojnici nameščene 4 ogrevanje porabne vod ti$u e poviševanje pri-zbiralce kondenzata. jjj sprem?0- 100 KM. Črpalkam Prostore v stavbi mja obrate poseben preko klima naprav in k# naVa sistem, ki urav-konvektorjev centralna i Pritu, rate v odvisnosti od dilna naprava. V njej J str0D-a v°de v 41. nad-agregatov hladilne kap J 4 ^ • V tej etaži so zopet tete po 21,000.000 Kcal/'. ^ Palke enakih moči, da Skupna hladilna kapa6 j sttoDj l° v°do do 71. nad-" znaša torej 147,000- dyjg > u pa še 2 črpalki, ki Kcal/h. hl3js KeC. v°do do strehe. Hladilne agregate fitpJaciJa obratov vseh voda iz reke Hudson- c je enako izvedena v njej je zgrajeno PoSfp % S*1 «d pritiska v naj -črpališče s 7 črpalkam ' ) 2 a čroaio "3 000 000 l Pih kontrolo vseh električ- vode° po Sh nr< C^valnih in hladilnih 1500 mm do no ceveh PreP rt) . evalnih in hladilnih iuvv mm do hladilnih ^ ^ v je v četrti podzemski presoijev. Dimenzije ž8rajenv, obTa stolpoma vodov hladilne vode Pje^ • mandrn prostor. V kundarni strani, ki vod’) # % Je Postavljen računal-Ho strd) in kont/mne Honeywell, ki 750 mm. Vsaka strom1^- aiat^ in vlag, d mn popolnoma sarnf^s« 1q6q ^kontaktov Siu Tniej -Sega čez dve etaži- v V postavljene vse napfa 2100 ter Rperatur. °dstranjevanje smeti Perspektiva v hali CKV Ljubljana v Vojkovi ulici so morali projektanti centra pogruntati poseben sistem. Računajo, da bo treba v centru vsak dan odstraniti nad 50 ton odpadkov, med katerimi bo ca. 75 % plastike in papiija. Vse te odpadke bodo po nadstropjih zbirali v posebnih kontejnerjih in jih odpeljali v klet. Posebna preša jih bo s silo 45 ton stisnila v jeklene kontejnerje vsebine 32 kub. metrov. V tak kontejner bo mogoče stlačiti 12 do 17 ton odpadkov. Kontejnerje bodo iz kleti odpeljali tovornjaki na odlagališče smeti. Posebno skrb so morali projektanti posvetiti tudi zunanjemu čiščenju stavbe. Pomislimo le, da imata oba stolpa 43.600 oken s skupno površino 55.500 kvad. metrov. Skonstruirati so morah posebno napravo velikosti 1,3 x0,7 x0,5 m, ki se premika ob fasadi s hitrostjo 20 m/min in jo pri tem skrtači s čistilno peno, obriše z gumijastimi otiralci, izpere z vodo in nato osuši. Vsako minuto ta naprava očisti pas širok 1,1 m v višini 5 etaž. Normalno okno očisti v pičlih 9 sekundah. Ob poslovnih prostorih je bilo treba misliti tudi na nastanitev gostov ter prehrano zaposlenih. V ta namen je v sklopu centra zgrajen hotel s 600 sobami, v najrazličnejših restavracijah, snack-barih itd. pa je mogoče postreči hkrati 20.000 gostov. Na koncu naj omenim, da so vsi zvari na cevovodih, ki so položeni v stavbi kot horizontalni ali vertikalni razvodi, 100 % rentgenizi-rani. In čemu bo služil World Trade Center? To naj bi bila nekakšna trgovina Združenih narodov, namenjena predvsem manjšim podjetjem, ki ne razpolagajo z izkušenimi kadri v mednarodnem poslovanju. Omogočila naj bi hitro opravljanje trgovskih poslov od izbiranja, pogodb in pla-* čil. Poslovanje pa naj bi iz-gledalo nekako takole: npr. jugoslovanski proizvajalec pohištva bo najel v centru razstavni in prodajni prostor. Trgovska misija, npr. nacionalistična Kitajska s Tajvana, se bo zanimala za nakup tega pohištva. Da bi naši trgovci lahko sklenili posel, potrebujejo cel kup podatkov o trgovini s Kitaj- sko, kot npr. omejitve pri uvozu, tržne razmere, prodajno in nabavno kapaciteto, carine itd. Jugoslovanski predstavnik bo preko telefona vzpostavil zvezo s centralnim računalnikom, ki bo preko televizijskega zaslona ob telefonu takoj posredoval vse zaželene podatke. Našemu predstavniku jih bo treba le s posebno pripravo z zaslona prefotokopi-rati. Za izdelavo pogodbe v kitajščini bo na razpolago oddelek jezikoslovcev in stenodaktilografov. Plačilne posle pa bo 'lahko uredila ena od 33 svetovnih bank, ki imajo v centru že najete svoje poslovne prostore. Tako bo mogoče opraviti posel, za katerega bi potrebovali v sedanjih prilikah več mesecev, v nekaj dneh. MIKL AVŽ KRŽAN 1. MAJ 1972 IMP GLASBI [It Občasni pregledi priprav in naprav na mehaniziran pogon i Delavci, ki opravljajo svoje delo ob strojih, so izpostavljeni raznim nevarnostim, ki v določenih okoliščinah lahko privedejo do nesreče. To se lahko zgodi v primeru, daje varnostna naprava odstranjena, pa tudi če varnostna naprava na določenem stroju sploh ni vgrajena ali pa je celo nepopolna. Pozorni moramo biti zlasti pri strojih starejših tipov, ki so bili v svoji originalni izvedbi izdelani večinoma brez varnostnih (zaščitnih) naprav. V naših proizvodnih obratih uporabljamo še precej takih strojev, vendar pa so po večini že preurejeni tako, kot zahtevajo veljavni predpisi o varstvu pri delu. Pri tem moramo posebej opozoriti na Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami (Ur. 1. SFRJ, št. 18/67). Njegov 64. čl. pravi: ..Priprave, naprave in orodje je treba vzdrževati v brezhibnem stanju. V času obratovanja, pa tudi po premestitvi na drugo mesto, je treba priprave in naprave pregledati in po potrebi tudi preizkusiti. Obseg, način in roke pregledov in preizkusov priprav, na- prav in orodja, kakor tudi način vzdrževanja le-teh v brezhibnem stanju mora določiti organizacija v svojem splošnem aktu.11 Ob pregledu določenega stroja ali orodja moramo vedeti, kaj m kako bomo pregledovali ali preizkušali. Za primer si oglejmo pregled ročnega strojčka na mehaniziran pogon, ki je lahko električni (vrtalni in brusilni stroji), pnevmatski (kladiva, sekači, prebijači) ali pa motorni (motorne žage): Predvsem morajo biti ta orodja izdelana tako, da delo z njimi ne predstavlja posebnega fizičnega napora. To se doseže s čim manjšo težo in tako izvedbo, ki bo maksimalna prilagojena vrsti dela in delavcu. Prav tako se zahteva, da morajo imeti ta orodja vgrajeno maksimalno zaščito proti previsoki napetosti dotika, če gre za orodja na električni pogon, morajo biti zaščitena proti povečanju števila vrtljajev vsled povečanja pritiska pri pnevmatskem pogonu, orodja na motorni pogon pa morajo imeti zaščito vročih delov, s čimer preprečimo možnosti opeklin. Odvisno od namena uporabe, morajo ročna orodja na mehani- ziran pogon vsebovati tudi druge potrebne varnostne naprave, kot npr.: zaščitni oklop okoli brusne plošče pri ročnih brusilnih strojčkih, enako pri krožnih žagah in podobno. Pri pregledu orodja na mehaniziran pogon moramo biti še posebno pozorni na naslednje: - orodje mora biti opremljeno. s posebnim stikalom, ki omogoča delovanje orodja le, kadar ga držimo v rokah; — orodje na električni pogon mora biti zaščiteno proti previsoki napetosti dotika, ki bi se pojavila na ohišju orodja vsled preboja izolacije; vrsta zaščite mora ustrezati pogojem dela in predpisom o zaščiti proti električnemu toku (npr. ozemljitev, ničljenje, nizka napetost, dvojno zaščitno izoliranje itd.); - ročna krožna žaga mora biti opremljena z zaščitno napravo, tako da je prekrit cel list žage; premični del zaščitne naprave pa se mora vračati v prvotni položaj po vsakem zažagova-nju; - cevi za dovod komprimira-nega zraka ali goriva morajo biti pričvrščene z objemkami; PRIMER ZA PREGLED KLJUČAVNIČARSKEGA BRUSILNEGA STROJA: Obseg pregleda in preizkušanja Način pregleda in preizkušanja Rok Pregled in preizkus opravi Oklop brusne plošče Vizuelni pregled, ščitnik nepoškodovan in pritrjen.Odprtina oklopa max.90°, od sre* dine pa max. 65• ' 3 mesece Neposredni vodja Pomični jeziček Vizuelni pregled. Jeziček nepoškodovan, možnost prilagoditve (oddaljenost od brun sne plošče max. 6 mm ) 1 mesec Neposredni vodja Naslon Vizuelni pregled. Višina naslona v sredini brusne plošče. Naslon nepoškodovan in pritrjen,možnost prilagoditve.(Oddalje= nosi od brusne plošče max. 3 mm J 1 mesec Neposredni vodja Prozorni ščitnik, Vizuelni pregled. Pritrjen, steklo čisto, brez prask. 1 mesec Neposredni vodja Prir ob niča Vizuelni pregled. Premer prirobnice mora bili najmanj 1/3 premera brusne plošče. 1 mesec Neposredni vodja Vložek med prirobnico in brusno ploščo Vizuelni pregled. Elastični material (guma, koža.azbest) premer isti kot priro-bnica. 1 mesec Neposredni vodja Brusna plošča Vizuelni pregled. Plošča centrirana po= vrši na poravnana. 1 mesec Neposredni vodja Odsesova/na naprava Vizuelni pregled. Cevovod nepoškodovan Spoji neprodušni. 1 mesec Služba vzdrževanja Preizkus efikasnosti i teto Pooblaščena strok.ustanova Glavni el. priključek Vizuelni pregled. Izolacija nepoškodovan na. 1 mesec Neposredni vodja Sklopke Vizuelni pregled. Deli nepoškodovani in pričvrščeni na podstavek. 1 mesec Neposredni vodja Varovalke Vizuelni pregled. Zaščitene.proti mehani= čnim poškodbam.Elementi in glave ne-poškodovane. Vložki originalni in odgo= var ja joči h vrednosti. 1 mesec Služba vzdrževanja Zaščita prot) previsoki napetosti dotika Merjenje upornosti 6 mesecev Služba vzdrževanja - udarna pnevmatska orodja morajo biti opremljena z zaščitno oblogo, ki preprečuje od-letavanje orodja; - orodje za zabijanje čepov mora biti opremljeno z zaščitno kapo z vgrajeno varovalko, ki preprečuje sprožitev naprave, kadar je pritisk orodja na podlago manjši od 10 kp; - orodje mora biti opremljeno s potrebnimi držali, ki omogočajo varnejšo uporabo in hkrati preprečujejo, da bi pri prenašanju orodja v ta namen uporabljali dovodne kable ali cevi. Prav podobno velja tudi za pregled delovnih naprav (strojev). Primer pregleda pa si bomo ogledali ob koncu tega članka. Poudariti je treba tudi, da se mora ob vsakem takem pregledu tudi preveriti, ali se predpisani občasni pregledi resnično opravljajo in če se o teh pregledih vodi dokumentarni razvid. Po opravljenem pregledu vseh naprav in priprav na mehaniziran pogon je treba izdelati zapisnik, ki mora vsebovati tabelarni pregled pomanjkljivosti, njihov opis in zaključke. Tabelarni pregled pomanjkljivosti izdelamo zato, da se dobi slika vseh pomanjkljivosti na ,.strojnem parku11 in se lahko na podlagi tega zavzame stališče do problematike opremljenosti delovnih pnprav in naprav na mehaniziran pogon v celotnem obratu. Ker pa iz tega tabelarnega pregleda ni mogoče razbrati težine posameznih pomanjkljivosti, je potrebno v opisu navesti nevarnosti in zaščitne ukrepe, ki jih je podvzeti. Pod obsegom moramo ra?f meti vse dele posamezn ih del! priprav in naprav, ki lahkojjjj ^ določenimi pogoji predstav^ nevarnost za delavca in ne s) zaščitne naprave, ki so vgraJ J na posameznih strojih ali jih. Pregled pa lahko opravl na dva načina: - vizualno, ali pa - z meritvami in pre Izbira načina je odvisna " vrste naprave in od vrste pr® da. '■ j Določitev rokov je eden med najzahtevnejših krit enJ-pri izdelavi splošnega akta. * j tembolj, ker so v zakonu P* pisani roki le za nekatere de , ne naprave. Pri določanju r° moramo upoštevati sledeče: . — stopnjo nevarnosti P° meznih elementov, — čas uporabe delovne prave, J — vrsto materiala, iz katel - j so posamezni elementi, jj — obremenitev posame*G| elementov delovne priprave časom uporabe. ■K Nadalje je treba določiti s% be in posameznika, ki & |j opravljali te preglede, najh J tiste, ki že nadzorujejo del° i sredstva. To so: - neposredni vodja, - služba vzdrževanja, vl)i - pooblaščena stroko i ustanova. uti: Pri tem ne smemo PoZa prit j da je tudi delavec pomen1j činitelj pri določanju rokoVJ^ gledov, saj je prav on ji vsakodnevno, pred pričet V zaključku zapisnika pa podamo splošno oceno obstoječega stroja in predloge za dolgoročno rešitev ugotovljenih pomanjkljivosti. , Da bi vsakokratni taki pregledi potekali, kot je predpisano, moramo v delovni organizaciji določiti režim teh občasnih pregledov delovnih naprav in priprav na mehaniziran pogon. Zato je potrebno v smislu 64. člena že omenjenega pravilnika izdelati splošni akt delovne organizacije, v katerem morajo biti obdelani taki občasni pregledi. Splošni akt se lahko realizira na dva načina: dela, pregledati stroj. Ji , Za hitro kontrolo °k, ^#1 1 pregledov in preizkusov delei , priprav in naprav na mehami pogon je treba voditi eviden obliki kontrolnega kartona^ časnih pregledov, in sicer za J stroj posebej, mora pa vseb naslednje podatke: # - naziv naprave ozirom' prave (stroja), - mesto, kjer je stroj. ,u ■ - obseg pregleda v ski pravilnikom, st;l j - označba ugotovljenem nja, nregl6(l'' datum in vrsta P‘ (tedenski, mesečni, trome5 — kot sestavni del pravilnika o varstvu pri delu, ali pa — kot samostojni pravilnik delovne organizacije. polletni, letni itd.), eg\H - podpis osebe, ki je P r opravila, - opombe. , ujflOi Za zaključek naj da je le v primeru, če so P * Dl delovnih naprav in pnPr ujel11 Glede na specifične pogoje v našem podjetju bi bolj prišla v poštev druga rešitev. Sicer pa v osnovi med obema ni bistvene razlike. Splošne določbe tega pravilnika ne predstavljajo nobene težave, pač pa le-te nastopijo pri določevanju obsega, načina in rokov opravljanja občasnih pregledov in preizkušanja posameznih tipov delovnih priprav in naprav. mehaniziran pogon a^ig)D°j tako, kot je bilo tu 0P' J" možna stalna kontrola PL J* zorstvo delovne organ: Izaiji. pravilnim vzdrževanjem d . t11 naprav. Z drugimi besecutm^ poudarjeno v 5. členu s p ..Organizacija je glavrri nalog in zadev, s katerim vaja in pospešuje vars delu.11 -jrjJr1 ANDREJ A i i MP GLASNIK 1. MAJ 1972 POROČILO SLUŽBE VARSTVA PRI DELU ZA LETO 1971 Za varnejše delo! . V letu 1971 je bilo v pod- Največ se je poškodovale sreda z 14% (20,8%), na u zaposleno poprečno 54,2 % (47 %) KV delavcev šestem mestu je sobota z <■880 (2.658) delavcev in slede NK delavci z 14,8%. 4% (6,7%) in zadnja ne- ,Vaiencev. Od teh seje poško- (12 %), na tretjem mestu so delja z 1 % (0,6 %). ,°valo 282 (241) delavcev VK delavci z 10% (14%). ali 9,79 % (9,08 %) od po- PK delavci so z 9,7 % (6 %) •2 . •S^ o s-.-c A-c ^ V) no strojih 20,9V. ost.obratne 72,4’/. 1L . no pof/ v službo 4,6 7. bi | | na poti iz službe 2,1 7. ^sreČe pri delu po delih telesa v V, Roka desna 19,5 V. z Glava 8,4 7. / Oko desno 4,7 7. Oko levo 3,2 7. Hrbtenica 2,6 7. ,.\\ Roka leva 25.8 % v A V \ \ Noga leva 15,8 7. A 1 Noga desna 13,7 7. Če pogledamo vzroke poškodb, lahko ugotovimo, da se je največ nesreč pripetilo zaradi nevarnega in nepravilnega načina dela - 23,9%, pri notranjem transportu se je poškodovalo 20,5 % ponesrečencev, sledi hoja po gradbiščih in delavnicah z 15,6%, poškodbe na strojih s 14,5 % so na četrtem mestu; da tudi padci z lestve niso tuji našim delavcem, dokazuje 7,2 % poškodb. V prometu se je poškodovalo -c o s it *V) 5 0 01 V) it 6 o O. it 0 01 c. V) Oj januar 21 februar 23 marec 25 april 21 maj 26 junij 24 julij 15 avgust 26 september 33 oktober 27 november 22 december 19 Po obratih so se poškodbe dogajale takole i Umnega števila zaposlenih na četrtem mestu, dočim so elavcev. vajenci z 8,5% (16%) na faradi poškodb pri delu petem mestu, na koncu pa Z bilo izgubljenih 32.776 uslužbenci z 2,8 % (5 %). : p-264) delovnih ur, od Po dnevih je na prvem Z|a v breme podjetja mestu petek z 25 % (18 (4 44 (24.072) in 4.432 sledi ponedeljek z 2x ,0 delovnih ur v breme (14 %), četrtek je na tretjem ?8.344 (24.072) ,192) delovnih , Vj£ialnega zavarovanja. Šte- mestu z 20% (13,5%), na v oklepajih se nanašajo četrtem mestu je torek 15 % leto 1970. (26,4 %), na petem mestu je Ob ra t Število poškodb V 7. Izgubljene ure 19 71 1970 1971 1970 1971 1970 C KV Ljubljana 77 57 11,79 9,78 7.344 7.128 CKV Maribor 37 41 11,56 14,00 4.792 4.200 CKV Koper 20 10 16,48 9,53 1.952 1.136 Elektromontaža 57 48 10,33 9,31 7.256 5.696 TEN 27 24 7,00 6,10 4.696 2.088 Trata 35 3 0 8,58 9,36 3.008 3.952 tv. Gorica 20 24 12,20 16,12 2.696 2.928 Avtopark 1 2 7,14 16,80 152 640 Progr. razvoj, služba 2 1 4,66 2,50 88 40 Projektivni biro 2 — 2,76 — 352 — Uprava 4 4 (.14 3,00 440 456 Skupaj IMP 2 <92 24 1 9,79 9,08 32.776 2<9.264 Nesreče pri delu po urah v*/. 5,6 % ponesrečencev, pri transportu so odraz varnost-dviganju bremen pa 4,4%, ne discipline. Vodilni mon-padci predmetov 2,2 %, teiji na gradbiščih in mojstri ostali vzroki so bili prisotni v delavnicah bodo morali na A 15,2’/. 12,97., 12,47. 12,9"/. • 2,8 % primerov. Kako so se poškodbe dogajale po obratih, del. mestih, mesecih, delih telesa in urah, pa nam prikazujejo diagrami. vsak način poskrbeti za večjo varnost svojih delavcev. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je zmanjšalo število poškodovanih vajencev. S. fo, 7% y \ — — / V 3,47. \ to,o% V J — “J” J 21 ~r 0.67. V ) 1.17. i 7,97. — rt 0,67. 0,67. /5,07. 3.97.s 2.87. Samo s sodelovanjem vseh merodajnih činiteljev, se Iz poročila je razvidno, da pravi operativnih vodstev se je v letu 1971 pripetilo 41 obratov in gradbišč ter de-ali 17 % nesreč več kakor v lavnic in službe varstva pri letu 1970, razvidno pa je delu in seveda vseh zaposle-tudi, daje varnostna discipli- njh delavcev bomo lahko na na delovnem mestu dokaj prihodnje leto prikazali bolj-šibka; to nam dokazuje zla- še uspehe na področju var-sti podatek, da se je kar stVa pri delu in s tem pri-23,9 % nesreč pri delu pri- pomogli k še večjemu uspe-petilo zaradi nevarnega in hu podjetja, nepravilnega načina dela, pa tudi poškodbe pri notranjem FRANC CIUHA 1. MAJ 1972 Tudi letos na letne ŠIG PRIREDITEV BO OD 30. JUNIJA HO 2. JULIJA V LJUBLJANI V ORGANIZACIJI GP OBNOVA Glede na to, da nam je odbor za gospodarjenje zagotovil sredstva za udeležbo na XXII. SIG, smo organizatorju posredovali prijavo našega podjetja z udeležbo v vseh razpisanih panogah, ki so na programu letošnjih iger. Na vseh igrah, katerih smo se doslej udeležili, je imelo naše podjetje zelo vidno vlogo, zato je nujno, da se priprav na igre lotimo z vso resnostjo. Priprave v posameznih panogah bodo vodili: — šah — Franc Dolničar, TEN — nam. tenis — Tone Lovrenčič, TEN, Majda Lampret, uprava — streljanje — Franc Bolta, TEN — balinanje — Ivan Zoretič, Anton Oven, TEN — odbojka — Ing. Naglič, ing. Štrucelj, Helena Križaj, uprava / — nogomet — Franc Hočevar, uprava — kegljanje — Anton Lah, El. montaža, Kristina Laza-revski, uprava Da bi organizirane priprave lahko pričeli čim prej, naprošamo člane kolektiva, da se javijo glede na svojo pripadnost panogi športa posameznim vodjem in se z njimi dogovorijo vse podrobnosti. MIRO DRAŽUMERIC Kako bo leta 1980 v Evropi Ing. Barthelmess je raz- pa na 100 kv. metrov za sta-iskoval nemške razvojne no vanj e. možnosti v gradbeništvu in Volumen nestanovanjskih ogrevalni tehniki vse do leta zgradb (šole, hoteli, pisarne)i 1980. Napravil je primerjavo bo narasel v 10 letih od |l 60 na stanje v letu 1970: milijonov na 320 milijonov , kubičnih metrov. gradbeništvo ne bo prj gracjnjj stanovanj po-več naraščalo s takim tem- sta;a ogrevalna tehnika vse pom, kot doslej. Računajo, važnejša. Skeletna gradnja in da bodo do leta 1980 gradili Up0rap,a močnejše toplotne do največ 500.000 stanovanj izolacije, kot do sedaj, bo Toplovodna kurjava osta- bodo izboljšale z avtomatiko ne kot osnovni razvod toplo- prj vžigu. atS*5 s,dtkS»i skih naprav je p te. Kot ogrevalna telesa V električno ogrevalnih velike spremembe. UP< bodo uporabljali ko n vek- napravah se bodo uveljavile ventilator-konvektoija torje, ploščate radiatorje in električne akumulacijske jemom svežega zraka * ^ žarilno kurjavo. V stanovanjskih blokih je peči in ogrevanje s tapetami, sade bo za stanovanj? ^ V toplovodnem razvodu bolj aktualna. Tam j0tnl' pričakovati, da bodo uvedli bo prevladal e no cevni sistem meščene naprave s top na leto. Število stanovanj na bistveno povečala udobje, stanovanjsko hišo se bo spre- j^a ja načjn bo zgrajenih vsaj klimatizacij ske naprave Centralno ogrevanje v stano- zmanjšuje vanjskih prostorih se bo dvignilo na 100 odstotkov. z injektorskim T-kosom, ker črpalko, za hlajenje i» ,, " zapiranja vanje - izkoriščujoč zr vpliv radiatorjev na ostale priklju- toploto. j, - radiatorje. Število Projektiranje instal®CJj|r čene . . ---------j -------- i i wj vrv lij. unj'-, Do sedaj ^so jo vgrajevali do radiatorjev na en krog se bo bo moralo spremenit^! menilo: 50 odstotkov vseh eno ali v eno in dvodružinski dvostanovanjskih hiš. Pre-liiši bo padlo število stano- fabrikacija v stanovanjski in 95 odstotkov Tretjino zgradb bodo priključili na toplarne. zaP°J vanj od 1,3 na 1,2 stanova- nestanovanjski izgradnji bo dosegla 30 odstotkov vseh nja na hišo; — v stanovanjskem bloku pedenj pa bo naraslo število stanovanj od 10 na 12; Centralno kurjavo bodo - tloris stanovanja se bo vgrajevali v eno in dvostano-v poprečju povečal za 2 od- vanjskih zgradbah 100 odstotka na leto in bo dosegel stotno. Poleg tega bo oprem-v eno in dvodružinski hiši na tieno že 20 odstotkov vseh 150 kv. metrov za stanova- stanovanjskih zgradb s kli-nje, v stanovanjskem bloku matizacijskimi napravami. povečalo. mesto dosedanjega ^~\m\ Asortima grelnikov se bo nega projektiranja a** ,„i _ ...........menjal. Namesto litoželez- _ toplotni tehnik, Četrtina zgradb bo imela nih radiatorjev bo narasla ralo nastopiti teamsk0 ne kotlarne na strehi. uporaba posebnih jeklenih," Vprašanje energij6' b6 Nestano vanj ske hiše bodo členkastih in ploščatih _ poraba elektrik6 tipično lahki radiatorjev, in sicer od 20 na narasla. i-t!1 b« zgrajene v gradnji. Do sedaj so v njih vgraje- 60 odstotkov. _ toplarniška top Gorilniki se bodo izbolj- narasla. vali klimatizacijske naprave šali, odpadel bo hrup. Olje do 50%, kar se bo povečalo bodo najprej vplinili in nato na 66 %. bo šele zgorelo. Lokalne peči na premog, Toplotno črpalko bodo - plin bo narasel, b« — poraba prem°§ močno padla, gorilno olje bo 111 sl« elektriko se uporabljali vse bolj in bolj. razmeroma malo ZGODOVINA TERMOMETRA Prebrali smo za vas h ^°gosto govorimo o temperaturah in termometrih. ka^° kdo Pa ve’ kako se je današnji termometer rodil, ak° je rasel in se razvijal. Zgodovinarji pripisujejo raturo, ki jo je tega leta do-termometra slavnemu segla zima in ki jo je mogoče a 'Janškemu učenjaku in vsak hip doseči z zmesjo t t0n°mu Galileu. Izdelal je. snega in salmijaka (17 7/9 H^oskop. Z njim je bilo stopinj Celzija). Kot drugo izmeriti le enake točko je izbral temperaturo I) ni pa imel nobene iz- krvi. Razliko je razdelil po %fne točke, od katere bi tedanjem načinu računanja določiti stopinje. Leta 8x12 = 96 stopinj F, kar re u so na akademiji v Flo- ustreza današnjim 37 stopi-pe Cl Predlagali, da se tem- njam C. Kasneje je določil še s atUra v globokih kleteh ledišče 32 stopinj F in vre-t,a|tra za „mrzlo“, tista iz- lišče 212 stopinj F. Njegova $o nJe pa za „toplo“. Drugi zasluga je v tem, daje spravil (j. Podlagali dve stalni toč- na tržišče prve uporabne 1^. temperaturo človeške termometre. it))1 'n temperaturo, ki jo Šele leta 1736 seje po-$Qij z)ries snega in kuhinjske javil Celsius, ki je razdelil prv: Hook je leta 1664 kot razdaljo med lediščem in toč’ Predlagal za izhodno vreliščem vode na 100 de-Se ]„*? temperaturo topečega lov, pri tlaku 760 mm živega Predi’ Ž'6 naslednje leto Je srebra. Zanimivo je, da je toe? agal Huygens kot drugo bila prvotno izhodiščna ni-Poro-. vrelišče vode. Pri- čelna točka vrelišče. Šele j® uPorabo živega nato ju je zamenjal. Še ne-Uetlta namesto žganja in la- kaj: določil je plus (+) sto-k ?§a olja. Newton je pred- pinje in minus (-) stopinje; per reta 1701 zopet tem- prvo, kar je bilo nad 0, in ko ■ Ur° krvi kot fiksno toč- drugo, kar je bilo pod 0. kot ^ delitev na 12 delov, Do druge vojne smo upori0 ima angleška cola. rahljali: vQ,arenheit se je leta 1709 — Reaumurjevo 80-delno ansku odločil za tempe- skalo (med ±0 in 100°C) — Celsiusovo 100-delno skalo (±0° do 100°C) — Farenheitovo, ki ima 0° F = - 17 7/9°C, 212° F = 100°C — Kelvinova skala začne odčitavati pri absolutni ničli = ~- 273,15°C in je „podalj-šana“ Celsiusova skala - Rankin začne odčitavati pri absolutni ničli in je „podaljšana“ Farenheitova skala, ki jo uporabljajo v Angliji in Ameriki. Danes ločimo stopinje po Celsiusu in po Kelvinu, kar pomeni razliko med 0°C do t°C oziroma od 0° K do t° K in razliko (interval) dveh temperatur. V bodoče naj bi se uporabljala za razliko označba „grd“, kot je v inozemstvu v splošnem v uporabi. V anglo-ameriški dokumentaciji se uporablja za temperaturni interval označba deg F ali deg K. Vendar sta meteorologija in elektrotehnika že prešli na Celsiusovo oziroma Kelvi-novo skalo, ki sta s svojo decimalno skalo bolj pripravni ža elektronske računalnike. D. G. 3J_ Vteliiče vode 212*F (1080VE) Temp-člo v. 1 J ko/niž- temp, krv/ a Člov.krv/ 4 {Zmreov.vo. I gg}: L 32 °F JTOOOVE) or 80*R 100*C (2?£R±_______37*C) 0?R________(JOOl O @ Ul ttervtonoir Fahrenheitov Reaumurjev Cets/usov termom.fi. 1701) termometer alkoholni živo srebrni polnjen x hn. o/i. tl. 1709) termometer termometer L /730 1736-/74-3 A N ** * % S N * ! i n k n N * N * N 5 5 i 5 N $ $ k k N N i i S S i % N N N ! TRIKRAT VEC ZA RAZISKAVE V letu 1969 je bilo porabljenih za raziskave v Zvezni republiki Nemčiji 850.000 DM, v letu 1970 že 2,500.000 DM (60 raziskovalnih projektov). Največ so raziskovali probleme industrializacije stanovanjske gradnje, graditev pozimi, teorijo planiranja, posebne raziskave, ki naj bi imele odločujoč pomen v gotovih dilemah, raziskave v gospodarnosti gradenj, pomen elektronskega računskega stroja v načrtovanju itd. POPLAVA BAZENOV V letu 1969 je imelo v ZRN svoje bazene 60.000 privatnikov. V letu 1971 se je povečalo njihovo število za 15.000. PO DVA WC IN DVE KOPALNICI Leta 1970 je bilo 92,5 % zgrajenih stanovanj opremljenih s centralno kurjavo. Povečan standard v stanovanjski gradnji je opazen. Kot normalno se smatra vgraditev kompletnih kuhinj. Stranišče je ločeno od kopalnice. Stanovanja imajo po dva WC in celo po dve kopalnici. Hiše se grade z eko- . nomsko optimalno toplotno zaščito, ki je okoli 3,5-krat boljša kot pri nas (opomba dopisnika iz ZRN). Tloris poprečnega stanovanja se je lani spet dvignil od 83,5 na 85 kv. metrov. RAZISKOVALNI PROJEKT USPEL Do leta 1968 so označevali prostore brez oken po DIN - takorekoč brez prigovora. Na številne kasnejše pritožbe, da se pojavlja smrad v kopalnicah, je bil financiran raziskovalni projekt, ki naj dožene in dokumentira razmere vzgonskega prezračevanja čez vse leto. (Glej Gesundheits Ingenieur 1968, I. zvezek). Ugotovitve so bile porazne. Kmalu potem so izšle DIN za prezračevanje notranjih prostorov za motorni pogon. Danes imamo v inozemstvu vse več armatur za prezračevanje notranjih prostorov. Poleg posameznih ventilatorjev so prišli na trg že kompletni sestavi sesalnih šob z regulacijo, dalje cevi, zvočno dušilne omarice in ventilatorji, že vse prirejeno za montažo ozrače-valne naprave. VENTILIRAN TUNEL Po 1—4 Heizung und Luftung Klimatechnik Hanstechuk Duesseldorf: Tunel svetega Bernarda med Švico in Italijo v višini 1600 m nadmorske višine je prisilno ventiliram Zrak zajemajo v višini 2000 m in ga pri vstopu ogrevajo. Dovodni kanal ima premer 7 m. Blizu vstopa zraka je kotlarna s kotlom na olje, ki ogreva glikolno mešanico (podobna tekočina kot pri avtomobilu: antifriz). Ta mešanica ostane tekoča do -30 stopinj Celzija. Led, kije nastal ob. stenah, je sčasoma popolnoma zaprl odprtino za dovod in odvod zraka. (Po Installation Zuerich) NOV APARAT Na kongresu inženirjev in tehnikov iz ogrevalne stroke v Stockholmu je N. T. Andersen prikazal svoj aparat za zaznavanje rdečih žarkov, s pomočjo katerega more odčitati temperaturno polje v radiatorjih, določi mesto napake v dimniku itd. (Po Saniiar + Heizungs technik Duesseldorf)- Biološka dekontaminacija Biološka dekontaminacija ali dezinfekcija je nujna, če so delovali biološki aerosoli ali pa so ljudje ali stvari prišli v dotik z okuženimi predmeti. Kako postopamo ali ukrepamo v posameznih primerih, želimo na kratko opisati in seznaniti naš kolektiv. Dekontaminacija ljudi: dekontaminacija se sestoji iz umivanja in kopanja celotnega telesa s toplo vodo in milom. Pri kopanju moramo posebno skrbno umiti poraščene dele telesa. Po dekontaminaciji je nujno obleči nekontaminirano obleko. Kolikor nimamo možnosti za kopanje, si moramo temeljito umiti nepokrite dele telesa in jih razkužiti s čistim alkoholom, zatem moramo na najbližjo postajo za dekontaminacijo ljudi, ki jo organizira civilna zaščita, da bi se skopali. Po možnosti in če je to mogoče, vzemimo s seboj v plastični vrečki sveže perilo in obleko, da se po dekontaminaciji lahko preoblečemo. Dekontaminacija obleke in obutve. Perilo in bombažno obleko dekontaminiramo s prekuhavanjem, katero traja najmanj eno uro. Vodi pridenemo nekoliko pralne sode. Volnene predmete in obleko namočimo v 3—5 odstotno raztopino lizola ah 4-odstotno raztopino formalina in jih pustimo namočene najmanj 2 uri. Gumijaste predmete razkužimo s kuhanjem v vodi, katero traja najmanj 30 minut. Čevlje dekontaminiramo s krtačenjem, ah če so blatni, z umivanjem v vodi, potem pa jih obrišemo s krpo, namočeno v alkoholu. Pogosto lahko obleko in obutev dekontaminiramo, tako da jo izpostavimo za daljši čas sončnim žarkom. Za prebivalce, ki sami nimajo možnosti, da bi dezinflcirah obleko, organizirajo dekontaminacijo štabi civilne zaščit'- v pralnicah in kemičnih čistilnicah ah improviziranih dekontamina-cijskih postajah ob uporabi kovinskih sodov, kotlov ali druge posode. Dekontaminacijo opravljajo pod vodstvom organov zdravstvene službe. (Se nadaljuje) Dragocene izkušnje za delo civilne zaščite Kako varno potujemo v službo Kdo ve, koliko ljudi se sprevodnika. Mnogim pa dnevno že v zgodnjih jutra- ostane še tretji del potovanja njih urah odpravlja v službo, v službo, to je, pot od avto-Mnogi so si izbrali avtobus busa do delovnega mesta, kot prometno sredstvo, s ka- Kakšne nevarnosti sprem-terim se več ah manj udob- ljajo človeka vsak dan na no prevažajo na delo in do- njegovi poti? Teh je mnogo mov. Do sedaj še vedno drži in prenekatera se spremeni v ugotovitev, da ni sredstva in prometno nesrečo. Zakaj? načina, ki bi zagotavljal po- Poglejmo: večina se odpravi polno (absolutno) varnost od doma po že nekem usta- potovanja. Ta pa je nujno ljenem voznem redu, ki pa potrebna, saj vemo, zakaj, mnogokrat prihaja v časov- Končno ni vseeno, ali bodo no stisko. Ta pa sili ljudi, da koga odpeljali v bolnišnico pohitijo, ker, kot vedno, ah kamorkoli — namesto v službo. avtobus ne čaka. Taka naglica pa odvrača ljudi od po- Tokrat smo torej izbrali trebne pazljivosti, ko hitijo pot v službo z avtobusom, po cesti, ah še bolj, ko hitijo Ta pot se deh na dva dela: preko nje. Prav tu je skrita tisti del, ki jo napravi past. vsakdo do avtobusa in je za Neprevidno prečkanje ceste lastno varnost odgovoren je v takem času, ko je tudi vidlji- sam, in tisti del, ki jo na- vost slaba> lahko neposredni pravi kot potnik v avtobusu. vzr°k pr°Tn? hudi na f. , / . . poti na delo. Posebno so ogro- Usoda potnikov je V tem pn- ženi tisti pešci, ki hitijo čez ce- mem v rokah voznika in sto zunaj označenih prehodov za pešce, tisti, ki stečejo čez cesto izza nepreglednih mest, kot so dvorišča, parkirana vozila ali drugi objekti ob cesti. Avtomobilisti marsikdaj pravočasno ne opazijo hitečih pešcev, zato tudi ukrepajo prepozno in nesreče so na ta način neizogibne. Druga nevarnost spremlja potnike pri vstopanju v vozilo. Sedaj, v tem času je nevarnost poškodb še večja zaradi spolzkih tal na postajališčih. Nepotrebno prerivanje potnikov je že tudi marsikoga spodneslo pod kolesa avtobusa. Skratka, paziti je treba na vsakem koraku, dokler se niso za nami zaprla avtobusna vrata. Za lastno varnost začnemo spet skrbeti, ko izstopamo iz vozila in vse po poti, dokler nismo dospeli do delovnega mesta. S posebno nevarno situacijo se srečavamo, potem ko smo stopili iz avtobusa in nameravamo prečkati cesto na drugo stran. V tem primeru ravnamo edino pravilno, da počakamo toliko časa, da avtobus odpelje s postajališča. Šele tedaj bomo imeli zadosten pregled na cesto. Tako bomo laže izbrali primeren trenutek za pot čeznjo, ko ne bomo ogroženi od mimo hitečih avtomobilov. Če pa teh ni v bližini 100 metrov od nameravanega kraja prečkanja, šele potem lahko gremo čez tudi drugje, vendar le tedaj, ko ne oviramo oziroma, ko nismo v napoto drugim vozilom. Sedaj pa le poglejmo in pomislimo, koliko nevarnih do- godkov smo pustili za seboj- * se bodo v glavnem ponovili, se bomo vračali z dela domov spet naslednji dan in vse drug dni itd. lU Za lastno varnost v prom moramo skratka skrbeti že, zapuščamo hišni prag in v dotlej, dokler se ne vrnem0 čezenj domov. v MARJAN METLJA* Prebrali smo za vas milijonska Skoda V Muhlebergu (ZRN), so zgradili General Electric in BBC atomsko centralo za 306 MW učinka. Letos jeseni naj bi stekla. V poskusnem obratovanju pri 50% obtežbe je odpovedala cev za olje-Posledice so bile težke: uničena turbinaa; požar pa je uničil kable in instrumente. Škoda znaša 4—5 milijonov dolarjev. Popravila bodo trajala predvidoma do marca 1973 (!). In to še k temu: material ni bil iz Poljske, pa se je vendar dogodila okvara. Kdor dela, tudi lahk° greši. (Iz Energije 1972, št. 1). rr- o--O ’5r £2. dir° voin* ie bilo treba mnogo in hitro gra-Materiala je bilo na splošno malo. Ni se z,l° dosti na kakovost. Slo je le za tone il??°dnje in za dosego plana: plan grad-^tva, plan gradnje, plan podjetja itd. Pro-ta°4nj° so planirali v Beogradu in tam tudi te.?a instalacijski material je bilo posebno fe ko: mala proizvodnja - velike potrebe. In kni ^ebno težko je bilo z radiatorji in cev-to ‘edaj smo imeli le dve tovarni za radia-Prl,6’ ena je delala jeklene, druga litoželezne. je a /e bila odvisna od dobave pločevine, ki ln^n° lebdela nekje v megli, druga pa od železa in koksa. Cevi za celo državo je j(,n ?vl,a^a le jeseniška železarna na dotra-ni ‘b strojih. O kvaliteti izdelkov se še sploh dc: moSl° in smelo govoriti naglas, kar je bilo dor^ prav šaljivo. Jekleni radiatorji niso bili i boljši od razpete harmonike. Litoželez-Voi radiatone so pošiljali brez vrezanih na-ha' ^vi so pri poskusu puščale tudi kar še P°bnetrski špranji. Ali pa so začele pu-&arl’h 50 se hoteli stanovalci vseliti! Z lito-ča na Bledu smo vrnili dva. vagona lnCe}eznih kanalizacijskih cevi, ker so imele 'he tudi za prst debele. “ zgradbah je bilo komaj mogoče bav Zcvat} kontinuiteto dela. Naš tovariš na-kn^seie potil, vpil, prosil po telefonu, pre-renla vse do Gjevgjelije. Danes si ne mo-kate Vef strežno predstaviti vseh težav, s žlrrii srno se morali takrat boriti, tori a,težju je bila, kot rečeno, nabava radia-zdavnaj je bila zgradba gotova, katet0r,ev Pa °d nikoder. Nasprotno so ne-bišje zSradbe imele radiatorje že na grad-negU’ so začeli kopati temelje. Tako je rUln internat zunaj naše republike prejel (staii?'7.e’ k° še niso imeli mesta v zgradbi kar 1 a ie bila prioritetna!). Grelci so ležali p°J‘a Pastem. Seveda je imela rja najboljše Zriotraj ^ mče^a Pl°čevino zunaj in itite?, stavbo sem prišel enkrat kasneje, ko je nih Uat.že deloval, in videl celo goro jekle-Va^ndiatorjev, vse več ali manj poškodo-Hh j Osupel sem povprašal upravnika, zakaj je 1, ntenjal. Upravnik mi je potožil, da jim t°rjearl^a komisija dodelila jeklene radia-\Vy^ ’ ^ so bili zanič. V štirih letih po vgra- mm njem o potrebi discipline dosegel, da je kurjač „naredjenje“ izpolnil in praznil sistem po „naredjenju“. Kako me je debelo upravnik pogledal, ko sem mu razložil, da je v glavnem on sam zakrivil, da so radiatorji propadli, tega ni treba posebej povedati. Trdil je, da so mu svetovala „stručna lica", da mora vodo sprazniti. Verjel sem mu, saj je bilo to na našem jugu splošno mnenje in navodilo. Podobno zadevo smo imeli v Ljubljani na nekem zavodu, kjer so bili tik pred vojno vgradili jeklene radiatorje. V času alarmov so izpraznjevali vodo. Ko so začeli po vojni kuriti, je že po 2 letih začelo puščati. Ker niso imeli zasunov v dvižnih vodih, so vsakokrat izpraznili celo omrežje. Tako je rja imela lahek posel. Medtem so zamenjali že vse radiatorje. Zunanje korozije na radiatorjih so manj nevarne, ker jih moremo opazovati in z ustreznim vzdrževanjem popraviti. Jekleni radiatorji so tudi na Zahodu prodrli in skoro zrinili litoželezne s tržišča, čeprav moram priznati izredno trajnost litoželeznim radiatorjem. Litoželezni radiatorji so nenadomestljivi v vlažnih prostorih, kopalnicah in kopališčih, v straniščih in prostorih s pisoarji, v pralnicah, likalnicah, na splošno - kjer nastopa vlaga čez 70%. V teh prostorih zato ni pametno siliti z jeklenimi radiatorji, ker bodo imeli prekratko življenjsko dobo. Polaganje mokrih krp na radiatorje ali polivanje je eden od grehov, ki uničujejo zunanjo površino. Zato jih ni priporočljivo sušiti po radiatorjih, čeprav se to zdi gospodinjam neznansko praktično. Jekleni radiatorji so trajni, če ostaja voda v njih in to leto in dan. Poznam jeklene radiatorje, izdelek tovarne A Westen - sedaj EMO Celje, ki ogrevajo že 41 let v polni zmogljivosti stanovalce. Mar ni to z. lovolj ivo ? Zato bi morali zapisati z velikimi črkami v kotlarni: „NE IZPRAZNJUJ CEVNEGA OMREŽJA RAZEN OB POPRAVILU". Korozijo pospešuje tudi sestavljanje radiatorjev z varjenjem členov, ker se notranja zaščitna plast poškoduje. Zato je pri naročilu treba dati točno specifikacijo, ki naj se ne bi menjala. Tako se je varjenju radiatorjev mogoče izogniti. Res je, da ni nobena stvar večna. Tehnik bo sicer s pravo izbiro materiala in navodili o upravljanju z njim poskrbel za čimboljšo in trajnejšo rabo, vendar pa mora tudi stanovalec misliti, da so ogrevalne naprave dragocene zanj in več vredne, kot sušenje krp. Zal, ni vedno tako. DUŠAN GREGORKA Volitve v delavske svete V letošnjem letu bomo v našem podjetju po presledku dveh let spet volili. Skladno z določili statuta podjetja je centralni delavski svet na svojem zasedanju dne 7. aprila 1972 razpisal redne volitve v CDS in obratne DS za polovico članov delavskih svetov, ki jim je mandatna doba letos potekla. Za dan volitev je določil soboto, 6. maja 1972 (to soboto bomo delali v nadomestilo za 28. april 1972). '.|g| V tem času od razpisa so bili na vseh volilnih enotah sklicani zbori delovnih ljudi, na katerih so predlagali kandidate in sestavili kandidatne liste. Število članov delavskih svetov, ki jih bomo volili na posameznih volilnih enotah, je določeno po statutu podjetja. Zaradi povezave med centralnim delavskim svetom in obratnim delavskim svetom bodo sestavljene enotne kandidatne liste za posamezne volilne enote. Za člane centralnega delavskega sveta bodo do določenega števila izvoljeni tisti kandidati, ki dobe največje število glasov. Ti so obenem izvoljeni za člane obratnih delavskih svetov. Dan volitev bo kaj hitro tu, zato že naprej priporočamo. da na volitve že naprej mislite. Volišča bodo, kot vedno do sedaj, na sedežih obratov in bodo odprta že pol ure pred rednim delovnim časom. Zato svetujemo, da svojo volilno dolžnost opravite takoj zjutraj pred delom. 50-letnika Dne 15. aprila 1972 je praznoval 50-letnico rojstva LOJZE TRTNIK vodja avtoparka; na tem delovnem mestu v podjetju je že od 15. januarja 1964. S posebno vnemo in prizadevnostjo uspeš- no vodi delovno enoto tovornega parka. Tov. Trtniku, borcu-veteranu iz NOB, nosilcu spomenice 1941 in hkrati zaslužnemu članu našega kolektiva, se pridružujemo ob njegovem jubileju vsem, ki so mu čestitali, in mu želimo še mnogo uspešnih in zdravih let . .,. ter mnogo lovskih trofej. Dne 25. aprila 1972 pa je praznovala 50. rojstni dan SLAVICA GARTNER, samostojni referent v finančnem knjigovodstvu; že štiri leta vestno opravlja in rešuje zahtevne knjigovodske posle na upravi podjetja, v glavnem na delih, ki jih izvajamo v inozemstvu na področju NDR. Ob njenem jubileju se pridružujemo čestitkam in ji želimo tudi v prihodnje mnogo zdravja in uspehov. ■n ' . Up* §^V>Y Marsikdo bo prvomajske praznike preživel v idiličnem okolju zgornje Gorenjske Naši šahisti spet v II. ligi Dvanajstega aprila se je končalo letošnje sindikalno Grosuplje, Slovenija cesl1 prvenstvo Ljubljane v šahu, ki so se ga z uspehom ude- PTT, P' Morgan, Avtom01! ležili tudi šahisti našega podjetja. Potem ko so nas lani taža, Veletekstil in Žel0''11, malce razočarali, saj se niso uspeli obdržati v II. ligi, so čar II. Če upoštevamo, das: letos to napako krepko popravili. ekipe drugih podjetij V konkurenci 7 moštev, ki so letos nastopala v III. čajno okrepljene še z zul’ sindikalni ligi, so zavzeli 1. mesto z 22,5 točke, slede njimi igralci (za SGP ekipa Kartonažne z 21 točkami, Komet 19 točk, Go- suplje so letos na primer a stinci 16,5 točke, Interevropa 14 ter Iskra-aparati 11 stopali Jelen, Fajfar in *v točk, ter se tako plasirali v II. ligo. Z igro naše ekipe, kije hek), potem je jasno, daj v posameznih dvobojih dosegla naslednje rezultate: lahko cilj naše ekipe prCI IMP : Kartonažna 2:4, nje leto v II. ligi čakajo na- vsem obdržati se v II. [ j IMP : Iskra-aparati 6:0, IMP sprotniki, kot so ekipe SGP MIRAN MlHELL Gostinci 3:3, IMP : Inter- evropa 4,5:1,5, IMP : Železničar II 5,5:0,5, IMP : Komet 1,5:4,5, pa vseeno ne moremo biti povsem zadovoljni. Nekateri člani ekipe so namreč vse preveč nihali v formi, pa tudi sestav ekipe je bil včasih močno okrnjen. Za ekipo so nastopali: Mihelčič, ki je dosegel 5 točk od 6 možnih, Zalar 1,5 (4), Pelko 4 (5), Maček 3 (4), Mišček 4,5 (6), Škof 2,5 (4), Bukovec 0(1), Dolničar 2 (4) in Stankovič 0 (2). Nezaželena nihanja v formi igralcev nas opozarjajo na potrebo po rednejšem šahovskem delu, saj ekipo prihod- Rezultati križanke Izmed pravilnih rešitev križanke, kije bila objavljena v prejšnji številki Glasnika, je običajna komisija uredniškega odbora izžrebala naslednje nagrajence: - I. nagrada din 50: Zmago SUSMAN, vajenem Elektromontaža - II. nagrada din 40: Franjo KORUNEK, uprava - III. nagrada din 30: Olga ŠTRUKELJ. fKV Ljubljana - IV. nagrada din 20: Marinka ŽONTAR, TEN - V. nagrada din 10: Darko KAMPIC, CKV Maribor -V3-3Z3 2 is £ m-& S" 5""-5-- g- S ST S . . ttf . . /--* N'